Natisov 15.000,
|&jerc" izhaja vsaki Kk, datiran z dnevom nrihodnje nedelje.
u 1MB	
Si alii	-
točnina velja za Av-jo:   za   celo   leto kron,   za   Ogrsko Iron 50 vin. za celo ; za Nemčijo stane celo  leto 7  kron; ;drugo inozemstvo se li naroCnino z ožina visokost postit Naročnino je pla-naprej. Posamezne i se prodajajo po 12 v.
dniStvo in uprav-Ivo se nahajata v iju, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak tore< zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za '/» strani K 40 — za »/« strani K 20 — za V, strani K 10 — za '/i» strani K 5"— za Vs« strani K 250 za '/«« s,ralli K L— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža.
Stev. 40.
V Ptuju, v nedeljo dne 7. oktobra 1917
XYIII. letnik
rbi
207
C
■ ■■
42*
pstro-ogrski zunanji minister o Tojni in miru.
C. k. korespondenčni urad poroča iz Bu-
ipešte,   da je  imel   avstro-ogrski   zunanji
er ob neki priliki vclezanimivi politični
ivor, kateremu posnemamo v krajši obliki
ažnejše točke.
Minister grof Cz e min pojasnil je naj-krasni   vojaški   položaj zavez-1 Potem  je zapričel govoriti   o   politič-u položaju in jem. dr. dejal: ,,Milijoni, ki djo, bodisi potem v strelskem jarku ali edju, hočejo vedeti, zakaj in za kote borijo. Pravico imajo izvedeti, z a-i s e mir še vedno   ni izvršil, čeprav ga celi svet. Mi nočemo trpeti nobenega ilja; pripravljeni smo pa tudi,   pričeti ijrovnimi pogajanji, kadar bodejo sovražniki to stališče sporazumnega miru tam so mirovni cilji  avstro-ogrske hije dovolj jasno označeni. Treba je pa javnosti povedati, kako se danes nadalj-razvitek popolnoma razrušenih evropejskih or!        nih razmer od strani o- in k. vlade sploh lači.
V splošnem je    naš    program    zopetne dbe novega svetovnega reda v ■em  odgovoru   na   mirovno   noto   papežu. i6en.   Ta program je treba torej le izpo-liti.   Osrednje  sile  hočejo  v bodoče  v o-ika oboroženja opustiti,   čeprav lašle v teh težkih letih edino v svoji vosih varstvo proti mnogokratni premoči. ■na je spremenila razne   nazore.   Nauk o btoječem razpadu monarhije je bil, ki je položaj v Evropi   otežil.   Ako  smo se v Byojui kot   popolnoma  zdravi  in   ednako-tai izkazali, potem sledi iz tega, da smemo računati na popolno razumevanje naših Bliskih potrebščin v Kvropi in da so nade Bne, da bi se nas z a m o g 1 o s silo Sja p r em a g a t i.  V trenutku, ko smo okazali,   smo   pa   tudi    v   položaju,    d a enem    z    našimi      nasprotniki odložimo in naše prepire potom BdiSča mirno   uredimo.   Evropo   se   mora dvomno   po tej vojni   postaviti   na   novo narodno pravno   podlago, ki daje garan-sa trajnost. Ta garancija mora biti jamstvo, le pride več do maščevalne vojne nobene strani. Naši potomci ne smejo več ote take   vojne  doživeti. Pot k temu pa lino mednarodno    razoroženje.    Vsi mo-) pa pri temu imeti   ednako   pravico na vodo  in  zrak. Ali  proti  vojski kot ttvu politike   se moramo    boriti.   Ta pot Dtovo   težavna in vendar jo bodemo mo-iti. Velika zmota je, da bode svet po tej i zopet tam pričel, kjer je 1. 1914 nehal; tno  oboroženje   bi - tvorilo   gospodarsko ) vseh držav. Že pred vojno  so   bila bremena   pretežka,   čeprav   Avstro-ni stala na potrebni vojaški visočini, je vojna presenetila. Med vojno je preje rjeno oboroženje izvršila. Ali po vojni oboroženje za vse   države  naravnost
neznosno. Iz teh razmer je le en izhod mogoč, to je s p I o š n <J mednarodno svetovno razor o £e n j e. Ogromne mornarice nimajo nobenega namena, več, ako svetovne države svobodo morja garantirajo. Pozemske armade bi se • morale znižati na najnižjo mero, ki jo potreftuje vzdržanje reda. To je mogoče le na mednarodni podlagi. Vsaka država bode morate oddati nekaj od svoje samostojnosti, da zasiguri svetovni mir. To mirovno gibanje se bode seveda le polagoma razvilo; ali naša dolžnost je, da se postavimo na čelo tega gibanja, katerega temeljni principi se bodejo'fcb sklepanju miru določili.
Drugi temelj je svoboda visokega morja in razoroženje naj morju. Ako se to uresniči, odpade vsak temelj za varstvo pokrajin. Ako se uresniči ^mednarodno razoroženje, potem odpade vsflka potreba pokrajinskega varstva. V tem slučaju zamorerno opustiti povečanja a v s t r o - o g r-ske monarhije, seveda, ako bi tudi sovražnik naše lastne pokrajine popolnoma izpraznil.
Četrti temeljni nauk je prostost za gospodarsko delovanje in brezpogojno p r e p r e-čenje bodoče gospodarske vojne. Predno sklenemo mir, moramo imeti gotovost, da so naši današnji nasprotniki misel o gospodarski vojni opustili.
S tem načelom se strinja tudi Nemčija. Naši nasprotniki pa ne. Ali sila države ne leži v močnih besedah njenih vodilnih mož, marveč naravnost v nasprotju z njimi. Mi ne iščemo svojo moč v velikih besedah, mi jo iščemo v sili naših slavnih armad, v trdnosti naših zvez, v vztrajnosti našega zaledja in v razumnosti naših vojnih ciljev. In ker ne zahtevamo nobenih utopij, ker ve vsak meščan monarhije, na bojišču in doma, zakaj se bori, zato smo si tudi gotovi, da dosežemo svoj cilj. Nasse ne more pri-pogniti, nas se ne more uničiti. V zavesti svoje sile in v popolni jasnosti, kaj hočemo doseči, hodimo svojo pot.
Ako nas naši sovražniki prisilijo, da nadaljujemo vojno, potem bodemo prisiljeni, da, svoj program revidiramo in od naše strani povračilo zahtevamo. Govorim tako, ker sem prepričan, da bi se na sedanjem temelju svetovni mir lahko uresničil. Pri nadaljevanju vojne pa si obdržimo prosto roko. Popolnoma prepričan sem, da bodemo v enem letu še mnogo ugodnejše stali, kakor danes; ali smatral bi za zločin, ako bi katerikoli materijelni ah. teritorijalni dobički to vojno le za en dan podaljšali, brez da bi to zahtevala integriteta monarhije in varstvo bodočnosti. Edino iz tega razloga sem za sporazum in mir.
Ako naši sovražniki nočejo slišati, ako nas silijo, da to pobijanje nadaljujemo, potem si obdržimo revizijo svojega programa, in proatost naših pogojev. Nisem preveč optimističen glede volje entente, da se sklene na zgorajšni podlagi sporazumni mir. Ogromna večina celega sveta hoče ta spora-
zumni mir; ali nekateri posamezniki ga pre-prečajo s hladnim srcem in mirnimi živci. Mi bodemo v tem slučaju svojo pot naprej korakali. Vemo, da zamoremo izdržati na bojiščih in v zaledju. Nikdar nismo bili majhni v preteklih težkih urah in nikdar prevzetni v zmagi. Naša ura bode prišla in z njo sigurno jamstvo prostega, mirnega razvoja A v s t r o - O g r s k e". —
Tako je govoril naš zunanji minister. Dokazal je v tem govoru na res nesebični in očitni način, da Avstro-Ogrska in Nemčija nista proti miru, da želita mir, čeprav si seveda ne pustita oropati svoje pravice do življenja in bodočnosti. Vsak dan nadaljevanja vojne je zločin naših sovražnikov. Sedaj smo nekako r zadnjem hipu svoje potrpežljivosti! Naša zahteva je, kakor je bila v začetku te nesrečne vojne: karje naše, mora naše osta-t i! Mi smo proti vsakemu nasilju, proti vsakemu zatiranju človečanskih pravic. Ali ravno zato si tudi ne pustimo vzeti pravice do lastne domovine, — si ne pustimo vzeti prekrasno našo Avstrijo! Zemlja naša mora biti naša! Noben Srb, noben Rus, Italijan ali drugi sovražnik ne sme gospodariti na avstrijski zemlji! Mir — vsi želimo mir, pa ne mir suženjstva, marveč mir svobodne, proste, srečne Avstrije!
Svetovna vojska.
Avstrijsko uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Dunaj, 27. septembra. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. V pokrajini vzhodno od Radavca se je sovražni artilerijski ogenj mestoma oživel.
Italijansko bojišče. Pri armadni skupini B o r o e v i d se je po naših letal-cih in odpornem ognju tri sovražne letalce sestrelilo. V pokrajini T o n a 1 e prišhv so po-gorske naše čete za sovražno fronto, mzstre-liie tam dve železnici na vrv, uniJne več skladišč in se vrnile brez izgub z vjetimi. Sef generalštaba.
Angleški naval vstavljen.
Nemško uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Berlin, 27. septembra (W.-B.) Iz. velikega glavnega stana se poroča :
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Bitka v Flandriji je včeraj divjala nepretrgano od ranega jutra do globoko v noč. V malih bojih se je nadaljevala do jutra. Zopet je v boju izkušena 4. armada angleškemu navalu kljubovala. Uspeh dneva je naš. Bobenski ogenj nezaslišane sile je pričel napade. Za steno prahu in dima prodirala je angleška infanterija med Maugelacre in Hollebeke, spremljana od pancerskih au-tomobilov. Na obeh straneh L a n g e n-m a r c k a večkrat naskakujoči sovražnik bil je vedno v ognju in   bližinskem   boju  odbit.
STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave zdFcLVlillill ZG2&Ili£liViz naJbolJ usPeSmli korenin. STRASCHILL'ova grencica iz zelenja
je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših      ■*•*    mmw *mm»   *»      «h«hjhii              vsle(j te„a priznano najboljši želOiUc OKUpČUJOČi prebavni liker.
Od pokrajine vzhodno od St. J u 1 i e n a do ceste Menin-Ypem posrečil se je Angležem do 1 km globo?.ine vlom v našo odporno cono, v kateri so se potem ljnti, menjajoči se boji čez dan odigrali. S preložitvijo svo.iega artiljerijskega učinka skušal je sovražnik vporabo naših rezerv vstaviti. Železna volja naših regimentov napravila si je pot skozi silo ognja. Nasprotnik je bil v svežem naskoku na mnogih točkah nazaj vržen. Posebno trdovratno se je borilo na od Z o n e-becke zapadno vodečih cestah in zvečer za Ghelnvelt. Vas je ostala v nasi lasti. Bolj južno do kanala Goniines-Ypern razbili so se opetovani napadi Angležev brez uspeha in z velikimi izgubami. Sovražnik doslej svojih napadov ni ponovil. Naj manj e 12 angleških divizij se je v tej fronti vporabilo; pa moči našega odpora niso razrušile. Pri obstreljevanju od Ostende je bilo 14 Belgijcev ubitih in 27 težko ranjenih. Sestrelili smo 17 sovražnih letal.
Prvi generalkvartirmoj ster L u d e n d o r f t.
Avstrijsko uradno poročilo od petka.
K.-B. Dun a j, 28. septembra. Uradno se danes razglaša:
Ob tirolski fronti mestoma povišano bojevno delovanje.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od petka.
K.-B. B e r 1 i n, 28. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Na bojni fronti v P1 a n d r i j i se je do opoldne ognjeni boj zopet povišal. Zvečer je ležal bobenski ogenj na pokrajini vzhodno od Y p e r n a. Tain so pričeli Angleži z močnimi delnimi napadi, bili pa z ognjem in' v bližinskem boju nazaj vrženi. Na poti Ypern-Paschendaele sedi sovražnik še na nekaterih odprtinah naše frontne črte.
Makedonska fronta. Poizvedovale praske v dolini S k u m b i in S t r u m e. Močnejši ogenj le v dolini M o n a s t i r a in južno-zapadno od jezera D o i r a n.
Prvi generalkvartirmoj ster L u d e n d o v f f.
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
K.-B. Dunaj, 29. septembra. Uradno se danes razglaša:
Italijansko bojišče. Na severni strani M o n t a S a n G a b r i e 1 e se je bojevno delovanje znatno oživelo. Ob C h i e s e v Judikarijah bili so napadajoči Italijani od naših varstvenih čet nazaj vrženi.
Šef generalštaba.
ki je imela vse tozadevne znake, brezuspešno z bombami.
Mornariško poveljstvo.
Zračni boj na jugu.
K.-B. Dunaj, 29. septembra. Uradno se danes razglaša:
V odgovor na napad, katerega je izvršila neka sovražna zračna ladja dne 18. t. zvečer proti Lussinpiccolu, brez da bi napravila le najmanjše škode, obiskal je dne 27. t. zvečer en oddelek naših pomorskih letal naprave zračnih^adij od J e s i pri A n c o n i, ki so bile že v septembru 1916 od nas uničene, od nasprotnika pa zopet v obrat postavljene. Tudi tokrat so imeli naši letalci polni uspeh. Zadeli so letalni hangar. V njim nahajajoča se letalna ladja eksplodirala je s 150 m visokim plamenom. Razstrelbo so ostala letala do 20 morskih milj daleč opazovala. Vsa naša letala so se nepoškodovana vrnila. Neiri v istem času vprizorjeni napad sovražnih letal na okolico Pole in Parenza ostal je brez vsacega uspeha. Dne 28. t. dopoldne obrne-tala so sovražna letala v južni A d r i j i eno naših  pomorskih   bolnišničnih   ladij,
Zopetni zračni napadi na Anglijo.
Nemško uradno poročilo od .sobote.
K.-B. Berlin, 29. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Z a p a d n o b o j iS če. Armada prestolonaslednika R u p p r o, c h t a. Ljutemu bobenskemu ognju sledili so le pri Zone-b e c k e angleški delni napadi; bili so zavrnjeni. Na poti Ypern-Poschenhaele bil je sovražnik iz črto odprtin, ki jo je tam še držal, vržen. Ob Y s e r i pripeljali so naši poizvedovalci belgijske vjete. — Armada nemškega prestolonaslednika. Ob M a a s i so napadi naših čet v prednjem polju, ki so peljali v francoske postojanke, imeli polni uspeh. — London in več krajev na južnem obrežju Anglije bilo je od naših letalcev z bombami obmetano.
Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Poizvedovalna podjetja severno D ii n e, južno od L u c k a in ob Z b r a c z u. — Armada Mackensen. Ruski oddelki, ki so prišli v čolnih čez S e r e t in reko s v. j J u r j a, bili so s hitrim protisunkom pre-° I ; podeni.
Prvi generalkvartirinojster j Lu d en do r f f.
9                                                                  j
Italijanski brezuspešni napadi.
Avstrijsko uradno poročilo od   ; n ed elj e.
K.-B. Dunaj, 30. septembra. Uradno se danes razglaša:
Italijansko    bojišče.    Južni  del { visoke planote od B a i n s i z z a - S y. Duha inMonte   San   Gabriele   postala   sta včeraj zopet prizorišče   ljutih   bojev.   Italijani niso nikjer predrli.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Berlin, 30. septembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. V Flandriji bil je artiljerijski boj ob obrežju in zvečer ob Y s e r i do kanala Comines-Yp em močan. Prodirajoči angleški poizvedovalni oddelki bili so na večih krajih zavrnjeni.  Pred
' Verdunom je bilo, razven neznatnega povišanja ognja, bojevno delovanje zmerno. Naši letalci napadli so zopet naprave in skladišča v Londonu, potem R a m s g a t e, S h e r n e B in Margate.   Učinek bomb se
' je spoznal   na požarih.   Letala so se vsa ne-
■  poškodovana vrnila.
Makedonska     fronta.   Med jezerom Ochrida in Cemo je   bil  ogenj ži-: vahnejši nego drugače.
Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f.
Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka.
K.-B.  Dunaj,   1.   oktobra.   Uradno   se
■  danes razglaša:
It alij ans ko" b o j išče. Ob Soči-i ni fronti so opešali italijanski infanterijski j napadi. Pri Podlaku na visočini B a i n-> s i z z e bil je en sovražni sunek v kali zadu-| šen. Artiljerijski boji trajajo v okolišu Monta ;San Gabriele in severno-vzhodno od ; njega nezmanjšano naprej.
Šef generalštaba.
Uspehi naših letalcev na jugu.
K.-B. Dunaj, 1. oktobra. Uradno se • danes razglaša:
Na večer dne 27. septembra so naša pomorska letala letalno postajo B r i n d i s i in i
Bgi
v tem pristanišču ležeče  torpedne ladje podmorske čolne uničujoče z bombami obn tala. Kakor se je opazilo, bila je ena skupin razruševalcev   dvakrat  z bombami   težko deta in tudi   ostali cilji so bili dobro zade( Povočanemu   uspešnemu podjetju  proti it! janskim   letalnim  napravam od Je si z j 27. p. m.   sledil je   dne 29.  p. in.   zve istim uspehom kronani   napad   naših   pon skih letalcev proti balonskem poslopju v Fe r a r i, katerega žrtev je zopet eno letalo ! stalo, ker je bilo od bomb zadeto in je z9H_ liKanskim plamenom zgorelo. Isti večer sej tudi fabrične naprave od  Ponte  L a g. ^ euro   učinkujoče  z bombami   cbtnetalo. -Sovražnik  ponovil je   dne 28. in 29. zveč svoje letalne napade na P o 1 o,  ki niso po   aalu zročili nobene opombe   vredne škode vojaSl   5oln ali zasebne   nature.   Dva mornarja   sta bi    bišk< ranjena. Eno italijansko letalo se je dne 2S pr. m. od naših letalcev v zračnem boju ns morjem goreče  sestrelilo.   Letalca,   dva ita] janska lajtnanta, sta mrtva.
Mornariško poveljstvo.
Nemško uradno poročilo od pondeljka.  1 ^7.
K.-B.   Berlin,   1.   oktobra  (W.-Bj| skup velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno   bojišče.   V Flandrij živahni artiljerijski boj. Angleški in franc letalci so v zadnjem času  v belgijsk^ ozemlju z metanjem bomb znatno škodo zročili. Napadi so zahtevali med civilnim : bivalstvom velrfo  število žrtev.   —   Ami nemškega prestolonaslednika. Naši le so metali zopet na vojaške   zgradbe in dišča v notranjem Londona bombe. goštevilno bomb označili so ta napad kot] sebno učinkujoč.   Druga   letala   so   nap Margate in Dover. Vsa letala so sel poškodovana vrnila.   Včeraj  smo sestrelul sovražnih letal.
Vzhodno bojišče. Krajevni infai rijski boji so povzročili v posameznih odd niimogredočo povišanje ognja.
Prvi generalkvartirmo L ii d end orff.]
Avstrijsko uradno poročilo od torka.
K.-B.   Dunaj,   2.   oktobra.  UradnoJH0d
danes razglaša:                                             I ,'„.,..
Na vseh bojiščih je položaj riesprcmenj^fc^;
Sef genera
Nemško uradno poročilo od torka.
K.-B. Berlin, 2.   oktobra   (W.-B.) | velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno   bojišče. Armada pre naslednika Rupprechta. V sredini f Ij drijske   fronte je bil  artiljerijski  boj j čan,   med   L a n g e m a r k o m   in   Hol b e k e  se je   večkrat  do   bobenskega povišal. Zjutraj odvzele so naše naskočnejj Angležem ob   gozdu   Poligon   okoli metrov   globoko   bojno ozemlje, ki so držale proti večkratnim močnim protina Razven znatnih   krvavih  izgub   pustil je sovražnik  tudi  vjete.   —   Armada ni^ š k e g a prestolonaslednika.   Severno-vzhoJ od Soissonsa se je bojevno delovanje ljerije povečalo.   Pred Verdunom je] ognjeni boj v naključju na neko uspešno j jetje na vzhodnem obrežju M a a s e žival Pri Bezonvauxu vdrle so  zjutraj inl terijske napadalne čete  s pijonirji  do snih črt  francoske   postojanke,   uničile t^ jarkine  naprave  in  so se po  povelju kot 100 vjetimi v lastno postojanko vrnil&J Prvi general <
L u d e n d orff.
■i bi iši par ler
:ia pro
Toji
ina na morju,    j
Pomorski boj na flandrijskem obrežju.  I so
W.-B. Berlin, 27. septembra. Dne S«  '' ' t.   imeli   so  naši   torpedni   čolni   ob fill
— 3 -
jskeni obrežju ognjeni boj s sovražnimi
evalci  in letali.   V poteku boja bilo je
m sovražno  letalo   sestreljeno   in  posadka,
a oficirja, vjeta. Naši torpedni čolni
[imeli nobenih izgub.
Šef admiralnega Štaba mornarice.
26.000 ton potopljenih.
JW.-B. Berlin,   27. septembra.   Od na-1 podmorskih čolnov se je na severnem boni zopet 26.000 brutto-register-ton potopilo. 1 potopljenimi ladjami nahajali so se obo-angleški parnik  ..Rollesby" (3955 ton) dva neznana oborožena angleška, parnika, 10.000 ton, podoben „Winifredianu". Šef admiralnega štaba mornarice.
Potopljeno!
j"W.-B. Berlin,   27.   septembra.  V Ka-flu in severnem   morju so   naši   podmorski
zopet 4 parniko, 2 jadernici   in eno ri-
ladjo potopili.
Šef admiralnega štaba mornarice.
Izgube na sovražnih vojnih parnikih.
JW.-B. Berlin, 28. septembra. Izgube i vojnih parnikih naših sovražnikov v prvih
letih znašajo: Angleške skupne iz-okroglo    101.000   ton,    francoske
ine izgube okroglo 71.810 ton, itali-|iske skupne izgube  okroglo 76.450 ton,
o n s k e skupne izgube 23.885 ton, izgu-
druženih držav severne Amerike ena
rovana  križarka od 6600 ton in en pod-
ki čoln od 126 ton.:
22.000 ton potopljenih.
W.-B. Berlin, 29. septembra. V zatvor-okolišu   Anglije   se je  vsled   delovanja iih podmorskih čolnov zopet 22,000 brutto-ster-ton potopilo.
Šef admiralnega štaba mornarice.
Pomorski boj.                     ____
W.-B. Berlin, 30. septembra. Dne 28.
ptembra zjutraj  zadelo je nekaj naših tor-
lednih čolnov na neki patruljski vožnji pred
.ojstejandrijskim obrežjem na močnejše število
^ivra/nih   razruševalcev,   ki   se jih je
elo pod ogenj. Tekom boja se je na enem
nševalcu močno razstrelbo opazovalo. Naši
m niso bili poškodovani.   —   Novi   uspehi
aorskih  čolnov  v Kanalu in Atlantskem
mu:   4 parniki,   8 jadernic,   ena   ribiška
Šef admiralnega štaba mornarice.
Potopljeni!
"VA'.-B. Berlin, 25. september. Novi us-
lehi podmorskih čolnov v Kanalu in Atlant-
lem oceanu: 2 parnika, 4 ladje na jadre, 1
Ibiška ladja ter en veliki, oboroženi, od raz-
:;J mfcevalcev zavarovani parnik; nadalje francoski
ol^4arnik  ..Alesia"  (5144 ton) in 4 angleške j a-
oipBeraia1. ter  1   francoska  ribiška  ladja.
ic čet«
Zračni napad na Anglijo.
W.-B. Berlin,   25. septembra.   V noči
/25. t. napadlo je močno pomorsko letalno
odovje   z vidno   dobrim   uspehom   utrjene
ostore,  vojaške in industrijske   naprave ob
lumberu  ter v pokrajini med S c a r b o-
lughom  in Bol to no m.   Opazilo se je
nogoštevilno   požarov in podirajočih se po-
vahe   '0P'J-   ^sa   leta'a   so se vkljub   sovražnemu
infa   ^Pom s pozcmeljskimi in pomorskimi bojnimi
za^,  -ilami brez škode in izgube vrnila.
Šef admii-alnega štaba mornarice.
z v
Politični utrinki.
Nemški kancler o belgijskem vprašanju.
K.-B. Berlin,   28. septembra.   V glav-Biem odseku državnega zbora  je   govoril dr-!avn\ kancler dr. Michaelis. Opozarjal je, da n razmere Nemčije  nasproti   nevtralcem za-lovoljive.   Nečuveni napori   sovražnega  huj-
skajočega časopisja ne motijo razmer. Zelo obžalujemo, ker vsled gospodarske vojske sporazuma nevtralci toliko trpe. Pripravljeni smo, da oskrbujemo nevtralce. — O Franciji in Italiji. Gospodarske in finančne razmere Francije se hitro množe, še bolj se čuti gospodarska beda v zvezi z notranje-političnimi težavami v Italiji. — Na Angleškem neizprosno vpliva podmorska vojska. Le vabljiva nada na spor med nami povzroča, da se vodilni angleški državniki še drže vojnih smotrov ali da vsaj napovedujejo take cilje, ki so popolnoma nezdružljivi s političnimi in z gospodarskimi življenskimi potrebščinami Nemčije. — V Združenih državah dela vlada z vsemi sredstvi, tudi z nečuvenim na-silstvom, da vspodbudi veselje do vojaštva, ki ga do zdaj v najširših krogih ni. Napovedani nastop vojaških sil Združenih držav mirno in zaupljivo pričakujemo. —V Rusiji se bore s težko gospodarsko krizo; posebno transportna sredstva v nobeni meri niso ko% stavljenim nalogam. — G 1 e de na noto sv. Očeta je rekel kancler: Nemško noto so sprejeli naši prijatelji in zavezniki z odobravanjem ; večina naših sovražnikov je pa oči-vidno v zadregi. Težko razumemo, kako bi mogel poznavalec mednarodnega položaja in mednarodnih običajev kdaj misliti, da bi podali enostransko izjavo glede na rešitev tako važnih vprašanj, ki so v nezdružljivi- zvezi z vsemi vprašanji, o katerih se bo moralo razpravljati pri morebitnih mirovnih pogajanjih tako, da bi ne bilo nam ugodno. Vsaka taka izjava bi zdaj le zmedla in bi škodovala nemškim koristim. Približali bi se ne bili niti za en korak miru in bi bili gotovo vojsko le podaljšali. Za zdaj moram odkloniti, da natančno opišem naše posredovalce. — Glede na Wilsonov odgovor na noto sv. Očeta je rekel kancler: Wilsonov poizkus, da bi sej al med narodom in vlado Nemčije spor, nima nade, da bi uspel. Nota je dosegla nasprotno, kar je nameravala. Strnila nas je močnejše v trdi volji, da kljubujemo vsakemu tujemu vmešavanju odločno in krepko.
Smrt jugoslovenskega veleizdejalca v tujini.
V  Londonu je bivši hrvatsko-srbski deželni poslanec Franjo S u p i l o, baje v stanju duševne zmedenosti, umrl. Mož je bil srbo-filski vodja do strasti; ob začetku vojne je pobegnil z drugimi svojih ^jugoslovanskih" somišljenikov v sovražno inozemstvo, da bi tam čakal na razsul Avstrije. Pa tega razsula. ni doživel. Italijanski do skrajnosti pro-tiavstrijski list „Corriere della Sera" piše, da je brl Supilo „eden najboljših prijateljev Italije med Jugoslovani". Bil je ravno mož, ki je pozabil svojo domovino, deloval za sovražnike in umrl kot — veleizdajalec!
Češki duhovnik proti Avstriji in proti papežu.
V  državni zbornici je govoril češki katoliški duhovnik poslanec Zahradnik, govoril pa ■— proti mišljenju avstrijskih patri-jotov in celo proti poglavarju katoličanov, svetemu Očetu papežu. Vseslovanskim duhovnikom je torej vse ednako: avstrijska misel, katoliška vera, to jim je postranska stvar. Kakor je slovensko-klerikalni list „Slovenec" svoj čas podpiral srbske divjake, ki so v Albaniji morili katoliške duhovnike, tako delajo i sedaj politični vseslovanski popi . . . Dunajska „Reichspost", ki je osrednjo glasilo avstrijskih katoličanov, piše o nastopu češkega duhovnika poslanca Zahradnika tako-le:
„Poslanec Zahradnik, katerega Žaljive besede ne morejo doseči vzvišeno osebo papeža, je
katoliški redovni duhovnik in stoji na čelu nekega češkega premonstraten-zovskega samostana. On je vodja češke agrarne stranke, v katere organizaciji deluje veliko število duhovnikov kot temelji stranke. Posl. Zahradnik je po starem taboritskem načinu husitsko pesen zapričel, ki kaže, kako globoko se je češki radikalizem v češkem ljudstvu, ja celo v češkem duhovništvu razširil in kakšne zmešnjave zamore povzročiti ta radikalna blaznost. Češki socijalni demokrat Nemec je danes papežu zahvalo za
njegovo mirovno noto izrazil — češki duhovnik Zahradnik pa je dvignil svojo roko proti  svetemu Očetu kot pospeševatelju miru".
In pri nas ? Slovensko-klerikalni politiku-joči duhovniki so vredni Zahradnika. Tudi oni bi se uprli svetemu Očetu, ako bi ta ne podpiral vseslovanske cilje. Ljubljanski dr. Jeglič je mož istega kalibra, kakor Zahradnik. Vsem političnim vseslovanskim hujskačem se ravno ne gre za katoliško vero, ne za avstrijsko domovino, marveč edino za nadvlado njih panslavistične hujskanje. To pa si je treba za  vso   bodočnost  zapomniti!
Državni proračun.
Dunaj, 26. septembra. Finančni minister Wimmer je danes predložil poslanski zbornici finančni zakon in državni proračun že odi. julija 1917 za tekoče upravno leto 1917/18. Proračun upošteva pri izdatkih in dohodkih neredne razmere vojnega časa in. sloni na spoznanju, da bodo te razmere trajale še celo leto. Državni izdatki so pro-računjeni na 22.169 milijonov kron; izmed teh je 5360 milijonov trajnih izdatkov in 16.809 milijonov prehodnih. Med trajnimi izdatki so obresti vseh doslej najetih vojnih dolgov v znesku 1702 milijonov kron. Med mimoidočimi po vojni povzročenimi izdatki so : kvotni prispevki Avstrije za mobilizirano oboroženo silo 12 milijard, za vojne poškodovance in vojne begunce, 338 milijonov, za podpore 3432 milijonov, za splošne vojnopomožne uredbe, zlasti prehrano ubožnih slojev 235 milijonov, za državne nastavljence, duhovnike in delavce državnih obratov na draginjskih dokladah 572 milijonov, za obnovitev vojnih pokrajin brez državno kreditnih garancij 232 milijonov. Državni dohodki so proračuna-ni: 3890 milijonov kot trajni dohodek in 304 milijone kot mimoidoč dohodek največ iz davka o vojnih dobičkih. Trajni dohodki izvirajo : 667 milijonov iz direktnih davkov, 102 milijonov iz carin, 353 milijonov iz užit-ninskih davkov, 456 milijonov iz pristojbin, 649 milijonov, iz monopolov in 1560 milijonov iz podjetij. Ostanek 93 milijonov izvira iz upravnih dohodkov. Posledica mnogoštevilnih zvišanj davkov in pristojbin je znatno povečanje vseh dohodkov v primeri z zadnjim mirovnim letom 1913 izvzemši upravne davke. Produkcijske omejitve industrije, katere izdelki so podvrženi užitnini, so slabo vplivale na dohodke in užitninc. Nasproti znatno večjim dohodkom iz monopolov z drž. obratov stoji povišanje izdatkov. Skupniprimanj-kljaj znaša 17.975 milijonov kron. Vlada zahteva dovoljenja, da za pokritje tega primanjkljaja najame 18.000 milijonov kron posojila. V ta znesek je vže vštetih v budgetnem provizoriju zaprošenih 6000 •milijonov. Iz pojasnil, dodanih finančnemu zakonu, je razvidno, da so zgolj vojaški izdatki za vojno pokritje znašali v prvih treh letih vojno 27.293 milijonov kron. Za tekoče četrto vojno leto se računa, da bodo ti stroški znašali 12.000 milijonov kron.
Kaj je z Rusijo?
Zmešnjave na Ruskem postajajo vedno večje. Dosedanja vlada Angležem prodanega Kerenskega se zamore obdržati le z največjim nasiljem. Povsod pa se ji upirajo važne skupine ljudstva in armade. Povsod se ravno pojavlja želja po miru, ki bi edino zamogla Rusijo polagoma zopet v red spraviti. Posamezne narodnosti so nezadovoljne, ker čutijo potrebo lastnega razvitka in se nočejo več pri-pogniti ruskemu nasilju. V armadi živi duh upora, kajti vojaštvo čuti prav dobro, da je le žrtev angleškemu inperijalizmu. Zato se vojaštvo v prvi vrsti ogreva za čimprejši konec vojne, ki ne more Rusiji nikdar prinesti od carske vlade zaželjene cilje. Ni čuda, da se je n. pr. ruska mornarica izjavila za takojšni mir, ker nima nobenega upanja več, da bi premagala osrednje države. Močna pa je na Ruskem tudi struja, kije sovražna sedanji republiki in ki hoče zopet uresničiti carjevo državo. Tudi ta struja je miroljubna in
se je naveličala grozovite te vojne. Največji nasprotniki proti nadaljevanju vojne pa so vsekakor brezobzirni socijalisti Leninove vrste, ki sedaj seveda še nimajo veljave, katerih vpliv pa raste z vsakim dnevom. Tako tvori sedanja Rusija pravi peklenski kotelj naj-strastnejših zmešnjav. Vsa prerokovanja nam sovražnih listov, da bode Rusija zopet pričela z napadi in s splošno ofenzivo, so prazne besede. Kajti složnosti in edinosti, iz sloge izvirajoče krepkosti primanjkuje na Ruskem. Doma imajo Rusi dovolj opravila, tako, da je vsak napad večjega pomena izključen. Morda bode zločinski Kerenskij še enkrat poslal svoje množice v ogenj naših in nemških strojnih pušk, da poveča hekatombe ruskih žrtev za angleške cilje. Ali do odločilnega udarca Rusija danes ne more priti, ker ji primanjkuje notranje eneržije. Za nas in naše zaveznike je to vsekakor ugodno. Vojna dokazuje ravno vedno natančneje, da smo mi in naši zavezniki nepremagljivi, ker se borimo z a stvar pravičnosti! Ko bi bila Rusija to preje izpoznala, bi se nikdar ne prodala angleški požrešnosti. V tej vojni ni Rusija izgubila samo bitke, marveč izgubila je tudi svojo bodočnost. Kajti Japonec preži in deluje nato, da bi ji vsak vpliv na vzhodu odvzel in da bi iz vojne v Evropi kolikor mogoče dobička za-se pridobil. Prejalislej bode prišlo vsled tega zopet do konriikta med Japonsko in Rusijo. Anglija seveda Rusom ne bode nikdar pomagala, ker ima sama azijat-ske interese, ki so nasprotni onim Rusije. Zato je bodočnost Rusije žalostna in temna.
Izpred sodišča.
Tri leta ječe zaradi ponarejanja krušnih kart.
H a 11 e, 1. oktobra. Na Nemškem morajo bogatini in reveži ednakomerno težave vojne prenašati. Zato se pa tudi preprečenje tozadevnih oblastvenih odredb najstrožje kaznuje. Tako je porotna sodnija v Halle obsodila berlinska delavca Franca K o r u s in Karla Gre fling vsacega na tri leta ječe in 5 let izgube časti, ker sta v Museburgu krušne karte v večji množini ponarejala in tovarniškim delavcem prodajala.
Stroga kazen zaradi surovosti.
Berlin, 1. oktobra. Trgovcu s premogom Lojzu Loebell v Berlinu je urad zoper vojno oderuštvo malo kupčijo prepovedal, ker se je kot prodajalec nespodobno proti kupcem obnašal. Tudi pri nas bilo bi treba, da se gotovim prodajalcem na postavni način privzgoji malo več uljudnosti napram občinstvu.
Vojaški sleparji.
Dunaj, 28. septembra. Več tednov sem se je vršila pred tukajšno vojaško sodnijo obravnava zoper celo vrsto višjih vojaških uradnikov, ki so v svoji službi izvršili ogromne lumparije in sleparstva. Danes je padla v tej razpravi sodba. Obsojeni so bili nadoskrbnik Leinweber na 12 let, oficijal K o b e s na 10, oficijal Matijašek na G, nadoficijal Szutka na 5 let, oficijal Reich na 6 mesecev, oskrbnik G o t z 1 i n g e r na 8 mesecev težke ječe; nadalje nadoskrbnik Maka-r iu s in enoletni prostovoljec M u c h a vsak na 6 mesecev ječe. Pri zadnjih štirih obtožencih je kazen že s preiskovalnim zaporom pre-stana. Vsem se je odreklo tudi šaržo vojaških uradnikov- in vsa odlikovanja. Konfiscirana denarna darila, ki so jih obtoženci od raznih vojnih dobavateljev dobivali, pripadejo državi. Branitelji obtožencev so vložili ničnostno pritožbo, ki bržkone seveda ne bode mnogo pomagala. Cela razpraval je dokaz, da v gotovih slojih še vedno vlada naravnost nebo-vpijoča korupcija. Proti tej pomaga seveda edino največja strogost!
Mariborsko porotno sodišče.
Maribor, 1. oktobra. Priprave za zo-petni pričetek porotniških razprav so se že pričele. Kot eno prvih razprav pride pred porotno sodnijo obtožba zaradi zahrbtnega urno-
._   4  —
ra soproge in poskušenega  umora sorodnika.
V    ranem jutru dne 8. maja t. 1. prišla je namreč vžitkarica Marija R i c h t e r i č k hiši gostilničarke Topolnik v Cogovce (okraj sv. Lenart si. gor.); našla je hišo odprto in v spalnici Marijo Topolnik ter njeno 14-letno, iz prvega zakona prevzeto hčerko Skolastiko K 1 b 1, ležeči v svoji krvi v postelji. Mati je bila že mrtva. Hčerka je bila nezavestna, ali zamoglo se jo je pri življenju obdržati. Obe ste imeli težke rane na glavah.
V  predhišju je stala krvava sekira, na kateri se je našlo še lase umorjene gostilničarke. Od morilca se ni imelo začetkoma nobenega sledu. Pozneje pa se je na podlagi poizvedb orožnikov soproga umorjene gostilničarke, Antona Topolnik, aretiralo in okrožni sodniji izročilo. Pri svoji aretaciji je Topolnik zločin tajil; priznal je edino, da se je zopet s svojo soprogo skregal; potem pa je baje šel v svojo spalnico. Zjutral je šel od svoje hiše, Brez da bi vedel, kaj se je v spalnici z njegovo ženo in hčerko zgodilo. — Preiskava in porotniška razprava bosta dognali, koliko je na tem izgovoru resničnega.
Stroga kazen zaradi trpinčenja živali.
Bern, 2G. septembra. Hudo kaznovan je bil kmetovalec Emil L rid i iz Alkendorfa. Mož je v svojem hlevu nekega konja na naravnost grozoviti način z gnojnimi vilami mučil in pretepaval. Švicarski sodniki so ga obsodili na 20 dni zapora in 75 frankov denarne globe; poleg tega mu je prepovedano za 6 .mesecev, obiskovati gostilno. Državi pa mora plačati 95 frankov troškov. Vsa čast pred takimi sodniki! Kajti kdor žival trpinči, zasluži isto za svojo osebo.
Proti veleizdajalcem!
Sarajevo, 1. oktobra.,,Hrvatski Dnevnik" javlja: Dne 18. pr. m. je bila razglašena razsodba v tretjem veleizdajniškem procesu v Sarajevu in so bili obsojeni Rado-mir N o v a k o v i o na smrt, pop (duhovnik) Radomir B 1 a ž i č na 10 let, Milovan S t o j-kovic in Aleksa Gjurkovič na 8 let, Cvijan Cvetkovič in J. Angic na 6 let, Perko Mar kovic na 4 leta, Milovan J a r i č na 4 in pol lota, Nikola Vranic na 1 in pol leta, Nikola Batinič na 5 mesecev. Ostalih 20 obtožencev je bilo oproščenih, med njimi tudi Ojuro O s t o v i č in Sava L j u b i b r a t i č, ki sta bila pri procesu v Banjaluki obsojena, katerih sodba pa tedaj ni bila potrjena in sta bila zdaj postavljena novic pred sodišče. Pri takih razmerah se dobi še vedno ljudi, ki trdijo, da ni bilo pred vojno in .da jih tudi sedaj ni srbskih veleiz-dajalcev.
Gospodarske.
Uporaba krompirjeve in repne cime.
Pri sedanji pičlosli živinske krme je treba opozoriti na dvoje krmil, kateri se zelo lahko pokvarita, ako se ž njima krivo ravna, to sta namreč krompirjeva c ima (krompirjevka) in repna cima (repno perje). V prejšnjih letih sta se obvarovali ti krmili pogube z umetnim sušenjem na sušilnikih. Letos je radi pomanjkanja premoga tako sušenje (konzerviranje) nemogoče. Potrebno je tedaj, da podamo kratko navodilo o konzerviranju, po katerem se lahko vsaki kmetovalec ravna. Repna cima vseh vrst kakor tudi perje in glave sladkorne repe se zamorejo pokrmiti sveže. Treba jih je le pred krmljenjem dobro osnažiti zemlje. Tudi se ne sme pokladati živini v preobilnih množinah teh krmil, ker se sicer lahko pojavi driska. Ker se pa navadno vsa cima sveža pokrmiti ne more, obvaruje se ostali del teh krmil najpripravnejše spridenja z vkisanjem. Jama, v kateri se kisa, naj bo nepremočljiva; cima in glave se morajo dobro vtlačiti in zemlja, ki vphana živila pokriva, mora biti zadostno težka in ne sme imeti razpoklin. A<o se cima in glave vkisavajo v kupih, bodi podlaga kolikor mogoče nepremočljiva in pokrivajoča zemlja težka in brez razpok. Izrecno se opozarja, da se sme predajati repna cima z repnimi glavami vred le neposredno po-rabljalcem, ali centrali za krmila ali deželnemu mestu za krmila (odredba z dne 0. februarja 1917, drž, zak. št. 51). Svežo krompirjevko pokrmiti se že radi tega ne priporoča, ker se ne morejo zadostno razviti gomolji, ako se prezgodaj odvzame cima, in ker ima sveža cima v sebi škodljivih snovij. Navadno se jemlje krompirjevka še le pri izkopavanju krompirja, ko je že osušena, dostikrat pa tudi že plesniva aii gnila. Da bi se pa dobila dobra krma, bi se lahko požela cima nekaj dni pred izkopa-
vanjem, ne da bi to škodilo gomoljem. Ako je vrd ugodno, suši se lahko krompirjevka na drogih in enif pripravah (kakor detelja). Jemlje se naj le čisto liti cima, kar je letos lahko mogoče, ker so se letos rim1 bolezni le redkoma pojavljale. Med sušenjem se kra pirjevka od deža ali rose ne sme premočiti. Pri spra ijanju posušene krompirjevke se naj pazi, da se ne | izgubi listje, ki ima največ redilnih snovij. Sigunj kakor s sušenjem se obvaruje krompirjeva cima s denja z vkisanjem, toda ni je lahko same vkisati, je žilava. Vsekako se naj vkisava le sveža krompirjevi Mora se sesečkati in potem zelo trdno vtlačiti ali s I nji ali voli poteptati. V kotih in ob stenah vkisalnejaj je najboljše cimo zaphati s težkimi zabijači. Težavoj je delo, ako se vkisava krompirjevka sama. Veliko ls| in boljše je, ako se repa in krompir istočasno spravlja da se repna cima in krompirjevka vkisavata skupni Lahko se oba dela zmešata ali se pa poklada krompirjevka in na to repna cima. Taka mešanica s lažje vtlači in ta kisela krma ima prednost, da je kroi pirjeva cima manj žilava, lažje porabna in okusneiša. f enaki način kakor z repno cimo se da vkisati skupi krompirjevka tudi z repnimi režnji. Pri tej priliki se m opozarja, da marsikatere druge manj vredne tvarine,k kor koruznica, koruzni stroki, bobovka itd., postal mehkejše in za živino okusnejše, ako se primerno s sečkajo in skupno vkisajo z repno cimo aii repnim režnji. Na krompirjevo suho krmo je treba živino po" navaditi. Pripravna je za govedo in ovce, za silo se | tudi porablja za konje. Krompirjeva krma se zbi akv se popari z rastopljeno živinsko soljo in se odcedi. Na enak način se da uporabili tudi krma iti zmrznjene krompirjevke ali iz cime, katere se je neko] liko lotila krompirjeva cimna gniloba. Zelo nagnila krosi pirjevka se pa krmiti ne sme. Vkisana krompirjeva ciaial in sploh vkisana krma je rabljiva samo za govedo. C. kr. urad za ljudsko pretira
Pomnožitev krompirja s semenom.
V zadnji seji   občinskega  gospodarskega sve Gradcu se je predlagalo, da bi se prizadeti krogi opj zorili  na pomnožitev krompirja s semenom. Proti izjavljamo sledeče: Množitev krompirja s semenom jej mogoča,   toda   za navadne   vporabne   namene  nifc gospodarska. Je krompirjevih  vrst, ki sploh ne cvel in ne tvorijo semena.   Večina  vrst dobi le malo jagi v katerih je po več stotin semena. Cele jagoda je nepravilno,   ker  bi zraslo' preveč   rastlin   na eni mestu.   Dobava  semena iz jagod je zamudno delo.i gode morajo najprej  zveniti, potem  se zdrobijo, šijo in slednjič se izbere seme. Kdor to seme spomla poseje,  dobi   v jeseni   le malo, kakor  lešniki  in orel drobnega   krompirja.   Vrtnarsko   pridelovanje   s porato] semena je pač mogoče in imamo o tem dosti izkusi ker se uporablja ta način   pomnožitve  za vzgojilne I mene. Krompirjevo  seme se poseje  iebruarja v gno grede, sadike dvakrat v gredi presadijo, in potem po dijo na prosto. Na ta način se pač dobijo v istem let dobri pridelki. Opozoriti pa se mora, da večji del sadik] vsahne.  Svarili  moramo, da bi  se vporabljal  ta nafi pomnožitve v velikem.
Deželna poljedelska šola Grotlenhoi]
Splošno nabiranje perila.
Za oskrbo naših na bojnem polju se ml hajajočih hrabrih   boriteljev s  potrebnim p& rilom, naj daruje vsako gospodinjstvo in vsal posameznik vse pogrešljivo in nepotrebno: posteljnem, namiznem perilu itd. vsake vrsti naj si bo, novo   ali rabljeno, oprano ali neo-J prano,   belo   ali  barvano,   celo   ali tudi konci in odpadki,   platneno   ali  bomba] ževinasto blago in kosi so dobrodošli. tudi tkanine vsake vrste,   kot blago, vezenine   in   pletenine,   vsakovrstne preje in odpadki.
Uvažuje se tudi najmanjši dar. Prišli bodo] po te darove učenci
dne 16., 17. in 20. oktobra t. I.
Po tem roku sprejema zadevne darove:| Sammelstelle des Kriegsfiirsorgeamtes, Wiea,| IX., WiihringerstralJe 32 (telefon 12307). Po8t-| ne pošiljatve do 20 kilogramov z označboj „Altmaterialienspende" (darilo starega so poštnine proste.
Vsakdo naj podpira to zbirko po močeh v blagor naše  zmagovite   armade  in vine.
Pojasnila   daje c. in kr.   vojno minister-] stvo, vojnooskrbni urad, Dunaj, IX.,Bergga 22, kamor je tudi nasloviti vsa vprašanja: poročila.
Dunaj, v septembru 1917.
Lobl, mil. m.
Bazno.
Umrla je v Celju gospa Kita S tiger, rojena E k 1, sopsoga znanega celjskega vele-1 trgovca. Bodi blagi   pokojnici   zemlja lahka!"
„Slov. Gospodar'  in „Straža" — nesram-lažnika!   Med  najpodlejše liste slovensko-ške smeri spadata pač zgoraj imenovana borska lista. Ko bi ju ne  podpirali poli-popi,   ki   zanemarjajo   svoj   duhovniški ikiic, bi jih pošteno slovensko ljudstvo itak davno   na   gnojišče   vrglo.   Kajti  lažnjive bnosti   je v   teh listih toliko,   da se mora človek, ki si je vkljub težkim časom še eo poštenja obdržal, nad njo zgražati.. . ta lista se imenujeta ,,katoliška",  ta lista vorita o »avstrijskem patrijotizmu", ta lista delata kot »zastopnika"   slovenskega ljud-pa!  Ubogo   slovensko   ljudstvo,   ki bi bilo visno   od takih zastopnikov,   od notoričnih nikov in za   cilje   krvavih   naših sovražnikov delujočih listov ! Ubogo katoličanstvo, ki bilo odvisno od za pravoslavne Srbe nav-iušenih maziljenih in nemaziljenih hujskačev! Cboga Avstrija, ako bi bili njeni temelji tako ihneli   in   gnili,   kakor so temelji „Gospo-a" in ,,Straže" .. . Kdor je za Avstrijo in katoličanstvo v pravem zmislu besede, kdor i za našega   cesarja   in   za  bodočnost naše lomovine,   ta mora biti   nasprotnik panslavi-ene gonje!   „Slov.   Gospodar"   in „Straža" si iščeta svoje   naročnike  na  Srbskem   in iiskem,   —  v pošteno avstrijsko hišo ne spa-ita!  Proč s temi najbolj  lažnjivimi hujska-očimi listi!
Ali so naši junaški vojaki 87. regimenta res opsarji" ? Kakor znano, sta „Slov. Gospo-r"   in   ,.Straža" v   nekem,   prav   gotovo v dništvu   samem   izmišljenem  dopisu opso-a r.aše mnogoštevilne odjemalce in čitate-pri krasnem 87. inf. regimentu za „šnop-iarje". Mi, ki dobro vemo, daje 87. regiment eden najboljših,   da obsega  najboljše junake in da brani  kakor  lev   avstrijsko domovino, I- mi smo   se torej takoj proti tej nesramni žalitvi politično-farških mariborskih listov uprli. Povedali   smo,   da   je   ta krvava žalitev najhujši udarec za junašue sinove spodnještajer-domovine.   Protestirali   smo proti, tej žalitvi našega regimenta.   In  kakor mi, so bili ndi vojaki 87. regimenta sami nad to psovko ,Gospodarja" in »Straže"   razburjeni.   Dobili imo toliko   protestnih   dopisov iz krogov vo-Stva, da nam v resnici primanjkuje prostora, vse objaviti.   „Gospodar" in „Straža" sta seveda takoj izpoznala,   da sta napravila politično neumnost, ko sta junaški  naš 87. regiment  tako   grdo   opsovala.   Zato  molčita ta ja lažnjiva lista zdaj kakor   tepena kužeka se skrivata. Tako   delajo nepošteni ljudje, se bojijo solnčne svetlobe,   ki znajo le za-;otno hujskati in iz varnega zavetišča na počne ljudi pljuvati. Ali junaški vojaki 87. remonta si bodejo zapomnili, da Sta jih „Gos-dar'' in „Straža" imenovala šnopsarje. In pri ornem našem regimentu ne bode nikdo več dva lista v roke prijel,  ker bi s tem sam ibe sramotil. Tisti „šnopsarji", ki se skrivajo farovžih, namesto   da bi domovini pošteno [služili, naj čitajo   „Stražo"  in ,,Gospodarja". Rojaki 87. regimenta   pa   se   ne   brigajo več ka ta lista.
Odlikovanje. Kompanijski poveljnik pri tovoljnem strelskem bataljonu Maribor gospod Alojz M e 1 z e r iz Ptuja, bil je [odlikovan z zlatim zaslužnim križcem z vojno [dekoracijo na trakxi hrabrostne medalje. G. |Melzer bil je že preje tudi odlikovan s sre-jbrao hrabrostno medaljo 1. razreda. Čestitamo (vrlemu oficirju naših junaških strelcev prav prisrčno!
Za prevažanje   sadja.   Štajersko   cesarsko jnamestništvo naznanja, da za prevažanje sadja jpo železnici do 30 kg, ako tvori prtljago, ni itreba nobenega   dovoljenja, pač pa je   treba oznega dovoljenja za večje množine sadja. Iz Ljutomera se poroča: Občina Vauče je a  vodjo   tukajšnjega  okrajnega  gla-iva, g. Viktorja Kastner-Pohr imela za častnega občana. Ali je „Straža" glasilo c. k. oblasti ?  Na ilov c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju si amo   staviti   prav   ponižno   vprašanje. V redzadnji „Straži" smo namreč čitali proto-;ol o seji« okrajnega gospodarskega sveta, to v obliki, kakor da bi bila za Srbe in Ruse navdušena ..Straža" res nekako oficijelno gla-
silo tega odbora. .Mi nismo dobili o dotični seji prav nobenega poročila, čeprav je naš list v ptujskem okraju gotovo bolj razširjen nego „Straža". Ne gre se nam za časnikarsko konkurenco. Ali ponižno vprašamo, kdo je povzročitelj te zadeve ? ,.Jugoslovanska" drŽava doslej še ni uresničena; zato pač ne moremo misliti, da bi kak c. k. uradnik v ,Straži" protokole svojega odbora objavljal... Ta zadeva nam je tembolj tajnostna, ker je ravno navidezno oficijelno glasilo okrajnega gospodarskega sveta v Ptuju, mariborska „Straža", najgrše, najpodlejše in najneum-nejše napade proti c. k. okrajnemu glavarstvu v Ptuju objavljala. Ako se nam — ker je to j ako zanimivo! — od druge strani ne odpre oči, bodemo poskusili sami zagrinjalo odkriti. Kajti vsak dan nismo tako pohlevni in ponižni kakor danes . . .
Mati in hči zaradi požiga zaprti. Dne 11. septembra pogorelo je stanovalao poslopje posestnika boste r i č v Slomih pri Ptuju. Požar jo uničil tudi vsa živila, pohištvo in obleko. Skoda znaša 10.000 kron, zavarovalnina pa samo 1600 K. Govori se, da je zanetila požar 11-letna Helena K ran je po naročilu svoje matere Marije Kranjc, posest-nice v Podvincih. S požigom je hotela stara Kranjc baje tatvino 2000 K prikriti. Helena Kranjc je orožnikom priznala, da je teh 2000 K ukradla in potem ogenj napravila. Orožniki v JurSincih so mater in hčer aretirali ter sodniji izročili.
Sleparka. Iz Feldkirchena na Koroškem se poroča: 20-letna Pavla Zelene osleparila je na podlagi ponarejenih naročil-nih listov več trgovcev za nekaj parov čevelj. Sleparko so zaprli.
Smrtna nezgoda. Iz S e e b o d e n a se poroča: Čuvaj deželnih cest Peter Hote rje pri popravljanju neke stene padel; pri tej nesreči je pridobil tako težke poškodbe, da je kmalu nato umrl.
Požar. Iz P a t e r ni o n a poročajo z dne 24. septembra: Včeraj ponoči je nastal v zidanem, prostornem gospodarskem poslopju posestnika Simona Winkler v Nikelsdorfu ogenj, ki je poslopje z vso žetvijo in z velikimi zalogami krme vpepelil. Svinje se je za-moglo rešiti. Gasilci od Paterniona in Bistrice ob Dravi so bili hitro na lici mesta; vsled pomanjkanja vodo zamogli so pa le sosedna poslopja varovati. Pridno je pomagalo tudi vojaštvo.
Pet sinov domovini žrtvovala. Iz Malte pri Gmiindu na Koroškem se poroča: Gospa Katerina P 0 11 i n g e r v Hilpersdorfu poslala je bila ob izbruhu vojne šest sinov na bojišče in le e d e n ji je pri življenju ostal. Prvega Jurja ji je vzela sovražna kroglja pri Grodeku v septembru 1914. Drugi sin Franc, ki se je boril na koroški fronti, umrl je v Beljaku na tifuzu. Tretji sin Anton si je pridobil v Albaniji bolezen na pljučah, vsled katere je v Mostarju umrl. Četrti sin Johan dobil je strel v glavo in bil takoj mrtev. Peti sin Martin pa je bil v novembru lanskega leta težko ranjen in se od tega časa sem pogreša. Sesti sin bil je ob Soči ranjen in se nahaja zdaj pri težko prizadeti junaški materi na dopustu.
Smrtni padec. Iz Celovca se poroča: Neki vojak, ki si je hotel ogledati graščinske razvaline Landskron, padel je iz strme skale in obležal mrtev. Pokopali so nesrečneža na pokopališču v Sv. Rupretu.
Pazite na deco! Iz Belj aka se poroča: Dne 27. p. m. bila je 10-letna hčerka železniškega mojstra Jožefa Bollardt od nekega automobila povožena. Drugi dan je nesrečni otrok na prizadetih ranah umrl.
Mnogo vagonov sadja segnilo. Naravnost nezaslišano vest prinaša dunajska „Arbeiter-zeitung" od vzhodnega kolodvora na Dunaju. Medtem ko se sadje po oderuških cenah prodaja, segnije mnogo vagonov sadja na dunajskem vzhodnem kolodvoru. Dne 30. avgusta došlo je iz Verciorove   ob   srbski meji
15 vagonov jabolk, hrušk in češpelj. Sprejemnik: 12. oddelek vojnega rninisterstva. Po 60 urah odšlo je teh 15 vagonov v kemično fabriko v Tribuswinkel. Ta blaga ni hotela vporabiti in je sadje poslala na pivovarno v Brunnu. Od te je sadje prišlo zopet nazaj na dunajski vzhodni kolodvor. Dne 11. septembra (!) bilo je zopet omenjenemu vojaškemu oddelku avizirano. Zdaj se je odredilo, da se teh 15 vagonov sadja v ogrske kraje Oeden-burg, Duna-Szerdanely, Neusiedl, potem v zgornjo-avstrijske kraje Freistadt, Marchtrenk. Kleinmunchen in Lebering odpošlje. Povsod tam so'taborišča vojnih vjetnikov in medtem segnito sadje se je določilo za krmljenje svinj. Na voznini je bilo plačati: Verciorova-Dunaj 25.301 K, Dunaj - Tribuswinkel - Brunu - Dunaj 2748 K. Pač prokleto   draga   svinjska krma!
70-letnica feldmaršala Hindenburga. Dne 2.
oktobra praznoval je nemški generalfeldmar-šal v. Hindenburg, gotovo najpomembnejši vojskovodja te grozovite svetovne vojne, 70-letnico svojega rojstva. Ne samo nemške, marveč tudi avstro-ogrske, bolgarske in turške armade gledajo ponosno na tega duševnega velikana, ki je najprve vrgel milijonske ruske množice ob tla in ki je danes kot šef nemškega velikega glavnega stana tako rekoč duša zmag osrednjih sil. V svetovni zgodovini ne bode ime feldmaršala Hindenburga nikdar izumrlo. Kajti ta zdaj 70-letni nemški vojak je v tej odporni vojni osrednjih sil dokazal naravnost nezslišane zmožnosti, ki ga stavijo v eno črto z največjimi vojskovodji svetovne zgodovine. Naš cesar Kari je velezaslužnemu temu možu poslal osebno spisano, izredno laskavo pismo, v katerem se mu je za njegove zmage tudi v imenu avstro-ogrske monarhije prisrčno zahvaljeval, čast velikemu zmagovitemu vojskovodju Hindenburgu!
Vozite se malo po železnici! Z ozirom na žetev in prevažanje premoga itd. opozarja železniška uprava nujno vso občinstvo, da naj vsa naravnost neobhodno potrebna potovanja po železnici opusti, kajti drugače bi se moralo udedbo potovalnih legitimacij povzročiti. — Tudi po našem mnenju se mnogo preveč ljudi brez vsake potrebe po železnici vozi, zlasti lene babnice, ki jim vsled prevelikih denarnih dohodkov danes ni treba delati . ..
Italijanski oficir v zaboju, ali ponesrečeni beg vojnega vjetnika. Iz Dornbirna na Pre-darlskem se poroča: Pred kratkim je prispel semkaj avstrijski sanitetni vlak z izmenjanimi invalidi v svrho pogostitve in prenočitve nastanjeni v novi realki, da prestopijo naslednji dan na švicarski vlak, ki naj bi jih preko Peldkircha, St. Gottharda in Lugana prepeljal v Como. Zaboji italijanskih invalidov so ostali čez noč v kolodvorski čakalnici. Zjutraj je neki železniški uslužbenec nenadoma začul človeške klice po pomoči iz čakalnice. Pri pregledovanju je opazil, da moli iz nekega zaboja človeška roka. Zaboj so takoj odprii in iz njega seje dvignil mlad, popolnoma zdrav Italijan, ki je bil v svojem skrivališču v ada-movi obleki. „Odrešenec" se je moral seveda najprej takoj obleči, nakar so mu na njegovo prošnjo dali kozarec vode. Vrhu tega je hotel takoj v bolnišnico. Vročina, sopara in predolgo bivanje v zaboju so ga silno zdelali. Italijan je bil neki italijanski oficir, naš vojni vjetnik, ki gaje eden invalidov spravil v svoj zaboj in ga hotel iz avstrijskega vjetništva vtihotapiti v Italijo. Toda možakar je imel smolo. Najbrž je bil preveč radoveden in se je hotel prezgodaj nasrkati svežega švicarskega zraka, ali pa je bila njegova osebna svoboda v zaboju le malo preveč omejena. Seveda so ga takoj aretirali in tudi prtljago vseh ostalih italijanskih invalidov natančno preiskali.
Zelje zaseženo. Vlada je zasegla ves letošnji pridelek na zelju ter določila za zelje najvišje cene in sicer za sveže zelje 45 K za 100 kg. Za prevažanje svežega zelja je treba posebnega dovoljenja. Deželne politične oblasti imajo pravico, da smejo določiti za svoje upravno ozemlje tudi nižje najvišje cene, kakor so zgoraj označene.
Cene za seno in slamo zvišane. 1 naredbo
....  o  _
urada za prehrano z dne 27. septembra se je cena za seno in otavo zvišala od 17 na 23 K meterski stot, za žitno slamo na 13, za grahorico 11 K, za koruzno, fižolovo, bohovo, lečino, makovo in repično pa na 7 K. Te cene veljajo ne samo od 27. septembra naprej, ampak že od 16. junija 1917 dalje. Deželni urad za krmila mora prodajalcem, ki so že oddali seno ali slamo in so dobili plačano po stari ceni, plačati razliko. Seveda mora to prodajalec sam zahtevati od .omenjenega urada.
Za naše sadjerejce. Okrajni odbor ptujski se je telegrafično obrnil na c. k. staj. na-mestništvo, da naj isto dovoli prosti promet sadnih množin od 400 do 500 kil, Ker bi se drugače sadje.pokvarilo. O stvari bodemo še v prihodnji številki govorili.
Umrl je v Ptuju posestnik gosp. Ignac R o 8 m a n n, velezaslužni gospodar in član okrajnega zastopa. O njegovih zaslugah bodemo v prihodnji številki govorili.
Napitnice v Petersburgu. Ruska revolucija je odpravila napitnice v hotelih, gostilnah in kavarnah. Dne 18. julija je dobila dotična naredba veljavo. Prizadeli uslužbenci so takoj ustavili delo in so prisilili delodajalce, da so jim priznali namesto napitnice, delež na sku-pilu. Saveda so delodajalci to zopet odvalili na goste.
Tetanus se imenuje jako nevaren krč. Zdaj se je oglasil zdravnik dr. Weihe v Monako-vem in svari nujno, naj ljudje nikar ne hodijo bosi, ker lahko dobe ta smrtnonevarni krč. Tudi priporoča, naj se bosonožci, če se kaj poškodujejo na nogi, takoj zglase pri zdravniku ter da naj sploh nihče ne hodi bos, nego naj raje nosi čevlje ali sandale.
Eksplozija v Londonu. V neki tovarni na vzhodu Londona je nastal požar, ki je povzročil med kemikalijami, zbranimi v tovarni veliko eksplozijo. Vsa velika tovarna je uničena, ravnotako več drugih tovarn, poškodovanih pa na stotine hiš. človeških žrtev ni bilo nič.
Zakoni za mladino. Pravosodno minister-stvo razglaša, da predloži poslanski zbornici dva zakona, tičoča se mladine. Za zdaj načrtov ni objavilo, nego izdalo le velik slavo-spev na svoje delo. Spričo oblastne skrbi za mladino, ki je zdaj običajna pri nas, bo ne-zaupnost še najbolj  umestna.
Vodilne cene za kis. C. kv. osrednja komisija za preizkuševanje cen je določila za jedilni kis naslednje vodilne cene: a) pri prodaji malim trgovcem v množinah pod 100 litrov 30 vin. liter; b) pri nadrobni prodaji v množinah do 2 litra 45 vin. liter, v množinah nad 2 litra po 36 vin. liter.
Tobak iz Bosne. Dočim vlada pri nas veliko pomanjkanje tobaka, ga imajo v Bosni več kakor ga potrebujejo. Z ozirom na to si je mnogo ljudi, zlasti z Dunaja, naročevalo tobak iz Bosne. Zdaj je pa bosanska vlada temu naredila konec, češ, da zmanjka tobaka še za Bosno in za Hercegovino, če ga bodo izvažali. Vlada je izdala naredbo, da sme dobiti v Bosni in Hercegovini vsaka oseba le 12 in pol grama ali 10 cigaret na dan, izvzemši ženske in dečke pod 16 leti.
Poneverjenje. Firma Pachholer na Dunaju je poslala svojega komptoarista Hansa Schu-berja kasirat 13.000 kron. Komptoarist se ni vrnil in gospodar se je že bal, da mu je mož poneveril onih 13.000 kron, ko se je oglasil zvonček pri telefonu. Klicatelj je dejal, da govori v imenu policijskega urada in je sporočil, da je Schuber aretiran in da so pri njem dobili vseh 13.000 K. Šef je bil vesel, da je obvarovan škode, a čez dva dni, ko ni nič slišal ne o svojem komptoaristu, ne 0 policiji, je šel vendar vprašat, kaj da je. Izvedel je, da si je Schuber sam naročil tele-fonično policijsko obvestilo, daje pridobil potrebni čas in mogel z ženo in poneverjenim denarjem pobegniti.
Gos za 108 kron. Iz Vinkovcev v Slavoniji poročajo: G. I. S. iz Vinkovcev je kupil od kmeta Ivana Tichlerja iz Tordincev gos, ki je tehtala 9 kilogramov 20 dekagramov, za katero je plačal nič več in nič manj kot samo 108 kron.
Zloraba uradne oblasti v svrho nedopustnih kupčij. Budimpeštanski ..Vilag" je priobčil srdit članek, v katerem dolži ogrskega poljedelskega ministra Mezoffyja, da je zlorabeč svojo uradno oblast, si pridobil dovoljenja za velike transporte živil v Avstrijo, dovoljenja, kakorSnlh bi sicer ne mogel dobiti noben 'Irugi človek. Ti transporti so šli posebno na Dunaj. Rečeni list. zasmehuje ministra, češ, da je v svojem programatičnem govoru izjavil, da naredi konec zlatemu dežju, ki pada v žepe vojnih in drugih liferantov. Minister :Vi.z(")f!'y je na te obdolžitve odgovoril z izjavo, v kateri pravi, da ti napadi niso novi in da jih je že v marcu zavrnil. Zdaj ponavlja, da ni obogatil sebe, nego le članom gospodarske družbe, kateri je častni predsednik, preskrbel velika udobnosti.
Ponovne revolucionarne demonstracije v Italiji. Preko Curiha poročajo, da so bile v nedeljo v Milanu in Turinu zopet revolucijo-nar.no demonstracije. Poklicano je bilo vo-jaStvo iz Monze. Vrhovni poveljnik provinc Turin, Alesandrija, Genova in Piacenza, generalni poročnik Ragni je izdal razglas, da je  vojaško  poveljstvo   prevzelo  vodstvo javno
varnostne službe in da so vojaške sodnije ua- \ domeščene z vojnimi. Skoro vsa delavska druJt- j va v Gor. Italiji   so   bila   razpuščena.  V tu-rinskem mestnem svetu je izvajal neki mestni svetovalec:   Ako   gredo   delavci   na ulico in j demonstrirajo   proti   vojni   tako,  kakor se je zgodilo v Turinu,  je jasno,  da so bili mer dajni za to Čisto   politični  vzroki  in ne notno   pomanjkanje   kruha.   To  odkritosrč priznanje kaže, da socialistom služi v dos miru sedaj   vsako sredstvo,   tudi javen u|
Molitveni  dan  zoper vojno  oderuštvo. Za običajni  molitveni  dan   v   Švici  določi škofje za katoliško ljudstvo tako zvani „man-dat molitvenega   dnevali.   Molitveni  dan se*] obrača   to leto proti vsernu   oderuštvu, proti špekulaciji in navijanju cen zlasti v živilih id potrebščinah vsakdanjega življenja, ki S( danes tudi v Švici vedno bolj. Kaj ko bi tu katoliški škofje na Avstrijskem pričeli iz vega   krščanskega stališča  tako   vojno  pre nesramnemu oderuštvu ? !
Vojni dobičkarji   na Slovenskem.  „Gr. T.-poroča,   da   so od   vojnega   začetka   sem Ljubljani vojni oderuhi za več milijoni kron  posestev,  zlasti ninogo nekdaj neniSk
t
Die Bezirksvertretung Pettau gibt geziemend Nachricht von dem Tode ihres langjahrigen verdienstvollen Mitgliedea, Herrn
Okrajni zastop v Ptuju daje žalostno naznanilo o smrti svojega dolgoletnega zaslužnega člana, gospoda
Haus- und Realitatenbesiteers, Gemeinds-rates der k. k. If. Kammerstadt Pettau,
welcher am 3. Oktober 1917 plotzlich versehieden ist.
Pettau', am 4. Oktober 1917. Der Bezirksobmann:
470           Jos. Ornig e. h.
hišnega lastnika, posestnika, obč. svetnika v Ptuju itd.,
ki je dne   3.   oktobra   1914 nahitro preminul.
Ptuj, 4. oktobra 1917.
Okrajni načelnik:
Jos. Ornig 1. r.
7
nakupili.. Neki vsled vojnih dobav oboga-usnjarski fabrikant sam je med vojno e t hiš nakupil . . . Slovensko ljudstvo trpi in umira lakote, medtem ko se nje-vi „odrešeniki" mastijo ter debelijo! Ravno prvaški ,,odrešeniki", ti v vojni obogateli ilijonarji hujskajo ljudstvo slovenskih po-ajin v politične blaznosti, kakor n. p. „ju-Bovanstvo", — sami se pa medtem na ške ljudstva bogatijo!
Grozni umori ruskega vojnega vjetnika. ..Hei-lberger Tageblatt" poroč} iz Siegelsbacha: eki ruski vojni vjetnik je na polju napadel lado kmetico; ko je prihitela pomoč, je Rus bežal. Par dni pozneje vrnil se je ponoči v as, vdrl v spalnico družine Maun, pri kateri bil uslužben, umoril vdovo Marin z nožem ranil njeno nečakinjo tako težko, da za jeno življenje ni mnogo upanja. Rane okoli čes pustijo na to sklepati, da je hotel ženi oči izrezati, ker so ga pri njegovem prem zločinu opazovale. Oblasti se je posre-'lo, da je s pomočjo nekega policijskega psa verinskega morilca zasačila in sodniji izro-flčila. Zato pa — bodimo previdni napram ajnim vjetnikom, ker so vedno naši so-ražniki!
Srbski vojni vjetnik kot roparski morilec. a planini Ramsau pri Merausenu bil je že-liški čuvaj Vilibald Krautgasser niorjen. Mrtvemu se je žepno uro z verižico ropalo. Umora se sumi iz vjetništva pobeg-elega srbskega vojnega vjetnika Božedara b r a d o v i c.
Zadnji telegramu
Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj,   3.   oktobra.  Uradno   se Janes razglaša:
Italijansko   bojišče. V Gahri-
* 1 e-oddelku   so   se včeraj    infanterijski    boji
opet ponovili. Močne sovražne sile naskočile
o   naše   postojanke.    Dobiček   ozkega kosa
rka na zapadni strani gore tvori za Italijane
edini uspeh izgubepolnih napadov.
Šef generalštaba.
Iz nemškega poročila od srede.
K.-B. Berlin, 3. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Na vzhodnem bregu M a a s e vzele so včeraj nemške čete na severni strani visočine 344, da vzamejo v naskoku francoske jarke v 1200 m širokosti. čez dan so napravili Francozi 8 protinapadov, da nas spravijo iz pridobljene zemlje. Tudi ponoči je nasprotnik napadal. V ljutih bojih je bil vedno nazaj vržen. Več kot 150 vjetih od 2 francoskih divizij je ostalo v naši roki. Krvave izgube sovražnika pomnožile so se z vsakim brezuspešnim navalom.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Loterijske številke.
«rade.c. 26. septemb. 1917;: 74, 49, 29, 40, 38. Trst, 3. oktobra 1917:        10, 71,  64, 33,  17.
Električna luč brez baterije! Znana eksportna firma Miks Bobnel, Dunaj IV., Margarclenslrafie 27/51, prinaša novo eleklrično Dynamo žepno svetilko v trgovino, ki zamore spremeniti ' vso. industrijo žepnih svetilk z baterijami. Pri tej svetilki pride s pritiskom dynamo v delo, ki daje električni tok za svetilko in s tem lepo, belo svetlobo. Cenejša kakor vsaka druga Žepna svetilka, ker odpade nadomestilo baterij. Gori kolikor časa se hoče brez opešanja. Cena znaša K 24'—. Katalog proti vpošiljanju 1 K.
Fotografije (Portrat) kot znsmke   467
(marko !■>:' znan.kam   na pi>>
liOplBBl« :  fliKO    Vi-
deluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otlti Nmraaiui Prag. KitrolinenUl, Sta«. 130. Cwn';i s.- podljejo na z&bta-;-:.jo DrezpUcao la franko.
,,Asanoluš
ms presenetljiv uspeh pri po-
koičavaniu /oh:irjev (zakon, va-
roran)  ščurkov,  mravelj itd. 1
zavojček stane 1 krono.
„Št. Valentinov redilni prašek za prašiče"
je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov.
4 stanovalne sobe
s kuhinjami, njivo in sadonosnik se takoj oddajo. Vprašanja na upravo tega lista. 450
En travnik
pri   Mariboru,    Kupi
Karl Flucher, Schiller-
strafie 8.      445
Pridni         351
viničarski ljudje
3 osebe, se sprejmejo.
Ponudbe   na   Rudolf
Blum,   Maribor,   Car-
neristrasse 22.
Sprejme se
za   delo  pri   hiši in za kuho pod dobrimi
pogoji. Naslov:  Leopold Wake, Strali, Štajersko.        447
(rujavi tiger).   Kdor ga  najde,   naj   ga  odda
proti  plačilu   10 K pri g. dr. pl. Fichtenau V
Ptuju.                                   469
Izvežbana  in pridna
prodajalka 1
zmožna slovenskega, nemškega in laškega jezika, žeii s 1, novembrom premeniti službo v trgovini mešanega blaga. Prijazne dopise je poslati pod naslovom: Rezi Schrot, Rosegger-straBe 4, Bruck a. M.
Porcelan-broša 3
4-oglasta, se je v soboto dne 29. septembra t. 1. na cesti v Mosgance do kolodvora izgubila. Najditelj se prosi, da jo naj proti plačilu v upravi tega lista odda.
Kohnstein'uvo nadomestilo čaja z nunskim ali citronskim okusom. Zadostuje 1 kg moje esence za 400 čas izbornega rajnega nadomestila. Cena 1 kg K 28-—. Razpošiljatev z nadomestilom po povzetju od 1 kg naprej. Fabrika St. H. Kohn-stein, Konigsfeld pri Brnu.        462
iti lie m Bssestva ali iMiiiiiali snaiti
hitro in diskretno  prodati, naj   se  obrne na
Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275,    159
in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika.
se doseže   z po zanesljivosti   učinka mnogokrat preizkušenim aparatom
HYPERIN
s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena iznajdba znanosti. Vidni uspeh še v 14 dneh, nadaljna raba nepotrebna. Ta izredni aparat se vsem damam vsake starosti najlopleje priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisateljice opetovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Prcseneči na najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do-pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 7*90. Po poŠti za 70 vin. več. Tajna razpošiljatev brez navedbe vsebine po higij. razpošiljiilni J. Kukla, Prag, Perlg. 31.         133
kupuje v vsaki   množini po najboljših   cenah
Maks Straschill
pri
u.
349
Novi ali že rabljeni,   dobro ohranjeni,  napol kriti                                  465
kakor tudi dobro ohranjeni konjski kumadi in prsna oprema. želi kupiti Johan Jossk v Celju.
žemljasto-barvni, 5 mesecev star, bil je dne 21. septembra ukraden. Ker je bil storilec izpoznan, se žeii povrnitev psa. ker bi se drugače napravilo kazensko naznanilo. Lastnica Mizzi Zoppak, Weitschach Nr. 3.   453
Hisa
z jako lepim in velikim vrtom pri Sv. Roku na Bregu pri Ptuju, primerna za penzijonista ali vrtnarja, se takoj zaradi preselitve pod ugodnimi pogoji proda. Vprašanja na gosp.
461
c. k.  okrajna  sodnija   v  P t u j u.
Več tisoč kron posedujoči vdovec v boljših letih se želi s starejšo vdovo ali deklino s kmetskim posestvom v svrho ženitve seznaniti. Dopise se prosi pod „Heirat" na upravo tega lista.   459
Ali hočete ostati od
revmatizma, flihta, išias
temeljito prosti ?
X5sočeri že ozdravjeni.
ine v udih in členkih, otekli udi, pohabljene roke in noge, bodenje,
ganje   v raznih  delih trupla, celo  slabost oči so posledice revmatičnih in gihtičnih bolezni.
Ponudim Vam naravni
produkt v zdravljenje!
Nobeno  univerzalno   zdravilo,   marveč   zdravilo,   kakor ga daje dobra mati narava bolanemu človeštvu.
Vsakemu brezplačno po skušnjo,
Pišite mi takoj, pošljem Vam moje  sredstvo in mojo   podučuo razpravo popolnoma zastonj. Poštah bodete moj hvaležni pristaš.                460
Ekspedicija Opern-apoteke, Budapest, VI., Abt. 252.
13
065
Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje
se dobi pri
lawitsch&Hellerrr Ptuju
70            »I
Vsak svoj lastni reparater!
Moje Lumax ročno-Sivalno Šilo Sije Štep-štilie kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane Čevlje, opreme, kožuhe, pteproce, vozne odeje, šlofe za šotore, file, kolesne manlelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, krnele in vojake. Biser za Športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega Šivalnega Šila z cvirnem, Štirimi različnimi šivankami in navodilom K 3'90. 2 kosa K 7*50, 3 kosi K 11—, 5 kosov K 18'—. Se razpošilja poštnine prosto, ako se denar iia-pret pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plaČilu po Josef Pelz, Troppau, Olmtltzer-V                 strasse 10. JŠče se na prej-pro dajalce.           376
Najlepši kinč
ženske so krasna velika trdna prša.
Ženske, ki se v icm oziru ne Julijo popolne, naj pišejo zaupljivo na Ida Krause, ki podeli popolnoma brezplačno na podlagi svoje priznane metode diskr. nasvet za dosego idealnih polnih oblik. Ida Krause, PreBburg (Ogrsko), Schanz-straBe 2, Abl. 109.             275
Žepa ura
jeklo ali zaniklana
I.  vrsta........K 14
II.  vrsta.......K 20
Srebro imit.......K 30
Z dvojnim lnonteljem • . K 40 Z varstveno šipo K 2'—, z radijem K 10 — vej.
Precizijske ure K 50'-, 60— in 80'—.
Razpošiljatev od Dunaja  po  pošiljatvi  svote z K 1'50 za poštnino tudi na bojišče.
MAX BOHNELj
Dunaj, IV. Margarethenstrassse 27/51.
Fabrični cenik proti razpošiljatvi K I—.
Dynamo žepna svetilka K 24— in K 30-—.
z varstveno šipo
Veliki lonnat.....K 20
II. vrsta     .......K 24
Mali format......K 30
M. vrsta........K 40
Z varstveno šipo K 2'—, z radijem K 10'— več. Prezisijska ura na napestnik K 50-, 60- in 80-.
Brezplačno dobi vsakdo na željo
moj    glavni   katalog   ur,   zlate^rn, srebrnem, godbenent blagu.   Via.         t- '
line po K 14, 25 in višje.   Dobre harmonike po K 16, 25, 35, 50 in        •' . višje, dvevrstne  harmonike  K 70, 80, 100, 120, trivrstne K 180, 200,      :' 240, 280. Izmenjava dovoljena  ali denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po razpošiljahii hiši   Hans   Konrad, c in kr. dvorni liferanl Br0x št. 1740 (Češko).           52
Avtomatični lovilec za podgane
K 5'50, za miši K 4'—, vlovi brez nadzorstva do  40 kom. v eni noči, ne   zapusti duha   in se postavi sam. Past za ščurke „R a p i d", tisoče ščurkov  in Rusov v eni  noči, po K 5'70. Lovilec muh „N ova" K 280 en kos. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po pov-poštnina  80   vin.   Exporlhaus    Tlntner,   Wlen,  III., Nenlinggasse Nr.  2fi,'P.                            38
<Jp8<
zetju,
findet bis auf weiteres nur mehr  in meinem
Hauptgeschafte in Rann b. Pettau
statt.
Max Sraschill
Pettau, 18. September 1917.
Razglas.
Zaradi   premalega  odkazanja   špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode
žganje
le še v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta.
Maks Straschill
žgalnica,   fabrika žganja in likerja na   Bregu pri Ptuju.                                349
Pro mxrrlr\l je sredstvo za pomlajenje las, iriCUIl^UVI ki rdccC| ^eUe jn sive las fin brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica s poštnino vred K 2-70.
| ^^ I Rydyoirtrpo^i
11 'U^'* ^ I bleda lica. Učinek je čudovit. —
l steklenica s poštnino vred  .... K 2-45.
Po povzetju 55 h več.   Naslov za naročila:
[Jan Grolich, drožerija pri angelu, g[H0,63
Arimidne ure na napestnik.
natančno regulirane in repasirane. — Nikel ali jeklo K 25',— 30— ali 35"—. Z radium svetilom K 30'—, 35'—, 40'~-. Srebrne ure na napestnik (Zugarmbanduhren) K 50, 60. 3 leta pisemske garancije. Razpošiljate > po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrika ur HANNS KONRAD, c. In kr. dvorni liferant Briix Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387
se vrši  zanaprej   do   preklica   edino   v  moji
glavni trgovini na Bregu pri Ptuju.
Maks Straschill
Ptuj, 18. septembra 1917.                           433
j ljudska kapelj aestaega
kopališča t Ptuju.
j dan ta kopanj«! »b MaratUa s* i«. jure do I   art pspolfa. (ki«|»JM yt ii
12. d*  1 .m pnnHrifc ai 11.
»k  udeijik  in] '»*    •tfO-dn«
!   kopeli   i   Trodi ,liu»M" i rjeku C - -70
^Rkora. »are ;».!
Nerazrušljivo vztrajati
je naš princip, ako smo gotovi resničnosti in pravilnosti našega stališča. Rabimo vedno Lysoform, ker imamo gotovost, da nas vedno pred vsako infekcijo varuje.
Majer "3M
ki se razume tudi na vinogradniško delo, se sprejme pod ugodnimi pogoji pri
Alojzu Muchitscn
trgOVCU  V   PtUJU.                             457
Domači tesar
ali kolar
so sprejme.  Prosto  stanovanje  in njiva. Frh. v. Twickel'sche Gutsverwaltung, Marburg.
kauft unter besten Bedingungen
Max Straschill
Rann bei Pettau.
,Jabl«s"
pošta Podplat, postaja Kostrevnica-Podplat.
kupuje pod najboljšimi pogoji
Maks Straschill
Breg pri Ptuju.
Resnična
ženitna ponudba.
Oženiti se želi 43-letni fant, srednje postave,. vojaščine prost, nepokvarjene preteklosti in lepega vedenja, ki je krojaški mojster v živahnem kraju tik mesta, 4 do 12 tisoč kron letnih dohodkov. Oženil bi se z deklico, kije polnoletna in zmožna obeh deželnih jezikov,. z nekaj tisoč lastnega premoženja in nepokvarjene preteklosti. Prednost imajo dekleta,. ki so v obrti izučena in ki imajo veselje do-obrti in do samostalnega mestnega življenja. Samo resne ponudbe s sliko poslati je na upravo tega lista pod šifro „B. P. 27". m
(Wohnung- and DienstYerioittiung)
za                                i«
službe, učence, stanovanja in posestva
V
izvršuje
rse vrste posredovanja najhitreje.
Vprašanja i& pojasnila v mestni stražnici (rotovžj.
Majer
in
en viničar
se  pod  jako    ugodnimi    pogoji    sprejmeta.
Lepo plačilo in mnogo zemlje. Richard Ogriseg,
Sturmberg, pri Mariboru, pošta Pesnica. 434.
v prav dobrem stanju   od 300 do 1000 litrov za prodati. Cena po dogovoru.        445.
lalajatel) in odgoTorni urednik: Kari Linhart.
Tisk   W. Banke t Ptuju.
515
697