Izhafa vsako sredo. C e n • i Letno O to 32.—,
fiolletno Din 16.—« Četrt, etno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — PoStno-čekovni račan 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo In upravništvo: Maribor, Koroška cesta 3
Telefon interarban 113.
Cona inseratomi cela stran Din 2000.—, pol stra-ni Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, '/, strani Din 250-, Vi« str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Krščanstvo -
Znan je izrek poganskega modrijana, da je človek radi tega iznašel in ustvaril besede, da drugega prevari. Je ta izrek črnogledno pretiran, jedro resnice pa je vendar v njem. So besede, ki so bile ustvarjene in se rabijo za to, da se preslepijo tisti, ki niso vajeni in morda tudi ne sposobni, da bi šli besedam in njih pomenu do dna. Takšne besede so n. pr.: naprednjašt-vo, prosvetljenost, svoboda, svobodo-umnost, klerikalizem. S poslednjim nazivom se hočemo podrobnejše pečati.
Razlog je v tem, ker se ta fraza porablja za pobijanje krščanstva. Rabijo pa to frazo ter jo v svoje namene izrabljajo tisti krogi, ki si pridevajo pridevek naprednjaštva in svobodomisel-Btva ter nočejo, da bi krščanstvo vladalo v javnem življenju. Pravico krščanstva do javnega življenja in uve-ijavljenje te pravice hočejo pri ljudeh spraviti na slab glas in zato ga za-Knamljajo kot klerikalizem. Njihova špekulacija je ta: kristjan bi bil vsak, klerikalec pa mnogoteri noče biti. Zato ti ljudje na vsa usta zatrjujejo: mi smo kristjani, krščanstvo je nam svetinja, ki se je ne dotikamo, samo klerikalizem pobijamo.
Tako je klerikalizem postal strašilo iza ljudi. Pa samo za nepoučene ljudi. Kdor ima odprte oči ter količkaj misli, takoj spozna, za kaj gre in kakšne namene imajo tisti, ki pobijajo klerikalnega zmaja. Kaj pomeni klerus? To je grška beseda, ki pomenja duhovništ-vo. Katoliški klerus je torej katoliška 'duhovščina od kaplana do rimskega papeža, ki je vrhovni poglavar Kristusove Cerkve. Ta duhovščina tvori urejeno vrsto, ki se imenuje z grško besedo hierarhija = duhovska vlada.
V čem je ta diihovska vlada? Duhovniki s škofi in papežem na čelu so odposlanci in tolmači Boga. Njihova oblast in naloga je: oznanjati, tolmačiti in učiti krščanske resnice, objavljati božjo postavo in nravne predpise ter s sredstvi božje milosti voditi 'judi k večnemu zveličanju. Duhovščina tvori učečo cerkev, brez učeče cerkve sploh ni Kristusove Cerkve. Kdor torej nasprotuje kleru = duhovščini pri izvrševanju njene oblasti in naloge, nasprotuje krščanstvu ter nI pravi kristjan, če tudi to na vsa usta zatr-Duje.
klerikalnem.
Kakšno bodi krščanstvo, da je pravo, to določiti nimajo pravico tako-zvani naprednjaki in svobodomiselci, marveč ta pravica in dolžnost pripada učeči cerkvi, predvsem rimskemu papežu. Sv. Oče zabičuje vernikom dolžnost potegovati se za katoliško šolo — naprednjakarji in svobodomiselci raz-kričujejo to potegovanje za klerikalizem = za nedovoljeno poseganje v svetne zadeve. V šoli vladaj liberalni učitelj: to potem ni več klerikalizem, marveč skladnost s krščanskim načelom. Katoliška Cerkev zahteva, da mora biti vzgoja, ki se daje doraščujoči mladini po društvih, odsekih in zvezah, prešinjena s krščanski n duhom, ter da so za mladino dobre samo krščanske organizacije. Naprednjakarji in svobodoumniki pa kričijo po svojih časnikih in trobijo po svojih društvih, da ta zahteva ne temelji v pravem krščanstvu, marveč v klerikalizmu.
Učeča Cerkev po škofih in duhovnikih razglaša ter poudarja, da morajo vladati krščanska načela v vsem javnem življenju, da morajo biti mero-dajna tudi za gospodarske razmere in socialne odnose med ljudmi in stanovi, zlasti da morajo vladati tudi v politiki. Za prosvetnjakarje innaprednja-karje je to najhujša zloraba vere v politične svrhe z namenom; da se zagotovi gospostvo mednarodne katoliške hierarhije (duhovščine) nad državo in nad duševnim življenjem državljanov. To je potem baje višek klerikalizma. V javnem življenju naj bi ne smelo vladati krščanstvo s svojimi načeli in zahtevami, marveč liberalizem (laž-njivo svobodomiselstvo in naprednja-karstvo), ki je kriva vera, ker krati pravice božje do sveta in človeka.
Tako hočejo nekrščanski časniki in nekrščanske organizacije s takozvani-mi svobodomiselci na čelu pri ljudeh, zlasti med mladino zamesti pojme ter oslabiti moč krščanstva na svetu. Pri tem pa slovesno zatrjujejo, da vero spoštujejo ter da so celo dobri kristjani. Da, vero spoštujejo! Pa samo tako dolgo, dokler je zaprta nekje v kotičku srca. Saj je tem ljudem vera samo neko notranje čustvo, ki ga proslavljajo kot sveto in kot najnotranjejše. Ce vera prodre iz kotička človeškega srca.v javnost, da bi urejevala človeško življenje, da bi prošinjala vzgojo šolske dece in doraščajoče mladine,
da bi dobila odločilen vpliv v družab« nem In javnem življenju ter našla i & raz v glasilih javnosti, potem naenkrat ni več najsvetejše, ni več krščanstvo, marveč klerikalizem!
Vera po krščanskih načelih ni čustvo, marveč je pritrditev razuma vsem od Boga razodetim resnicam, ki jih Cerkev zapoveduje verovati, in predvsem življenje po teh resnicah. Tako opredeljuje krščanstvo njegov božji Ustanovitelj in od njega ustanovljena Cerkev. Kdor drugače uči, je v zmoti in druge zavaja v zmoto.
V NAŠI DRŽAVI.
V Beogradu so bila dne 13. novembra zaključena posvetovanja zastopnikov izvoznih družb agrarnih držav: Bolgarije, Madžarske, Poljske, Rumu-nije in Jugoslavije. Dosežen je sporazum, da bo ves izvoz izvoznih družb o-menjenih držav pod skupnim nadzorstvom in bodo cene enotne.
Poljedelsko ministrstvo je poslalo pred kratkem v Avstrijo strokovno ko misijo v svrho nabave plemenskih ju-nic, mladih krav in nekaj bikov mon-tafonske pasme. Za to nabavo je dalo Ministrstvo kredit 4-00 tisoč dinarjev, uprava kraljevega dvora 30 tisoč Din in uprava vrbaske banovine 250 tisoč dinarjev.
V DRUGIH DRŽAVAH. '
Slabi izgledi bolgarske vlads. V ne-
rioiio rine 9. novembra so se vršile v Bolgariji okrožne volitve. V okrožne skupščine je dobila opozicija 367.000 glasov, vlada le 242.000. Vladi pripada komaj 40 odstotkov vseh oddanih glasov.
Grški ministrski predsednik ttidš — vojni minister. Kakor znano, je hotel grški general Pangalos uporabiti odsotnost ministrskega predsednika Ve-nizelo3a za proglasitev vojaške diktature, kar se je pa izjalovilo in je Pangalos pod ključem. Sedaj se je odločil grški ministrski predsednik, da prevzame vojno ministrstvo. S tem se hoče zavarovati napram poskusom vojaških pokretov. Venizelos uživa v vojski velik ugled.
Politika rumnnskega kralja Karola stremi za tem, da bi združil krog sebe vse rumunske politične stranke, jib
spravil v vlado in napravil za ministrskega predsednika rumunskega poslanika v Londonu Titulesca. Od take vlade bi se pustil kronati za kralja Velike Rumunije. Tej vladi iz predstavnikov vseh strank bi dal izredno oblast. Na zunaj bi bila vlada demokratična, za znotrajno delo bi bila pa edino pod nadzorstvom kralja. General Avarescu, voditelj ljudske stranke in prijatelj Italijanov, opozicijonalec, je že ponudil kralju sodelovanje pri sedanji in pri vsaki vladi, ki jo bode sestavil kralj.
Vlada v Belgiji je podala ostavko tik pred otvoritvijo parlamenta. Vzrok ostavke je šolski spor, radi katerega se je odločilo pet katoliških ministrov, da se umaknejo z vladnih mest. Ostavka na najvišjem mestu ni bila sprejeta.
Otvoritev indijskih posvetovanj v Lopiona. Dne 12. t. m. so bila v Londonu s kraljevim nagovorom otvorje-na indijska posvetovanja, ko jih cilj je oomirjenie že tako dolgo razburkane Indije. Otvoritvene konference so se udeležili indijski princi, zastopniki angleške Indije in člani vlade. Zastopan je bil polnoštevilno diplomatski zbor. Prisotni so bili tudi zastopniki o-poziciie. Indijski princi so prišli v črnih suknjah z zlatimi gumbi in turba-ni v najrazličnejših barvah. Le nekateri so imeli na sebi nekai baineea bogastva biserov in dragib kamnov. Del indijskih odnoslancev ie bil v dolgih, b«]ih oblekah z belimi turbani na frla-vi. Mohamedanski zastopniki «o nri«li v evronski obleki. Med indijskimi delegati sta tudi dve ženski. Obe sta bili v nisanih svilenih oblekah z zlatimi Činkami in le ena ie imela zakrit obraz. ^a kraljem ie pozdravil zbrane še ministrski predsednik Mac Donald, ki !e povdaril, da je indija ob priliki teh posvetovan1 na nracru nove ssodovine.
»?-?i»!>siff«»vš?ia ugasla v	Vo-
dia indijskih narijonalistov Gandi je še vedno zaprt. Padi Gandijevega po-kreta ie v zanorih ^n 000 oseb in med 'emi tisoč žensk. Gandijevemu giba-ni'u se nriklučuje tudi plemstvo. Vlada ie sicer prepovedala indijski zbor (kongres), a pomirila pa Indije še nikakor ni.
Kone« revolucije v Brazili?, Revolucij v Braziliji je končana. Nova vlada ima diktatorsko polnomoč do sklicanja ustavotvorne skupščine.
Aretacife oficirjev bcliševiške vojske. V Rusiji se vršiio številne aretacije oficirjev na najvišjih mestih, ker so nameravali državni udar in hoteli aretirati Stalina ob priliki 11. obletnice oktoberske revolucije.
Atentat na Saponskersa ministrskega predsednika. Dne 14. novembra je nevarno ranil iz revolverja mlad narodni pokretaš japonskega ministrskega predsednika.
DOEJtO manufakturno BIAGO kupite po najnižjih cenah pri
HNr- M. E. g E P E C -mm
Maribor	Grajski trg 3 1232
Dfelnlk.
Papež Pij VIL se je ustavljal kljub vsem grožnjam Napoleona, da bi izročil cerkveno državo in mesto Rim — francoskemu cesarstvu; radi tega se je lotil Napoleon sile.
Dne 2. februarja 1808 so ukorakale francoske čete pod generalom Miollis v Rim, so razorožile papeževe vojake, in jih deloma porazdelile med lastne vrste. Papeževa telesna straža je bila zaprta, veliko kardinalov izgnanih in uvedena francoska vlada. Pij VIL je zastonj protestiral proti temu nasilju. Dne 17. maja 1809 je ukinil Napoleon iz vojnega tabora v Schonbrunnu na Dunaju posvetno papeževo vladarstvo. Rim je bil proglašen za cesarsko francosko mesto, papežu je bilo dovoljenih na leto 2 milijona frankov odškodnine. — Ko je Pij VIL dne 10. junija izobčil Napoleona, je sledilo papeževo u-jetništvo.
Dne 6. julija, ob treh zjutraj, je bil izvršen napad na papežev grad, Kvi-rinal. Z brzim korakom in čisto poti-horna so prodirale čete od vseh strani. Lestve so naslonili na okna vojaki in splezali v sobe. Ovaduhi so kazali pot po hodnikih proti glavnim vratam. katera so odpahnlli od znotraj; takoj se je napolnilo dvorišče z vojaštvom.
Kardinal Pacca se je bil pravkar vrgel na postelj, da bi se odpočil za par ur, ko mu je javil nečak, da so Francozi že v palači. Kardinal je šel k oknu in je videl, kako se tekali ljudje z bakljami po dvorišču. Hitro se je podal v papeževo spalnico, sv. oče je takoj vstal, se obrnil in hitel v sprejemno dvorano. Nekai uradnikov je prihitelo, da bi ga ščitili.
Slišati je bilo udrihanje po vratih, katera so razsekavaii s sekirami. Baš bi bila prišla vrsta na vrata sprejem-nice, a jih je pustil papež odnreti. — Oberst Radet je vstopil z oficirji, se postavil pred papeža ter ga nagovoril s tresočim glasom: »Imam zoperno ter neprijetno povelje. Ker sem prisegel cesarju pokorščino, ga moram izvesti. V imenu cesarja moram naznaniti Vaši svetosti, da se naj odpove posvetni oblasti nad Rimom in cerkveno državo. Za slučaj pa, če bi se Vaša svetost temu zoperstavila, imam povelje, jo spremiti do generala Miollisa, ki bo odkazal Vaši svetosti že določeni kraj kot bivališče.«
Pij je odgovoril z mogočnim glasom: »Gospod general, vi mislite, da morate izvršiti ta povelja, ker ste prisegli pokorščino. Pomislite, koliko priseg veže nas, ohraniti posest sv. stolice! Cesar nas lahko razseka na drobne kose; kar hoče, ne bo prejel nikdar!«
Pija VIL in kardinala Pacco so pospremili v voz in ju zaprli. Šlo je naprej; pa ne k generalu Miollis, ampak po cesti v Etrurijo.
Škofova palača v Savoni je bila od-kazana papežu v bivališče. Napoleon je dal povelje, opremiti papeževo stanovanje kar najbolj sijajno, jedila fino pripraviti, papeževe služabnike le-po obleči, ga voziti v najlepšem vozu na sprehod, kakor se spodobi za najvišjega kneza. Pij VIL se ni dal omehčati. Živel je zopet, kakor v dneh mladosti, ko je še bil priprost menih, Ie od sočivja in kruha; stanoval je le v 3 majhnih sobah. V domači kapeli je služil vsaki dan sv. mašo. Pred oltarjem je molil kleče solznih oči za cerkev, katero je videl ogroženo, za moža, ki ga je tako bridko preganjal. Bil je izločen od vsakega občevanja s škofi ter kardinali. Sprehod po vrtu z visokim obzidjem je bil njegov edini oddih.
II.
Napoleon se je zmotil bridko glede Pija VIL Mislil je, da bo ukrotil slabotnega starčka, ako mu bo odtegnil občevanje s kardinali. Priznal je svojo zmoto!
In kako je lepo je pisal papežu v Sa-vono ter mu razgrnil svoje načrte! V tedajnem glavnem mestu celega sveta, v Parizu, bi naj prebival papež ob strani cesarja. Kakor je vladal cesar nad Evropo, bi naj zapovedoval papež katoličanom. Kako nekaj nepopisno sijajnega bi bila cerkev, ako bi bila združena s cesarskim veličastvom. —< Kako bode moral izginiti protestanti-zem, ako posodi on, Napoleon, katolicizmu svojo moč.
Pij je ostal neupogljiv. Ni odnehal tudi tedaj, ko so mu odvzeli služabnike, ko ga je stražil noč in dan francoski žandar v sobi, ko so mu odvzeli pisalno orodje in vsako udobnost.
L. 1813 je bil papež prepeljan na Napoleonovo povelje v Fontainebleau pri Parizu. Najlepše sobe so bile zanj pripravljene, dobil je častno stražo; kardinali in škofi so ga obiskovali. Napoleon se je prikazal nekega dne kar iz-nenada v palači, objel je papeža in ga imenoval svojega očeta. Ko mu je Pij vrnil obisk, je naletel na cesarskem dvoru na kar najbolj sijajen sprejem. Papež je spregledal cesarjeve nakane in je bil pazno na straži. Napoleon je skušal priti do cilja z zvijačo ter goljufijo. Pustil je zabeležiti točke, glede katerih je bil že dosežen sporazum. Papežu so rekli, naj potrdi s svojim podpisom, da se bodo na tej podlagi nadaljevala pogajanja. Papež je dal podpis, ker je smatral predložene točke le za načrt. Napoleon je vse objavil kot pogodbo med njim in papežem. — Tedaj je Pij preklical svoj podpis.
Napoleon je zapustil papeža s hudimi grožnjami: »Zdrobil bom cerkev!« Ni prišel do tega, da bi bil izpolnil to grožnjo. Bitka narodov pri Lipskem v Nemčiji je pokopala za vedno Napoleonovo moč. Zavezniki so bili že prekoračili reko Reno in so se bližali Parizu. Napoleon ni smatral za dobro, če bi bil papež zaveznikom dolžan zahvalo glede rešitve iz jetništva.
Oberst Lagorse je prejel povelje, Pija spraviti v Savono in od tamkaj v Rim. Zjutraj na dan odhoda se je po-
J
dal papež, spremljan od 16 kardinalov, v kapelo, opravil je tamkaj kratko molitev, podelil svoj blagoslov ter stopil v voz. Njegova pot je bil slavnosten sprevod, v procesijah mu je hitel narod nasproti.
Med nepopisnim veseljem ljudstva se je vrnil papež Pij VII. v Rim dne 24. majnika 1814; že dne 3. majnika je bil Napoleon izkrcan na otoku El-ba. Po še enkratni kratki vladi je moral na samotni otok Sv. Helene, kjer je imel časa in prilike dovolj, da je lahko razmišljal o Kristusovih besedah: »Peklenska vrata je ne bodo premagala!« *
Evharistigni kongres na Irskem. —
Prihodnji svetovni evharistični kongres bo v Dublinu, glavnem mest-u Irske. Irska je ena najodličnejših katoliških dežel. Znan je pregovor: »Kamor Irec pride, tja pride tudi Cerkev s Kristusom.« Ta pregovor jim je gotovo v čast. Irska je dežela svetnikov in mučenikov. Morda je ta mučeniška kri vlila v irsko zemljo in irske ljudi katoliško žilavost. — S kongresom bodo združili proslavo velikega irskega apostola, sv. Patriri;a. Minilo je 1500 let, odkar je zasijala Irski Kristusova luč. Prinesel pa jo je ravno sveti Pa-tricij.
Sveto pismo kot star papir. Stalin, ruski diktator, je izdal nov dekret, da se morajo vse svetopisemske knjige in druge knjige cerkvene ali verske vsebine oddati okrajnemu sovjetu. Zalogo bodo potem poslali v papirne mline, da s tem odpomorejo pomanjkanju pa pirja. Vsega jim manjka v ruski obljubljeni deželi. Čudno! Celo desetletje že šivajo in prikrojujejo ubogo Rusijo, pa na vseh straneh poka in zija.
Iz rnske brezbožne statistike. Po poročilu ruske organizacije »brezbožni-kov« so sovjeti v zadnjem letu zaprli 567 cerkev in med temi 123 katoliških in 45 židovskih sinagog.
Prava sodba o oblinah.
»Domovina« vodi vztrajno borbo za združitev naših občin. Razlogi, ki jih zato navaja, niso stvarni ter ne vzdržijo kritike. Tako je n. pr. »Domovina« v svoji številki z dne 23. oktobra med drugimi tudi navedla ta-le razlog: »Kako površno uradujejo takšne male podeželske občine, kjer je župan obenem tajnik, vedo prav dobro vsi, ki imajo opravka z občinami. Zato je potreba, da se spravi v vse občinske uprave temeljit red.« Mi smo ta splošni očitek, ki je naperjen proti malim občinam, zavrnili kot neosnovan, neresničen in proti mnogim županom krivičen. Ni resnica, da bi bilo v vseh malih občinah uradovanje površno in bi v njih vladal nered. Da smo imeli prav, ko smo zavrnili to »Domovinino« očitanje, Je tudi potrdil g. finančni minister dr. Sverljuga, ki.je na jako številno obiskanem posvetovalnem zborovanju v Mariboru dne 12. novembra rekel o slovenskih občinah brez izjeme: »Dobro se zavedamo pomena občin. posebno pa vaših občin, ki so po-
sebne vrste in ki so dokazale, da dobro funkcionirajo.«
Lepo priznanje za naše občine iz ust kraljevskega ministra! Slovenske občine so svoje vrste, niso tako velike, kakor po drugih pokrajinah države, a so vendar dokazale, da dobro funkcionirajo. Tako sodi g. finančni minister. Ta sodba je prišla ravno o pravem času, ko se resno pretresuje vprašanje, kakšna bodi oblika občine v bodočnosti. Ne samo velike občine, marveč tudi majhne, to sledi iz splošne sodbe g. ministra o slovenskih občinah, dobro funkcionirajo. Ta sodba g. finančnega ministra je obenem najlepše zadoščenje za slovenske župane, tudi za župane malih občin, zoper lcoje je »Domovina« dvignila očitanje, da površno uradujejo ter da v takšnih občinskih upravah vlada nered.
Ravno tako malo stvarna so »Domo-vinina« zgodovinska izvajanja o postanku naših malih občin. Mi smo v našem listu že ugotovili, da »Domovina« ne pozna naših razmer ter vsled tega nepravilno tolmači razloge, ki so vodili do oblikovanja malih občin. V svoji številki z dne 13. novembra se »Domovina« trdovratno vrača k svoji trditvi, da so male občine nastale večinoma iz strankarskih, ozirov. Krivi so tega kajpada duhovniki! »V tistih pokrajinah«, tako uči »Domovina«, — kjer je imela strankarska duhovščina odločilen vpliv, so se občine cepile in nastalo je veliko število majhnih občin.« Ko so nastajale naše občine, »Domovine« še ni bilo. »Slovenski Gospodar« pa je že bil ter je ta razvoj ne samo opazoval kot očividec, temveč ga tudi dejansko podpiral in zato je v tem prijetnem položaju, da more »Domovino« poučiti.
Razlogi, iz kojih so nastale majhne občine, so krajevni, povečini gospodarski, pa tudi prosvetni in ne v zadnji vrsti narodnostni. Da slovensko duhovščino pri tem niso vodili nobeni strankarski oziri, je najboljši dokaz to, da takrat, ko so naše občine nastajale ter se oblikovale v sedanjo obliko, rodoljubni in narodno^zavedni Slovenci niso bili razcepljeni v stranke, marveč so složno delovali v eni stranki. Na Slovenskem Štajerskem se je še le v drugi polovici prvega desetletja sedanjega stoletja prej enotna organizacija narodno-zavednih Slovencev razcepila ter so se ustanovile razne stranke.
Takšna so zgodovinska dejstva. — »Domovina« bi boljše storila, da si to zapomni, kakor pa da nam očita: »To si naj zapomni »Slovenski Gospodar«, ki je pokazal svojo staro barvo s tem, da zagovarja male občine, čeprav je jasno kakor beli dan, da male občine mnogo stanejo, a ne morejo ničesar v redu napraviti.« Koliko sedanje občine stanejo, vemo. Koliko pa bodo velike občine stale, še ne vemo, kakor se tudi ne more vnaprej reči, da bodo te občine »vse v redu napravile«. »Domovina« tudi omalovažuje vprašanje raz-daljenosti in vsled tega zamude časa za oddaljene občinarje. Piše namreč: »Pri vprašanju združitve majhnih občin pač ne more biti odločilno, če bo
Soino 130 Din
rdeča ali rožastaodeja!
Ssmo ISO Din
krasna klot odeja 1
Somo 43 Din
sivo vzorčasta flanel odeja 1
1004/7	Razpošilja
Trgoush! dom Sfepinechf, Celje št.z^
Keodgovarjajoče se zamenja ali vrne denar. Zahtevajte takoj novi, veliki, brezplačni ilustrirani cenik z več tisoč slikami!
ena ali druga oseba morala napraviti nekaj korakov več do župana, da tam opravi svoje posle pri občini.« Za nekaj korakov res ne gre. Ce pa je treba hoditi po 2, 3, 4 ure dalje in morda še več, kaj bo k temu rekla »Domovina«? Ob enem opozarjamo »Domovino« na to, da je še dolžna odgovor na naše vprašanje o združitvi majhnih mestnih in trških občin z okoliškimi kmets-kimi občinami. »Jutro«, dobra tetka »Domovinina«, je odločno proti takšni združitvi, češ, da bi to pomenilo u-topitev malih mestnih in trških občin v lcmetskih okolicah. Kaj pravi k temu »Domovina«? Ali je tudi ona za to, da velja druga mera za male kmet-ske občine, druga pa za male mestne in trške občine?
bo v sredo dne 10. decembra 1930 ob 10. uri predpoldne v Zadružni gospodarski banki v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, v dvorani.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in preglednikov.
2.	Naše kmetijstvo v svetovnem gospodarstvu — Ivan Vesenjak.
3.	Standarizacija. Vnovčevanje kmetijskih pridelkov — VI. Pušenjak.
4.	Organizacija izvoza naših kmetijskih pridelkov — France Jerebič.
5.	Kmetijska zbornica — M. Kranjc.
6.	Predlogi in sklepi.
7.	.Volitev načelstva in treh preglednikov računov.
8.	Slučajnosti.
Vsaka krajevna kmetska zveza pošlje na občni zbor za vsakih začetih 20 članov po 1 delegata, ki mora imeti a seboj pismeno pooblastilo krajevnega odbora kmetske zveze.
Udeležiti pa se sme občnega zbora vsak član Kmetske zveze.
Polovična vožnja v Maribor in nazaj je dovoljena z odlokom žel. ministrstva z dne 7. nov. 1930, št. 21210 in velja od 7. do 13. decembra 1930 za vse proge in vse vlake v dravski banovini razen ekspresnih. Udeleženci obč. zbora Kmetske zveze kupijo pri odhodnib postajah cele vozne karte do Maribo-
ra, katere jim veljajo tudi za vožnjo nazaj, ako se izkažejo s potrdilom predsedništva občnega zbora, da so se občnega zbora udeležili.
Člani Kmetske zveze! Pridite na prvo veliko kmetsko-stanovsko manifestacijo!
Načelnik.
Pošljimo Prekmurcem Mohorjevih knjig! Knjige Mohorjeve družbe za 1. 1931 se že razpošiljajo in upamo, da jih bodo v teku meseca novembra lahko imeli že vsi naročniki v rokah. Mohorjeva družba je v minulem letu zelo lepo napredovala:: šteje 59.064 članov, za 5659 več nego lani. V lavant. škofiji pride en mohorjan na vsakih 24 prebivalcev, v ljubljanski pa na vsa kih 19 prebivalcev. Najmanj mohorja-nov je v Prekmurju. Tam pride v de-k&niji Murska Sobota 1 mohorjan še le na vsakih 78 prebivalcev, v deka-niji Dolnja Lendava pa na vsakih 80 prebivalcev. Temu se ne moremo čuditi. Slovenska Krajina je bila tako dolgo ločena od ostale Slovenije in ni imela slovenskih šol. Sedaj ie drugače in brezdvomno bi se tudi v Prekmurju leno število prebivalstva na Mohorjeve knjiare, ako bi jih ljudje le bolje po/nnli. Zato prosi letos Mohorjeva družba vse mohorjane, naj ob ori liki, ko bodo prejeli kniige ali pa nla-čevali naročnino, darujejo kak dinar v ta namen, da ho Mohorjeva družba naslednje leto lahko poslala nekaj stotin ali celo nekaj tiso^ev Mohorjevih kniisr brezplačno med Prekmurce ter med slovenske izseljence v Nemčiji in Franciii. Tebi se ne bo skoro nič poznalo. če daruieš 1 dinar, 2 dinarja ali morebiti še več v ta namen, v celoti se bodo na vendar nabrali leni tisočaki. Vsi Slovenci, pa naj smo doma ali pa na tuiem, se bomo pa tem bolj čutili eno in se bomo med seboj bolj poznali in bolj ljubili. — V Koledarju Moborieve družbe za leto 1932 bo seve natančno objavljeno, koliko je kaka župniia dala in kako se je porabil nabrani denar.
Umrl je v Mariboru doleoletni, delavni in vzeledni član Strokovne zveze Anton Polše v starosti 75 let. Obče priljubljenemu članu organizacije krščanskega delavstva ostani ohranjen časten ter hvaležen spomin in pokoj njegovi duši!
FomMošč^nje na u. smrtno ječo. 58-letni Ivan Repatec iz Ma^nberga je že bil v predvojnem času obsojen zaradi umora neke ženske na dosmrtno ječo. Po prevratu so mu odpustili precei let kazni in ea pustili na svobodo. Dne 11. avgusta 1925 je umoril in izrooal Repatec v Ribnici na Pohorju Ivana Veroneka iz Remšnika. Radi tega še le po enem letu odkritega umora je bil drugič obsojen na vešala. a te dni po-miloščen na dosmrtno iečo.
Ustreljen tihotapec. Dne 12. novembra je ustrelila finančna straža v Sla-tinskem dolu pri Zgornji Sv. Kungoti
ob severni meji tihotapca Gotfrida Lazarja. Ko Je hotel prekoračiti državno mejo, so ga že bili aretirali, a je skušal v ugodnem trenutku pobegniti na avstrijsko stran, zasledujoči stražniki so nanj streljali in ga smrtno pogodili.
Električni tok ga Je ubil. 181etni Jo-ško Poljanec Iz Slov. Bistrice se je u-čil mizarstva pri strojnem mizarstvu Ingolič v Spodnji Polskavi. Mojster je poslal Joška k sosedu po ročni voziček. In na potu k sosedovim je zagledal fant skozi kozolec napeljano žico, koje namen si je hotel ogledati. Dotaknil se je žice, ki je bila v svrho elek trične napeljave in močni tok je pridnega fanta ubil.
Sreča v nesreči. V pondeljek dne 10. novembra je zdrčal avto trgovca Wei-sa v Črensovcih na poti iz Štrigove v smeri proti domu v vasi Pristova blizu Ljutomera v obcestni jarek, kjer se je še trikrat prekucnil. Sreča v nesreči je bila ta, da se potnikom ni pripetilo nič hudega in je bil le prednji del avtomobila močno poškodovan.
Nepazljivost — vzrok požarne nesreče. V vasi Gajevci v župniji Sv. Marjeta pri Moškanjcih so se igrali o-troci z užigalicami in zanetili gospodarsko poslopje posestnika Tvana Bra-tuša. Ogenj je uničil tudi vse pravkar pod streho za zimo spravljene poljske oridelke. Za omejitev požara gre zahvala požrtvovalnim gasilcem.
Smrt zPEnetja sl©v«5«sfee>ria veloindu-strijalca, V Soodnji Hudinji pri Celju ie umrl daleč znani veleindustrijalec Peter M«idič t>o dnlej in mukepolni bolezni. Pokorni je bil rojen leta 1862 v Jaršah pri Mengšu v kamniškem o-kraju. Pred voino so slovela nieeova slovenska mlinska podjetja. Leta 1901 ie osnoval v Celju kot nemškutariji konkurenčno podjetje veletre-ovino »Merkur« za železnino. Leta 1924 je kuoil šamotno tovarno v Štorah, ki izdeluje edina v državi vse vrste og-riie^tpineo-a materijala. Bla^opokoini Majdič je bil tudi v naitežiih časih slovenstva odločen narodnjak. Ostani mu ohranien med Slovenci časten soomin!
Vrnil se je iz Amerike. Pravijo, da kdor enkrat pogleda v Ameriko, še v drugič gre tia. Mnogi naši izselienci pa, ko so prišli zadnja leta pogledat v svobodno domovino, niso nrei mirovali, da so se za stalno vrnili. Tako tudi kasaški žunnik č. g. Frančišek Šalo-ven. Dolerih 24 let ie žrtvoval za svoje roiake. Na najlenšem mestu jim je pozidal veliko cerkev sv. Roka, da bodo Slovenci lahko nanjo vedno nonosni. Od postanka .Tugoslaviie je bila nieso-va največia želja, da se vrne v ljubljeno domovino. Se le sedaj se mu je ta želja uresničila. Leno «se ie spomnil nrenovliene cerkve naše ljube Gospe škanulirske v Velenm; poleg g. Jožefa fipenka je njen največji dobrotnik. Čeprav ie svoje najboljše moči pustil v Ameriki, ne misli še na počitek. Tudi mu mi želimo, da bi se izvrstno počutil na zelenem Prevorju, kamor bo odšel duše past.
Vlom v trafiko. V noči od 11. na 12. november so vlomili še neodkriti uz-moviči v Celju v leseno barako na Mariborski cesti, ki je trafika Ane Perbi-
love. Odnesli so tobaka za 6523 Din in 240 Din v gotovini.
Vlom. V noči od 9. na 10. november (od nedelje na pondeljek) je vlomil neznan tat v hotel »Stara pošta« v Rimskih toplicah. Škoda, katero Je povzročil vlomilec, znaša 2800 Din. Sumijo, da je moral biti uzmovič kak domačin, kateremu so bile dobro znane hišne prilike.
Požar. Posestniku Luki Gruberju na Oti-i škem Vrhu pri Slovenjgradcu je zgorela hisa in gospodarsko poslopje, ki sta bila pod eno skupno streho. Škoda znaša 15 ti* soč Din.
Požigi v okolici Bleda na Gorenjskem. Zadnji dve leti je bilo v okolici Bleda nad 20 požarov, ki so bili vsi podtaknjeni od peklensko zlobne roke. Požigalec zažiga le kmetske domove, in to vedno v noči ob sobotah ali nedeljah. Rad izbruhne tudi požar, ako imajo gasilci kako veselico. V nedeljo dne 9. novembra je uničil podtaknjeni požar posestniku Francu Rogaču deloma hišo in hlev s skednjem. Skrivnostnemu požigalcu še niso mogli doslej priti na sled.
Svinjska pečenka, vino in strel. V nedeljo dne 9. novembbra so pekli fantje iz Brezovske gore pri Krškem skupno prašiča in zalivali pečenko z letošnjim vinom. Proti noči so že bili okajeni in mimo veseljakov je prišel' 19letni čevljarski pomočnik Rudolf Goričan iz Leskovca. Posestnik Janez Dimic iz Nemške gore je hotel Goriča-na udariti z repetir-pištolo po glavi. Napadeni ie odskočil in nadaljeval pot. Za odha>'ajočim je počil strel, ki je zadel čevliarja pod levo lopatico in je izstopila krogla pod srcem. Težko ranjenega so pripeljali v bolnico v Krškem. ,
Vzot"i Em«»?slsa zveza ie v Podčetrtku! 96 članov šteje, ki so že vsi plačali članarino za leto 1931. A župnija ima komaj 950 duš.
Koledarji Kmetske zveze. Vse krajevne Kmetske zveze prosimo, da razne-čajo koledarje do konca novembra. Samo one kmetske zveze, ki so dobile koledarje še le te dni, jih obračunajo še le do 15. decembra. — Kmetska zveza v Mariboru.
»Otroci naše liube GosTie«, roman po Andersenu, ki ie izhajal v podlistku »Nedelje«, je izšel v ponatisu. Povest je izredno živahna, prestavljena v razmere na Štajerskem-Koroškem. Vsaki knjižnici in vsakemu, ki luibi lepo povest, bo knji«ra dobrodošla. Komisijsko zalosro ima Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cena knjigi broširana 15 Din in vezani 26 Din.
Strašen plaz na Francoskem. Dne 13. novembra je zadela strašna plazo-vna nesreča francosko mesto Lvon. V noči omenieneera dne se je zrušil obronek griča, okoli katerega teče zelo narasla reka Saone, na mestni del San .Tean. Zemlja se ie utrgala v času od 1. do 4. ure v noči petkrat in pokopala pod seboj 12 deloma sedem- do osem nadstropnih hiš s stanovalci in bolnico z bolniki vred. Razun tega je bilo zasutih 24 gasilcev in policijskih uradnikov, ki so prihiteli takoj po nesreči na pomoč ter pričeli ob svitu luči re-
Sevati in že spravili 80 ponesrečencev živih izpod ruševin. LIJonska plazovna nesreča Je zahtevala 100 mrtvih žrtev.
Mati In sin. Za letošnje Vse svetnike 6e je zgodil na severnem Francoskem ta le slučaj: Francijo je posetilo odposlanstvo amerikanskih mater, kojih sinovi so se borili in padli v svetovni vojni na francosko-nemški fronti. Te Amerikanke so se pripeljale v Evropo, da bi obiskale grohe svojih sinov. Med temi obiskovalkami Je bila tudi gospa Foster iz Bostona, ki Je zgubila 1. 1918 oba sina na zapadnem bojišču. Starejši je padel pri bajonetnem napadu in bil pokopan v skupnem grobu. Drugi pa, bil je star tedaj 19 let, je bit med pogrešanimi. Mati je prinesla s seboj iz Amerike vence, da bi jih položila na vojaški grob, v katerem sta počivala tudi njena oba sina. Ko je gospa okrasila grob, je videla, da je oddal baš na isti grob tudi oficir francoske tujske legije venec. Približala se mu je in prepoznala v častniku svojega lastnega sina Karla. Bil je oficir v tujski legiji in je že skoro popolnoma pozabil na domovino in starše. Edino, kar ga je še vezalo na preteklost, je bil spomin na padlega brata, katerega grob je okrasil vsako leto s cvetlicami.
Kljub lakoti, kužnim boleznim in neprestanim bojem 500 milijonov prebivalcev. Po najnovejši Statistiki prebiva na Kitajskem vkljub milijonskim žrtvam, katere je zahtevala lakota, kužne bolezni in neprestani boji, se je dvignilo prebivalstvo Kitajsko od 400 na 500 milijonov.	f
Berae-milijonar. Pred vhodom na pokopališče italijanskega mesta Bolog na so našli mrtvega berača Antona Verrelli. Ko so mu preiskali obleko, so dobili 17.000 lir v gotovini in preko pol milijona lir v državnih papirjih.
Francija — pradomovina Eskimov. Kanadski učenjak dr. H. A. Ami, ki je podrobno proučeval podzemske jame ob reki Dordogni, je došel do zaključka, da so v teh francoskih jamah v pradavnim živeli predniki kanadskih današnjih Eskimov. Med najdbami dr. Amija je mnogo orožja in orodja, ki je vse izdelano na isti način, kakor ga izdelujejo še današnji kanadski Eskimi. Učenjak domneva, da so po spremembi podnebnih prilik zveri in živali, ki so preje prebivale v Franciji, odšle proti severu in dospele notri v Kanado. Človek, ki se je hranil z mesom teh živali, se oblačil z njihovimi kožami in si delal orodje iz njihovih kosti, jim je moral slediti, da si ohrani življenje.
Knjiga strahote. Pravkar je izšla knjiga izpod peresa Rusa Vladimirja Sensinova pod naslovom »Žaloigra zapuščenih otrok v Rusiji«. Knjiga je pretresljive vsebine in vsebuje porazno kritiko boljševiške kulture. Hočemo navesti iz 216 strani obsegajočega dela le slučaje ljudožrstva med mladino v dobi strašne lakote na Ruskem v letih 1921 in 1922. Poglavje o ljudo-žrstvu je naslovljeno: »Rdeča mladež pri ljudožrstvu.« Med obširno popisanimi slučaji ljudožrstva je treba pov-dariti posebno te le: Dva dečka od 16 In 14 let sta ubila sosedovega llletne-«a fantka. Iz ubitega telesa sta uze-la: jetra, srce in pljuča. Prvi dan sta
skuhala eno roko in jo povžila, drugi dan prsa In omenjene notrajne dele. — Petnajstletni fantin je ubil Iz ljudo-žrškega namena svojo mater in 131et-no sestro. — Dve deklici od 12 in 14 let sta ubili skupaj s starejšo tovarišico mater od ene izmed njih in še dve mlajši deklici, med temi 71etno sestro ene od ubijalk. — Najstrašnejše so odkrili v LTfa guberniji: Tukaj so bili 3 mladostni Ijudožrci, ki so izvabljali v neko kočo mladino od 13 do 14 let, ponovno mlajše otroke in celo tudi odrasle. V spanju so žrtve zadavili in — trupla požrli. Ko so kmetje odkrili to gnezdo nezaslišano strašnih zločinov, so zažgali kočo z Ijudožrci vred. (Zgoraj omenjena knjiga je izšla v zalogi Orell Fussli, Ziirich in Leipzig, in stane 4.40 mark.)
Skzit in dvignjen zaklad. Iz Mukde-na v Mandžuriji poročajo to le zanimivost: Te dni se je pripeljala japonska gospa v spremstvu japonskih policistov in kitajskih nosačev zelo zgodaj zjutraj na dvorišče Buaovega templja v okolici mesta Mukden. Japonci so razgrnili karto in so pokazali kitajskim slugam mesto, kjer naj konljejo 2 metra globoko. Japonska policija je zaprla Budove svečenike v svetišče, a se je nekaterim vendar le posrečilo, da so utekli in obvestili o dogodku na tempeljskem dvoru kitajsko oblast, pod katero spada Mukden. Naenkrat so se pojavili oboroženi Kitaici, ki so zagrabili Japonce. Pri zaslišanju je prišlo na dan: Japonska gospa je bila soproga nekega generala, ki je bil v rusko-japonski vojni ujet. Predno je zapustil s svojimi četami Mukden pred prodirajočimi Japonci, je pustil zakopati 40 zabojev zlatih predmetov, ki so tvorili niegovo zasebno premoženie, na dvorišču Budovega svetišča. Po končani vojni je Ostal general na Japonskem in se je celo oženil z Japon-ko. Skrivnost o zakopanem zlatem zakladu je razodel pred smrtjo soprogi. Generalova udova se je bila pojavila s številnim spremstvom, da dvigne zaklad, ki je po moževi volji njena last. Ko so po tem pojasnilu nadaljevali kitajski delavci s kopanjem, so res tudi zadeli na z zlatom napolnjene zaboje, ki so bili še nedotaknjeni.
Boživliaji Madžara, ki je poneveril. Leta 1919 je vzbudil oobeg oprslcega ministrskega tajnika Martina Jelineka iz Budimpešte veliko vznemirjenje. Jelinek si je privoščil več debelih poneverb in se je odtegnil roki pravice s pobegom. Pred kratkem se je pojavil Jelinek, kojega grehi so pred sodiščem že zastareli, v Berlinu, kjer je raz kril svoje doživljaje od pobega iz Budimpešte naprej. Preoblečen v poljskega delavca je pribežal Jelinek v Ru-munijo in od tamkaj v Carigrad in od tam v Afriko. Prehodil je črni del sveta do zapadne obale. Obolel je na rumeni mrzlici. Ozdravil ga je angleški misijonar, ki ga je spravil v bolnico in mu je podaril pri slovesu še 20 angleških funtov. S tem denarjem je nakupil Jelinek raznih zdravil, potoval med zamorci in užival med njimi velik ugled kot zdravnik. V zdravniškem Doklicu si je prislužil toliko, da si je
kupil v Afriki posestvo in postal premožen živinorejec ter farmer. Pri vsem pridobivanju je zasledoval ta le cilj: izostati iz domovine tako dolgo, da bodo njegove poneverbe s časom pred zakonom zaspale. Dolgo ni vzdržal v Afriki in se je preselil v Ameriko. Po prestanem pomanjkanju in hudih preizkušnjah je vendar slednjič dobil službo delavca na ameriški plantaži za banane. Tukaj so postali nanj pozorni, ker so se izkazali njegovi načrti za požlahtnenje banan praktično izpeljivi- ter dobičkanosni. Spisal ja znanstveno delo o gojenju banan, ki se je obneslo in je zdaj med amerikan-skimi vrtnarji — on, goljuf Jelinek —• na vodilnem mestu.
Advokat dr. Leskovar Janko si u-soja naznaniti, da je otvoril odvetniško pisarno v Rogatcu hišna štev. 38 (nasproti kavarne Sporn).	1394
Docent dr. Ivan Matko, specijalist za notranje bolezni, se je je preselil: Maribor, Trubarjeva ulica 5, poleg prote-stantovske cerkve.	1341
Opozorilo, da prodaja radi prezidave zimsko blago za lastno in vse drugo za znižano ceno Anton Macun, Maribor, Gosposka ulica 10.	1266
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, telefon št. 23-58. Najmodernejše urejen za operacije, Diatermija, višinsko solnce, tonizator, infrardeča žarnica. Cene zmerne.	581
Prehlad, inllnenca, gripa, sploh pri vsakem ne-razpoloženju, kjer je malo vročine, drgnite telo s preparatom »Alga«. Vročina popušča, spanje je lahko in zdravo. Čuti se smalu osveženje telesa in duha.
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Joseio-ve« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapreke poneha-vajo s pomočjo »Franz Joseiove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. »Franz Joselova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Tako se varčuje! Ni treba kupovati prenaglo, a posebno ne ure, ker nas tudi najcenejša ura drago stane, če se mora večno popravljati. Najbolj se varčuje, če se ne kupuje samo poceni, ampak tudi dobro. ZZato Vam zopet ponavljamo, zahtevajte novi letni cenik z že tisoč slikami od tovarniške hiše ur H. Suttner v Ljubljani št. 992, dobite ga popolnoma brezplačno. V njemu najdete žepne ure že za 44 Din, ure-zapestnice za 98 Din, budilnike za 49 Din, kakor tudi razno zlatnino in srebrnino, vse takorekoč po originalnih tovarniških cenah.
Resen opomin, ki nas spominja, da je že skrajni čas, tudi za zdravje kaj ukreniti, so — bolečine. Nešteto ljudi muči revmatizem, trganje v sklepih, živčne bolečine, trganje, zbadanje, glavobol, zobobol itd., drugi trpijo od slabosti in drugih obolenj, ali vendar i-mamo tudi veliko število takih ljudi, kateri so se znali vseh teh muk obvarovati. Že čez 34 let v mnogih krajih držijo stalno v hiši Fellerjev bolečine ublažavajoči Elsafluid ter se vedno iznova vesele njegovemu zanesljivemu dejstvu. V lekarnah in sorodnih trgovi« nah se dobiva Fellerjev Eisafluid v poskusnih steklenicah po 6 Din, v dvojnih stekleni« cah po 9 Din, ali pa v velikih steklenicah po 26 Din. Poštni paket z 9 poskusnimi ali 0 dvojnimi, ali 2 velikima steklenicama pošilja za 62 Din brez vseh daljnih stroškov F.ugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Sav< ska banovina.
Opozarjamo na oglas na strani 11 kmečkemu ljudstvu dobro znane trgovine Franjo Klanjšek v Mariboru, Glavni trg, pri apoteki sv. Areha. 1401 Poskusita In nato presodite! Stotisoče gospodinj rabi danes pravo terpentinovo milo Gazela. Gospa, poskusite ga tudi Vil
Družinsko pratiko za leto 1931 s podobo Sv.
družine že dobite vsepovsod. Segajte pridno po njej- ker je res nekaj praktičnega. 1350
Smo m žciisfte.
Za žene in mladenke do sedaj ni bilo v »Slov. Gospodarju« stalnega čti-va. Večkrat se je že poiskusilo, da bi se to redno vršilo, pa se je še le letos posrečilo dobiti za to strokovno osebo, ki bo stalno v vsaki številki pisala tudi nekaj, kar bo predvsem zanimalo naše ženstvo. Koliko je stvari, ki bi jih naše žene in mladenke rade vedele, da bi mogle vršiti svoje dolžnosti na svojem zelo častnem mestu v družini.
Žene in mladenke so že zelo mnogo ptr:-•"•» -/u »Slov. Gosoodarja«. Poznamo jih, ki so hodile od hiše do hiše, da so agitirale za naš list. Poznamo jih, ki si pritrgajo od svojega, samo da si rnnroio za s-"oi dnm naročiti »Slov. Gospodarja«. Tudi med temi, ki so bili letos nesrečni, da jim je pogorel dom, pa so bili vsaj toliko previdni, da so bili celoletno naročeni na »Slov. Gospodarja«, je ena gospodinja, ki je bila deležna zavarovalnine 1000 Din.
Žene in mladenke so marsikje dosegle, da je prišel kljub nenaklonjenosti hišnega gospodarja dober list v hišo. Gotovo bodo v bodoče za »Slov. Gospodarja« še bolj navdušene, ker bo imel stalen oddelek »Za gospodinje«. Na^i prijatelji naj storijo vse, da bodo vse ženske tudi za to izvedele, posebno še v onih hišah, kjer dosedaj še ni bilo »Slov. Gospodarja«. Vsem pa je treba posebej še povdariti, da naj se naročijo celoletno, da bodo njihove stanovanjske hiše tudi zavarovane za 1 tisoč Din v slučaju požara.
Na vsaki pošti dobite položnice, napišite štev. čekovnega računa 10.603 »Slovenski Gospodar«. Ali pa pišite dopisnico na upravo »Slov. Gosnodar-ja« v Mariboru, Koroška cesta 5.
Tudi za naše ženstvo bo »Slovenski Gospodar« najboljši listi

»»
Največji fakirski »čudež«.
Med Indijci ter Arabci so skrivnostni možje, ki so znani pod imenom »fa-kirji« in so za nepoučenega nekaki ču-dodelniki. Pustijo se žive pokopati za dalje časa in.se po odkopanju zbudijo zopet v življenje. Nadalje si prebadajo s Šivankami brez bolečin jezik, hodijo po bodečih žrebljih itd. Do pred kratkem je veljala za največji fakirski »ču dež« ta le spretnost:
Fakir je vnričo gledalcev pognal v zrak vrv. Videti je bilo, kakor da kon-
ča vrv visoko v oblakih. Po tej vrvi je splezal najprej z opičjo spretnostjo mali dečko, za njim pa fakir z ostrim nožem med zobmi. Ko sta se zgubila oba plezalca po vrvi med oblaki, se je razleglo z višine nepopisno presunljivo vpitje dečka. Naenkrat so začeli padati z oblakov na tla posamezni o-krvavljeni deli otrokovega telesa. Ko je bil na tla vržen zadnji kos žrtve, se je spustil po vrvi med gledalce še fakir z okrvavljenim nožem. Skočil je na sredo med razrezano truplo in teptal po ostankih. Nato je počenil, nekaj skrivnostno momljal nad razmesarjeno žrtvijo in namah je bil dečko živ in je šakal nepoškodovan med na smrt preplašenimi in začudenimi gledalci.
O baš opisanem največjem fakirs-kem »čudežu« je bilo napisanih že bog znaj koliko knjig, ki so povdarjale vse nad vse skrivnostno zagonetko, katere ni znal pojasniti nikdo naravnim po-1 tom.
Pričetek razvozljanja zagonetke. —
Pred nekaj meseci sta se mudila v okolici arabske vasi Hillah v neposredni bližini starobabilonskih razvalin v Mezopotamiii nemška starino-slovca Erik Jan Hannen in Miiller. Nekega dne so obiskali razvaline starega Rnhilona hoeati Angleži v snremstvu žensk. Kar se je raznesla govorica, da bo fakir iz vasi Hillah napravil pred Evropejci proti dobremu plačilu največji »čudež«. Nad vse radovedni An-, srleži so doli staremu fakirju 100 funtov in obl;ubili, da se bodo držali pri nredstavi natančno nietrovih navodil, ker sicer največji »čudež« ne bo uspel in še ima labVo nepregledno strašne! rvosledioe za gledalce. Povabljena sta j M!a k proizvajanju še oba imenovana Nemca, ki sta igrala obenem tudi ulo-™o tolmačev med Arabci ter Angleži. RaS to priliko sta botela uporabiti oba nemška učenjaka, da razkrinkata in celemu svetu pojasnita fakirski naj-večii »čudež« kot navadno goljufijo. Učeniak Hannen se je opremil čisto nevidno s fotosrrafičnim aparatom, ki je fotografiral s filmsko naglico potek »čudeža« in na ta način ima sedaj rado vedni svet v rokah ključ do dolgo —-dolgoletne fakirske skrivnosti.
Priprave za »čudež«.
Stari arabski fakir Abu Nasser je o-znanil, nai se zbere predpoldne ob 9. uri radovedna družba 12 članov na določenem, tesno ograjenem prostoru čisto na prostem pod pekočim soln-cem. Zbrani so morali stati eden tik drugega in gledati v ono smer, v kateri se bo godil »čudež«. Po preteku dobre ure v najbolj žgeči vročini sta se prikazala dva fakirjeva pomagača, ki sta peljala na garah skrbno zvito in zelo debelo vrv ter obširno košaro. Za tema je stopal v haljo zaviti fakir Abu Nasser z majhnim dečkom, ki je imel na sebi le črne kopalne hlačke. Vsi co-prniki so postali nekoliko proč od gledalcev in se lotili razkladanja vrvi. Nemški učenjak je dobro fotografiral, da je bila cela ne baš dolga vrv sestavljena iz koštrunovih hrbtenic in na zunaj povita s platnom. Fakirjeva no-1
močnika sta vrv sukala, da je postala trda kakor bambusova palica. Tako razmotano vrv Je pognal fakir z bliskavico na kvišku (v resnici sta jo dvig nila oba pomagača), da je bilo videti, kakor bi bila zapičena s spodnjim kon cem v pesek in njen zgorajni konec bi pa segal v oblake. Ko je stala vrv, sta se postavila ob vsako stran fakirjeva pomagača, krilila z rokami proti vrvi, kakor bi jo rotila, naj stoji pokoncu, resnično pa je bila vrv prepeljana vsakemu od pomagačev skozi pas preko ledenj in sta jo podpirala vsak s svojim telesom. Spodnji konec je tičal globoko v pesku. A baš to mesto je že bilo poprej skrbno določeno in pod peskom votel prostor, kjer je bilo več fakirjevih sopomagačev, ki so sukali vrv nevidno, da je obdržala potrebno trdnost.
Čndež.
Ko so bile končane te priprave ter gledalci vsi zamaknjeni v konec vrvi med oblaki, je splezal dečko z opičjo spretnostjo navzgor po vrvi in se zgubil v višini. Za njim se je lotil plezanja stari bradati fakir. Bil je ogrnjen v zelo ohlapno haljo, obut v copate in v ustah je držal odprt dolg nož. Poleg vrvi je bila prostorna ter globoka košara. Predno se je podal starec po vrvi navzgor, je gnusno zaklel in nekaj zelo skrivnostno mrmral ter krilil z rokami. Ko je plezal po vrvi, ga je obdal naenkrat oblak. Ni bilo več videti ne dečka in ne haljastega copernika. Za se je razleglo iz oblaka krikanje dečka, ki. je šlo skozi mozeg. Iz oblaka sta prileteli ena za drugo okrvavljeni dečkovi roki ter padli v podstavljeno košaro. Pri pogledu na dečkovi odrezani roki, so začele navzoče Angležinje u-piti kakor brez uma. Za rokami sta čofnili v košaro obe nogi, nato trup in slednjič še glava. Oblak se je razblinil, po vrvi je priplezal fakir z okrvavljenim nožem med zobmi. Plezal je navzdol le do polovice in nato je skočil v podstavljeno košaro, kamor je bil že zmetal razkosano dečkovo truplo, in hodil po košari. Čez nekaj časa je skočil iz globoke korbe, počenil pred njo, krilil nad njo z rokami in izgovarjal coperniške besede. Pri teh zadnjih prizorih so se Angležinje onesvestile, njih spremljevalci pa so tudi gledali, kakor bi bili pripravljeni na takojšnji pobeg.
Ko je fakir izmomljal copernijo, je smuknil iz košare razmesarjeni dečko zdrav ter čil in prosjačil pri onesveš-čenih in na smrt preplašenih gledalcih napitnino.
(Kaj pravijo fotograiični posnetki?
Dečko je bil oblečen v plavalne hlače, fakir v haljo, pod katero je imel v roke, noge, trup in v glavo zvito capje, ki je bilo pomazano s koštrunovo kr-' vjo. Dečko in stari sta uprizorila na koncu vrvi umetni oblak, ker so spodaj stoječi kihali, ko so zagledali v daljini meglo. Na vrhu vrvi je zmetal stari capje izpod halje v košaro, dečko pa mu je zlezel pod haljo in se tamkaj skril. V košaro pometane cape so odstranili oni oomaeači pod peskom, ki so nevidno naviiali vrv. Fakir je sko-
čil v košaro, teptal po nje in pri tej priliki se mu je izmotal izza pasu — dečko.
Nemški učenjak pa povdarja, da je izvedel fakir celi »čudež« z izvanredno spretnostjo, ki zahteva mnogo vaje in je vse gledalce že pred predstavo hipnotiziral (skrivnostno uspaval), da so videli v domišljiji, da končava vrv v nedogledni vižini, a je v resnici precej kratka.
Največji fakirski »čudež« je sedaj pojasnjen kot spretnost ter goljufija, ki je slepila množice in izobražence že skozi deset- in desetletja kot nepro-dirna skrivnost. Fotografični aparat je odgrnil že marsikatero zagrinjalo, ki je bilo na videz nekaj »čudežnega«.
DSKMRSJvo
Kmetijska podružnica za Maribor in o-koiiš zboruje v nedeljo dne 30. t. m. v dvo rani vinarske in sadjarske šole. Začetek ob 9. uri dopoldne. Namen zborovanja je predavanje g. ravnatelja Priola o sadjarstvu, zlasti o gnojenju sadnega drevja. Podalo se bo v tej priliki tudi letno poročilo. Danes menda v naši pokrajini vsakdo že spozna, kolikega pomena nam je in bode sadjarstvo. Toda treba je v tej stroki še mnogo pouka; to dokazujejo žal premnogi naši sadonosniki in premoge goline. Zato je pač nujno treba, da se vsak, ki ima le količkaj zemlje, temeljito začne baviti z vsemi tozadevnimi vprašanji. Podružnica vabi k zborovanju tudi neude. Predavanja o sadjarstvu se bodo nadaljevala.
Tritedenski tečaj za gojitev in pitanje perutnine. Da se odpomore občutnemu pomanjkanju dobrih pitanih živali, se je odločil odsek za perut-ninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani, da priredi nalašč za svoje člane in tudi nečlane, ki sc f. to panogo zanimajo, v času od 2. do 21. dec. t. \ poseben tečaj za gojitev in pitanje razne pe-i.-. ine. Tečaj ima namen pokazati teoretično in praktično, kako se mora s perutnino ravnati, jo
pravilno pitati in zaklati ter pripraviti za trg ter prodajo. Otvoritev tečaja bo dne 2. decembra ob pol 11. uri in sicer v valilni centrali odseka Linhartova ulica 9 v Ljubljani. Predaval bo priznani strokovnjak perutninarstva, kmetijski referent g. Zupane iz Maribora. Popoldne ob polu 14. do 17. ure bo poleg teoretičnega tudi praktični pouk o pitanju oltoli 200 komadov razne perutnine, ki jo je odsek nakupil s pomočjo prispevka banske u-prave v ta namen. Zvečer lahko vnanji tečajniki odpotujejo. Isti tečajniki se potem zberejo dne 10 .decembra ob istem času in na istem mestu. Na ta dan bodo zopet predavanja in praktične vaje. Končno se zberejo tečajniki še dne 20. decembra ponovno na zbirališču, kjer se bo predavalo ¿a razkazovalo pravilno klanje živali in priprave za prodajo. Naslednji dan si tečajniki ogledajo še perutninarsko farmo g. Goloba na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Za tečaj se je priglasiti do torka dne 25. novembra in sicer na tajništvo odseka pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Odsek bo poskrbel, da dobe tečajniki hrano opoldne brezplačno. Najrevnejšim in oddaljenim se bo povrnila tudi polovica voznine.
Gospodinjski tečaj pri Sv. Juriju ob Šč.
Tukajšnje bralno društvo priredi od 1. decembra do 1. marca trimesečni gospodinjski tečaj v hiši gospoda Dermota v Biser-janah, katerega se lahko udeležijo dekleta stara od 16 let naprej iz domače župnije, pa tudi zi drugih bližnjih krajev. Udeležen ke se naj takoj zglasijo v kaplaniji, ker bo število sprejetih omejeno. Starši, privoščite svojim hčeram malo gospodinjske izobrazbe!
Zadruga za rejo perutnine v Maribor« odda v plemenske svrhe nekaj letošnjih štajerskih petelinov in sicer 5 grahaste in 1 rujave barve. Petelini so potomci dobrih jajčaric in so na razpolago pri gospodu Birtič Ernestu, gostilničarju v Mariboru, Ob brodu 2, restavracija pri mestni klavnici.
Marenberg. V nedeljo dne 23. novembra pride k nam nadrevizor gospod Vlado Pušenjak in bode po službi božji imel predavanje v župnišču, ker bi Kmetska zveza tudi za te kraje rada ustanovila svoj krajevni odbor in tako lažje pomagala našemu kmetskemu stanu v njegovih potrebah. Zalo, kmetje in gospodarji, če si želite dobro, pridite na zborovanje, kajti v slogi je moči
Tinje na Pohorju. Lani je bila pri nas na osnovni šoli kmetsko-nadaljevalna šola, katero je obiskovalo do 15 naših fantov. Letos pa bo ta šola že drugo leto in sicer ob nedeljah popoldan. Kmetsko-nadaljevalna šola
ni nikomur v sramoto in zasmeh, ker no» benemu ne škoduje, če izve tudi kaj več iz živinoreje, iz kmetijstva, gozdarstva, vinogradništva itd., da ne omenim še kaj iz računstva, kakor merjenje desk, plohov. Radi tega, fantje, pridite ob nedeljah! — Otvori se tudi gospodinjsko-nadaljevalna šola za dekleta, ki se bodo učila kuhanja, šivanja, ročnih del za domačo uporabo. Ves pouk je brezplačen in se tudi pozneje ne bo zahtevalo kakega plačila. Namen kuhanja je, da se iz priprostih kmetskih pridelkov pripravi okusna jed. Poučevala bo gdč. učiteljica I.eb-nova iz Slov. Bistrice vsako nedeljo po maši. Tudi dekleta pridite!
Gotovlje. (»Kmetovalec.«) Dne 1. novembra t. 1. je minilo 40 let, odkar je bilo ustanovljeno društvo »Kmetovalec« v Gotoviiali. Zato se je letos vršilo istočasno in na istem kraju slavnostno zborovanje za 401etni obstanek našega društva, katero je pred 40 leti začelo orati kmetske samopomoči, izobrazbe in takrat še tako potrebne narodne probuje. Slavnostnemu zborovanju ;e predsedoval prvi predsednik in ustanovitelj Goršek Anton, kateri je bil po presledku letos ponovno izvoljen društvenim predsednikom. Slavnostni govornik gospod Petriček Anton, častni član društva, je v slavnostnem govoru orisal delovanje društva in kmetijstva, katere naj bi krepko podprlo pomlajeno društvo »Kmetovalec«. Med prosto zabavo se je razlegalo petje, katerega je društvo ves čas svojega obstanka skrbno gojilo. Nastopil je moški zbor Sadjarske podružnice pod vodstvom gospoda šolskega upravitelja g. Senica in me^an zbor pod vodstvom društvenega predsednika. — Pred 30—i0 leti so polnila poročila društva »Kmetovalec« predale nam vedno ljubljenega »Slovenskega Gospodarja«, zato naj zvedo njegovi bralci, da društvo še živi in ob 40-letnemu jubileju vstaja pomlajeno v pomoč in izobrazbo kmetijstvu, stebru države in domovine. — Gotoveljski.
Ivan S e r b i n e k, načelnik Kmetske zveze, je g. ministru financ ob priliki njegovega prihoda v Maribor dne 12. novembra t. 1. izročil spomenico o tem, kaj je treba ukreniti glede ubla-ženja vinske krize in obstoja našega
DH. O. 1LAUNIG:
48
TATENBAH
ZGODOVINSKA POVEST.
Tako sta se ločila — bilo je zadnje svidenje. Ona, nekdaj tako pogumna žena je ob pogledu na moža, ki ga je ljubila, zgubila moč nad svojimi Eustvi. Ne samo, da mu ni mogla dati tolažbe, je celo sama iskala utehe. On pa, ki so ga vedno smatrali za omahljivca, je kazal odločnost in po-gumnost ter je bil pripravljen tudi na najhujše.
Vrata ozke celice so se zaprla za njo, grofica Zrinjska je bila zopet sama. Nekaj hipov je bila mirna, kakor da bi še enkrat hotela doživeti ves prizor. Nato pa se je začela tresti na celem telesu, ustnice so se ji krčevito nagubančile, padla je na svoje skromno ležišče in v potoku solz je dala duška neizmerni bolesti, ki ji je polnila srce.
Tako se je nagibala usoda grofa Tatenbaha k svojemu koncu. Njegova zvesta soproga pa tudi v najbolj neugodnem položaju ni obupala,
marveč je zaupala v Boga. Da bi tudi cesarjevo srce naklonila k milosti, je sklenila potovati na Dunaj ter cesarja prositi na kolenih tako dolgo, dokler ne sliši iz njegovih ust besede milosti za nesrečnega soproga.
Bilo je v Fronleitnu, severno od Gradca, kamor je došla grofica Tatenbahova dne 25. novembra 1671. Pater Emerik ji je pisal z Dunaja, da je sedaj čas potovati na dvor ter prositi cesarja za milost ter da je za to sedaj dosti upanja.
Grofica je pobrala vse dragocenosti ter je odpotovala s sinom Antonom, s svojo spremljevalko Marijo Coleta in s strežnikom Tarrodyjem proti Dunaju, da tamkaj poskusi vse, kar je le bilo mogoče, za rešitev svojega soproga.
Prenočiti je hotela v župnišču. Ko je šla pred večerom v cerkev, da najde v molitvi tolažbe v trpljenju in moči za izvršitev svojih plemenitih sklepov, jo je že čakal pri cerkvenih durih strežnik Tarrody, ki je bil videti zelo razburjen.
Grofica je to takoj opazila, zato vznemirjeno vpraša:
»Kaj ti je, Tarrody, ali se je morda mojemu sinu kaj pripetilo?«
»To ne, presvetla gospa,« odvrne strežnik ves bled, »toda v župnišče sta ravnokar došla dva go-
Lepe ihWm
za trgovce, obrt. nike, urade, kakoi tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče Uskanice v latinici in cirilici
izvršuj e
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Thjgna j». Cirila g Mariborii
Hoi-ošHa c. S
Čekov, račun štev. io6oa
Telefon interurb.št.2113
vinarstva. Spomenica se v bistvenih točkah tako-le glasi:
»Vinogradništvo, ena glavnih panog našega kmetijstva v našem okraju — glavni vir naših dohodkov, preživlja veliko vinsko krizo. Naši vinogradarji se obupno sprašujejo, kaj bo ako ne bo mogoče več vnovčiti našega dobrega pristnega vina, ki raste na naših večinoma suhih kamenitih hribih, kjer je nemogoče, da bi uspevala kaka druga kultura. Vinarstvo se ne izplača več. Sedanje naše lepe vinske gorice, od katerih plačujemo najvišje zemljiške davke, trajni dohodek naše države, se bodo začenjale spreminjati v nič vredne pustinje in šume. Obstanek tisočih družin naših vinogradnikov bo izročen propasti in še huiše: tisoče družin naših viničarjev, kateri živijo od dela v vinorodnih goricah, bodo ob svoj kruh, svojo eksistenco, izročeni brezposelnosti in veliki bedi, kateri bo morala država odpomoči s nodporo.
Da je prišlo do take velike vinske krize, je pač krivo to, da je silno padel konzum (zavživan;e) vina v zadnjem času, posebno v zadniem letu, kar ie v irlavnem povzročilo silno, pre visoko ohdsvčenie vina v naši državi. Vinske davš^ne pri 1 litru vina zna-šaio pri leto' tiem vinu že toliko, kolikor znaša kupna cena, vina, kar ie gotovo več kot preveč. Te<ra ne vidimo v nobeni "•ši so?ednii ali dru«ri državi. N. nr. Francoska nima nobene naklad na vino, isto Namči'ia. V Avstriji. loer so davki tu^i zelo vi°oki, se pit»?1-} od lit^a skupno samo D'n 1.F0. enako 'e v Osrrski. Pri nas pa zna*a aVnnria naklada 4 Din na 1 lifer: 1 r>-'n dr-^va, 1	banovina, 1 Din
(-npp.triq	t TVn 7a m»stni stano-
vanj i pvi«d in toči1na taksa. To silno r-o^rp^uie vino. Da se s takšnim davkom d^ektno ubiia konzum vina, ie iaeno. Ako se bo vrnilo to t^m no-tom napre\ ie tudi ir>sno, da bo cpo-ro^nr, 7 vo^rin mani?i'm konzumom prubila tudi država. banovina in o*>si-ne svoi do^odeV. davek, na vino, vbil te<ra pa država še zemljarino od opuš-
čenih vinogradov. Najhujše pri vsem tem pa bo to, da bo s tem uničen tudi obstanek vinogradnika in viničarja, ki že sedaj obupno gledata v bodočnost.
Da se temu odpomore, je nujno potrebno in v imenu naših vinogradnikov prosim:
1.	Da se zniža sedanja državna trošarina na vsa vina od 100 Din na 1 hI na 35 Din, kakor je bilo do 15. aprila 1929 ter se člen 72 zakona o državni trošarini na vino temu primerno spremeni.
2.	Da bo imel pravico do prejema izvozne premije vsakdo, kdor izvozi najmanj 3 polovnjake, to je 900 iitrov vina ali vinskesra mošta, k čemur se nai pripomba 6 čl. 72 zak. o drž. trošarini primerno spremeni. Za izvoženi vinski mn5t naj se premiia zviša od 50 Din na 75 Din na 1 hI. Tudi naj bode dovolieno, da se večkrat izvožene male količine vina enesra in isteea izvozni čaria v svrho izplačila premije sešte-ieio. To ie potrebno radi t.e°"a, da bode deležen izvozne premije tudi mali vinogradnik. ki nridela in izvozi manj ne?o 50 bi vina. Redai preiemfrio izvorne premico ie vinski treovci, ki iz-vfisaio na ve^ko, a za malpo-a v;nn-eradniVa pa so ne^ose^iive ter je v tem o^ivu "=nootavl:en. kar ni n^avil-no. Av^triisVi venski kunci ob naši severni moi'i raie kunuieio vino v mani-gih količinah d?rnktno od naših oh-.mein'h vino«ra drekov, rtosta^tleno do hii^rjiih pv«ti*!'eVfh nos+ai. Z 'mla^i-lom i7vo^ne pT-<»Triiie tudi 7a m^niše koi^u«1 vina v>i c" izvo" v Avstriio v na~em k^nui znatno zvišal.
3.	T7r>la?ilo i7V07m*h p^emn nai so
fl o i ^ vo^n' ^ a
ne bi čakali na to po več mpsecev.
•4. ri. 103 '1) nravilnUca 7a iVvrševa-■pio »ni-riTi? n dovni trrv*°rinf na' se menia v sm,nlu nredlosa 1. v tej spo-rn^n5"'.
5. 103 (&) isteo-a pravilnika nai se m°nig v t»T" smislu, da =e trošarina pohere le	kaHar se den» sod na
m"no ^a mo1o nro^am, ker to. kar nrnd-pisuje sedanii zakon, onemosročuie na-
kup večje količine vina od strani gostilničarjev, ki nimajo založne kleti. Določbe čl. 103 pravilnika naj se temu primerno menjajo, da gostilničarju ne bo treba za vse kupljeno vino takoj plačati trošarine.
6. Banovinam in občinam naj bi se strogo omejilo nalaganje višjih doklad na državno trošarino nego skupno do 65 Din na 1 hI. Prestopek te meje do-klade naj bi nobeni korporaciji, prav posebno mestnim občinam v nobenem oziru ne bil dovoljen tako, da bi skupno državna, banovinska in občinska trošarina ne presegala 1 Din od litra vina.
*
fprašsifa In
G. O. v T.
Gospod urednik! Kot dolgoletni naročnik »Slov. Gospodarja« sem v zadnjem času opazil, da ste pri Vašem časopisu zelo napredovali. Vidim namreč to pri priobče-vanju gospodarskih vprašanj in odgovorov. Gospod urednik! Vi sami ne veste, koliko in kako izdatno nam s tem priob-čevanjem pomagate in koristite! Prihranite nam pota in stroške, preprečite nešteto pravd in tožb. Dovolite, gospod urednik, da se tudi jaz v eni težki zadevi obrnem na Vas in Vas prosim za nasvet in pojasnilo. Moja zadeva je sledeča:
Ob mojem velikem in najlepšem travniku teče potok, ki dela mejo med mojim in sosedovim posestvom. Ta travnik je že nad 50 let last moje dosedanje domačije, in vedno je bil meja ta potok. Ta potok svoje struge vse do današnjega časa ni iz-premenil. Pri zadnjem deževju in nalivu pa je potok zapustil svojo staro strugo in si naredil po sredini mojega travnika novo strugo. Kaj naj storim? Kako naj zavarujem staro nekdanjo mejo?
Odgovor:
Po vaši navedbi je potok meja med vašim in sosedovim posestvom. Gotovo pa je tudi kot mejnik naveden v mapi. Ako je kot mejnik naveden v mapi, je pač zadeva enostavna. To zadevo uredita lahko
wsm
bo pla al vsak kdor lio e brati zanimive spise
KAliL MAYA
ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mesec pn veleziinimiv zvezek
p® Pili O'-
Naročajte
t Tisharni sv. Cirila, Marmor. Koroška 5
spoda, od katerih dobro poznam grofa Dietrichsteina. Izjavila sta, da vas iščeta ter ne smete potovati na Dunaj. Bežimo, presvetla gospa, jaz | slutim zlo, ki se nam približuje. Idite naprej, jaz ¡pridem z malim Antonom za vami.«
»Ne, Tarrody,« reče grofica odločno, »nikdar ®ni imela Ana Tatenbah vzroka, da bi begala pred ljudmi. Ako je vsemogočni Bog sklenil novo preizkušnjo za moje ubogo srce, naj se zgodi njegova volja. Pojdimo, da govorim z gospodi, ki nas iščejo.«
Grofica je stopila v župnišče. Tukaj sta že čakala ona dva gospoda, ki sta hotela z njo govoriti. Bila sta Adam grof Dietrichstein in podpolkovnik Lahier pl. Windmühlen. Izjavila sta grofici na vljuden, a odločen način, da sta imenovana kot komisarja na višje povelje z Dunaja, da zaplenita celo grofovo premoženje, posebno še popišeta vse premično premoženje, torej tudi vse dragocenosti. Istotako je prišlo povelje, da ne sme grofica Tatenbahova potovati na Dunaj, ampak se ima vrniti v Gradec, zato jo prosita, naj potuje nazaj v to mesto.
Tako se je glasilo poročilo cesarskih komisarjev.
Ana Tatenbahova je stala bleda s sklonjeno
glavo. Gospa, ki je že toliko pretrpela, je uvidela trenutni strašni položaj, ki ni dal upanja na kaj boljšega. Stvar se je zasukala njej v škodo in nesrečo. Hoteli so ji zapreti vrata milosti za njenega soproga, zato so ji zabranili vožnjo na Dunaj, da bi ne mogla priti pred cesarja. Zato je tudi sedaj morala izročiti vse dragocenosti, ki jih je imela s seboj.
Grofica Tatenbahova seveda ni znala, da sta oni usodepolni pismi njenega soproga, naslovljeni na grofa Thurna in plemiča Widnedyja, že došli na Dunaj. Knez Lobkovic ju je predložil posebnemu sodišču, da podvrže sodbo nad grofom Tatenbahom novemu pretresu.
Tisti večer, ko so ustavili grofico Tatenba-hovo na poti proti Dunaju, so se trije možje napotili proti Schlossbergu, katerim je sledil še četrti.
Bili so Janez Friderik baron Tyrndl, Janez Gašper Kellersperg in Dr. Janez Friderik Schrott, ki so stopili s slugo mestnega sodnika v z močnim zidom obdani Schlossberg ter takoj šli v celico, v kateri je bil grof Tatenbah.
Isti dan je prišel kot cesarski komisar v Gra-
sama s sosedom. Pojdite k njemu in ga ob vestite, da bodete vi potok — seveda na lastne stroške — obrnili in napeljali zopet
v	njegovo prvotno staro strugo. To vam bode sosed, ako je količkaj uvideven človek, tudi dovolil. Res je, da je potok meja, ampak ta meja je bila samo struga, po kateri je preje tekel potok. Ako si je pa sedaj vsled deževja in naliva potok naredil drugo strugo in to v sredini vašega travnika, ne postane vsled tega potok tudi meja. S tem bi sosed dobil tujo zemljo in tuje zemlje si nima nihče pravico lastiti. Meja je prejšnja struga potoka in v to strugo imate vi tudi pravico vodo zopet napeljati. Ako vam sosed tega ne dovoli,
vi	pač ne smete tega storiti, ampak se mo rate obrniti na sodišče in to bo gotovo u-godilo vaši upravičeni zahtevi. Iz tega nastale stroške pa bo vsekakor nosi sosed.
P. Z. v M.
Vi vprašujete, kdo dobi podporo, ako sta oba naročena na »Slovenskega Gospodarja«, posestnik in viničar, pa pogori viničarija.
Odgovor:
Ako je viničar sam plačal naročnino in res pogori, torej da so zgorele njegove reči, pohištvo, živina itd., tedaj dobi viničar 1000 Din. Gospodar ima namreč ono hišo zavarovano, kjer sam stanuje. — Ako pa je obe naročnini plačal lastnik, tedaj pa i-ma obe hiši zavarovani lastnik sam in ne dobi viničar ničesar, ker ni sam plačal. — Vaš strah, da bo hudobni viničar, če se bo skregal z gospodarjem, viničarijo sam za-žgal, je prazen. Po pravilniku tak sploh ne dobi podpore, ki sam zažge, poleg tega pa vsakdo ve, da nekaj drugega dobi in to ¡e — zapor. Podpora se sploh ne izplača, dokler ni potrdila pristojna občina in dokler se na podlagi tega potrdila zaupnik »Slovenskega Gospodarja« osebno ne pouči o slučaju.
Vprašanje. Imam parcelo in sicer na bregu, na kateri mislim zasaditi izabelo ker je za žlahtno trto prenizka lega. Tud za drugo kulturo ni parcela primerna. Al ¡e dovoljeno saditi izabelo? — Odgovor: Izabelo saditi je dovoljeno in na izabelo ni davka.
Listnice uredništva. V številki od 5. novembra »Slov. Gospodarja« smo med vpra šanji in odgovori priobčili tudi odgovor na vprašanje glede šmarnice, Ta članek, oziroma odgovor smo prejeli od priznanega strokovnjaka. Isto, oziroma docela podobno razlago o škodljivosti šmarnice pa smo ta teden čitali v enem mariborskem dnevniku kot originalno izjavo drugega strokovnjaka. Vsled tega opozarjamo naše či-tatelje in naročnike, da ne bodo mislili, da smo mi ta članek prepisali, ker smo ga pač mi en teden preje priobčili.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 15. novembra so pripeljali žpeharji na 62 vozeh 173 komadov zaklanih svinj, kmetje 35 voz krompirja, 2 čebule, 7 sena, 4 otave in 4 slame. Svinjsko meso je bilo po 15 do 28 Din, špeh 17 do 20 Din, krompir 0.75 do 1.50, čebula 2.50, seno 75 do 90, otava 75 do 85, slama 55 do 60, pšenica 2—2.50, ječmen 1.75, oves 1.25 do 1.50, koruza 2, ajda 1.50, ajdovo pšeno 5, proso 2.50, kokoš 30 do 40, piščanci 20 do 70„ raca 30 do 40, gos 50 do 70, puran 40 do 45, surovi kostanj 1.50 do 2.50, pečeni 6. Česen 18, kislo zelje 4,, kisla repa 2, gobe 2. Jabolka 2—10, hruške 6—12, suhe slive 10 do 12, grozdje 8 do 14, mleko 2—3, smetana 12—14, surovo maslo 36, jajca 1.20—2 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 18 konj. 12 bikov, 102 vola, 413 krav in 21 telet Skupaj 566 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 12. novembra 1930 so bile sledeče: debeli voli 1 k<* žive teže 7.50 do 8 50 Din. povohali voli 6 do 6 50, plemenski voli 5 do 5.50, biki za klanje 7 do 8. klavne krave debele 6 do 7.50, plemenske krave 4.25 do 6 50, krave za klo-basarje 3.50 do 4, molzne krave 5.50 do 6 50, breje krave 5.50 do 6 50, mlada živina 6.75 do 9, teleta 7 do 12 Din. Prodanih je bilo 300 komadov.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski seim dne 14. novembra 1930 je bilo pripeljanih 319 svinj in 4 koze, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad od 75 do 100 Din, 7—9 tednov 150—200 Din, 3—4 rnosece 250—350 Din, 5—7 mecesev od 400 do 4?S0 Din, 8—10 mesecev 550 do 650 Din, 1 leto 900 do 1100 Din, 1 kg žive teže 10 do 13 Din 1 kg mrtve teže 15 do 16 Din. Prodanih je bilo 200 svinj.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 1, vrste 18 do 20 Din, volovsko meso 2. vrste 16 do 18 Din, meso od bikov, krav in telic od 14 do 16 Din, telečje meso 1. vrste 25 do 33 Din, telečje meso 2. vrste 16 do 24 Din, svinji sko meso sveže 15 do 27 Din.
Občni zbor Prosvetne zveze. Ponovno opozarjamo na občni zbor Prosvetne zveze, ki se vrši v Mariboru v četrtek, 27. novembra ob 10. uri predpol-dne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Polovična vožnja je z rešenjem MS br. 20753 z dne 30. 10. 1930 dovoljena članom mladeniških in dekliških zvez. Udeležniki občnega zbora kupijo na vstopnih postajah cele vozne karte do Maribora, katere veljajo z na skupščini izdano izkaznico, da so se občnega zbora udeležili, tudi za vožnjo nazaj. Polovična vožnja velja v času od 25. do 30. novembra. Društva naj določijo svoje zastopnike, ki se bodo udeležili občnega zbora.
Sv. Martin na Pohorju. Lep občni sbor Prosvetnega društva pri Sv. Martinu na Pohorju se je vršil v nedeljo dne 9. t. m. Najprvo je imel v cerkvi priložnostno pridigo zastopnik Prosvetne zveze iz Maribora g. dr. Jeraj. Po sv. maši pa se je vršil občni zbor društva v dvorani kaplanije ob polnoštevilni udeležbi vsega članstva, fantov, deklet, mož in žena, Občni zbor je vodil domači župnik F. Sinko, stari navdušeni prosvetni delavec. Po podanih poročilih je bil izvoljen nov odbor, v katerem so vsi dosedanji društveni odborniki z gospodom župnikom na čelu. Nato je govoril g. dr. Jeraj o glavnih nalogah sodobne ljudske prosvete. Govor so vsi navzoči na v dušeno sprejeli. Sklenili so takof ustanoviti fantovski in dekliški krožek ter delo v ob-sotječih odsekih še bolj poživiti.
Sv. Benedikt v Slov, goricah. Kar nenadoma je oživela dvorana našega Društvenega doma. V njej se zbirajo fantje in dekleta, polni veselja, korajže, požrtvovalnosti in dobre volje. Prva predstava v letošnji sezoni je namenjena našim koroškim bratom in sestram. Zato bo dramatični odsek tukajšnjega Katoliškega izobraževalnega društva vprizo-ril v nedeljo dne 23. novembra 1930, cb treh po-
dec Krištof Abele pl. Lilienberg, nekdaj Taten-bahov zagovornik, ki pa se je zdaj, razočaran vsled novejših tehtnih dokazov pridružil njegovim nasprotnikom.
Ob devetih zvečer je imel tajni svet deželnih Btanov pod predsedstvom Ivana Maksa grofa Herbersteina izredno sejo, odločitev pa so ti trije gospodje nesli na Schlossberg.
Od vzhodne strani sta prišla dva druga mo-_ja, ki sta tudi bila povabljena, namreč duhovnika družbe Jezusa oo. Saegl in Sikuten,
Temna noč je bila in nobena zvezda ni sijala skozi okno celice, v kateri je bil grof Taten-bah. Nesrečnež je ravnokar zaužil skromno večerjo, ki mu jo je prinesel Jurij Vampreht. Nemo je sedel z glavo, naslonjeno na roko ter gledal žalostno skozi okno v smeri, kjer sta bila njegova soproga in sin, do kojih se mu pot še vedno ni odprla. Iz tega je spoznal, da mu ni pomoči od njegovih prijateljev.
V duši grofa Tatenbaha se je zadnji čas marsikaj spremenilo. Njegova uživanjaželjnost in življenska lahkomiselnost je minila. Nekdanji veseljak in šaljivec je postal resen mož. Prej je z dolgimi požirki pil iz kupe življenja, sedaj se mu samo nudi kelih trpljenja. Prej je sanjal o
vojvodski kroni, sedaj se mu v samotni celici plete trnjeva krona.
»Bog, o moj Bog,« je vzdihnil, »ali ne bom videl več svojega sina in svoje soproge? Ali se moram tako hudo pokoriti za to, kar toliko obžalujem! Ali naj vedno ostanem v ječi? Ali ni stokrat boljša smrt, kakor pa takšno življenje? Moj Bog,« vzklikne v prekipevajoči bolesti, »ne morem več živeti v tej temni celici, naj rajši umrem, če že ne morem drugače biti oproščen!«
Tako je zdihoval nekdaj tako veseli, sedaj tako obupani jetnik.
Klical je smrt — in že je stala pred vrati.
Zapah je zaropotal in vstopili so cesarski komisarji Tyrndl, Kellersperg in Dr. Schrott. Jezuit o. Sikuten pa je ostal z jetničarjem Vam-prehtom pri durih.
»Bog z vami, grof Tatenbah,« je spregovoril Kellersperg, »kakor se vidi, ste ravno zatopljeni v molitev, ker so vam roke sklenjene in oči rosne. Veseli nas, da se bavite s pobožnimi mislimi, zakaj, bliža se najresnejša ura vašega življenja.«
Grof Tatenbah je nekam začudeno gledal, ker si ni mogel tolmačiti navzočnosti teh njegovih bivših stanovskih tovarišev.
najboljša rekloma
za trgovce, obrtnike in zasebnike
so lepe tisMne,
kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaui, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice
ki jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
Tiskarna sv. Cirilo
9 Mariboru, Honoüks c.5
poldne v Društvenem domu Meškovo dramatsko sliko v treh dejanjih »Na smrt obsojeni?« Pridite! — Odbor.
Središče ob Dravi. V nedeljo dne 23. t. m. priredi Ljudski oder v Središču Ksaver Meškovo dramo v treh dejanjih »Na smrt obsojeni?« Prosimo točnosti (ob 7. uri), da se dolga predstava ne bo zavlekla. PrtJcrbite si vstopnice že v pred prodaji! — Na gospodinjsko-nadaljevalni šoli je zopet živahno vrvenje in marljivo učenje. Mnogo deklet letos ni bilo mogoče sprejeti, ker se jih je preveč priglasilo. Te pridejo na vrsto v prihodnjem letu. Ker imajo dekleta v domači župu:ji tako lepo priliko, da se izobražujejo v gospodinjstvu, zato caj nikar več ne silijo v mesta (Varaž-din, Zagreb) itd.), kjer je za nje toliko nevarnosti. Žalostni poročila iz teli mest dovolj glasno svarijo! — V soboto dne 15. novembra se je otvoril pouk tudi na tukajšnji kmetijsko-nadaljevalni šoli.
Čadram. Zadnjo nedeljo oktobra smo proslavili desetletnico Katoliškega prosvetnega društva. Popoldne po večeinicah se je v prenovljeni dvorani Katoliškega društvenega doma nabralo toliko občinstva, da je bila dvorana do zadnjega napolnjena. Svečanostno prireditev je otvoril moški pevski zbor iz Konjic, ki je pod vodstvom g. Markeža prav lepo zapel nekaj pevskih točk. Pri tej priliki smo občudovali čist in krepak glas g. tepanj-skega župana Pavliča, ki je odpel nekaj samospevov. Prijetno nas je presenetil gospod Dušan Kunej, vseučiliščnik iz Sv. Petra pod Sv. Gorami, s svojim nežnim in miiodone-čim tenorjem, s katerim nam je ob veščem klavirskem spremljanju gdč. Truuike Jonke zapel nekaj prav lepih pesmi. Domačin gospod akademik Maksim Sevšek je z navdušenim govorom orisal delovanje Prosvetnega društva in pomen prosvetnega dela. Člani prosvetnega društva so uprizorili znano ljudsko igro »Štilmondski župan«. Vsi so svoje vloge rešili prav debro. Po dovršenem programu se je v domačem prijateljskem krogu vršila ljudska zabava. Katoliškemu prosvetnemu društvu pa kličemo ob njegovi desetletnici: Le krepko naprej za izobrazbo in napredek ljudstva!
Brcslovie. Po daljšem času vprizori Katoliško prosvetno društvo zopet novo, zanimivo in smeha polno igro »Narodni poslanec« v nedeljo dne 23. t. m. ob treh popoldne. Pričakujemo, da bodo igro obiskali v obilnem številu tako domačini kakor tudi sosedje. Pridite, ne bo vam žal! — Odbor.
Polzela. Tri veseloigre, katere priredi Ljudski oder v nedeljo dne 23. t. m. v dvorani pri Cimper-manu, bedo nudile občinstvu obilo smeha in veselega razpoloženja. Zato se odločite in posetite
to predstavo v prav obilnem številu. Igra, pri kateri se bo istočasno igralo v dvorani in na odru, je za naš oder brezdvomno novost. Začetek ob 3. uri popoldne. Čisti dobiček je namenjen za novi društveni dom. Vsi prav iskreno vabljenil Bog živil — Odbor,
Kotlje. V nedeljo dne 9. t. m. smo pokopali g. Ivana Metarnika, bivšega starega Šrotenekarja. Šroteneško posestvo, stara graščina, je najlepše v fari in turistom, ki potujejo iz postaje Guštanj-Ravne na Urško goro, dobro znano. Dočakal je pokojnik lepo starost 81 let. Bil je dobrega srca, prijatelj revežev in daleč naokrog znana oseba. Storil je v svojem življenju tudi veliko dobrega v korist občine in cerkve. Ogromna udeležba ljud siva pri pogrebu, kakoršne Kotlje do sedaj še niso videle, je pričala o velikem ugledu, ki ga je pokojni povsod užival.
Pernice nad Muto. V sredo dne 5. novembra je umrl gospod Jakob Kranjc, p. d. Perh-told, bivši veliki posestnik in mnogoletni župan. Nad eno leto je moral biti v postelji in prenašati hudo bolezen, sedaj pa je, 72 let sta rega, Večni pDklical, upamo, na zasluženo plačilo. Kot 121etni župan je v nekdanji državi veliko pripomogel, da so Pernice ostale slovenske, dočim so občine spodaj v dolini na levem bregu Drave bile v nemških rokah in se torej sme trditi, da je gospod Kranjc tudi nekoliko pripomogel, da gre danes naša državna meja severno od Drave. Skrbno je uredil veliko posestvo, postavil nova poslopja, za prevžitek pa si je postavil hišo, bolj podobno vili nego kmečki hiši. Kar pa je še najlepše, bil je vseskozi veren krščanski mož, stara korenina, kakor jih je žal vedno manj med nami Vse svoje življenje je vestno izpolnjeval dolžnosti dobrega kristjana, lepo se pripravil na smrt, in kakor je v svojem življenju rad občeval z duhovniki, njegova hiša jim je bila vedno gostoljubno odprta, tako sta ga v petek na dan pogreba na njegovi zadnji poti spremljala poleg številnih sorodnikov, prijateljev in znancev tudi dva duhovnika, kar je za hribovsko župnijo redkost. Ljubi Jakob! Bog Ti večni mir in pokoj daj in večna luč Ti sveti naj! — Pot na oni svet mu je pripravila njegova hči Neža Kranjc, omožena Štruc, p. d. Rihčenka, ki je letos koncem julija tako nenadoma umrla. Naj nebeški Vrtnar obema podeli kraj večnega veselja!
6t. Peter pri Maribora. Pričetek pouka na gospodinjsko nadalejvalni šoli pri tukajšnjih šolskih sestrah bo v pondeljek dne 24. novembra. Ta šola je namenjena za naša kmetska, pa tudi vini-čarska dekleta in bo trajal pouk tri mesece. Dekletom se bo nudila prilika, da se nauče kuhanja, šivanja, kako je treba ravnati s perilom, dalje lepega vedenja in spretne postrežbe in še marsikaj drugega, kar je treba znati mlademu dekletu ali mladi gospodinji. Matere, pošljite svoje hčerke, dekleta, ve pa izkoristite priliko in obiskujte gospodinjsko šolo, ki je namenjena vam, bodočim slovenskim materam in gospodinjam. — Poročila sta se Gornik Anton in Kolar Antonija. Da bi bila v zakonskem stanu srečna in zadovoljna! — Viničarji so se letos precej menjavali, tako da jo bilo zadnja dva tedna pravo preseljevanje. Sicer pa, manj bo menjavanja in selitev, tem bolje bo za gospodarje in viničarje. Naj bi se le zanaprej vsi dobro pogodili in drug z drugim maio potrpeli m v miru in slogi med seboj živeli. Zato pa je treba imeli pridne in delavne roke, na drugi strani pa dati tudi zasluženo plačilo in priznanje delu,
Št. Ilj v Slov. goricah. V sredo dne 12. novembra t. 1. se je poročil tuk§tj gospod Hotzl Vinko z gospodično Rozo Lilek. Na gostiji so veseli gostje darovali 130 dinarjev za novo bogoslovje. Bog plačaj!
Sv. Marjeta ob Pesnici. Zopet smo po naši stari navadi lepo praznovali praznik Vseh svetnikov, posebno še spomin na naše drage rajne. Izjemoma krasen dan smo imeli v nedeljo dne 2. novembra, zato se je k popoldanskim cerkvenim opravilom za naše pokojne zbralo lepo število ljudstva. Kakor prejšnja leta, je tudi letos ta dan naše nežno, ob hribu položeno pokopališče bilo svež9 okrašena kakor najlepši vitič v majniku. Na pokopališču nam je po opravljenih mrtvaških obredih zopet domači pevski zbor zapel dve gin-ljivi žalostinki. Pa tudi na padle vojake, ki počivajo Bog ve kje daleč izven naše domovine in katerih grobovi so najbrž ravni zemlji enake, smo se zopet letos spomnili, in sicer so to storili kakor že mnoga leta sem, pridni učenci naše šole. Ti so spletli velika venca in ista obesili s črnotrakastim napisom »Padlim vojakom« na veliki pokopališč-ni križ. Pozabili pa tudi niso na mnoge domače, pozabljene in neokrašene grobove. Tako je prav in lepo, da že šolska mladina pride do enega izmed najdražjih in najpoglavit-nejših čustev: do pobožno dragega in vse-spoštljivega spominjanja naših umrlih! Saj smo isti dan v cerkvi slišali prav umestno besedo božjo, kako mnogo jih je, ki se po ¿mrti popolnoma odpovejo spominu na svoje ljube pokojne, morda še ob smrti, ob pogrebu
Ste naročeni no list
Iziiaja moli teden.
Prinaša vsakokratni ledeljski evangelij in •azlago ter druge pod-jčne verske članke, •azen tega pa resničen logodljaj iz misijonov »Mladostni navihanec postane redovnik« in mične zgodbice za deco.
Stane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din. Še danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov:
Uprava NEDELJE, Maribor, Slomškov trg 20.
Kaj neki hočejo v njegovi celici v tako pozni
uri?
V tem hipu mu šine v glavo misel: prišli so, da mi naznanijo oprostitev. O, saj sem tako dolgo upal in tako iskreno molil.
»Prost sem, kaj ne, gospodje,« vzklikne ter razprostre roke, kakor da bi hotel objeti vse tri glasnike svoje osvoboditve.
»Prost sem, zapustil bom ječo, videl bom zopet svojo soprogo in svojega sina,« je ponovil grof Tatenbah in solze veselja mu zdrčijo po upadlem licu.
Kot odgovor je Dr. Schrott z žalostjo v obrazu razgrnil pergament, ki ga je vzel izpod suknje.
»Bodite pripravljeni, gospod grof, na to, kar vam imamo sporočiti v imenu Njegovega Veličanstva. Ni beseda milosti, ampak beseda stroge pravice. Zapustili bote sicer danes to ječo, zapustili za vedno, toda . . .«
Dr. Schrott je za trenutek umolknil.
Grof Tatenbah je poslušal smrtnobled te besede.
Dr. Schrott nadaljuje s svečanim, drhtečim glasom:
»Ker je vas, gospod grof Tatenbah, druga instanca — tajni svet Notranje Avstrije — spo-
znala s sodbo z dne 1. aprila tega leta krivim hudodelstva veleizdaje in izdajalstva domovine ter vas obsodila na smrt in proglasila celo vašo premoženje za zapadlo . . .«
Grof Tatenbah se zdrzne in se začne tresti na celem telesu ter omahne na postelj, kakor da bi mu kri zastala v žilah.
»Z ozirom na to je Njegovo Veličanstvo to sodbo in tudi prvo izročilo posebnemu sodišču in to je izreklo dne 23. nov. nasledno sodbo: Ker je grof Erazem Tatenbah prelomil prisego ter kršil svoje dolžnosti, pri čemer je obtežilno to, ker je bil pravi notranje-avstrijski vladni svetnik, ko-mornik in član deželnih stanov; nadalje, ker je stopil v zvezo z grofom Zrinjskim zoper cesarja in državo, se posvetoval o vojni zoper Njegovo Veličanstvo, hotel izročiti Zrinjskemu Radgono in Ptuj, vedel tudi za zvezo med Wesselenyjem, Zrinjskim in Nadasdyjem, vsled tega je zapadel imenovani grof Erazem Tatenbah cesarju z življenjem, častjo in premoženjem. Zato se njegovo premoženje zapleni, njegov spomin se izbriše, njegova oseba pa se izroči krvniku, ki mu ima v Gradcu odsekati desno roko in glavo v treh za-mahljajih ter mu tako vzeti življenje, njemu v kazen in drugim v strah.«
Jokajo in žalujejo, morda še takrat delajo in zahtevajo to in ono; često pa po nekaj času na nje popolnoma pozabijo, v srcu in molitvi. »Danes meni, jutri tebi«, so to grozne in resnične besede, zato pa le v življenju bodimo dobri sosedi, v besedah in dejanjih, v dobrih in hudih urah, saj to nas krepi v našem živ-ljenskem boju, saj ravno odkrito, povsod lepo sočustvujoče srce do svojega bližnjega je ponos in znak vsakega pravega kristjana. Te le besede, oziroma njih smisel nas je vse navdajala ravno na dan spomina naših rajnih, kateri dan je pač najresnejši in najglasnejše nas na naše le kratko življenje opominjajoči praznik. Da bi se še tega zavedala v večji meri vsa mladina, zlasti mladeniči, ki se dajo vedno bolj zavesti k raznim razgrajanjem, pretepanjem, kalitvam nočnega miru in celo ubojem itd., kakor se že zovejo ti vsak dan številnejši spozabki in pravih fantov nevredni koraki, to je bila obenem nusa želja ob navedenem prazniku 1 Da bi spoznali, da jim a to željo hočemo le dobro in nič drugega!
Sv. Jakob v Slov. goricah. Zdi se mi, gosp. urednik, da dobivate iz naše župnije samo le žalostne novice Evo, zopet eno! Če pridemo v nedeljo v cerkev, se oddahnemo od težkega dela in se pri pobožni molitvi poživimo ob lepem petju in orglanju. Tega smo bili oropani zadnjo nedeljo. Tiho, na najpriprostejši način smo opravili sv. mašo v znak naše žalosti in ogorčenja. Zgodil se je namreč ravno pred enim tednom pri nas grd uboj. V nedeljo ko smo prišli iz popopališča in doma molili za verne duše, je bil zaklan tukajšnji tihi in mirrii viničar Jurij Fras. Namesto da bt šli ob prvem večernem zvonenju za verne duše iz gostilne domov, so nekateri še dalje ostali v gostilni in je urezal eden omenjenega vi-ničarja, ki je prišel slučajno po opravkih v gostilno, v roko. Domov grede je Fras obležal v mlaki krvi. Ko so ga našli nekaj metrov od gostilne, je bil brez zavesti in ves trud, ga zopet oživeti, je bil brezuspešen. V naglici poklicani gospod župnik je nesrečnežu še podelil sv. poslednje olje in ko je čez dalje časa prišel rešilni voz iz Maribora ne brezza-vestnega bolnika vzel s seboj, je ta na potu v bolnišnico izdihnil. Fras zapušča mlado vdovo s tremi malimi otroki. Živimo in delamo v sredi vinorodnih goric, veseli in ponosni smo bili do sedaj, da pri nas letos ni bilo nobenega pretepa in uboja iz pijančevanja, tem večja je naša žalost in sramota, da se je to žalostno dejanje zgodilo na tako re, Ben dan. Zato je bila popolnoma upravičena nema žalost nas vseh med sv. mašo, žalost nad sramoto in nesrečo, žalost nad pokvarjenostjo nekaterih naših ljudi.
Vurberg. Dne 6. novembra smo pokopali posestnico Ivano Dolinšek. Žena je bila že več let bolehna; imela je srčno napako, ki jo je nazadnje spravila v grob. Kot deklica Je bila zelo pridna in radodarna za cerkev, kot gospodinja pa usmiljena do siromakov. Veliko ljudi jo je spremljalo na zadnjem potu. Župnik je povedal ob grobu nekaj tola-žilnih besed, pevci so pa zapeli v slovo pesem »Nad zvezdami«. Naj v miru počiva! — Nek posestnik na Grajeni je rad pil šmarnico. Letos mu Je dobro obrodila in si jo je tako privoščil, da se mu je nazadnje pamet zmešala. Zvezali so ga in peljali na Ftuj v bolnico, a nič ni pomagalo. Mož je bil do cela zastrupljeni
Sv. Lenart v Slov. gor, V dvorani Okrajne hranilnice se je dne 13. t. m. ob 11. uri dopoldne vr-tila redka slovesnost. Načelstvo Okrajne hranilnice za okraj Sv. Lenart je v slavnostni seji izročilo gospodu Ivanu Roškarju, bivšemu deželnemu In državnemu poslancu, načelniku okrajnega zastopa in okrajne hranilnice ter bivšemu županu častno diplomo za njegovo požrtvovalno in plodo-nosno delovanje za blagor okraja in prav posebej še za njegov trud za našega kmeta. V lepo o-zaljšani dvorani so se zbrali k tej slavnosti predstavniki celega okraja: župani, člani Okrajne hra-nice in cestnega odbora, nekateri Dredstoiniki u-
Tudi faz bom šel tjal
Blago za obleko in obuvalo rad si bi kupil da bi malo koštalo.
Ne delaj si brige, ti mene poslušaj, , pa nič preveliko okol ne poskušaj.
Le h Klanjšeku idi
tam nizka je cena, in blago je dobro, postrežba poštena.
Kje je ta Klanjšek, daj mi povedat, tud jaz nameravam tja iti pogledat.
Na Glavnem trgu sred Maribora, s sto koraki od mosta tja prit se zaraora.
1400
radov. Iz Maribora so dospeli: sreski načelnik g. vladni svetnik dr. Ipavic, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, dr. Veble, bivša poslanca Vlado Pušenjak in Žebot. Navzoči so bili tudi zastopniki šol in duhovščine, le nekaterih predstavnikov poglavitnih uradov iz Sv Lenarta ni bilo. Predsednik Okrajne hranilnice, ugledni župan Lorber, je pozdravil navzoče ter kratko opisal pomen dneva, nakar je sreski načelnik g. dr. Ipavic v slavnostnem govoru opisal velike zasluge slavljenčeve za narod, za Jugoslavijo, za okraj in prav posebej še za našega kmeta v Slovenskih goricah. Velika so dela, ki jih je izvršil Roškar v Slovenskih goricah in ob svoji 701etnici lahko on s ponosom gleda na svoje uspehe. Načelnik okrajnega cestnega odbora mariborskega gospod Žebot Franjo je v imenu Roškarjevih tovarišev in prijateljev izrekel čestitke in opisal nekaj zanimivih črtic iz slavljenčevega življenja. Predlagal je udanostno brzojavko Nj. Vel, kralju. Slavljenčeve zasluge sta še opisala v vznesenih besedah bivši predsednik mariborske oblasti gospod "dr, Leskovar ter zadr. nadrevizor Pušenjak, ki sta posebej podčrtala velike zasluge slavljenčeve na narodnem in gospodarskem polju, Slavljenec se je ginjen zahvalil vsem govornikom in je z veseljem sprejel diplomo, ki je res mojstersko delo gospoda profesorja Sirka. Po olicijelni slavnosti so vsi gostje in prijatelji iz celega okraja se zbrali v dvorani Narodnega doma h skupnemu kosilu, kjer so se vršile napitnice in zdravice do večera. Sodelovali so tam buraši od Sv. Ruperta in domači pevci. Slavnostni govornik svetnik Gomilšek je opisal življenja pot Roškarja od tiste dobe, ko je stopil v javnost. Bil je mož dela, mož značaja, pa tudi mož žrtev. Neustrašeno je podpisal majniško deklaracijo. Ob začetku svetovne vojne je bil preganjan radi svojega narodnega delovanja in so ga z drugimi rodoljubi vred odgnali v graške zapore. Roškar je bil kmetski mož — samouk. Dasiravno je obiskoval samo ljudsko šolo, vendar se je z lastno pridnostjo povspel zelo visoko. Mnogo je čital in se je vedno učil. Bil je zvest svojemu narodu in Bogu. Govornik predlaga, da Okrajna hranilnica iz čistega dobička svoje vloge na Češkem, katero je rešil naš Roškar, ustanovi poseben Roškarjev fond. ki bi služil za gospodinjske in kmetijsko-nadalje-valne šole in tečaje v šentl?nartskem okraju. Ta predlog je bil sprejet posebno od strani kmetski mož z velikim navdušenjem. — Gostje so na pred log gospoda Gcrmilšeka darovali za Dijaško kuhinjo v Mariboru 620 Din.
Ormož. Za praznik Vseh svetnikov in Vernih duš dan so bili grobovi na ormoškem in humskem pokopališču lepo okrašeni. V Ormožu je bilo postavljenih nekaj novih čednih nagrobnih spomenikov. Usmiljene ženske roke so se letos spomnile Dosebno še grobov
tukaj pokopanih dušnih pastirjev gospodov Vouka, Sporna in Venediga. Tudi so se dali prenoviti napisi na spomenikih. Tako je do-* bro! Zakaj naj bi bili pozabljeni in zapušče« ni tisti, ki so med nami delali, nas vodili in učili lepo živeti in srečno umreti? Grob pok. gospoda dekana Gliebeja oskrbujejo sorodni* ki, gospod župnik Majhenič, ki je izpeljal prvo slikanje cerkve leta 1869 in popolnoma pripravil tudi drugo slikanje leta 1873, se je tik pred tem zadnjim slikanjem umaknil pred neljubim preganjanjem k Sv. Miklavžu, kjer je našel svoj grob leta 1882. — Na humskem pokopališču so že lani delali nemir med govorom neki fantalini, ki jim še prve brke niso zrasle. Letos pa je delal razne neslane pripombe in motil pridigo neki mož, ki se je preje v kleti nalezel vinskih duhov, da bi bil duhovit. S svOjo nerodnostjo, ki so jo vsi navzoči obsojali, je dosegel, da bo odslej naprej govor v cerkvi. — še eno bi vam o šmar-nici povedal. Kako se vam je zdelo, če sta kdaj videli, da sta se dva moška poljubova-la? Kaj ne, rekli ste: »To je tako kot kruh s kruhom. Nič posebnega!« Ampak je nekje ta šmarnica dala dvema moškima toliko ljubezen v srce in v zebe, da sta se od ljubavi grizla in po zelo vročih poljubih je eden kar cel kos mesa z lica svojega tovariša tiščal med zobmi. No, dober tek! — Pa še eno c naslikanem ptiču. Je nekje večja stavba. In tam so imeli naslikanega ptiča, bolj planinske vrste. In nekateri so se ga tako bali, ne živega, ampak naslikanega, da niso mirovali preje, dokler ni izginil. In zdaj je mir in ni več strahu! <
Poienšak pri Ptuju. Zadnji čas nas je Po-lenšane prestrašila nova senzacija. Od nekod se je k nam priklatilo neko pesje mrcinče in ogrizlo več ljudi in psov Radi varnosti so bili vsi odpravljeni v celjski Pasterjev zavod na opazovalnico. Ker nikdo ne more jamčiti, da bi bilo ščene zdravo, je to pametno in tudi potrebno. Psi, ki so prišli s tem klatežem v dotiko, so dobili tudi vsi novega gospodarja tam v Illapenski grabi.
Poienšak pri Ptuju. Novic pa vedno kaj 1-mamo Polenšani. Pri jesenskem delu nas vedno moti slabo deževni"- vreme. Imeli smo že tudi na vpogled nekoliko snega, ki pa je kar naglo odkuril od nas. Saj tudi snežni preroki govorijo, da se je precej zmotil, ker sedaj še le imamo listopad, a za snegopad bi še ne bili pripravljeni. Zdravi smo, samo prehlad in kašelj nas tu in tam obišče, kar je pa v jesenski dobi že itak navada. Na Martinovo nedeljo je bilo fletno in veselo ob naših zidanicah in vinskih kle'eh, ker se je po stari šegi vršil krst vina ob doneči pesmici: »Prišel je prišel sv. Martin, ti si ga krstil, a jaz ga bom pil!
Polzela, Naloga, katero smo prevzeli, ni lahka. Vendar v zavesti, da žrtev nesebičnega delovanja obrodi gotov sad, stopamo pred javnost z odkrito željo in prošnjo, da nam pomaga in nas podpira pri našem delu. Ne povdarjamo znova potrebe in važnosti stavbe Katoliškega prosvetnega doma na Polzeli, temveč v upanju, da razumete na*e težnje, smo se odločili za graditev doma. Ne radi nas, ampak radi njih, ki pridejo za nami in so bodočnost naroda in države. Zavedamo so tega, da je treba vzgojiti mladi red prosvetro in gospodarsko v duhu krščanskih načel in zato smo pripravljeni doprinesti tudi žrtve. Daj Bog, da se ta n?,ša želja uresniči in postavimo dom, ki bo sodobnosti in bodočnosti spomenik našega hotenja in dela. Za zgradheni odbor: Leo Špacapan, predsednik; Pongrac Turnšck, tajnik in blagajnik; Franc Lenko, Jože Drolc, Frar.c Turnšek, odborniki. Za Kat. prosvetno društvo: Matevž Dušič, Franc Prešičck, Avgust Novak, Adolf Miklavc in za fantovski odsek Ivan Zupan in Andrej Korber.
Radegunda nad Mozirjem. Naša podružnica je dobila meseca juliaj t. 1, od strojnih livarti v Ljubljani dva nova zvona, s katerima smo v vsakem oziru zadovoljni.
Štnarfo pri Jelšah. Jurija Golčmana ni več med namil Škoda ga je. Dolgo ga bomo pogrešali vsi in
ie prav posebno okoliška občina, Gospodarska za druga, posojilnica in naša prosveta. Prezgodaj je nas zapustil. Kdo naj se tako odločno zavzema za naša gospodarske koristi in vselej možato povdar-ja svoje krščansko stališče. Kdo nam bo znal tako modro svetovati in tako odkrito prijateljstvo ska-zovati? Tako si lahko slišal v nedeljo dne 9. t. m. po veličastnem pogrebu našega okoliškega župana in uglednega kmeta iz Sotenskega Jurija Golčma-na. Po 411etncm srečnem zakonu je tudi on dozorel, Vodenika mu je v 72, letu utrnila luč življenja. Na zadnji poti ga je spremila množica ljudi, kakor jih Šmarje ne vidi desetletja pri žalnem spre vodu: osnovna šola pod vodstvom svojega učitelj-stva, šmarski in mestinjski ognjegasci, nepregledna vrsta kmetov in tržanov in vsi tukajšnji uradi. Ob odprtem grobu je slavil msgr. Vreže iz Maribora njegovo odločno krščansko prepričanje in u-dejstvovanje, gospod sreski načelnik dr. Kartin pa njegovo mnogoletno vestno županovanje, gospod načelnik cestnega odbora Turk se je spominjal njegovih zaslug za domačo prosveto in gospodarski napredek ter sosed Grosek iz Št. Vida njegovega prijateljskega občevanja, Pcvci so mu ganljivo lepo zapeli in lovci so mu skazali zadnjo čast z mnogimi streli. Posebna zanimivost njegovega življenja je to, da je celih 47 let raznašal sodnij-ske odloke na strahovito težkem okraju in to s čudovito natančnostjo in vztrajnostjo, ki mu je prinesla tudi kraljevo odlikovanje in je tako tvoril lepo vez med oblastjo in prebivalstvom. Zares, moža mož-besede, neumornega dela in žive vere, kakor se mu je reklo v slovo, ohranimo v hvaležnem in trajnem spominu. Počivaj v miru, blagi Jurij Golčmanl
Šmarje pri Jelšah. Romarji in drugi obiskovalci našega kraja se še spominjajo razdrapane ceste od trga navzgor mimo Gajšeka in župnijskega dvorca, Če tudi je postavitev nove stanovanjske hiše naložila tržki občini težko breme, se je vendar začelo v tem letu tudi s preureditvijo te ceste, ki bo velikega pomena za olepšavo trga in za lažji prevoz. Hvala Bogu, da se prepotrebno delo že koncu približuje! Tudi našemu »Procvitu« želimo prav mnogo dobrotnikov in izdatne podpore, ker je že mnogo lepega in občekoristnega storil ter tudi zunanje lice naše romarske cerkve temeljito preobrazil. — Te dni imajo naše dobre žene in matere svoje duhovne vaje pod spretnim vodstvom gospoda svetnika Hierscheta.
Vojaik. Fantovski odsek Katoliškega prosvetnega društva v Vojniku bo priredil v nedeljo dne 23. t. m. dramo v petih slikah: »Bele vrtnice«. K obilni udeležbi uljudno povabljeni! Bog živi!! !
Sv. Marjeta pri Mcškanjcih. Dne 29. okt. Je narastla Pesnica ugrabila Pukšičevi družini iz Gajovec člana Jožefa. Kljub neumornemu iskanju in požrtvovalni pomoči domačih fantov ga niso mogli najti. Slučajno pa so ga našli dne 14. t. m. neki delavci, ki so bili zaposleni pri popravljanju Pesnicfe. Obtičal je med grmičevjem v bližini mostu, ki je zgrk?en pri vasi Formin čez Pesnico. V nedeljo dne 16. novembra zjutraj po rani sv. maši smo ga spremili k večnemu počitku. Ob redne molitve je opravil vlč. g. župnik svetnik Skrta, ki je ob odprtem grobu 261etnega mladeniča izpregovoril poučljive besede za mladine, katere so marsikateremu privabile solze v oči. Najiskrenejša zahvala vlč. gosp. svetniku Šketu, vsem šentmarjetskim, lenart-skim in markovskim faranom, nato vsem gasilnim društvom in pevskemu zboru; torej ,vsem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba in s tem izkazali svoje sožalje Pukšičevi rodbini.
Št. Pavel pri Preboldu. Naš pevski zbor ima v soboto dne 22. novembra ob osmih zvečer in v nedeljo dne 23. t. m. ob treh popoldne v Društvenem domu v Št. Pavlu pevski koncert. Prav pester spored obsega nad 20 lepih narodnih in umetnih pesmi, katere izvajajo mešan zbor, bariton-solo, mladinski in ženski zbor. Pred koncertom kratko predavanje o petju. Vsi prijatelji lepe pesmi, domačini kakor tudi sosedje, najuljudneje vabljeni. Pridite, ne bo vam žal!
Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo priredi v nedeljo dne 23. t m. popoldne po ve-černicah igro »Zaklad«. Sodelujeta pevski in tamburaški zbor. Izkopanih dragocenosti bodo deležni le tisti, ki bodo navzoči.
Sv. Križ na Murskem polju. V nedeljo dne 23; t. m. ob pol 9. uri dopoldne v Slomškovi dvorani občni zbor krajevne Kmetske zveze in ustanovni občni zbor Rodovniškega društva. Pridite!
Medžimurje. Mnogoštevilni prijatelji »Slov. Gospodarja« iz Štrigove in ostalega Medži-murja prosijo kot gospodarji in vinogradniki, naj naznani »Slov. Gospodar«, da so nam dali naši vinogradi letos zopet dobro kapljico, čeprav je vremenska nesreča, toča, uničila polovico, a ponekod tudi dve tretjini vsega pridelka. Toda tudi majhna količina, pa dobra kakovost našega vina nam daje nado, da nas bodo obiskali vinski trgovci ter bodo kupili našo dobro kapljico.Krasna slika našega vinorodnega kraja je dobro poznana sosednim Slovencem, ki so radi obiskovali naše kraje vsakokrat, ko so potrebovali medži-mursko štrigovsko kapljico. Nismo pa samo znani med slovenskimi brati radi našega vina, temveč poznajo nas dobro tudi madžarski in avstrijski kupci, ki so ga izvozili svoj čas mnogo kot ljutomerčana v svoje pokrajine. Mi tukaj sicer nismo željni slave, toda dobiček je v tem, da smo vsaj lahko prodali svoj pridelek ter tako z večjim navdušenjem obdelovali drugo leto vinograde, naš glavni vir dohodkov. Danes pa preti našim vinogradnikom močna kriza radi izvoza vina, ki je silno otežkočen. Prosimo torej prijatelje »Slov. Gospodarja«, da upoštevajo naše težke prilike in namesto, da bi šli iskat vina v tuje kraje, pridejo k nam, kjer bodo gotovo sprejeti z največjo postrežnostjo. Upamo tudi, da se radi kupčije ne bodo kesali, kajti dobili bodo na izbiro dobrega in okusnega letošnjega vina ter tudi okrepčujočega lanskega in predlanskega.
MifCliC.
V nedeljo dne 16. novembra so se vršile volitve v parlament (sejm) na Polj skern. Poljski sejm bo po sedaj znanih rezultatih sestavljen najbrže tako le, vpoštevajoč mandate iz ostankov: Mole Pilsudskega 244 (dosedaj 130), vladni socijalisti 0 (10), levičarski blok 81 (154), narodni demokrati 62 (37), krše. demok. (s skupino Korfantyja) 14 (18), Ukrajinci in Belorusi 21 (47), Židi 10 (13), Nemci 5 (19), komunisti 7 (9), — skupaj 444.
Splošno o največji potresni nesreči.
Največji potres, ki se je sploh kedaj zgodil na zemlji, ki je bil najbolj strašen in je zahteval, največ smrtnih žrtev, je bil v glavnem mestu Portugalske, v Lisaboni dne 1. novembra 1755. Dve tretjini mesta sta bili razdejani popolnoma, 30.000 oseb je bilo ob življenje. Ne prej in ne pozneje ni bilo kake večje potresne nesreče v Evropi, nego je bila omenjena. Niti izbruh Vezuva, ki je" v rimskih časih zasul tri mesta: Pompeji, Herkulanum in Sta-bije, se ne da primerjati z lisabonsko nezgodo, ker so bila tri rimska mesta manjša ter podeželska, med tem ko je bila Lisabona eno največjih ter najbolj cvetočih mest s pol milijona pre-
bivalcev. LIsabon je bil do potresa dru go najbolj imenitno pristaniško mesto, a po nesreči nikakor ni več. Ni si opomogel od potresa do danes.
Lisabonsko nesrečo imamo opisano v pismu, katerega je naslovil neznanec na imenitnega trgovca v Strass-burgu v Nemčiji in ki je bil očividec potresnega obiska.
Pismo se glasi:
»Bilo Je prvega v tem meseceu, ko sem zjutraj izpisaval račune v naši pisarni in sem bil oblečen le v hlače, no-govace ter copate; a v žepu nisem imel nobenega cvenka. Naenkrat sem čul strašno prasketanje. Tekel sem iz pisarne, da bi videl, kaj se godi. Srečno sem dosegel z drugimi dvorišče, odkoder smo videli celo mesto. Lisabona je pozidana ob morski obali v terasah, ki se razprostirajo ena nad drugo. O večni Bog! Kako grozen je bil ta pogled! Zemlja se je dvigala po več komolcev visoko, pa zopet padala. Na vseh koncih in krajih so se podirale z nepopisnim truščem hiše ena nad drugo. Karmeličani, ki so stanovali na hribu nad nami, cerkev ter samostan, ki sta velika, sta se gugala semintja, da smo trepetali, vsak trenutek se bosta porušila na nas, ali jih bo pa požrla zemlja z redovniki vi*ed. Solnce je zatemnelo, da nismo videli eden drugega. Verjeli smo, da, bili smo prepričani, da je napočil sodni dan. To strašno gibanje je trajalo nad eno os-minko ure; nato se je vse nekoliko pomirilo. Bežali smo, vsak v ponočni obleki, ne daleč od nas na prostoren trg, kamor smo dospeli preko porušenih hiš in mrtvih trupel. Ostali smo na trgu kros: tri ure in se je tam nabralo do 40000 ljudi, nekateri samo v srajcah, drugi zopet Čisto nagi; z vseh obrazov je odsevala smrt. Nešteto je bilo ranjencev, ki so klicali na pomoč božje usmiljenje in ta krik je bil nad vse pretresljiv. Prihitelo je nekoliko duhovnikov, ki so nas tolažili in nam podelili vesoljno odvezo. Vsakdo se je poslužil odveze z vnemo in z vernim srcem. Sledil je zopet potres, ki je trajal eno osminko ure. Nato je zavladal eno uro mir, dokler se ni razširila _ z morja vest, da je voda silno narasla in če se ne bomo odstranili, bo po nas. Pomislite, ekscelenca, kako nam je tu bilo pri srcih! Vse ulice so bile zadelane s porušenimi hišami; vendar sem tvegal vse z nekaterimi prijatelji. Plezali smo preko kamenja, preko ubitih, dokler nismo dosegli, bodi zahvaljen Bog, odprtega polja. Prestal sem smrtni strah. Hvala Bogu, da me je rešil! Prvi večer po potresu krog 11. ure so izbruhnili povsod požari. Kar je preostalo od potresa, so požrli plameni. Vsa poslopja in zide, ki so še ostali, morajo razrušiti s topovi, da se ne podere preostalo na ljudi, ki razgrebajo razvaline. Tako je postalo najlepše, veliko mesto, najbolj bogato v Evropi s 500.000 prebivalci — kup kamenja, Bog se usmili te velike bede, ker smo jo zaslužili in smo kaznovani! Palača, v kateri je bilo toliko dragocenosti, je pogorela. Naša carinama, kjer je bilo nakopičenega za milijone raznega bla-i
ga iz raznih delov sveta, je deloma pogorela, deloma Izginila z velikim trgom v morju. Vse ladje, katerih je bilo 800 v naši luki, so zgubile sidra, nekatere so se potopile, druge so poškodovane. Holandsko ladjo, koje kapitan
!e Peter Rodos, je pognalo v mesto in e obstala ladja na suhi zemlji; prihrumelo je valovje, ki je ladjo zopet brez nesreče odplavilo na morje. Ladje so tehtale 18—20.000 centov. Ladijski kapitani, ki so nas po potresu obiskali od vseh strani, pripovedujejo, da jih je Eagrabil potres äe 60 milj od našega mesta in so ostale njihove ladje nekako čudežno nepoškodovane. Kralj sam, ki nam nudi pomoč in tolažbo, prebiva na prostem pod šotorom. Naše krasne cerkve, kakoršnih lepših ter večjih ne poseda niti Rim, so s samostani vred porušene. Vseh duhovnikov v mestu je bilo 20.000, a od teh jih je obležala polovica pod razvalinami. Koliko tisoč ljudi smo slišali klicati na pomoč izpod podrtin, ne da bi jim mogli priskočiti n apomoč. Vsi še živi in pokopani ponesrečenci so zgoreli. Moj Bog, beda je velika in vzbuja sočutje med vsemi kristjani. Kdor ne kaže usmiljenja pri pogledu na nas, ni kristjan, ni človek! — Iz mesta Cadix imam poročilo, da je bilo tamkaj enako nego pri nas. Ekscelenca lahko uvidite, da bosta privedli ti dve mesti splošno zmedo v trgovino Evrope. Iz Gibraltarja poročajo, da so se podrli utrdbe. Lissabon, dne 18. novembra 1755.«
Hlapca h konjem, pridnega, poštenega, sprejmem takoj za stalno. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	1405
Novo hišo z velikim vrtom ugodno proda Kmetif Miha, Tezno pri Mariboru, Ptujska c. 175. 1.398
Graščina na Pragerskem rabi oferja z dvema al tremi delavnimi močmi. Inieresentje se naj o-glasijo pri oskrbništvu graščine.	139C
Razpis gostilne. Hranilnica in posojilnica pri Sv Juriju ob Sčavnici, r. z. z n. z., odda z novim letom gostilno v najem ali pa na račun z inventarjem vred. Pismene ponudbe je vposlati na-čelstvu do 10. decembra t. 1.	1387
Deklo rabim, 30 do 40 let stara, ki zna kuhati in drugo delo. Oglasi se naj v upravi lista. 1388
Proda se malo posestvo. Spodnje Radvanje 48. p. Maribor.	1396
Večja količina prima bukovih drv (klaftre) se proda, pod ugodnimi cenami. Poizve se: Minoritskl samostan, Ptuj.	» 1389
Zeljnate glave kupi Lovrec, Maribor, predpoldne, Glavni trg, vrsta olja, popoldan Slomškov trg itev. 16.	1395
Kovaški meh, okrogel,, dober, proda Lovrenčič, kovač, Ptuj.	1385
Peči za iagovino najboljšega sistema in najbolj trpežne izdeluje in razpošilja na po-skušnjo brez vsakega rizika za stranko, ker plača tovornino tja ln nazaj tvrdka Rihard Jakelj, Slovenjgradec.	1137
Oblačilno blago vsakovrstno ter vse potrebščine za vsakega dobite vsled ugodnega nakupa po novih najnižjih cenah v trgovinah F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. — Nakup jajc, masla, vseh poljskih pridelkov. »— Zamenjava bučnic in solnčnic za bučno olje ter pšenice za moko.	1381
Dobro ohranjen voz (Steirerwagerl) se poceni proda: Schramel, trgovina, Maribor, Tržaška cesta	1383
Zgubili so se od Konjic do Maribora v avtobusu vzorci za očala in cenik od g. Petelna v Mariboru. Najditelj se prosi, da odda proti nagradi v upravi lista.
Slnžklnjo, starejšo osebo za gostilno in kuhinjo, sprejmem takoj, najrajši kmetsko dekle iz Slovenskih goric. Biti mora poštena. Služba trajna, plača po dogovoru. Marija Pečovnik, gostilničarka, Fram. 1376
Učenec, 15—16 let star, zdrav, močne rasti, poštenih staršev, se v moji usnjarni takoj sprejme. Dobro hrano, stanovanje in nekaj obleke v hiši. Karol Kirbisch, usnjarna pri Sv. Trojici v Slov. gor.	1358
Dekla pridna in poštena, tudi z triletnim otro kom, se sprejme. C. Švaršnik, Majšberg, Ptujska gora.	1369
Zahvala.
Za takojšno izplačilo pripadajoče podpore po smrti moje sestre gdč. Roze O z vati č izrekam tem potom
Ljudski samopomoči v Mariboru
najlepšo zahvalo in priporočam to človekoljubno društvo vsakomur najbolje.
Smolinci pri Sv. Antonu v SI. gor., 11. nov 1930. 1402	Marija Ozvatič.
Zahvala.
Za znatno podporo, katero sem sprejela po smrti gospe Julijane Peršak od društva
Ljudska samopomoč v Mariboru
so tem potom najle še zahvaljuem in moja dolžnost je, da priporočam to prekoristno društvo vsakomur, ako če ni njega član.
Sv. Jurij ob Ščavnici, 17. nov. 1930.
1403
Ana Eutija.
Kdor hoče biti najlepše
fotografiran
naj se posluži fotografskega ateljea „ELI" v Mariboru, Aleksandrova česta št. 1, II. nadstropje (nasproti frančiškanski cerkvi). 1404 Za naročnike z dežele znižane cene 1
Kdor prinese ta izrezek ateljeju ,E L1" dobi eno sliko zastonj.

Velika izbira zimskega blaga za obleke in plašče, barhantov in flanela že od 9 Din naprej, sešite odeje od 100 D naprej, flanel-odeje od 40 Din dalje, kakor tudi vse vrste pletenin ter volnenega in bombaževinastega zimskega perila po znatno znižanih cenah pri tvrdki	1392
Franj® Flajer, Maribor,
Glavni trg 9.
Samo 110 Din
Samofon iz belo-kirano pločevine!
Samo Z50 Din
enovrstna ročna harmonika 14X26 cm t
Samo Z70 Din
gitarazmtd mehanizmom 1 (Več vrst
v ceniku!) Kazpošilja
Trgovski dom Steprnecki, I
1004/8
e it.z4
Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Zahtevajte takoj novi veliki Ilustrirani cenik v vsi tisoč slikami, katerega dobite zastonj 1
Duhovnik kupi hišo blizu cerkve in postaje s kakimi 4 sobami in pritiklinami, z vrtom, njivo ali sadonosnikom. Ponudbe na upravo lista.	1326
Velika izbira gramofonskih plošč najboljših znamk Polydor Columbia Iiis »Masters Vo-ice«, Ackcrmann nasl. I, Kindl, Ptuj. 1299
Za zimo izgotovljene obleke, zimske suknje, moške, ženske plašče, čevlje, gamaše in vse potrebščine dobite najugodneje v trgovinah Senčar, Ljutomer.	1347
kupite
vse oblačilne predmete ceneje pri tvrdki
naj-
Plaribor, MtMm&mm cesfa O
&
a s
• iM
tta
O
s •*»»* CS G
O
«
s
u
A3 «d
o
&
CA
o
o >
o
»—4
eft
«9
JS
O)
O
Issšla
Blasnikova
za n^adno leto 1931,
ki ima 365 dni.
„VELIKA PRATIKA" jo najstarejši slovenski koledar, ki je hjl že od naših pradedov najbolj upoštevan in je že danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, lunijimi, vremenskimi in dnevnimi znamenj»; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe iti račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejm« na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, v Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brvjosti živine; — tabelo hektarov v oralih;
—	popis vseh važnih domačih i» tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s »likami;
—	oznanila predmetov, ki jih rabi
kmetovalec in žena v hiši. Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni 3. Blasni&a nasl. d. d. v Ljubljani, mo
Dodatek.
K zgorajnemu poročilu bi še bilo dostaviti, da so izbruhnile po lisabons-kem potresu vsakojake kužne bolezni, ki so pokosile na tisoče preostalih. — Zgorajni opis omenja tudi preplavlje-nje morja,'ki je povzročilo novo grozno škodo. Sreča, da se dviga Lissabo-na na terasah, le radi tega se je valo-vje zopet umaknilo. Enak naval in porast valov so opazovali tudi ob priliki velikega potresa, ki je zadel leta 1908 sicilijansko mesto Messina. Pri lisa-bonskem potresu je bilo razdejanje trojno: Kar je pustil potres, je uničilo morje, kar je še preostalo od valov, je upcpelil požar, ki se je širil z neugna-no naglico, saj je bil velik del hiš v LLissaboni, posebno v revnejših okrajih, lesen.
wcr§ifi w Mr§Hlli.
Priobčil A. K.
(Dalje.)
IV. Rimljani.
Če je korenina zdrava, stoji drevo dobro in trdno. In če je zakon dober, je družina trdna in zdrava. Zakoni so
bili pri Rimljanih pa naravnost vzorni. In najbrže bo med vsemi vzroki to prvi vzrok, da so Rimljani postali gospodarji sveta. Že ustanovitelj Rima, Romulus, je dal strogo postavo: »Zakonska žena, ki je po sveti postavi z možem združena, naj ima vse imetje in vse žrtve ž njim skupno.« (Zakon se je sklepal v prvotnih časih le pred duhovnikom. Stroge postave so zapovedovale ženi, da se je zvesto držala le svojega moža. Med drugimi je dal Romulus postavo, da se žena-prešestnica in žena-pijanka kaznuje s smrtjo in sicer iz treh razlogov, ker je bil mnenja, da je pijanost začetek nečistosti, nečistost pa začetek vse razuzdanosti. Ta postava se je najstrožje izvajala. Fabij Piktor pripoveduje, da so neko gospo njeni sorodniki prisilili, da je od lakote umrla, ker so našli v njeni omari ključ od kleti. Imela pa je ta postava tudi najboljše posledice. Skozi 520 let od ustanovitve Rima se pri Rimljanih ni noben zakon ločil. Spu-rija Karvilija, prvega Rimljana, ki se je od svoje žene ločil, ker je bila nerodovitna, so zato njegovi sovrstniki vobče prezirali. Rimljanke so bile v prvih časih sploh dobre žene in dobre matere, zato so pa tudi vživale splošno spoštovanje. Imele so staro pravico, da so se jim na cesti morali drugi
Izogibati. V njihovi navzočnosti nihče ni smel nespodobno govoriti.
Vzgoja mladine je bila pri Rimljanih zelo stroga. Rimska postava je dajala očetom skoraj vsemogočno oblast nad sinovi. Oče je mogel sina zapreti, ga bičati, prisiliti k delu ali ga celo u-moriti. In ta oblast nad sinom ni trajala samo v mladosti, marveč tudi pozneje, ko so sinovi imeli že svoje službe. Večkrat se je zgodilo, da je sin, ki je delal proti očetovi volji, bil umorjen. Ko je bil Manlij Torkvat konzul, se je njegov sin Manlij skazal pravega junaka, a je delal proti povelju svojega očeta in ta ga je dal umoriti. V šolah so se učili rimski dečki čitati, pisati, računati, telovaditi in častiti bogove. Poleg tega so se morali navaditi skromnosti, dostojnega vedenja ter strogega reda. Vse to je pozneje zelo blagodejno uplivalo na njihovo življenje.
Pridno obdelovanje zemlje, pobožno, iskreno češčenje bogov, stroga pokorščina in red v družinskem življenju -te tri reči so naredile Rim slaven ter mogočen!
(Dalje prih.)
Molitve po maši z novim besedilom, kakor
ga določa novi katekizem, so izšle v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena dosedanja.
w>mm
da ostanete vedno mladi, lepi in ? .Bveži, je redna naga kože in i las s pomočjo medicinsko neopo-' rečenih sredstev, kot so to že čez • 34 let preizkušeni Fellerjevi Elza-proizvodi:
Fallcrjeva kavkaška poniadn za zaščito lica in kože »El-
za«kzciiia, odstranjuje s kože nadležne nedostatlce ter jo stalno ohrani gladko, čisto in mlado. Vedno je zanesljiva proti gubam, izpuščajem, mozoljem, solnčnim pegam itd.
Lonček 12 Din. Fellerjava Elza poraada za rast las, zaprečuje prhljaj, izpadanje las in prezgodnjo osivelost, pospešuje rast las in ozdržuje 'ase vedno voljne in mehke. Lonček 12 Din. — S pošto 2 lončka ene ali po 1 lonček od vsake Elza po-made 40 Din, če se pošlje denar naprej, brez vseh daljnih stroškov, sicer pa s povzetjem 50 Din.
Fcllcrjeva Eba mila lepot? in zdravja (lilijtno mlečno milo, lilijine lcrcmc milo, rumenjaUovo, glicerinov«}, borakrovo in katranovo milo ter milo ta britje) 5 kosov v poljubni izbiri 52 Din če se denar naprej pošlje,
sicer s povzetjem 62 Din. Način nege s Fellerjevimi Elza proizvodi je dozdaj £e vsakemu koristil.
Storite tudi Vi tako, pomsgalo bo tudi vam! Že pri prvem poskusu se ne boste kesali! Naročite pri lekarnarju: Eu£en V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341. Savska ban.
Viničar priden 2 do 3 osebe, za obdelovanje majhnega vinograda in polja, sprejme I. Jaušnik, Spodnja Sv. Kungota, Murgraben.	1397
Prodam posestvo 7 oralov, Dobrenje 76, Pesnica. Ivan Krajnc.	1333
ijgf^Mt»«» aaatru vara v«. ,
izdelovatelj kovinskih predmetov, delavnica za cerkveno orodje in posodo. Popravila, pozlačenje in posrebrenje.
Celje, Prešernova ulica 21.	1174
Sami se prepričajte
da se dobi vso manniakturno blago, kakor plašči, zimske suknje (tudi gotove), barhendi, Kaneli, osfordi, odejo, koče, pletene rate in Jopce v največji izbiri in najnižjih cenah edino le v manuiskturnl trgovini 1384
I. Preac, Maribor
Glavni Irg 13
Samo?
Samo!
Dne 11. piše posestnik F. Č. iz vasi Pari-žlje pri Braslovčah o »Težakovem olju« dobavitelju sledeče: Prosim, pošljite ponovno eno kanto »Težakove-ga olja«, ker se mi je Vaše olje pri moji živini do sedaj učinkovito obneslo. To olje se dobi samo pri M. Težak, Zagreb, Gunduli-čeva 13, v ročkah od 5 kg za 125 Din po poštnem povz. 1386
Sprejme se okoli 30 let tar konjar. Hrana in stanovanje v hiši. Pla ča po dogovoru. Ker mora vsako jutro voziti in razpečavati pecivo, je predpogoj, da je pismen in zna računati. Ivan Bohm, mlin in pekarna v Framu.	1393
Dekle, stara 16 let, ki
se je že 6 mesecev u-čila šivat, išče mojstrico. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov: Franc Gajšek v Poljanah.	1395
Prodamo lepo spalnico iz mecesnovega lesa, in jedilnico, pripravno za večje posestvo. Naslov: Maribor, Meljska cesta 20.	1390
250 Din na dan
zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Per-son, Ljubljana, poštni predal 307. — Znamko za odgovor!	1171
liiserlreiie!
Mičesar ne zamudite,
če ne kupite ure prehitro, ampak če prej prelistate veliki ilustrirani letni cenik tovarniške hiše ur Suttner.
Dobite ga popolnoma brezplačno
in v njemu najdete največjo izbiro zares zanesljivih budilnikov in stenskih ur, švicarskih žepnih ur, zapest-nih ur, zlatnine in srebrnine vsake vrste, vse takorekoč po originalnih tovarniških cenah.
2e ACk Din dobite pravi Anker budilnik St. 125, poniklan 16 cm visok, za	Prava Švicarska Anker-Remont. žepna ura že od 44.— Din na-
¡,.ejt ure-zapestnice od 98.— Din naprej. Noben rizikol Kar n« odgovarja, se Kamenja, ali pa vrne denar! Zahtevajte brezplačni letni cenik od tt.
H. Suttner, Ljubljana št. 992.
Najfinejšo ehsoflCna olja,
ki se uporabljajo kot jedilna olja, so glavni sestavni del pravega Serpentinovega mila
Gazela
Zato ie to milo najbolj cenjeno Dralno sréclstvo.
Pnsfclfiilnâ
pohištvo, preproge, linoleum, zavese, odeje, madroce, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za tnadroce in celotne garniture za postelje itd. — najboljše in najcenejše pri	1192
Mu Proie, Merite, Eosposka ulica ZO
Cenike dobite brezplačno.
ilžsporlno niSa	ms*.VPrlslernlK
Alehsendrova 19 "piARIBdl!
Alehsandrova t9
Velika izbirna zaloga: nogavic, otroških, ženskih in moških srajc, spodnjih hlač. Pletenin: maje, puloverov, telovnikov, lastni izdelki. Čevlje za dom in telovadbo, snežne čevlje, dežnike, igrače. Vezenine: čipke, svilene trake. Lastno vezenje, predtiskanje in pletenje. Vse vrste sukanca, prejce, igel, gumbov in raznega pribora za šivilje in krojače. — Na dr.ibno in na debelo. 1334
Kje dobite lepe trpežne moške in damske štofe: hlačevino, platno, tiskovine, parhand, krojaške potrebščine, srajce, kravate, naramnice, nogavice, dokolenice ln še veliko drugih predmetov po zelo nizkih cenah7
Pri
Itien Mestni, Celje, Kralja Petra c. IS.
Istotam kupite moške štofaste obleke že od 240 Din naprej. Štofaste obleke za fante 11 do 16 let od 200 Din naprej. Moške hlače štofaste od 90 Din naprej. Moške hlače cajgaste od 47 Din naprej. Moške površnike, ovratnik iz krzna od 400 Din naprej. Nadalje dežne plašče (Trenscoat), črne zimske suknje.
Lastna izdelovalaica usnjalih sukenj itd.
Nakup neprisiljeni	1175	Solidna postrežba!
m
H
H S B
a
B
m
M
B
B
Nabavite še danes 1 steklenico
U že jutršni uspeh Vas bo iznenadil!
i Boli Vas ali trga v kosteh, rokah, 1 nogah, sklepih, plečah, zobeh, kol-
kih, žilah, glavi
n a
a
b a
s
ss s
tS B
odstrani bo-, le&ine takoj
Dobiva se povsod!	1 steklenica Din 16'—
î»
> a
I 4 stekl. „ALGE" Din IT— 8 stekl. Din 131'—, |
14 stekl. Din 205—, 25 stekl D n 320"—. asffiEsaasssassssas^asEiassEsssKssssssrf
USTANOVLJENA LETA I88Î
PoMnka MarlDor, Aleksandrova cesta 11 §
V lastni, novozgrajeni palaii	Pred irantišftansiso cerhvlšo
Izvršiš fe vse banCne posle fio|huMniii€j€. - Najvišje obrestovan je vlog na hnjliice tekočem raCniiis. - Pooblaščeni prodajalec sreCK državne razredne loferije.
v
Sprejema hranilno vloga od vsakogar, lih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost ln izplačuje točno.
v lastni hiši Narodni doni
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga.
Za varnost hranilnih vlog fam£i pole«! lastnega aktivnega premoŽenja po Din lOO.OOO.OOO-i še lastna glavnica m rezerve, hi znašajo slmpaj nan Din 14,509.009-—.--
¡Podružnici :
Aleksandrova c. št. It
(v lastni hiši) 223

AAAA
4
4
jfk

4
<
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještojershi ljudski posojilnici v Mariboru

Gosposka ulica
r. z. z d. z.
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. ""^J
¡Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
>
> > ► >
>
>
^ir ^r ^r ^r^r v ^ ^r v
Manufakturna trgovina
Franc Urch / Celje
priporoča cenjenim strankam svojo veliko zalogo raznega, vsakovrstnega manufakturnega in modnega biaga.
Največja izbira! Najboljša postrežba!
Nizke cene! 975 tm^ffsrrm^^	.................
Vaše prihranke naložite popolnoma varno pri
ILNICI * litijska c. 10, Maribor
66
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Rentnl tiaveh se vlagateljem ne odtegne.
©Dresll: Za vloge: nevezane 6—vezane f1/*—8%.
Ceh. zav. v Ljubljani rac. št. 14549.	POSOjlia PO © —10 °/0.	Nalagajte po položnicah!
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
regislrovanl zadrugi z neomejeno zavezo
s novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove niice
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in h!S nad 3000 članov-poscsinlkov z vsem svojim premoženjem^
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 85,000.000-—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
192
lOTIBk
Rentnl davek plačuje posojilnica iz svojega In ga ne odteguje vlagateljem.
Mu, dnevno srde pražena
Y>. kg od 13 Din do Din 27. — Gaj novo žetve svetovnih znamk v veliki izbiri in ceni je že prispel. — Zaloga celokupnega vedno svežega špecerijskega blaga direktnih virov po dnevni ceni.	1301
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. Urednik: JanuS Goleč, novinar x Mariboru, m Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: JanuS Goleč * Mariboru,