Št. 588. V Ljubljani, ponedeljek dne 16. oktobra 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : JUTRO' Wu|i vaak dan — tudi ob nedeljah in PMnUdi — *b 8. zjutraj, ob ponedeljkih ob M. do-— Naročnina znala: v Ljubljani v upravnlStvn »K 1*90, s dostavljanjem na dom K 1*50; ■ poito ' K TD'—, polletno K 10-—, četrtletno K 5‘—, K l fO. Za Inozemstvo celoletno K 80"—. Telefon Številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev £ Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n« vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Italijansko-turška vojna. Dardanelskl spor I. ^ menda mirno rešen. Turčija je že 0(Jgovorila na rusko noto in sicer v ^islu, kakor se je moglo pričakovati: rurška vlada ne bo ovirala več ruske "Sovine s tem, da bi zabranjevala niškim trgovskim ladijam prehod skozi Dardanele, kakor je začela delati v ^Četku vojne z Italijo. Ta odjenljivost ^rške vlade je zelo pametna, ker ako ®pa ne bi ugodila ruskim zahtevam, imela prav lahko, da, skoraj gotovo, tudi vojno z Rusijo, česar se pa Jurki opiavičeno zelo bojijo, ker bi l'h taka vojna dovedla še v veliko večjo zadrego kot jih je dovedla vojna v Italijo, ki se vsaj lahko omeji samo na oddaljeni Tripolis, medtem, ko bi Rusija napadla na osrčje Turčijo. . Sicer pa nevarnost vojne z Rusijo vedno ni popolnoma odstranjena, na Balkanu ni vse v redu! . V Srbiji in na Bolgarskem se presoja mednarodni položaj zelo pesimistično in sicer ne samo v neodgovor-nem delu prebivalstva, temveč ravno v odločilnih krogih, ki si čisto nič ne Prikrivajo svojega mnenja, ampak odbito priznavajo, da je položaj na Balinu naravnost kritičen. Mislimo, da se ne motimo, ako dovajamo tako presojanje situacije v °elgradu in Sofiji v zvezo z glasovi o sveti vojni, za katero se dela v celem muslimanskem svetn razpoloženje in se za njo a§itira z veliko vnemo in za katero ^ navdušujejo tudi voditelji mlado-turške stranke, za katero se nikakor ne more trditi, da je versko-fanatična, ali ki hoče vporabiti v tej priliki muslimanski verski fanatizem v korist Turčije. Ako se namreč proglasi sveta yojna, postane stvar zelo nevarna, ker 'j'tem slnčaju je dolžan vsak musli-”}ar\ec glede na to, v kateri državi v*> stopiti pod zeleno zastavo Mohamedovo in se bojevati za islam — ako hoče biti »zveličan" in muslimani Polagajo tako veliko važnost na zvečanje svojih duš, da bi se udeležil vojne gotovo vsak musliman, ki le •nore nositi puško. Te fanatične množice se pa ne zadovoljile samo z vojno z Italijo, nego bi zahtevale gotovo tudi vojne kje drugje ker sveta vojna pomeni vojno islama s krščanstvom in posebno Balkan v tem slučaju nikakor ne bi ostal miren, fadi česar tudi presojajo v balkanskih c«ntrih položaj skrajno pesimistično. Vse to je pa pravzaprav odvisno °d tega kako stališče zavzame turški P*rjament, ki se sestane te dni ravno JSdi vojne in za katerega se pravi, da je po svoji večini — zelo bojevit. Mladoturški glavni odbor, ki se nahaja sedaj že v Solunu, žuga vladi z, novim vojnim pohodom na Carigrad, ako bi se ona spuščala v kaka pogajanja z Italijo. Z ene strani torej po večini bojevit parlament, z druge strani pa mladoturški glavni odbor, ki je v popolnem pomenu te besede nekak nadzornik vlade, kateri kratkomalo diktira svoje pogoje in ki zahteva z vso odločnostjo vojno — tak je položaj na Turškem in pri takem položaju ni čuda, ako se splošno smatra, da se nahaja evropski mir v največji nevarnosti! V tem nas najbolj utrjujejo poročila o pravih panikah, ki so nastale na raznih borzah povodom sklicanja turškega parlamenta in poročil o namenih mladoturškega glavnega odbora, ker na borzah se najprej začuti bližajoča se nevarnost Na tripollškem bojišču se Italijanom ne godi posebno dobro in ako so resnična poročila, da so Italijani izgubili že okolu 2.000 mož, potem bo tripoliško ekspedicijo Italija morala prav drago plačati. Italija je najbrže tako računala kot Avsto- Ogrska pri okupaciji Bosne in Hercegovine, ko je izjavil grof Andrassy, da izvrši okupacijo ena stotnija vojakov z godbo na čelu — padlo je pa pri okupaciji na tisoče in tisoče vojakov in še-le po dolgih in težkih bojih je bila okupacija izvršena. Tudi Italija bo morala žrtvovati za Tripolis, kot je morda računala, ker ako je izgubila okolo 2 000 mož že v bojih okolu glavnega mesta, ki se niti braniti ni moglo, kaj bo še le v bojih v notranjosti tako velike dežele kot je Tripolis s Cirenajko. Težki dnevi še pričakujejo italijanske čete v severni Afriki ■ in dolgo bo trpela okupacija Tripolisa, ako Turčija sama ne odneha, česar pa ni pričakovati. Boji pred Tripolisom. Rim, 15. oktobra. »Corriere d’Ita-lia* poroča iz Tripolisa, da je prišlo včeraj pred Tripolisom med italijanskimi in turškimi vojaki do hudega boja, v katerem so bili Turki poraženi in pognani v beg. Turki so pustili na bojišču tudi več mitraljez in mnogo provijanta, kljub temu, da so v zadnjem času časopisi poročali, da jim istega primanjkuje. Turški oficirji, ki so bili v boju vjeti in pozneje izpuščeni, so se generalu Canevi osebno zahvalili in konstatirali, da postopajo italijanski vojaki s turškimi skrajno prijazno. Italijanske Izgube pred Tripolisom. Carigrad, 15. okt. Turški vladni komunike izjavlja, da skušajo Italijani na vse mogoče načine svoje dosedanje izgube pred Tripolisom prikriti. Italijani so izgubili po turških uradnih poročilih dosedaj nad 2000 vojakov. (Nadaljevanje na tretji strani.) Grof Aehrenthal. Kdo ne pozna po imenu tega aneksijskega junaka, tega ljubimca avstrijskih klerikalcev vseh jnarodno-sti, visokih vojaških gospodov, protek-torja raznih Nastičev itd.? Klerikalno časopisje ga je radi aneksije Bosne in Hercegovine povzdigovalo v deveta nebesa, četudi bodo avstrijski narodi še dolgo čutili v svojih žepih težke posledice te Aeh-renthalove balkanske aventure! Ta mož je mogel delati kar je hotel, on je mogel streljati še take kozle in še tako blamirati sebe in celo slavno avstro-ogrsko diplomacijo — njegov položaj je ostajal trden, njegov prestol kot iz skale izklesan, dobil je grofovstvo in neumne množice so mu klicale »živijo* v vseh avstrijskih jezikih . . . Pravimo, neumne množice, ker pametni ljudje so drugače presojali zmožnosti in lastnosti tega aneksijskega grofa in obsojali so ga pametni Nemci s čisto avstrijskega, pametni Slovani pa tudi s slovanskega stališča. Z avstrijskega stališča se je moglo obsojati grofa Aehrenthala zato, ker ima Avstrija od aneksije Bosne in Hercegovine več škode kot koristi, ker je žrtvovala za prazno formo brez vsebine najmanj pol milijarde kron, ker 55 milijonov je morala plačati Turčiji kupnine za Bosno in Hercegovino, najmanj toliko je izdala gotovo za podkupovanje turških državnikov, da so v prodajo sploh dovolili, kakih 300—400 milijonov so pa gotovo veljale tudi vojne priprave, kar morajo, seveda, plačati avstro-ogrski narodi — v obliki novih davkov, novih bremen, Slovencem špecijalno je pa aneksija Bosne in Hercegovine od-žrla — belokranjsko železnico, radi česar zadržijo Belokranjci grofa Aehrenthala gotovo prav dolgo — v slabem spominu. Jugoslovani posebej nismo mogli biti zadovoljni s sedanjim zunanjim ministrom, ker on je bil.oni mož, ki }e insceniral ono frivolno in za čas v katerem živimo naravnost sramotno gonjo proti Jugoslovanom, ona številna preganjanja nedolžnih ljudi, nad čemur se je zgražala cela Evropa in ves kulturni svet, ki ni mogel razumeti, kako je to mogoče, da so taka preganjanja sploh še mogoča v kaki evropski oržavi, razun Turčije, ki se pa v večjem svojem delu nahaja — v Aziji. Blamiral se je takrat Aehrenthal — pa prav temeijito se je blamiral, ker je mislil, da bo ves svet smatral njegove dokumente za resnične in originalne in da nikomur niti na misel ne pride, da bi pregledal te falzi-fikate Aehrenthalovih plačanih špijo-nov s kritičnim očesom, posebno, ker jih je proglasil za »pristne* »učenjak* Friedjung! Tako nesmrtno se je takrat blamiral in — bil razkrinkan grof Aehrenthal, da je vse z gotovostjo pričakovalo takojšnjega njegovega padca, kar bi se gotovo tudi zgodilo z vsakim — neavstrijskim ministrom. Ali v Avstriji se na Jake »malenkosti* ne gleda, tukaj delajo ministri lahko največje neumnosti, samo na eno morajo strogo paziti: da se ne zamerijo Nemčiji, ker ako se zamerijo Nemčiji, padejo brezpogojno in gotovo! Grof Aehrenthal je pozabil na to zapoved, ki bi jo moral imeti vsak avstrijski minister vedno pred očmi in zato je — omajan njegov položaj. Nenadoma in nepričakovano je prišlo do tega. V sedanjih razmerah res nihče ni pričakoval, da bi padel grof Aehrenthal, ta ljubimec klerikalcev vseh avstrijskih narodov, visokih vojaških gospodov, protektor raznih Nastičev itd. Pravijo, da je Nemčija nezadovoljna z njim, ker je ni dosti energično podpiral v marokanski zadevi. To svojo neprevidnost bo sedaj plačal grof Aehrenthal najbrže s tem, da se prekucne s svojega na skali izklesanega ministrskega fotelja, ker v Berlinu ne poznajo šale, na Dunaju se pa zahtevam, ki prihajajo iz Berlina, ne morejo upirati, oni morajo tem zahtevam kratkomalo ugoditi, ker Avstrija je že zdavnaj samostalna država samo po imenu, že zdavnaj se vodi vsa njena politika iz Berlina in dunajska vlada je samo Še nekak izvršilni organ nemškega državnega kancelarja. To je splošno znana resnica, ki jo je potrdilo že toliko in toliko dogodkov in padec grofa Aehrenthala bo samo nov tak dogodek, nov dokaz za resničnost te trditve. DNEVNE VESTI. Potrebno pojasnilo. Na čelu »Jutra* že je napisano, da je ono neodvisen politični dnevnik, vidi se to tudi iz njegove vsebine in tudi na-glašali smo to že večkrat in vendar pravi sobotni »Slovenec* enkrat, da je »Jutro* organ narodno - napredne stranke, drugič pa, da je organ t. zv. »mladinov*. Radi tega izjavljamo ponovno: ne poznamo niti »starinov* niti »mladinov*, temveč samo narod-no-napredno stranko, s katero pa ne stojimo v nobeni, ali absolutno nobeni zvezi, nasprotno, voditelji na-rodno-napredne stranke so naravnost sovražno razpoloženi napram nam ali ako smo jo v posebno političnih časih podpirali, je to bilo zato, ker smo bili postavljeni v položaj, da smo morali izbirati med narodno - napredno in S. L. S. — izbira pa nam ni mogla biti težka. — Upamo, da nam ne bo treba več tega pojasnjevati. »Slovenčev* ljubimec — hazardni igralec. Portugalski ex-kralj Manuel je bil našim klerikalcem, posebno »Slovencu*, vedno zelo simpatičen in v »Slovencu* smo čitali zelo mikavno vest, da si ta mladi ex-kra-ljič preganja sedaj čas s hazardno igro roulette, pri kateri je te dni priigral kar 120.000 frankov v eni noči in da je pri tej priliki — »razbil banko*, Kako simpatično in lepol Vedno bližje. »Slovenec* vedno prijaznejše in simpatičnejše piše o dr. Rybžfu in o edinjaški politiki sploh. Nekdaj sta si stala »Slovenec* in »Edinost* v hudem medsebojnem nasprotstvu, danes pa kar dežujejo pokloni med »Katoliško tiskarno* in v Ljubljani in tržaškim »Narodnim domom*. Za res čudno, kako hitro se spreminjajo antipatije v simpatije, sovraštva v prijateljstva. Najbrže ne bomo dolgo čakali, da se tudi formalno proglasi zveza med »Slovencem* in »Edinostjo*, .zveza, ki se ustvari čisto gotovo — na Dunaju, kamor tako srce vleče dr. Šušteršiča in dr. Rybara, ker tam so visoki gospodje, ki lahko veliko storijo — za svoje zveste. Stališče bivšega največjega ljubljenca naših klerikalcev, avstrijskega zunanjega ministra grofa Aehrenthala je silno omajano. Menda že v krat* kem zgine s površja. Zal za njim Slovencem ne more biti, najmanj pa naprednjakom. Čudno se nam zdi le to, da je škofov list sedaj kar naenkrat postal najhujši sovražnik grofa Aehrenthala. Kdo se ne spominja znanega famoznega zagrebškega in Friedjun-govega procesa na Dunaju. Oba sta bila delo Aehrenthalovih možgan. »Slovenec* je takrat proslavljal Aehrenthala kot rešitelja domovine in izjavil, da je Avstriji neobhodno potreben. Sam general Šušteršič je v zbornici zagovarjal njegovo politiko. Sedaj je nenadoma zapihal drug veter, veter ki bi moral zapihati že zdavnaj v tako-zvanih odločilnih krogih. Prvi, ki je uravnal svoj plašč po tem vetru, je bil seveda naš ljubi »Slovenec*. Da prikrije svojo blamažo, katero je doživel z Aehrenthalom, vpije, da liberalci za njim jočejo. Takim bedarijam se morajo še krave smejati. Prvi, ki bomo rekli Aehrenthalu ob njegovem odstopu »z Bogom* bomo gotovo mi. So že prišli do spoznanja. Ka- koj je razvidno iz sobotnega »Slovenčevega* uvodnika, so klerikalci po dolgem času vendar prišli do prepričanja, da se jim na kmetih, njih domeni, tla silno majejo. Na dan stopa neodvisen kmet, ki se hoče na vsak način otresti duhovskega in klerikalnega jarma, ki ga je gospodarsko in politično popolnoma ruiniral. Nenadno protiklerikalno gibanje na kmetih si »Slovenec* razlaga na ta način, da ni Kmetska posojilnica ljubljanske okolice. Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po {istih 4 V* '/* brez odbitka rentnega davka. LISTEK. *ICHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. — Poslušaj me, dete, je izpregovoril Dandolo iznova. Leonoia je sedla nazaj. Nisi nadevala niti vdane, niti nejevoljne krinke: narobe, prizadevala si je, da bi se pokazala ravnodušnejša nego kadarkoli Prej • • • — Ali veš, je dejal Dandolo, da se pripravljajo v Benetkah resni dogodki ? . . , Tajnosti, ki jih ne smem izdati, a ki so prišle kljub temu do tvojih ušes, ti pričajo, da je prevrat pred durmi . . • — In kaj sledi iz tega, oče? — Ali nisi nikdar mislila na to, da so Benetke mesto na-j*nega trpljenja, mesto, kjer naju vse spominja bolečin, ki jih lahko obnovi vsaka najmanjša beseda, vsak dogodek, vsak po-gled — kakor naprimer na sliko, ki jo je prinesel Aretino? r- Res, pogostoma sem mislila na to . . . Zarek veselja se je zasvetil v Dandolovih očeh. — Ali veš, kaj sem storil? je dejal nato tiho. — Povejte mi; poslušam vas, oče. 7-7 Torej: ukazal sem prodati vse svoje imetje v Benetkah. Da, niti paiača Dandolova ni več najina. Tudi umetnine, ki sva jih imela, sem dal skrivaj razprodati, drugo za drugo . . . Tako sem izpremenil najino imetje v zlatp, in reči moram, brez posebne izgube . . . Človek, ki mi je zvest in udan, je šel s tem denarjem v Milan, kjer naju pričakuje . . . Ali me ne razu- meš ? . . . To pomeni, da hočete pobegniti? — Da, skupno s teboj. Poslušaj me: lahka, brza gondola stoji 2e teden dni blizu te palače; na njej se nahaja troje spret- »ih mornarjev, ki so mi popolnoma vdani. Pobegneva lahko vsa- ko uro, kadar se ti zazdi; ako hočeš, še nocoj. Ukrenil sem vse, je zahtevala previdnost. Niti vrat nama ne bo treba odpirati, kajti priskrbel sem si izvrstno vrvno lestvico. Ob enajstih, ko bo palača že zaprta in vsi ljudje v globokem spanju, se lzlahKa spustiva dol, ne da bi kdo kaj sumil. Gondola je par korakov odtod . . . Kakor vidiš, je stvar enostavna . . . — Da, zelo enostavna . . . — Torej si za to, da nocoj pobegneva . . . — Ne, oče. — Torej jutri? . . . Izberi si dan . . . — Nikoli 1 — Nikoli 1 je ponovil Dandolo poražen. Torej ne razumeš, da . . . — Oče, ga je prekinila Leonora in vstala, če mislite, da morate bežati zaradi svoje osebne varnosti, storite to z mirnim srcem; prisegam vam, da se bom znala braniti, tudi če ostanem sama tu . . . Sicer pa, česa se mi je bati? Naj Altieri zmaga ali podleže, v mojem življenju ostane vse pri starem . . . — Toda jaz! Vsi zarotniki preže name! Če me ne ugonobi Foskari, me bo ugonobil Altieri! ... — Prav imate, oče, za vas je res najboijše, da pobegnete . . . — Brez tebe . . . oh! . . , — Oče, zame se nikar ne bojte. Glejte — govoriva odkri- to. Že sama sem se hotela pomeniti z vami o teh rečeh. Hotela sem vam svetovati, da zapustite Benetke ... ali slutila sem, da me boste vabili s seboj. To pa, oče, presega moje moči. Nikdar, nikdar se ne bi mogla odločiti, da ostavim to mesto ... Saj me že boli, da ne bivam več na Olivolu. Nasprotno pa sem popolnoma prepričana, da boste rešeni mnogih težkih misli, kadar boste daleč od Benetk« Govorila je s sočutnim, krotkim glasom. Ne da se reči, da je bilo v njenih mislih kaj zaničevanja ... Toda gotovo je, da že dolgo časa ni bilo več nobene vezi, ki bi priklepala njieno srce k očetu . . . Ta vez se je raztrgala tisti dan, ko je izvedela, da Roland še živi. In tako je trpela Dandola v svoji bližini ter skušala celo vzbuditi v njem prepričanje, da je pozabila vsel Da je pretila očetu na njegovem begu kaka nevarnost, bi bila nemara še pripravljena, spremiti ga , . . A bilo je narobe: z begom se je nehala za Dandola vsaka-tera nevarnost, dočim je bivanje v Benetkah pomenilo zanj neizogibno smrt. Naj si bi zmagal Foskari ali Altieri njegov pogin je bil gotov, kakor je sam dejal. Bodimo pravični ter omenimo mimogrede, da kljub svoji naravni malodušnosti niti za kip ni mislil nato, da bi šel k Foskariju in si skoval orožje iz tajnosti, ki jih je izvedel, ko se je še prišteval k zarotnikom. Pozorno je poslušal hčerine besede. — Tega ne storim nikdar, da bi šel odtod brez tebel je dejal naposled. — Upam, da si premislite, je odgovorila Leonora kratko. Dandolo se je vrnil v svojo sobo, Leonora v svojo. Med tema dvema sobama je ležal samo majhen kabinet .. . To sobo, kamor je prišel Aretino in ki je služila kot salon, in z drugo, ki je bila za obednico, je bilo stanovanje Dandola in njegove hčere, popolnoma ločeno od ostalih prostorov palače Altieri. Svojemu prejšnjemu stanovanju se je Leonora odrekla. Po burnem prizoru med njenim očetom in Altierijem je živela skrita v tem svojem kotičku, iz katerega se je pokazala samo dvakrat na teden; njena edina družba je bil Dandolo in dvoje služkinj, ki jima pa ni zaupala. Takšno življenje je bilo za Leonoro gotovo nekaj strašnega . . . Zakaj je torej odklonila očetovo željo, da bi skupaj pobe- gnila in se naselila daleč od Benetek? Ali jo je zadrževala kaka skrivna nada? Ne ... Na Benetke jo je vezalo zgolj dvojno čuvstvo: predvsem tisti bolničar, ki druži človeka s kraji, kjer je ljubil in trpel; poleg tega pa tudi strašna, mrka slutnja, da ji itak ni več namenjeno dolgo življenje . . . Ko je bil Dandolo sam v svoji sobi, si je dejal: — Ne, brez nje nikakor ne morem bežati . . . tega ne storim .. . In vendar! . . . Ako se dogodki prenaglijo ... ali se ne bi mogel odstraniti . . . vsaj za par dni? __________________________________ (Dalje.) bogvekaj težko prevreči mišljenja in čustvovanja mase. Tudi mi smo tega prepričanja. Naše mnenje se le v toliko razlikuje od »Slovenčevega*, da našemu kmetu pod sedanjimi okol-nostmi ni treba prevračati mišljenja in čustvovanja, kajti to se bo zgodilo samoodsebe in se tudi že pojavlja. Klerikalna korupcija in strahovlada je namreč dospela dandanes že tako visoko, da se mora podreti. Do tega prepričanja prihaja tudi že kmet. Klerikalci naj si le dobro zapomnijo, da bo počasi nova občinska novela postala ravno zanje grobokop. Po vseh delih kranjske dežele se opaža neodvisno gibanje. In to klerikalce boli. V svoji megalomaniji so mislili, da so kmeta že tako vkovali v svoje verige, da se ne bo nikdar rešil iz njih. A sedaj naenkrat tak odpor. Gospodje! vaše delo v »korist in blagor* kmeta je dokončano. Dobro je, če kmet tudi enkrat sam poskusi svojo moč. In ko se to zgodi, bo konec jezuitske samopašnosti ua Kranjskem, konec klerikalnega korupcijskega nekulturnega režima. Strašno poparjeni so viški klerikalci radi poraza pri občinskih volitvah. Sedaj se tolažijo v .Slovencu", da je prodrlo 13 njihovih kandidatov, dočim jih je v resnici samo devet. Štirje kandidati so bili izvoljeni kot naprednjaki, kljub temu, da so jih postavili tudi klerikalci v svojo malho. Pustimo jim to veselje, sicer počijo od same žalosti. Stokajo in tarnajo, da so imeli od volitev dobiček samo sociji. Nas to nič ne briga, kdo ima dobiček, ampak le to, kdo ima zgubo. In to so klerikalci. Naprednjaki in socijalisti, ki so šli združeno v boj, so klerikalcem temeljito zmešali štrene in sanje po županskem stolcu in sploh občinskih koristih. — Skupno postopanje pa je bilo v tem slučaju tudi edino pravilno. Kajti v nasprotnem slučaju bi gotovo prodrli viški patri. Ali ni mogoče res, pater Čampa? »Slovenec* In praško dijaško podporno društvo. Sobotni »Slovenec* poživlja slavno občinstvo, naj »tudi zanaprej podpira po svojih močeh praško Podporno društvo*. V ilustracijo tega poziva to-le: Lansko leto je praško dijaško podporno društvo prejelo iz klerikalnih krogov 36 (piši in beri šestintrideset) kron. Izdalo pa je dvema klerikalnima dijakoma na podporah skoro 400 (štiristo) kron. Cehi sami pa so lani naklonili društvom okroglo petnajststo kron podpore. Izrecno omenjamo, da ni dala nikake podpore društvu nobena korporacija, ki le količkaj diši po klerikalizmu, seveda tudi ne kranjski deželni odbor. Če v takih razmerah »Slovenec" poživlja svoje »slavno občinstvo*, naj tudi zanaprej podpira praško podporno društvo, je to že več kakor smešno. Vesel naj bi bil, da praško podporno društvo beraških klerikalnih podpor hvaležno ne vrne s pripombo, da klerikalnih študentov sploh ne bo več podpiralo. Ipavčev večer, ki ga je priredil včeraj zvečer »Ljubljanski. Zvon* je bil srednje dobro obiskan. Žal, škoda, kajti vse točke je proizvajal pevski zbor s tako preciznostjo, kakor jih redko slišimo na naših koncertnih odrih. Lep dan je izvabil ljudi ven, zvečer so se vrnili domov ali v gostilne, mnogi so bili utrujeni od izletov in tako je razumljivo, da udeležba ni bila taka, kakor si ie »Ljubljanski Zvon* iasljjlU. Sedežev je bilo tri Četrtine zasedenih; pričujoči so navdušeno aplavdirali izbornemu pevskemu zboru pod vodstvom g. P^lovca, ki' se‘ je izkazal kot izboren in izvezban pevovodja. Enako navdušeno so bili pozdravljeni okteti s solisti gg. Štam-carjem, Završanom, Ježem in Lum- barjem in solo nastopi ge. Foedran-spergove in g. Iličiča. Pele so se stare znane skladbe bratov Ipavcev, toda slišali smo jih tokrat v taki popolnosti, kakor jih pH nas redko slišimo. Mi čestitamo »Ljubljanskemu Zvonu* k njegovemu moralnemu uspehu in želimo, da bi ga slišali zopet. Sobotna predstava v slovenskem deželnem gledališču je zopet krasno uspela. Gledališče je bilo razprodano kakor navadno pri operetah. V »Sramežljivi Suzaui* (boljše bi bilo morda »nedolžna* ali »krepostna") so vloge tako srečno razdeljene, da se lahko reče, da se je pri nas malokatera opereta igrala s tako dovršenostjo, kakor ravno »Sramežljiva Suzana*. Občinstvo se je od srca nasmejalo. Komične situacije, dasi tuintam ne originalne, vplivajo na smeha željno občinstvo tako, da se vrača popolnoma zadovoljno iz gledališča. Sobotna predstava je bila še deloma boljša kakor prva. Od subrete Thalerjeve, ki je igrala z vso razposajenostjo pa do onega malega pikola so bili vsi na svojem mestu. Pri pl. Foedranspergovi se očividno kaže, kako se razvija v nji igralski talent. Drugi naši stari znanci so se izkazali tako, da je občinstvo živahno aplavdiralo posameznim scenam, kuplet o »Suzani* pa se je z aplavzom ponavljal trikrat. Nismo principijelno proti dobri opereti, želimo le, da bi drama tako napolnila gledališče kakor opereta. O. BERNATOVIC Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Naj-nižje cene, solidna postrežba. Ideal. Danes krasen popoldanski spored z zanimivim »Pathe Journal*. Pri večernih predstavah Dantejeve »Vice*, krasno umetniško delo. V torek »Enoh Arden*, drama v dveh dejanjih po znameniti baladi angleškega pesnika Tennysona. Krasna scenerija in izvrstna igra karakterizirata to umetniško delo. Dolgost filma 700 metrov. Igra se pri vseh predstavah. Pripravlja se »Zigomar*. Slovensko deželno gledališče. Zlata skleda. Komedija v treh dejanjih. Spisal Rudolf Strauss, Včeraj zvečer so igrali pred napol prazno hišo — posebno po ložah je strašilo — Rudolfa Straussa komedijo »Zlata skleda* (Die goldene SchUssel), ki bi se ji po naše lahko tudi reklo »Korito*, škoda da ni ravnateljstvo te, pri nas domače besede postavilo na plakat, to bi morda bolj vleklo. Žal, resnično žal je lahko vsakemu, kdor se ni včeraj smejal s tistimi, ki so bili pri predstavi. Komedija je satira na korupcijo parlamentarizma tako kakor Gogoljev »Revizor* satira na korupcijo med uredništvom pod absolutizmom. Saj je ni državne oblike in ni je stranke, kjer bi se ne nahajali koristo-lovski elementi, ki zastrupljalo, ako imajo moč, vse javno življenje. Straussova komedija se sicer na videz vrši v francoski republiki in v Parizu, v resnici pa riše korupne razmere krščansko socijalne stranke na Dunaju, Ji sq prišle na dan po Luegerjevi smrti. Prometni minister in njegov »politični testament, »Bog pobasai* in nešteto drugih motivov nam to kaže čisto jasno. Pravijo, da je ta drama nemalo doprinesla k strahovitemu porazu kr- ščanskih socijalcev na Dunaju . . . Seveda so še drugi motivi, smrt prometnega ministra v naročju ljubice nas spominja znanega francoskega predsednika, ki je umrl na podoben način; pa to ni bistveno! To ni Pariz, to ni republika, ampak to je Dunaj in naša Avstrija! Ker tudi pri nas na Slovenskem cvete »korilarstvo*, kjer se koristolovci in neznačajneži drenjajo okolo korita stranke, ki ima danes moč v rokah, je bila ideja ravnateljstva, da tudi nam poda — mutatis mutandis — zrcalo, zelo srečno. Igralo se je prav dobro. G. Bukšek nas je kot prometni minister naravnost iznenadil, zelo smo bili zadovoljni ž njim. Da sta bila ’g. Nučič in ga. Šetfi-lova izvrstna, nam ni treba šf posebej naglašati. Češki akcent ge. Šetrilove izginja vedno bolj, želeti bi bilo, da izgine popolnoma. Pohvaliti moramo tudi vedno pridnega in vestnega gospoda Skrbinšeka, g. Šimžčka in g. Danila, ki je to pot znal svojo vlogo. Drugi so bili več ali manj dobri. Predstava je bila zelo lepa in je vzbujala pri gledalcih obilo prav srčnega in zdravega smeha. Le obžalovati moramo tisto ljubljansko občinstvo, ki ne zamudi nobene, še tako stupidne operete, vsako dramo (celo komedijo!)pa z žalostno doslednostjo ignorira. —n. Zgodovina nogavic. Nogavicam posveča dandanes ženstvo izredno skrb in pozornost. Zlasti sedanja moda, ki ljubi ozka in kratka krila, je dvignila zanimanje za nežne, fino izdelane nogavice, ki igrajo pri ženski obleki veliko vlogo. Zgodovina nogavic je razmeroma malo znana. Prvotno so bile nogavice šivane iz sukna ali usnja ter so se tesno oprijemale nog. Delane so bile skupno s hlačami kot podaljšek in so imele podplate iz msnja ali ličja. Že vojaki kralja Cira, ustanovitelja perzijske države — 558—529 pred Kri-stovim rojstvom — so nosili take nogavice. Pri Rimljanih so nosile najprej ženske in samo pomehkuženi moški obveze okrog meč in nog. Še le v petem in šestem stoletju so se jih posluževali splošno. Pa tudi že v srednjem veku so nosili pogostokrat take nogavice, poleg tega so se oblačili moški tudi že v šivane nogavice, ki so bile oddeljene od hlač. Sredi šestnajstega stoletja so začeli delati v Švici prve pletene nogavice. Ker so bile te nogavice navadno svilnate, so bile v tistih Časih silno drage in redke. Splošno začudenje je vzbujal Henrik II., ko je prišel na svatbo svoje sestre z vojvodo savojskim v svilnatih nogavicah. Še koncem 16. stoletja se je branila žena nekega uglednega politika obleči svilnate nogavice, češ, da je vendar ponižna soproga, ne pa kaka razkošna gospa. Na brandenburškem dvoru so veljale takrat nogavice kot tolika nezaslišana potrata, da je dejal nekoč Ivan Brandenburški svojemu svetovalcu Bertholdu pl. Mandelslohu, ki je oblekel na delavnik nogavice: — Ej, ej, Berthold, tudi jaz imam svilnate nogavice, a jih nosim samo ob nedeljah. Koncem 16. stoletja se je prikazala fina svilnata nogavica tudi na Angleškem. Kraljica Elizabeta je dobila od nekega trgovca svilnatih tkanin v dar par črnih svilnatih nogavic, s katerimi je imela velikansko veselje. In v čem se je kazalo to veselje? Prepovedala je vsem svojim dvornim damam, nositi take nogavice. In ko je Anglež Lee izumil stroj za izdelovanje nogavic, je kraljica Izabela z vso silo zatirala to obrt; hotela je biti edina v deželi, ki bi nosila tako fine nogavice. Izumitelj Lee je bil globoko užaljen zaradi take nehvaležnosti; obrnil je hrbet svoji domovini in je šel na Francosko, kjer ga je Henrik IV. prav gostoljubno sprejel. Njegovi drugi soprogi Mariji Medičejski so plele do tedaj njene dvorne dame volnene nogavice. Kakor razdražene levinje so planile te dame na Leeja, ki jim je hotel odvzeti privilegij kraljevskih izdelovalk nogavic. Kovale so tako dolgo, da so resnično pregnale nesrečnega izumitelja tudi s francoskega dvora. Še-le ko se je na Francoskem začela moda kratkih hlač, so nanovo uvideli potrebo lepih nogavic Z največjimi žrtvami so sestavili nekaj Lee-jevih strojev, ker sedaj so spadale k elegantni obleki vedno tudi umetno izdelane svilnate nogavice in dragoceno okrašene podveze. V začetku 18. stoletja so nosili z zlatimi in srebrnimi niti prepletene nogavice s kovinastimi zaponami. Francoska revolucija — 1789. —, ki je bila toliko sovražna kronanim glavam, tudi ni imela usmiljenja z nogavico. Zapuščena in zanemarjena, se ni več brigala, da izpopolni svojo obliko in baivj. In tako je prišlo, da so nosili skoraj samo še bele nogavice. Za časa naših starih mater je dobila nogavica zopet večjo veljavo. Toda svilnate nogavice so vendar-le vedno bolj izginjale in so se umikale solidnim in praktičnim nogavicam iz drevesne volne. Danes pa polaga ženstvo na nogavice zopet veliko vrednost ter po-troša zanje zopet mnogo denarja. Po mestih mnoge gospe nosijo visoke, prozorne nogavice, ki so pač lepe, a malo trpežne. Mnogi pravijo, da poglej žensko pod noge, pa boš vedel, kakšna je. Lepo osnaženi čevlji in čedne, cele nogavice pričajo, da ljubi njih nosi-teljica — snažnost in red! Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Turška zbornica. Carigrad, 15. okt. Povodom otvoritve turške poslanske zbornice so bile razširjene vesti, da je turško brodovje v Egejskem morju potopilo dve italijanski križarki z moštvom vred. Ta vest pa se je pozneje izkazala kot popolnoma neresnična. Turška vlada si je s tem skušala ravno pridobiti zbornico zase. Gibanje v Egiptu. Carigrad, 15. okt. Sežanski Mute-šarif koraka z 20.000 vojaki v Dzel el Gharfa. Šejk v Sunusiju je proklamiral sveto vojno proti Turkom. Turški vojaki iz Egipta so na potu proti Beng-hasiju. Prestolni govor v turški zbornici. Rim, 15. oktobra. Prestolni govor v turški zbornici je napravil na itali janske politične kroge najslabši vtis. Italijanska vlada smatra prestolni govor kot navadno provokacijo in izjavlja, da bo izvajala iz tega svoje konsekvence. Razne vesti. * Oblak se je odtrgal. Dne 13. oktobra se je odtrgal na Mehiko oblak. Vrh tega je v deželi še huda poplava, tako da je škoda kolosalna. V provinci Sonora je nad 100 ljudi zgubilo življenje. Mnogo mest je popolnoma uničenih, železniške zveze so pretrgane. Potopilo se je tudi 27 ladij. Skoda znaša baje nad tri milijone dolarjev. * Požig in umor. Iz Langentala na Sedmograškem se poroča; Dne 12. t. m. je prišel posestnik Bukuta pijan domov. V pijanosti je zgrabil posodo petroleja in zažgal sobo. Ko so sosedje prihiteli na pomoč, je Bukuta izstrelil nanje več strelov in ubil učitelja Mihajlo, ki je prišel na čelu rešilne ekspedicije. Nato je morilec zbežal. Dosedaj ga še niso mogli izslediti. Kakor se sklepa je najbrže v pijanosti izvršil tudi samomor. Hiša je pogorela skoro do tal. * Boj med 50 rekruti in enim enoletnim prostovoljcem. Na postaji Agoston falva na Ogrskem je prišlo te dni do velikanskih kravalov, tekoffl katerih je neki enoletni prostovoljk v silobranu z bajonetom zaklal dva rekruta. Na imenovano postajo je naffl-reč prišlo iz bližnje okolice približno 50 rekrutov, ki so bili vsi pijani. Ko so zagledali enoletnega prostovoljca Nemtha v uniformi, so ga pričeli dražiti. Ludovik Faszto mu je priložil celo krepko zaušnico. V silobranu je zgrabil Nemeth za bajonet in se postavil razgrajajočim rekrutom v bran. To je slednje tako razkačilo, da so se vsi v trenotku navalili nanj in ga začeli pretepati. Nemeth je mahal z bajonetom na slepo naokoli in zaklal ž njim dva rekruta, med njima tudi glavnega napadalca Ludovika Taszto. Rekruti so nato pobegnili, enoletnega prostovoljca pa so aretirali orožniki- * Napredek avlatlke v evropskih armadah. Neki višji francoski častnik generalnega štaba priobčuje v »Echo de Pariš* daljše razmotrivanje o vojaški aviatiki raznih evropskih držav-Pri tem trdi, da stoji Francoska neo-poročeno na čelu vojaške aviatike ; M pa se izogne neprijetnim presene#; njem, je potrebno, da ne ostane Pfl sedanjih uspehih, temveč pazno zašle* duje stremljenje ostalih držav. Nem#' ja, tako piše, se posveča aviatiki z znano potrpežljivostjo in vstrajnostjo s^°' jega plemena. V Nemčiji je število častnikov, ki se uče letati, večje, kot si mislijo na Francoskem, kajti nemške vojaške oblasti se skrbno varujejo, razglasiti imena vojaških aviatikov. Akoravno so njihovi poizkusi bolj boječi in uspehi manj sijajni, vendar se urijo neprestano na letališčih, na katere občinstvo nima pristopa. Ne da bi čakala na popoino izobrazbo častnikov, se je nemška vlada že pečala z dobavo letalnih strojev. Nadalje zatrjuje pisec, da so nemški konstruk-terji verno kopirali amerikanske ifl francoske modele, samo pri motorjih jim je odpovedala njihova spretnost in tozadevno se je morala obrniti nem' ška vojna uprava na francoske kon-strukterje. Ne more se dognati natančne številke, toda število direktno in indirektno nemškim kupcem oddanih motorjev za letalne stroje, ki se pa doslej še niso pojavili na Jnobenem zasebnem aeroplanu, znaša nad 150. To e približno število nemških vojaških etalnih strojev, poleg 70 poizkusnih etalnih strojev, ki jih ima nemška vojna uprava. Nemčija je glede na vojaško aviatiko. nastopila isto pot, ki se ji je tudi glede njene vojne mornarice tako izborno obnesla. Brez velikega vpitja tiho deluje in nekega dne bo nastopila na plan z močnim izšolanim zračnim brodovjem. Ta stremljenja Nemčije seveda tudi Rusiji niso mogla ostati prikrita in izdala je ruska vlada že 88 in pol milijonov za nakup vojaških letalnih strojev. Velika rustal nakupovalna komisija ravnokar obiskuje znamenitejše francoske konstrukterje ter proučuje nove v Londonu razstavljene modele. Nakupi Rusije znašajo že 40 monoplanov in biplanov v Fran- MALI LISTEK. Papeštvo in inkvizicija. Oz 12. zvezka knjižnice češke »Svobodne Misli*). (Palje.) 5. »Sacro Ar s e na le* dominikanskega inkvizitorja Tomaža Men-ghipija, Ta knjiga je bila izdana leta 1693. v Rimu in natisnjena od apostolske komore. Poklonjena je bila papežu Innocencu XII in potrjena od magistra s. palatii. Inkvizicija je zahtevala zase nele pravomoč nad kristjani, temveč tudi nad židi in neverniki brez razlike spola in starosti in se ni sramovala preganjati tudi otroke, da celo dojence! Jetnike so iz ječe peljali v mučilnico, kjer so bila vsa mučila razpostavljena in je jetnika v navzočnosti škofa zasliševal pater inkvizitor. Predvsem je moral priseči na evangelij, da bo govoril resnico. — Če jetnik ni priznal, se je moral inkvizitor prijazno obnašati in kazati, kakor bi o vsem že vedel, listati je moral po spisih, da bi jetnika pripravil v zmoto, da je njegova krivda že v Spisih dokazana. Ge to ni imelo uspeha, je moral inkvizitor vzeti v roke kak list, gledati vanj in se delati na vso moč presenečenega z besedami: »Prav sem imel ; priznaj, saj vidiš, da vse vem Smilil si se mi in hotel sem te takoj izpustiti, da bi ti ne škodilo na zdravju. Toda moram odpotovati, ne vem pa niti, kdaj se vrnem in do povratka te moram pustiti v ječi, če nečeš priznati 1* Če krivoverec; niti potem ni priznal, ga je bilo treba peljati v ječo nazaj in poslati k njemu izpreobrnje-nega krivoverca, ki ga je pajetnik smatral za enako mislečega. Ta je moral poizkušati z laganim prijateljstvom pridobiti si jetnikovo zaupanje in ga pripraviti do priznanja, ki šo ga pa obenem poslušali priče in pisar, ki so za vratmi pogovor skrivoma poskušali. Pisar si je vse takoj zapisal. Inkvizitor je smel priznanje obdolženca tudi izvabiti z obljubo, da mu bo kazen odpuščena, ne da bil s tako obljtibo zavezan; ali pa je lahko obdolžencu obljubil milost s tako negotovimi biesedami, da se je mogla le malenkostna ugodnost nasproti krivovercu razlagati kot »milost* in je bila dana obljuba na ta način na videz izpolnjena. Veljavna priča je bil vsak: iz cerkve izobčeni, zločinec, brezčastnik, krivoprisežnik, sorodnik, soprog, celo otrok pod 14. letom. Pričevanje najbližjih sorodnikov pa ni veljalo, če so izpovedovali v korist obtoženca. Inkvizitor je pričevanje lahko izsilil. Papež Pij IV. je prepovedal obtožencu naznaniti imena prič, ki so proti njemu govorile, ker bi se v nasprotnem slučaju pogosto branile pričati. Izdatno sredstvo, s katerim je sveta inkvizicija v soglasju s papeži iz svojih žrtev izsiljevala t. zv. priznanje, je bilo mučenje, in inkvizicijske priročne knjige so ga priporočale kot najuspešnejše sredstvo. Inkvizitor je imel pravico rabiti mučila tako, kakor se je njemu zdelo dobro, vezan je bil samo s predpisom, da obdolženec ne sme biti mučen v drugič. Pa ta zakon so zelo lahko obhajali na ta način, da mučenje ni bilo proglašeno kot končano, temveč se je nadaljevanje v mukah preložilo na kak drug dan. Če je proti obdolžencu pričala le ena priča, makar krivoprisežnik ali kak drug lump brez časti, ali 'pa če je obdolženec omahoval v svojih izpovedbah glede postranskih stvari, pri tem pa tajil glavno stvar, za katero je šlo, je zadostovalo popolnoma za mučenie. Inkvizitor in škof sta predvsem odredila, da so obdolženca slekli do nagega (kje je pa ostala »sveta sramežljivost* ?), kar so izvršili sodni sluge, ki jim je bilo predpisano, da so delali otožen obraz. Nato so prigovarjali obdolžencu iznova, naj prizna in so mu obljubovali (seveda samo na videz), da ne bo usmrčen, če prizna in priseže, da se ne povrne več h krivoverstvu. Če so ostali opomini brez uspeha, so začeli takoj z mučenjem, od začetka bolj mirnim, ki se je pa počasi stopnjevalo. Mučenemu so kazali razna mučila in mu grozili, da bo okusil vsa, če ne prizna. Sveta cerkev se je pa tudi pri mučenju ozirala na razliko stanu, kajti predpisano je bilo, da »naj bodo imenitniki mučeni manj in mileje nego navadni ljudje*. Muči a so bila zelo raznovrstna: najpriljub jenejša pa so bila ščipalnik, železni z ostrimi ostmi posuti t. zv. čevlji, vijaki za palce, potem ogenj, ki so ga na najrazličnejši način porabljali. Inkvizicijska priročna knjižica frančiškanskega reda predpisuje, naj se gole noge obdolženca namažejo z mastjo in nato izpostavijo močnemu ognju. Če je mučeni preveč kričal, se je med njegove noge in ogenj postavila deska, in potem so ga vprašali, če prizna, če ni priznal, so desko spet odstranili in v mučenju nadaljevali. Male otroke so neusmiljeno bičali. Za zgled naj, služi dobesedni od stavek iz inkvizicijske knjige frančiškanskega reda. Obsojena naj prisega v mučilnici, , ker so vsa mučila izpostavljena, roko položeno na sveti evangelij, da bo govorila resnico. Najprej izpregovori prečastiti pater s sočutjem: Ker smo o tvoji krivdi po okoliščinah in izpovedbah prič prepričani, smo se odločili zaslišati te. Zato te vprašam . . • Priznaj prostovoljno, sicer te prisilimo z vrmi, ki te čakajo. Ona odgovori: Povedala sem resnico. Vse naj se zapiše: kaj reče, kaj napravi, njeni vzdihi, solze, vzkliki. Ker si zakrknjena, nadaljuje prečastiti oče, je odveč imeti s teboj usmiljenje; Poživljam te ponovno, da izpoveš ... Ona odgovori: Ne vem, kaj naj rečem. Prečastiti oče pa ukaže, da jo slečejo in z vrmi zvežejo in pri tem g?" vori: Opozarjam te, da tvoje mučenje ni v zvezi s tem, kar si že priznalaf za to boš trpela predpisano kazen: toda hočemo, da nam rečeš . . . Njen odgovor naj se zapiše. Nato ukaže prečastiti oče, da potegnejo obtoženko, ki je naga in pr,1' vezana 1 vrmi, kvišku, in ko visi, 1° pozove, naj prizna svojo krivdo. Ta pa kriči: O moj bog, to je strašno, umrla bom, ali pa molči, Vestno naj se zapiše vse, kar pri mučenju reče ali stori. Če molči, da velečastiti oče vrvi potegniti. Ona kriči spet: O moj bog, sveta devica, pomagaj mi, sveti Fran* čišek, usmiljenje! (D«ifc) ciji, 8 biplanov pa v Angliji. Ruska komisija ima naročilo in potrebni kredit, da nakupi do konca leta 130 letalnih strojev. Tudi Japonska se je začela zanimati za vojaško aviatiko. Številni japonski častniki so dodeljeni evropskim aviatičnim šolam. Po svojem povratku na Japonsko se vežbajo v Tokiju na letališču, ki jim omogoča polete preko površine 20 kvadratnih kilometrov. Po nemškem zgledu tudi Japonci prav na skrivnem delajo ter ne izdajo javnosti svojih aviatikov in letalnih strojev. Poleg tega imajo Japonci tudi vodilne zrakoplove in šele pred kratkim je njihov parlament dovolil šest milijonov frankov za napravo novega letališča. * Hackel o svoji knjigi »Svetovne uganke (,Weltratsel“). Nekemu časnikarju je dal slavni jenski učenjak Ernst Hackel podatke o nastanku svoje najpopularnejše knjige »Svetovne uganke”. Hackel je dejal med drugim: »Nikdar bi se mi ne bilo sanjalo, da bo ta knjiga, ki izvira iz cele verige slučajnosti, dosegla tak uspeh (zdaj je razširjena v pol milijona iztisih). Spisal sem veliko boljše stvari, na pr. leta 1886. izišlo »Amorfologijo*. In te ne po/na nihče. Ko sem pisal »Svetovne uganke", sem bil pravzaprav s svojim *oitaa In—aafllrilra Mor. 76.307. ' BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBB Rez. fond nad K 800.000. K 8^00.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva, ulica štev. 2, (lastna hiša) priporoča promese dunajskih komunalnih srečk za žrebanje dne 2. novembra 11. Glavni dobitek K 300.000'—. Cena K 18*—. . ■■= Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. — Spominjajte se piekoristae Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestnje od dne vloge po čistili 4 družbe sv. Cirila in Metoda. r J ° 0 II 0| 2 0 I Jadranska banka filijalka v Ljubljani i TpgrrBi TtUca. št&rrm *7 (naagprotl ®2ba,*vxsl pot&tS). ut t Kupuje ta prodaja: vrednostno papirja, renta. obitgactje, nastavna |Hona»s prioriksta, deinl«*, sre*k* itd. — Vatate ia devize. — Predata aa vrainaetac paptaj« ta Mage letata-v Vloge na knjižice C te... lit te ten*te. B—ta* dank plačuj« banka Iz svojega. Ma taista* ta Uro račun po dogovor«. imena s Amerika. Eskomptuje •S Promese k vsem žrebanj«*. OcbMa t Trmtm. AkredetivL He^Jalnleii. menice, devize ta faktura— Zavarovanje • papirjev preit kuta taguM. — Revizija taebanja svečk itd. brezpltamo. - Stavbta krediti. - ] ki start, — Bona naročila. inkaso. VHQdka v Opatiji. I I I