Organiziranost in delovanje zveze komunistov KONKRETNO TUDI O ,,NEKONKRETNOSTI"! Organiziranost in delovanje osnovnih or-ganizacij ter organov ZK je bila v zadnjem razdobju v središču pozornosti tako v delova-nju naše občinske konference ZK kakor cen-tralnega komiteja ZKS. Oba organa ZK sta decembra oziroma januarja temu namenila tudi posebni seji, čeprav so priprave na ta delovna srečanja trajale dalj časa. • Na seji občins'ke konference so ugoto-vili, da že baležimo pomembne p-remike. Spramembe so seveda neposradno povezane z 'vsebino dala osnovnih organizacij ZK pri utrjevanju in razvijanju ekonorrrake ter poli-tione oblasti delavcev v zdnuženem delu in v krajevnih skupnostih. Mnogo imamo že prak-tičnih izikušenj pri uiveljaivljanju novih odno-sov v delovainju ZK, pri čemer ZK vedno bolj .uitrjuje in razvija demdkratione ter ustvarjal-ne imatode in oblike dela. Gre za metode, s pamačjo katerih kamunisti v temeljnih samo-opravnih slkepnostih že zelo uspešno delujejo anotraj sindikata in ZSMS, znatraj SZDL v KS iter _še posebej znotraj delegacij. V teh institucijah našega pdlitičnaga sistama se ko-muintsti ipojavljajo kot enakopravni subjekti, ki ,s pomočjo argumenitov in s aposobnostjo demdkratične razprave ob uipoštevanju inte-resov delovnih ljudi Skupaj spoznavajo dolgo ročne družbene cilje ter nailoge in se za nji-hovo realizacijo tudi bojujejo. • Občinska organizacija ZKS Ljubljana-Šiška se je v obdobju po kongresih moono kadrovsko olkrepila, ikar je posledica poveča-ne pOlitione ajktivnosti znotraj meihanizmov samompravnega delegatiskega odločanja in po-večanega initerosa delavcev, pasebno pa nrla-dih za sprejem >v vnste ZK. • V latu 1978 so osnov.ne organizacLje na območju naše občine siprejele 506 članov, od tega 63 % mladih do 27. leta starosti in 31,23 % delaivcev. • Danes imamo v naši občinski organiza-ciji 'približno 13 % člaiistva na zaposlene in okrog 10 % na število prebivalcev. * ¦ • Od vsega olaostva (5.000) je 28,5 % mla-dih do 27. Heta, kar je za 1 % več kot leta 1977, ter 34 % članov iz materialne proiz\'odnje, od tega 25,5 % neposrednih proizvajalcev, kar predstavlja 1,5 % več kakor v letu 1977. Vsak četrti ikomunist je delavec iz neposrradne pro-izvodnje. • Mnoge osnavne organizacije v združe-nem delu odstopajo od tega že dokaj ugodne-ga adstotka, nekatere paludi glede socialne sesitave TOZD. • Občinska konferenca ZKS Ljubljana-Šiška šiteje danes 4.920 olaiiov ZK, ki so oi^ga-raizirani v 224 osnovrnih organizacijah ZK; od tega 148 osnovnih organizacij v temaljnih sa-rnoiipra^Tiih skupnostih na poidročju gospo-darstva, 44 na področju družbenih dejavnosti, 32 v Ikrajevnih sikupliostih. 9 V enem letu smo ustanovili 35 osnovnih organizacij ZK, od tega v 9 primerih y tistih .okoljih, kjer doslej ni bilo organiziranega pantijskega jedra in uatrezine idejinopolli'tične vloge članov ZK. • Na podlagi ocene delovanja 70 osnovnih organizacij ZK, ki jo je izdelal komite občin-ske konference, in na osnovi 35 razgovorov s sekretarji osnoraih organizacij ZK, kakor tiidi ob izkustvenih spoznanjih, izhajajočih iz neposrednih vključevanj članov občinske kon-ference ZKS v politični aktivnosti osnovnih organizacij, smo ugotovili, da so se osnovne organizacije že pred kongresi, še posebno pa po njih, dovolj dobro organizirale za uspešno izvajanje opredeljenih nalog. Partijske orga-n'zacije vse bolj postajajo središče idejno-političnega boja za nove družbene odnose in politični faktor, ki spoznava svojo odgovor-nost za razvoj lastnih samoupravnih okolij, kakor tudi za razvoj širših družbenopolitičnih skupnosti. • Akcijska nararvnanost komiiinistov terja, da se le-ti bojujejo za dosledno spreminjanje razmer in izgrajevamje odnosav, torej za praikitično realizacijo stališč in programov ZK. • Naše osnoyne organizacije, čeprav delu-jejo zelo resno in dogovorno, pogosto šepajo glede osnovnih pristapov pri aiktivnosti. Od metod priprar na vodenje sestanko^', do pre-majhne pripravljenositi ali celo neusposablje-nosti za ustrezno razipravo in za vodenje kon-kratne pdlitične akcije. Seveda te ugotovitve ne veljajo za sleherno osnovno organizacijo ZK. • UgO'tovili srno že, da so osnoviie organi-zacije ZK v abdobju po kongresih zelo anga-žirane, vendar zaradi množice nalog ter pro-blemov preinalo selekcionirajo naloge. Vsak akcijski iprogram mora imeli tako imenovane prednostne naloge, ali najbolj bistvene naloge v določenem družbenem obdpbju, ter tiste, ki so konstantne in katarim je traba posve-čati trajmo skrb. Pogosto pa se dogaja, da imajo opredeljeno enako težo ali pa celo po-drobnosti zameujuje z bistvom. To pa lahko pomeni, da je aktivnost tiste organizacije ZK, ki tega ne obvlada, usmerjena prav na nebi-stveiie, rekli bi, na obrdbne politične naloge. • Akcijaka naravnanost vsalke osnmTie or-ganizacije pogosto izhaja iz paprejšnjega do-brega poznavanja politiičnih razmer v last-nem dkolju, ki mora biti osnova za pospeši-tev delovaaja kamimistov v samoupravnih mehanizmih! Enako velja za sklepe in stališča ter nailoge osnoraih organizacij, ki jih opre-deljujejo, le-te so preveč načelne, nimajo ved-no opredeljenih rakav ter nosilcev in nnetod kontrole uresničen-anja. Nejasnost in premalo ko^kretne paloge pa zagotovo ne oimogočajo željene politične preobrazbe, saj jih pogostp-krat Ijudje ne razumejo in iz nijih ne morejo videti svojih nalog. • Ko govorimo o konkretnosti, je treba povedaiti to, da ne gre za taikšno »konferet-nost«, ki bi zaajeglila^resnianosit in glavne na-¦loge. Prav gotovc7 moramo posploševati, toda do tiste stopnje, kjer je to še zdržno in, kot pravi tovariš Franc Šetinc, »do posplošenosti, ki je lahko zelo konkretna«. • Še vedno se dogaja, da je konikretnost v nekaiterih naših osnovnih organizacijah v obratnam sorazmerju z njihovimi zahtevami po koiikretnosti stališč občinske konfarence ali celo centralnega komiteja. • Z ukinitvijo vmesnih organov Zveze ko-munistov v OZD (svetov, komitejev) se je v začetnem obdobju pri delovanju osnovnih or-ganizacij pojavila določena praznina, kl smo jo zapolnili na razlione načine. V vseh okoljih osnovne organizacije OZD niso bUe priprav-ljene za samostojno delovanje in so še vedno čakale na signale višjih organov ZK. V večjih okoljlh smo razvili tako imenovane delovne posvete sekretarjev in članov občinske konfe-rence ali dejovne koordinacije, ki imajo vlogo dogovarjanja in koordiniranja politične ak-tivnosti v organizacijah združenega dela, kjer je več osnovnih organizacij ZK. • To je nadvamno lahko oblika idejno-političnega delovanja in akcijskega povezo-vanja ter medsebojnaga informiranja sekre-tarjev o&novDih organitzacij ZK, vendar si ne sme prisvajaiti pravic odločanja in celo po enotenja idejnoipolitičnih stališč za nako de-lovno organizacijo. • V času kangresov sino imeli kar šest tematskih konfarenc, ki so oblika idejnopoli-tionega ddlovanja članisitva in ki so se poka-zale kot uistrezna oblika delovanja komuni-stov za dosago idejnopolitične enotnosti v misdi ter akciji. • Naša iprvanstivena inaloga je, spremeniti način dela znotraj občinske konference, po-tem bodo lažje zaživele nove, balj akcijske oblike deda olan-oiv občinske konferance. Z novo Vlogo občinske konferance pridobivajo tudi ikomisije pri občinski komferenci nov pomen. • V prihodnje, razen aktiva delavcev, ne nameravamo imeti stalnih aktivov, pač pa bo občinaka konferenca sklicevala občasne aktive komunistov po posameznih področjih za posamezna pomembna družbena vipraša-nja. Aktivi todi ne bodo rmali vodstva, ampak bo za sklic aktiva in za funkcioniranje le^tega zadolžen član Ikonference ali komiteja ZK. Janez Elikan • Učinkovitost komunistov v procesu polltične aktivnosti je ena od nalog, kjer še vedno zaostajamo in to zato, ker »klasične metode« političnega dela premalo upoštevamo. Gre za celovitost nekega političnega procesa in sicer od informiranja prek izmenjave mnenj oziroma razprave do obHkovanja odlo-čitev in opredelitve političnih nalog za akcijo. Vrsta političnili nalog in nedo-gnane metode političnega dela pogosto silijo osnovne organizacije ZK in komu-niste, da improvizirajo in določene me-tode v procesu izvajanja in uresničeva-nja politike izpuščajo. Najbrž nekatere okorele oblike foriimskega delovanja zares lahko izostanejo, ne smemo pa si dovoliti, da so to faze demokratičnega oblikovanja stališč, ali pa njihovega izvajanja. Izdelana ocena kaže, da smo še vedno dovolj »produktivni« pri spremljanju stališč, ki jih obllkujemo že dovolj demokratično, vendar jih pre-več poredko uresničujemo.