Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. LETNtK XL. CELOVEC, PETEK, 23. AVGUST 1985 ŠTEV. 34 (2240) Na Koroškem napovedujejo apartheid medtem ko ves svet obsoja južnoafriški rasizem Odkar je dežeini giavar VVagner v čianku, ki ga je dne 9. 8. objavi) v dnevniku „Wiener Zeitung" (naš iist je poročai o tem že prejšnji teden), napovedat spremembe dvojezičnega šoistva na Koroškem, se množijo Stasovi, ki odtočno zavračajo predvideno postabšanje, obenem pa svarijo pred posiedicami, ki bi jih imeta ponovna kapitutacija strank in uradne Koroške pred nemškimi nacionaiisti. Pri tem posebej opozarjajo na škodo, ki bi jo utrpeia Koroška in preko nje četa Avstrija na svojem ugtedu v mednarodni javnosti, če bi tukaj uresničiti šotski apartheid, medtem ko ves svet obsoja segregacijsko poiitiko rasističnega režima v Južni Atriki. veliki meri ukinjen doslej veljavni skupni pouk otrok obeh narodnih skupin, če bi po njegovi zamisli otroke v najvažnejših strokovnih predmetih ločeno poučevali. „Ločitev otrok v več kot dveh tretjinah učnega časa bi izpodkopata pedagoške temeije skupnosti in sporazumevanju obeh narodnih skupin," poudarja komite v svoji izjavi za tisk. „Wagnerjev predtog bi v veiiki meri uresničit apartheidske predstave KHD in FPO ter bi po-stato nesmiseino tudi vsako prizadevanje za skupno vzgojo. Mimo te- OB 40-LETN)Ci ZMAGE NAD FAŠiZMOM vabimo na tovariško srečanje V NEDELJO 25. AVGUSTA 1985 S PRiČETKOM OB 14. URi PRi PERŠMANU V PODPEČ) Srečali se bomo bivši partizani, aktivisti in demokrati iz treh dežel — Avstrije, Italije in Slovenije, da skupaj obudimo spomine na težke čase boja proti zločinskemu fašizmu. Prireditve se bodo udeležili tudi predstavniki I. avstrijskega bataljona ter Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora z Dunaja. Poleg govornikov bo kulturni spored, ki ga bosta izvajala mešani pevski zbor SPD „Zarja" iz Železne Kapte in godba na pihala Glasbene šole iz Šmihela pri Pliberku. Pričakujemo vas na prireditvi, kjer se bomo srečali, pogovorili in poveselili v tovariškem vzdušju! ZVEZA KOROŠKtH PARTtZANOV — Z vprašanjem dvojezičnega Zato odbor ZSO poziva odgovor-šolstva se je na svoji seji dne 20. ne dejavnike v deželi in državi, da 3- bavil tudi Izvršni odbor Zveze preprečijo realizacijo tega apart- slovenskih organizacij na Koroš- heidskega predloga. Hkrati obsoja kem, ki je ostro obsodil napovedi in zavrača odpiranje ..druge fron- ga VVagnerjev predlog v smeri to- deželnega glavarja VVagnerja v li- te", ko s hujskaškimi napadi in čitve šolarjev prezira tudi mnenja stu „Wiener Zeitung". V posebni neosnovanimi podtikavanji skušajo strokovnjakov kot so bila izražena izjavi je tO ZSO ugotovil, da je odvračati ljudi od dejanskih proble- pri hearinqih kjer so se vsi - ra- Povsem neosnovana hujskaška go- n: ptsum pnspevajo u<, . , i,. ^ uedmujm, ujel so se v&i to ^ tovarnt celuloze Obrn na zastrupljanju ozračja VVagnerjev predlog, po katerem naj mov. Ob koncu pa odbor ZoO ape- zen KHD in brambovske zveze - R^erci in posebej proti njenemu vod- enem pa neosnovani napadi na to- izrekli za neomejeno ohranitev in $tvu se v delu koroškega tiska nada- varno škodujejo tudi gospodarskemu izgradnjo skuone vzgoje." Ijuje, čeprav so bite s strani tovarne ugledu podjetja in v prvi vrsti sode- GONJA PROTi TOVARNI OBIR: Zastrup!jeva!ci ozračja nadatjujejo svoje škodijivo de!o Povsem neosnovana hujskaška go- ni pisuni prispevajo k nadaljnjemu deželi. Ob- bi učence pri pouku glavnih pred- lira na vse koroške Slovence in metov delili po jezikovnih kriterijih, nemško govereče demokrate v de-Za slovensko narodno skupnost žeti in državi, da v enotni akciji neresnične trditve razgaljene kot ten- lavcem, kakor je tovarna izrecno po- Povsem nesprejemljiv ter bi pome- podvzame vse, da ohranimo skup- Komite za obrambo dvojezične- denciozna podtikavanja in kot taka udarila v izjavi, s katero je ponovno hil nadaljnjo okrnitev pravic, ki iz- no dvojezično šolo. „Zavedati se ga šolstva poziva deželnega gla- mj; odločno zavrnjena. Še naprej zavrnila takšno pisanje. V tej izjavi bajajo iz člena 7 avstrijske držav- namreč moramo, da je obramba varja VVagnerja in koroško deželno „ vodilna" v tej gonji je socialistična tovarna opozarja, da je delovno po- he pogodbe. dvojezične šote hkrati tudi obram- vlado, naj zaustavita politiko loče- KTZ, pridružilo pa se ji je tudi gla- rečilo vodstva naletelo^ na dober od- ba demokracije in mirnega sožitja." vanja, da ugled Koroške v medna- silo koroške FPO „Kamtner Nach- ' " - — — ...... Izvršni odbor ZSO opozarja, da — Nadstrankarski komite za ob- rodni javnosti ne bo še bolj trpel, richten" — res lepa druščina, ki se vsi strokovnjaki zagovarjajo ohra- rambo dvojezičnega šolstva na Ko- „Boj zoper apartheid je postat za- medsebojno dopolnjuje z budalastni- hitev in izpopolnitev obstoječe roškem prav tako odločno zavrača deva vsega sveta in dežeia Koro- mi izpadi proti Slovencem in sloven- najnovejše predloge deželnega gla- ška bi pri tem tahko doprinesta ščini. varja VVagnerja, po katerih bi bil v zgleden prispevek." S tem svojim početjem neodgovor- skupne šole. V tem smislu zahteva °d pristojnih oblasti, da izvedejo reformni koncept, ki ga je izdelala celovška univerza. ..Sprememba dvojezičnega šoistva v smistu Wag-berjevega predioga — je rečeno v izjavi odbora ZSO - pa bi bita usodnega pomena za bodoči obstoj stovenske narodne skupnosti na Koroškem ter bi obenem pomenita Madaijnjo revizijo državne pogodbe." ziv tako pri sodelavcih in poslovnih partnerjih, kakor tudi v avstrijski javnosti in v pretežnem delu avstrijskega tiska. Zato sedanji napadi nikakor niso upravičeni in se morajo pri dotič-nih časopisih zavedati, kako škodljivo je njihovo početje. Šoistvo: KHD-FPO-jevski prediog pred rea!izacijo PREBER!TE no strani 2 Gospodarsko sodeio-vanje v !uči sejemskih prireditev 3 tdeoioško potvarjanje starokarantanskih izroči) 3 Bojzonesnaževaici okoija ni neizgteden 4 Loče: Pestra kutturna dejavnost 5 Karavanški predor — ati tokrat zares? 8 Koroški nacionaiisti „gostova)i" pri nemških neonacistih v Passau V eni :zmcd zddnj;F števil dnevn/Fd „W/encr ZeitHMg" je deže/n/ g/dvdr VZdgncr oFjdvZ/ č/dncF (S/ovcnsF/ vcstn/F je o tem poročd/ že prejšnji teden — op. nred.), v Fdterem ni /e nesrdmno nd-pdde/ predstdvn/Fe s/ovensFe ndrodne sFnpnost/ nd Korošcem ter ponovi/ svojo že stdro d zdto nič mdnj neresnično tezo o izpolnjenem č/en% 7 dvstrijsFe drždvne pogodbe, temveč je tndi sFnšd/ dv-sfr;jsA'; jdvnosti oFrdz/ož;ti in s tem prejKd/firdt; ndmerdVdne spremembe dvojezičnegd šo/stvd. OFndimo spomin. ZdFteve AF/D in FPO po /očevdnjn šo/drjev in nčite/jev po jezikovni pri-pddnosti so v mind/iF /etiF in meseci/? nd/ete/e tdFo v ForošFi in dvstr;/sF; Fot tndi v mednd-rodni jdvnosti nd ogorčeno odF/onitev. G/dvnd izpoved vseF teF odzivov je Fi/d, dd dpdrtFeid-sFiF mode/ov v Fvropi ne Fi smeii to/erirdti. Dejstvo je, dd ZdgovorniFi /očevdnjd niso nd-š/i niti enegd stroFovnjdFd, F; Fi njiFove ZdFteve podpri iz zndnstvenegd vidiFd. /Vdsprotno, vrstd stroFovnjdFov iz dvstrijsFiF nniverz, pd tndi iz drngiF drždv Evrope je v rdzniF štndijdF zdgo-vdrjdid integrdcijo in sFdpno vzgojo. VeiiFd med-ndrodnd dčite/jsFd zdrttženjd in sindiFdti nčite/jev so pri dvstrijsFi viddi protestirdii proti rdsističnim in šovinističnim izgredom ForošFiF ndciondiistov v šoisFem vprdšdnjd. Pod tem pritisFom dvstrijsFe in medndrodne jdvnosti je zveznd viddd nstdnovi/d dve Fomisiji stroFovnjdFov (peddgošFo in prdvno Fomisijoj, Fi ndj Fi pronči/i stdnje dvojezičnegd šoistvd nd AorošFem; ForošFi deželni zFor pd je izvede/ td-Fo imenovdne Fedringe, pri FdteriF so priš/i do Fesede predstdvniFi deže/negd šo/sFegd svetd, ce-/ovšFe nniverze, A/SA^ in ZSO, oFeF cerFvd ter AF/D in zveze ForošFiF FrdmFovcev. FdFo ped-dgošFd Fomitijd Fot twdi sFordj vsi predstdvniFi orgdnizdcij /rdzen sevedd zdstopniFov A"F/D in FrdmFovcev) so se izreF/i Zd oFrdnitev sFnpne šo/e — torej proti zdFtevdm nemšFiF ndciond/i-stov. Seddj pd F vseFini Wdgnerjeve oFrdz/ožitve predvideniF sprememF v mdnjšinsFem šo/stvn.- Pistvo njegove izpovedi je, dd ndj Fi priš/o do sprememFe dvojezičnegd šo/stvd — in to v smis/n zdFtev AF/D oziromd FPO. Adjti po njegovi Zd-mis/i ndj Fi v Fodoče šo/drje v vseF g/dvniF pred-metiF /oči/i in /e še v predmetiF, Fot so risdnje, te/ovddFd, ročno de/o in g/dsFd, ndj Fi Fi/ ponF sFnpen zd vse otroFe. Ador poznd ForošFo po-/itično stvdrnost, pd ve, dd Fi fndi v teF predmetiF ze/o Fitro „iz prdFtičniF rdz/ogov" izved/i /očitev. Zdto je proj. Gstettner td Wdgnerjev mode/ tndi imenovd/ dvotretjinsFo Krctmčjtev AF/D-jevsFiF zdFtev. Po/itično osveščenemu opdzovd/cn rdzmer pd-de v oči, dd Wdgnerjev pred/og podpirdjo tndi in predvsem nemšFi ndciond/isti. /n ne sdmo to, očitno oFstojd spordznm strdnF in AF/D, po Fd-terem ndj Fi jind/e v šo/sFem vprdšdnjn izvede/ sdm deže/ni g/dvdr; zdto te si/e zddj tndi Fo/j d/i mdnj mo/čijo. FdFo spozndvdmo Wdgnerjd v novi jnnFciji.- ndmreč Fot eFseFntorjd AF/D-jevsFiF ZdFtev po šo/sFem dpdrtFeid«. P/ovensFd ndrodnd sFnpnost Fo v priFodnjiF meseciF ndpe/d vse si/e zd in/ormirdnje dvstrijsFe in medndrodne jdvnosti, dd v čds%, Fo ves demo-Frdtični svet odF/dnjd in oFsojd jnžnodjrišFi rdsi-zem, sredi Fvrope nvdjdjo nov dpdrtFeid. Gotovo ni ndF/jnčje, dd se to dogdjd prdv v deže/i, v Fd-teri je ndše/ gosto/jdFno zdtočišče vojni z/očinec Aeder, Fi gd s/dvijo Fot vojnegd jnndFd rdvno isti Frogi, Fi po drngi strdni ZdFtevdjo segregdcijo v šo/i. dr. Marjan Sturm tdjmF ZSO Naš odgovor Medtem ko nemški nacionalisti zahtevajo šolski apartheid in vse kaže, da bo uradna Koroška ponovno klonila pred njihovim pritiskom, je najboljši odgovor, ki ga moremo dati: Čim več otrok prijaviti k dvojezičnemu pouku! Prijave so možne v prvih desetih dneh novega šolskega leta, in sicer tako za začetnike v 1. razredu, kakor tudi za šolarje v višjih razredih, v kolikor doslej še niso bili prijavljeni. - SE UČ\, „ Narastek blagovnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo poživi tudi gospodarstvo koroških Slovencev V zadnjih desetih dneh so se zaktjučiii kar trije sejmi: prejšnjo sredo se je konča) 34. strokovni tesni sejem, v nedetjo 52. cetovški sejem in v ponedetjek je v Kranju še! proti kraju jubitejni 35. gorenjski sejem. Vsi trije sejmi so dati nove impuize tudi gospodarskemu živijenju koroških Stovencev. To se je pokazato predvsem na Jugostovanskem dnevu na cetovškem sejmu in pri obisku Zveze stovenskih zadrug iz Cetovca na gorenjskem sejmu v Kranju. Tradicionalni Jugostovanski dan se je začel z gnečo pred paviljonom Jugoslavije — pred vhodom poslopja je namreč zaigral ansambel Savica iz Bohinja in s svojimi poskočnimi vižami so muzikanti navdušili obiskovalce sejma. Notri pa so številne od vročine žejne obiskovalce pogostili z žganjem in s sokovi. V tem paviljonu razstavljajo podjetja in agencije iz Jugoslavije, oziroma iz Slovenije, že od leta 1967 naprej. Znak za izredno dobro sodelovanje med celovškim sejmom in gospodarsko zbornico Jugoslavije je tudi, da so podaljšali pogodbo o najemu paviljona za nadaljnjih deset let. Kritični glasovi pa so menili, da bi slovenski razstavljalci paviljon letos lahko lepše dekorirali in svoje izdelke dobesedno ^postavili v boljšo luč". Kljub temu je bilo zanimanje potrošnikov veliko — ugodni menjalni tečaj in s tem nizke blagovne cene so privedli do marsikaterega nakupa. Ogromno je bilo tudi povpraševanje po posezonskih turističnih storitvah. To vse pa je le malo v primerjavi s sejemskimi kompenzacijskimi pogodbami (Messekompensationsgeschafte), ki znašajo 11 °/t? celotne blagovne izmenjave med Avstrijo in Jugoslavijo. Slavko Beznik, vodja predstavništva gospodarske zbornice Slovenije, je predstavil tudi še druge številke o blagovni izmenjavi med Avstrijo in južno sosedinjo (podatki so s centralnega statističnega urada na Dunaju). Izmenjava blaga je v prvih šestih mesecih tega leta v primerjavi z lanskim letom narasla: jugoslovanski eksporti v Avstrijo so narasli za 15,5 odstotkov, avstrijski v Jugoslavijo pa za 6,1 odstotka. Celotni eksport Jugoslavije v Avstrijo v tem času je zajel blago in surovine v vrednosti dveh milijard 346 milijonov šilingov. Obratno pa avstrijski eksport v Jugoslavijo tri milijarde 695 milijonov šilingov. Tržna bilanca se kaže torej v prid avstrijskemu gospodarstvu, toda če upoštevamo razliko skoraj desetih odstotkov pri naraščanju blagovne izmenjave ter naval avstrijskih turistov (in deviz) na jugoslovanska letovišča (samo v Sloveniji so letos našteli za 13 "/e več prenočitev Avstrijcev kot lani), moramo priznatti, da je prednost Avstrije zelo relativna. V KRANJU VEČ, V CELOVCU MANJ OBtSKOVALCEV SEJMA V ospredju izvoznih dobrin stojijo v vse manjši meri surovine. Skoraj polovico avstrijskega izvoznega blaga južnemu sosedu tvorijo stroji (bodisi za kmetijsko-gozdarska dela, bodisi V gtavnem zadovoljni Vprašali smo dva predstavnika domačih podjetij, ki sta razstavljala v pavitjonu Jugoslavije, o rezultatih sejma. Janko Zwitter (ELAN): Razstavljali smo trim-prostor, opremljen z izdelki za vadbo ter kolekcijo smuči in moram reči, da je bilo zanimanje obiskovalcev zelo veliko. Zdaj točno vemo, kaj ljudje želijo in bomo lahko bolj učinkovito orientirali našo produkcijo in ponudbo. Mirko Oraže (ZSZ): Ljudje so se predvsem zanimali za razstavljene peči s pečnicami (Kachelofen). ki smo jih imeli po zelo ugodni ceni. Nekaj smo jih celo takoj prodali. S proizvajalcem bomo sklenili ekskluzivno uvozno pogodbo za te peči za četo Avstrijo in prevzeti bomo seveda tudi vsa servisna dela za industrijsko produkcijo). Tudi pri jugoslovanskih eksportih narašča delež strojev in končnih produktov. To je gotovo tudi zasluga gorenjskega sejma in drugih podobnih prireditev v Sloveniji, ki s svojo ponudbo ravno na kmetijskem področju privabijo mnogo avstrijskih uvoznikov in kup-cev-posameznikov. Tako je po besedah sejemskega direktorja Ekarja letošnji gorenjski sejem presegal vsa pričakovanja. Poslovni rezultati so povsem zadovoljivi, obiskovalcev pa je bilo za 40 odstotkov več kot lani! Kot nadvse ugoden faktor se je izkazala nova udobna cesta do Ljubljane, ki je zagotovila številen obisk iz glavnega mesta Slovenije. Število obiskovalcev v Celovcu pa je napram lani nazadovalo za deset in pol procenta (letos 261.518 obisko- kuje okoli 200 milijonov šilingov prometa na področju importa in ekspor-ta. Več kot dve tretjini tega prometa odpade na trgovino s Slovenijo. Zveza pa uvaža tudi iz drugih republik Jugoslavije, na primer žito iz Vojvodine. Povezave s podjetji iz Slovenije pa deloma vodijo preko Dunaja in Mtinchena, tako da je delegacija ZSZ izrabila priložnost obiska gorenjskega sejma tudi za izboljšanje oz. ustanavljanje direktnih stikov s slovenskimi partnerji (npr. z MURKO iz Lesc). V Zvezo niso včlanjene samo zadruge in posojilnice, temveč tudi druga podjetja kot na primer turistična agencija CARTRANS. Cartrans je v treh letih postala tretja največja potovalna agencija na Koroškem (po podjetjih Springer in Karntner Lan-desreisebtiro). Poslovodja Cartrans-a, Miha Zablatnik, je označil svojo agencijo kot sestavni del slovenskega gospodarstva. Moti ga pa, da nekateri poslovni partnerji iz Slovenije Cartrans-a ne smatrajo za slovenkso podjetje, ampak kot inozemsko konkurenco. „Kar je tuj ega-ne maramo!" (k situaciji „tujih delavcev" v Avstriji) Micoci", U so se priseli/! c /Mr?/:/? desetletji/; o Afstrijo, (M je pač /?ii% potreba rta delovne??: trga velika ir: so /rili poceni delovna mer v časa gospodarskega razvoja) so postali zdaj r?:ars:katererna državljana „tr% v peti". Med ogledom celovškega sejma so predstavniki ZSO (na siiki predsednik upravnega odbora Feiiks Wieser in predsednik gopodarkega odbora Franc Koncilija) obiskati tudi razstavo mešanega podjetja IPH iz Zitare vasi. valcev). Vzrok je brez dvoma prelepo poletno vreme, ki je vabilo prej na Vrbsko jezero kot na lesni sejem, da ne pozabimo kmetov, ki morajo spraviti pod streho žito in otavo. Spreminja se tudi struktura obiskovalcev: ljudje ne grejo več na sejem, da bi nepremišljeno nakupovali, temveč se hočejo temeljito informirati o ponudbi in pozneje v miru odločati o nakupu. Na obeh sejmih (v Celovcu in Kranju) je bila reprezentirana Zveza slovenskih zadrug. Na gorenjskem sejmu je še posebej vabila na tiskovno konferenco, da novinarjem iz Slovenije predstavi svojo ponudbo, a da tudi nakaže težave svojega delovanja. Direktor Zveze slovenksih organizacij, dipl. trg. Andrej Millonig, je na kratko orisal zgodovino Zveze in njen gospodarski razvoj. Zaupanje, ki ga imamo Koroški Slovenci v naše največje gospodarsko podjetje, se izraža tudi v tem, da leži narastek pri hranilnih vlogah celo nad avstrijskim poprečjem. Cilj Zveze je, da se izkaže vrednega tega zaupanja in postane močan gospodarski faktor — tudi preko meja Koroške — ter tako koristi svojim članom in odjemalcem. REŠILO NAS BO EDINOLE MOČNO GOSPODARSTVO Za gospodarski odbor ZSO je spregovoril Franc Einspieler, ki je med drugim rekel, da nas Koroške Slovence ne bo rešil noben člen 7, temveč le močno samostojno gospodarstvo. O iz- in uvoznih vlogah ZSZ je rekel Marjan Jernej, da se je Zveza v zadnjih treh do štirih letih začela odpirati in iskati nove partnerje v tu- in inozemstvu. S tem se je začel razvijati izvozni-uvozni sektor: leta 1982 je imela Zveza v zunanji trgovini okoli 5 milijonov šilingov prometa, leta 1983 že 40 milijonov, lani pa celo i30 milijonov. Za letos si priča- Na srečanju z novinarji in predstavniki partnerskih firm je bilo še govora o boljši ponudbi za kupce z obeh strani meje (osebni blagovni promet v obmejnem prostoru) ter o nadaljevanju in /Izboljšanju obojestranskega posredovanja tržnih informacij. JUŽNA AFRIKA: /IrgKrnfrrt, M rmm ti Miafci „Md-dejo" dfiovrM rrtettg je fgM stdr, Mt MM gosporMtMg:: rMZddofdHjd — čeprdf so rdzis^dtre poMz^ic, M argument ne drži, Mr ti dfidtrci slej Ur prej prevzamejo tistd deld, Mtera ni/rče dr%g ne mara (najMi; KrrMZdMd deld, deld s škodljivimi kemičnimi srtotrr?:: ipd.) /z politično tkrajni/? ^otič^otr pd je Mo slišdti dostikrat že geslo „ A Kolander rano", geslo, ki zveni podobno, kot „Tsc/?Ksc/?n %Mr die Karavrankn". 5dj std ti dve gesli v kiotVK tndi v sorodstva. Da postdjdjo „tdji deldvci" pro-kiem, to je nd Idstni /roži olrčntd tadi že danajoki ŽKpan dr. ZZeimKt Ziik. .Stare ženke v petem danajokem okra-jn so se zdčele razMrjati, ker so jim drnžine „tMji/? deldvcev", žene in otroci, Zdsedle Zddnje klopi v Z?iiž-nji/? park:/?. Gldsni dd so, ti fKjci, in če je lepo vreme, dd žive Mr v parki/?.* tdm jedo, otroci se igrdjo, kie-petdjo ipd. Itfdrd domačinka, ki je do-rdsld v petem okraja pd nimd Mm sesti, M se vrdčd domov s opre/roda in imd noge ntrnjene. Zn MM Z?oš tej stdri ženk: dopoveddl, dd ji sosedd s Mpico otrok, sosedd, ki je prišld v Avstrijo, dd pomivd posodo v Z?iižnjiZ? gostišči/? in sndži „Mjz!ne", noče vzeti Zddnje klop:. Dd se mordd tegd niti ne zaveda? Živi pdč neMliM drrtgače, tdM, Mt je /?i!d ndvdjend v domovini. Večind izmed nds je preživeld že dopKst v jdžni/? deželd/?.' doživljdli smo, dd so tdm Ijndje Mij „odprti ndvzven", Mij gostoljn/mi. Zn to ndm je kilo všeč. Vse to, Mr ndm pd je Kgdjdio nd dopKstK, pd postdne v Avstriji sMrdj nerešljiv pro/?iem. ZdMj, Z?i se Id/rM vprdšdii? Ker smo v tn-jini rdčirndii s tem, dd ijddje žive tdm drrrgače in smo Zdto Mij strpni? Maroikdo misli.' tdm id/?M deidjo, Mr Mčejo, pri nds pd smo gospodje mi — zdto mordjo deidti in živeti tdM, Mt je to ndm všeč. Zn če ji/? ne potreMjemo več, če ji/? ne mdrdmo več, potem pdč ,,/rorak, ndzdj v domovino". /Ni zddnjem ijadskem štetju mdjd /9#Z je živelo v Avsvriji prikiižno /26.000 jngoolovanoki/? in pri/dižno Bothova vlada vztraja pri apartheidu Nemiri in policijski teror v Južni Afriki se nadaljujejo. Izrednega stanja do sedaj še niso ukinili. V zadnjih tednih je nekaj sto črncev zgubilo življenje na raznih demonstracijah in protestnih akcijah. Policijske enote rasistov s krutim nasiljem skušajo zatreti vsak poskus protesta. Aretacije so na dnevnem redu. NOBENIH SPREMEMB Predsednik Južne Afrike Piether Botha je v svojem govoru na kongresu vladajoče ..nacionalne stranke" izjavil, da vlada tudi v bodoče nima namena izboljšati pravni in družbeni položaj črnega prebivalstva. To da bi ogrožalo življenjske interese privilegiranega sloja belih vladarjev. Po njihovi blagovolji črno prebivalstvo tudi v naprej ne bo imelo splošne volilne pravice niti pravice do svobodnega gibanja v lastni državi. Določila apartheid-skih zakonov bodo še naprej zapovedovali ostro ločevanje črnih od belih ljudi. Črnsko prebivalstvo naj bi ostalo še naprej zasužnjeno; ustvarjalo naj bi bogastvo dežele, da ga lahko uživajo potem rasisti. Na teh temeljih fašistične diktature hoče rasistični režim tudi v bodoče vztrajati. MEDNARODNI PROTEST Bothov govor na zasedanju njegove ..nacionalne stranke" je izzval val ogorčenja in protestov širom sveta. Po vseh dosedanjih krvavih nemirih v Južni Afriki ter s tem v zvezi izrečenimi gospodarskimi sankcijami nekaterih držav je svetovna javnost pričakovala, da bo vlada skušala najti vsaj kompromisno rešitev za pot v bodočnost. Bothovo zagovarjanje apartheidske-ga sistema, ki da je edina življenjska podlaga dežele, pa je zdaj postavilo pred trda dejstva tudi vse tiste, ki javno ati naskrivaj gojijo simpatije do režima. Rešitev rasnega konflikta na jugu Afrike ne bo več mogoča v nekem procesu postopne demokratizacije odnosov do črncev, kot to vedno hočejo zatrjevati zmerni simpatizanti Bothove-ga režima. Sedanji dogodki jasno napovedujejo eskalacijo konflikta. 60.000 tarški/? državljanov (tkapt?" 2,3 odstotka prekivaistva). Če si ogif-damo te šffTriiM, /roler?: Z?i /MM rc-kii, M so „taji