1927 MATI IN GOSPODINJA it?2
„Moj naidragocenejši nakit"...
Srečen družinski oče, čigar žena je dobra vzgojiteljica; kajti vzgoja, ki je vsaj prvi čas povečini v materinih rokah, je največja umetnost, pa tudi silno težavno delo. Kdor hoče postati slikar, ali kdor hoče postati dober godbenik, se izobrazuje samo v tej stroki. Kdor pa hoče postati vzgojitelj, se mora ves izvežbati in izobraziti ter postati dober in značajen človek.
Prepogostokrat vidimo, da je dobra preprosta žena boljša vzgojiteljica kakor pa učena in bogata gospa, ki nima nikoli časa za otroke.
V stari rimski zgodovini čitamo, da je prišla k materi obeh poznejših znamenitih državnikov, Grahov, na obisk bogata rimska gospa, vsa nakitena in nalepotičena z zlatnino in dragimi kameni. Hišna gospodinja Kornelija pa je bila preprosto oblečena in brez vsakega nakita. Obiskovalka se temu ni mogla dovolj načuditi in tudi ne zadržati svoje radovednosti ter je vprašala: »Prijateljica, kje pa imaš vendar svoj bogati nakit, saj vem, da nisi brez njega?« Molče jc vstala Kornelija in razgrnila bogato preprogo pri vratih v sosedno sobo ter poklicala svoje otroke. Kakor lahko-noge srnice so priskakljali in se oklenili matere. Obdana od svojih pridnih otrok je Kornelija odgovorila svoji prijateljici:
»To je moj najdragocenejiš nakit!«
Tudi naše slovenske matere naj bi se »onašale s tem svojim najdragocenejšim nakitom. To pa tudi prav lahko store, če, kakor ta rimska gospa, skrbe za dobro vzgojo svojih otrok. Najvažnejše delo za dobro vzgojiteljico-mater je dobra in plemenita samovzgoja. Karkoli zahteva vzgoja dobrih materinih vplivov, vsi morajo priti iz matere. Ne iz tega, kar mati samo pravi, ampak to, kar mati je v svoji notranjosti.
Prva zahteva pri vzgojnem delu je: »Mati, spoznavaj svojega otroka!« Toda že med brati in sestrami »Ista dva otroka enaka. Vsak otrok je **rašanje zase, ki ga mora mati rešiti # svojim vzgojnim delom. Pri prvem dosefe? le s strogostjo, pri drugem le z dobroto, tretjega moraš zadrževati, četrtega spodbujati, peti sam od sebe zadene pravo, šesti je podjeten in rad skoči čez vojke itd. Če je materino oko z ljubeznijo poostreno, a ne zaslepljeno, bo, zlasti če svojega moža dobro pozna, kmalu pravo zadela pri vzgoji.
Veliko težavo pa dela materi paziti na značilnosti posameznega otroka, a vendar vse enako oklepati z ljubeznijo, enako ljubeznijo. Pomisli, mati, na žalostne posledice, ki so nastale v Izakovi družini iz preprostega dejstva, ki je izraženo z besedami: » Izak je ljubil Ezava, Rebeka pa Jakoba.« Varuj, mati, da tudi ti katerega svojih otrok ne preobkladaš z ljubeznijo, dočim jo drugemu odrekaš! Pri takem ravnanju zle posledice ne bojjo Izostale.
Kolikokrat se zgodi, da ljubke, oi narave bogato obdarjene otroke starši, posebno pa mati, prav posebno povzdigujejo, slabotne in manj lepe pa pri vsaki priliki zapostavljajo. In vendar — kdp naj slabotnega otroka bolj razume kot domači, zlasti mati? Kako bo svet s takimi otroki ravnal potem v življenju, pač vsi dobro vemo. Slabotni otroci so po navadi tudi najhva-ležnejši, dočim zdravi in razigrani hitro pozabijo na izkazane dobrote.
Ko mati po pravici slabotnemu otroku posveča več skrbi, pouči zdrave otroke, da je treba tudi pozneje v življenju tako ravnati. S tem že prav zgodaj prične s tisto socialno vzgojo, ki je dandanes tako zelo manjka, dasi je je tako zelo treba.
I£yh3nia.
G. E. T. Vprašujete nas, kako se svinjska mast v poletni vročini obvaruje, da ne postane žaltava? Na to odgovarjamo: 1. Mast inora biti dobro scvrta. Dobro jo se-cvremo takole: Svežo slanino razrežemo na kocke ali pa jo v stroju zmeljemo; nato jo denemo v kozo, nekoliko osolimo in prili-jemo nekoliko vode t. j. za vsak kilogram slanine po eno žlico vode. Kozo postavimo na ognjišče. Ko se začne cvreti, jo mešamo toliko časa, da začne rumeneti. Tedaj pridenemo nekaj kosov čebule. Kadar čebula zarumeni, kozo odstavimo z ognja, mast precedimo v en lonec, ocvirke pa v drugega, a jih dobro z žlico stlačimo, da mast na vrli stopi. Še bolje bo, če nekaj ocvirkov pustimo v masti. Zelo dobro se drži tudi, če se sploh vse skupaj, (mast in ocvirki) zlije v eno posodo. Ohlajeno mast zavežemo in shranimo. Pri nas imamo tako pripravljeno mast in ocvirke že 10 mesecev, pa je sveža, kakor da je od včeraj. 2. Hraniti se mora na hladnem kraju. 3. Posoda mora biti čista; torej ni smela biti prej žaltava mast v njej.	M. R.
Vrt v leseni.
Je pa davi slanca padla, na zelene travnike.
Je vso travco pomorila, vse te žlahtne
rožice.
Drevi in davi nam je slanca vse vrtno cvetje pomorila. Neusmiljeno je zagospodovala nad zelenjem in cvetjem. Golo stoji drevje, golo je grmičevje, prazne in oropane cvetja so vrtne gredice. Le bršljan, isi objema skalno votlino se ni izpremenil. Njegova zelena obleka priča, da zanj ni mraza, ne snega in tudi ne smrti. Saj smrti res ni na vrtni gredici.	>
Cvetje se je le zelo uirudilo in je zato leglo k počitku, da mlado in sveže požene v zgodnji spomladi. Vsa narava hoče in mora počiti, da more spomladi znova začeti svoje delo. Za počitek treba postelje in odeje, zato si hočemo preskrbeti to dvoje, da smrt ne bo imela pravice prikrasti se in uničiti sadik ln cvetic posajenih po vrt-
Poravnaite naročnino!
nih gredicah. Posteljce in odeje potrebu jejo visokodebelne vrtnice. Tem obvežemc predolge veje, jim »kopljemo za krono primerno jamo, v katero jih previdno položimo in jih pokrijemo s prstjo, po vrhu še z listjem, smrečjem, slamo ali z drugimi vrtnimi odpadki.
Vrtnice piramidne rasti obrežemo, potem jih pa povežemo s trtami v stožec. Pretrdo ne smemo povezati, da se ne za-duše. Ko so povezane, nataknemo okoli njih v zemljo količev, ki morajo biti nekoliko višji, kot je povezana vrtnica. Za ko-liče natlačimo listja ali drobne slame, potem pa vse skupaj povežemo v kopico.
Če so miši na vrtu, se je bati, da objedo vrtnice. Da se to ne zgodi, polagamo vrtnice na smrekove ali brinjeve veje. Bo- ' deče igle odvračajo nadležne glodavce. Vrtnice pokrivamo, ko začno zmrzevati. Prezgodaj jih pokrivati jim škoduje, ker v toplem zavetju dalje poganjajo, kar jih slabi in jim škoduje.
Cvetlice trajnice, ki prezime na prostem, pokrijemo z listjem, slamo ali smrečjem. Čim večji je mraz, tem debelejša mora biti odeja.
Jagode, motovileč, radič, zimsko solato in špinačo pokrivamo z gnojem, listjem ali s slamo.
Skrb za cvetice lončnice zahteva posebno pazljivost po zimi. Odcvell listi se odstranijo, slabi izrastki se povežejo, oru-menelo listje se jim obira.
Paziti je treba, da se jim ne zarede uši. Zalivati je treba malo in previdno. Boljše premalo ko preveč. Na podložke se polože tanka polenca, da lonci ne stoje v vodi, ampak se voda odtaka v podložke. Predvsem treba ob lepem vremenu prostore, kjer prezimujejo cvetice, dobro prezračiti, ker tudi pozimi potrebujejo rastline svežega zraka. Prostor, kjer prezime cvetice lončnice, ne sme biti pretopel ne premrzel. V pretoplem preveč poganjajo ali bolje rečeno zdivjajo in s tem zelo oslabe. V premrzlem pa lahko pozebejo, kar je še hujše. Veliko cvetic po zimi lahko prezimi v kleti, ee ni premrzla in ne prevlažna. V premrzli pozebejo, v vlažni pa lahko segni jejo.
Jako dobra prezimišča za cvetice lončnice so sobe, v katerih se ne kuri. Vsekako pa v teh sobah ne sme toplota pasti pod ničlo (0 stopinj). Tudi v sobah, kjer kurimo in kjer bivamo, lahko prezimijo mnoge cvetice lončnice. Stati pa morajo ob zunanji steni sobe, daleč proč od peči. Med okni ni varno prezimovati lončnic, ker tam lahko pozebejo. Obvarujejo se pa s tem, da jim čez noč odpremo znotranja okna in jih pomaknjemo od zunanjega okna. A kljub vsej skrbi in vsej strežm bomo spomladi imeli manj cvetic, kakor smo jih v Jeseni spravili v razna prezimišča. Zima hoče imeti svoje pravice, ki se jih ne moremo ubraniti.
1	t	H
Praktični misfei.
Hud kašelj sc potolaži, če vzameS tlico olja s kapljo limone.
Pri nahodu je najbolj mučno, da ne moreš dihati skozi nos. V tem položaju je teme navadno mrzlo. Pokrij si teme z volneno ruto, pa bo odleglo nosu. Tako pomaga tudi pri hudem kihanju, če utereš v teme gorkega janeževega olja. Veliko na-hodov je krivo golo teme, ki gleda edino v zimski noči iz postelje, posebno kjer ni ali je lc malo las. Vse drugo telo je odeto, le ufbogo teme prezeba. Pred 50 leti so imeli starejši ljudje še kape »-pospanke«. Zato pa niso toliko tožili o trganju.
Lasje mi izpadajo, toži zdaj marsikdo. Navadno izpade na jesen nekaj las, lasje se trebijo, saj ima tudi las svojo določeno dobo. Če pa izpadajo lasje z nenavadno vnemo in hitrico, je to dostikrat posledica prehlada kože na glavi, ki se dobi zdaj, ko večina žensk nima več kit varovalk, prav lahko. Tudi po hudem potu, glavobolu, mučnih skrbeh, napornem duševnem delu, umivanjem z jedkimi snovmi izpadajo radi lasje. Umivanje z mrzlo vodo takoj zjutraj, ko je glava še vroča, škoduje tudi.
Pa lasje izpadajo in ne gre toliko za to, zakaj izpadajo, ampak za to, s čim bi sc ustavilo izpadanje in pospešila rast novih las. Boraks, žlička na liter vode, je pomagal že marsikomu. Novi lasje rasto po večkratnem zmočenju z boraksom. Toda sitno je to, da boraks beli in da lahko pobeli lase. Petrolej pomaga tudi in je skoraj najboljše sredstvo. Težave pa dela zoprn duh; pa sc dobi v drogeriji tak, ki nima duha. Pa tudi sicer izgine duh na solncu ali v bližini peči. Tudi ni treba glave umivati s petrolejem, ampak samo konci prstov sc namočijo in se tere koža rahloma. Ne prevečkrat, najbolje vsak drug ali tretji dan. Neko dekle je izgubilo skoraj vse lase, naenkrat so začeli rasti kar na gosto. Pri nalivanju svetilk si je obrisala prste v lavo in tako si je nevede pripomogla do ujnih las. — Goveji mozeg in peruvanski balzam sta tudi stara pomoč za pospeševanje rasti las.
Koža ostane mlada. Zmešaj v novem prstenem loncu belega voska, čebulinega soka, čistega medu in sok belih lilij — od vsakega enako. Pristavi lonec k žriavici in tneiaj, dokler sc ne stopi vosek, potem odstavi in mešaj, dokler se ne ohladi. Tega mazila vteri zvečer na obraz, zjutraj se zdrgni s suho flanelo in umij potem z mlačno vodo.
Stara pomoč za lepe roke je bila čebula bele lilije. Čebula se olupi in zriblje ali zmečka. Dobra je tudi čebula pisanih lilij. Sok, listje in cvetje bele lilije so davno znani kot pomoč za pege, lišaje, kraste in druge nečednosti na obrazu. Sok se iztisne ali pa sc namoči iilija v vinskem cvetu.
Mozolji na obrazu so kaj neprijetni delež mladosti. Odpravijo se težko in povrnejo se radi. To je kipenje krvi, zato se |c treba varovati zelo slanih in mastnih jedi, dobro je piti čaj jeternika in gomilic in umivati noge v gorki gomilični kopeli, i— dvakrat ®a teden. Utiranje arnike. umi-8»
vanje z gorkim gomiličnim čajem ali z iz-kuho otrobov je pomagalo že marsikateri. Nevarna so pa v časnikih priporočena mazila, ki vsebujejo strupene snovi in povzročijo lahko splošno obolenje. Najbolj se izgube taki izpahki v morski kopeli, pa tudi s kopanjem v izkuhi rožmarina, materne dušice in majarona.
Težka pot.
(Nadaljevanje.)
AH naj zapusti svojo staro in bolehno mater, nadobudnega brata in sestro, ki je skoraj v svojem poklicu? In samo zato, da pride do lastne, osebne sreče v zakonu z mladim, toliko obetajočim profesorjem dr. Arkom?
Regina se je stresla pri tem razmišljanju. O, matil O, brat in sestra!
In je skrila obraz v dlani ter je tiho za par hipov obstala sama s seboj, s svejim mladim srccm, s svojo mlado ljubeznijo na eni — in s svojimi otroškimi dolžnostmi na drugi strani...
Ko je odkrila obraz, je resnoba oblivala mlado lice in v očeh je stal resen in trden sklep: »Mamica, sestrica in bratec, skupaj ostanemo! Mamica, tebi hočem na-domestovati soproga, vama pa skrbnega očeta!«
Mlado srce — velika žrtev! VroCe solze so ji zaiile oči, ko se je spomnila, kako bo pač njen zaročenec sprejel ta njen sklep. — Zdaj, prav zdaj je moral prejeti pismo, v katerem mu je sporočila, kako je sklenila in ga prosi, naj ji vrne dano besedo z ozirom na povsem nove razmere, ki so nastale z očetovo smrtjo. — Vso noč je s krvavečim srccm pisala to pismo, vse jutro molila, naj Bog vodi zaročenčevo voljo, da jo pusti in se loči od nje. — —
Najtežje jo še čaka. Dobro ve, da to ne bo šlo tako gladko. Pozna ga, da si ne bo pustil tako hitro dokazati. — O, prišel bo sam, četudi ga je prosila, naj je ne moti v trdnem sklepu s prigovarjanjem in prošnjami. Da bi bilo pač to že prestano! Tudi zaradi njega! Kaj naj mu pripelje v zakon bolno, od kapi zadeto mater, sestro in brata? In prazne roke? — Bančni polom, ki je zahteval očetovo življenje, materino zdravje, jih je oropal popolnoma vsega
družinskega premoženja. Berači so. _ A
on! Poln nad v svojo karijero! To bi ga uničilo.
Da, da! Ostati mora trdna v svojem sklepu, pa naj jo stane kar hoče.
V tem je v veži pozvonilo. Čez par hipov je vstopila sobarica in naznanila dr. Arka.
t Prosim, peljite gospoda doktorja v salon. Takoj pridem.«
Čisto nekaj novega ie bilo to za sobarico. saj je doslej prihajal kot bodoči član družine nenapovedan in naravnost v sobo. Zmajala je z glavo in odšla.
Regina je krčevito sklenila roke in skušala ostati mirna. Molče je pogledala na križ na steni ter z negotovimi koraki odšla v salon.
Dr. Vladimir Arko je slonel ob omari temnega lica in povešenih oči. Ko je vsto-
pila Regina vsa bleda v črni obleki, 8c I njegova jeza izpremenila v nežnost.
»Regina, moja uboga Regina!« |„ vzkliknil in stopil korak proti nji.
»Ne tako, Vladimir, prosila sem te da me odvežeš od dane besede!« je rekla
»Ne, Regina, midva spadava skupaj Nič na svetu naju ne more ločiti,« je 0j. ločno izpregovoril.
»In vendar naju je že ločilo. Vse vej Vladimir. Ne morem biti tvoja, ker me vežejo druge dolžnosti,« je mirno odg0. vorila
»In dolžnosti do mene?« je osorno vprašal.
»Prosila sem te in te ponovno pro. sim, da me odvežeš od teh dolžnosti,« je proseče odgovorila.
»Tako? Tako lahko in enostavno to rečeš? Zdaj vem, da me nisi nikoli ljubila« ji je vn*el v obraz.
Molče je sklonila glavo. Lahko? — Pa naj misli tako. Morebiti se mu s tem razžaljeni ponos lažje potolaži.--
»Vladimir, končajva!« je šepnila, ker je čutila, da dolgo ne bo več zmogla. »Ne ločiva se v sovraštvu in z jezo v srcu! Pozneje boš našel novo srečo. Moje najboljše želje te spremljajo po vseh življenjskih potih. Odpusti mi, Vladimir in — z Bogom!*
Za hip jo je pogledal, če pač resno misli, potem pa se okrenil k vratom, ki so se za njim zaprla.
»Vladimir, ali nimaš besede slovesa?« je kriknila, a že so se zaloputnila tudi vežna vrata.----------
Uro pozneje, ko se je zjokala v svoji sobi, je olajšana in odločna stopila k materini bolniški postelji. Nagnila se je k bolnici in ji je šepetala: »Mamica, pri vas ostanem za vedno. Nov domek si bomo uredili in radi se bomo imeli.«
Le napol je zaslutila bolna mati veličino žrtve in njene ustnice so zašepetale: »Moj otrok, Bog te blagoslovi za to žrtevl«
Toda še enkrat, pozno zvečer, ko je storila svoje otroške in sestrinske dolžnosti, jo je premagala bolest. Kleče pred Kri-žanim je še enkrat razlila svoje mlado, po ljubezni hrepeneče srce v vročih solzah, dokler je ni, vdano v voljo božjo, ob vznožju križa prevzel spanec.
(Koocc prihodnjih.)
Književnost.
Nova zabavna knjižnica. 1. in 2. zvezek. Izdal Anton Kosi. Obsega drobne črtice, pregovore, uganke, kratkočasnice. En zvezek stane 7.50 Din ter se dobi po knjigarnah.
Ali že poznate »Mladega junaka«? Je to mladinski list, ki ga izdaja > Sveta vojska«, da bi mladino že v zgodnji mladosti pridobila iz ohranila za treznostno in krepostno življenje. Mične zgodbico, mnogo slik, lepi nauki, ki jih siplje list v dovzetna srca mladine, to glasilo mladih junakov toplo priporočajo. Celoletna naročnina J« 10 Din. Kdor želi eno številko brezplačno na ogled, naj piše na naslov: >Mladi junak*, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Čudoviti mlinček.
Nekoč je živela mati, ki je imela majhno hčerko, ljubko deklico petih let in nikogar drugega. Stanovali sta v mali hišici kraj gozda, visoko gori v hribih. In radi sta se imeli kakor je to mogoče lo med materjo in hčerko.
Nekega dne pa je mati zbolela in nikogar ni bilo, da bi skuhal zajtrk, kosilo in večerjo. Deklica je tekla v gozd vsak dan, da se je najedla jagod, a vseeno je bila še
Poglejmo ju danes, naša nova prijatelja 1 Danes sta pa na sadnem vrtu. Naš močni velerček se je spravil nad jablano. Z vso močjo jo stresa, da lete jabolka z nje kakor toča. Tudi Markcu po glavi, po ramah in po rokah; pa to nič ne stori. »Še, še,<: kliče in eo steguje k svojemu prijatelju. Ta pa res napenja vse moči, da še danes izprazni jab-
lano ln natrese prijatelju Markcu kar največ lepih rdečih jabolk. Kaj takega pa Markec tudi še ni videl. Ne more se odločiti, da bi pobiral; skače sem, skače tja, vselej pa skoči tja, kjer je toča jabolk najbolj gosta in ga najkrepkejše klesti. To je vika in krika. Visoko v vejah pa gospodari veterček, šumi in hrešči z vejami, da je na vrtu pravi sodnji dan. — Na tleh je ležalo že nekaj jabolk — poberavcev, za katere se
lačna. Toda kmalu je zmanjkalo jagod v gozdu in deklica je ostala lačna in hudo ji je bilo. Vsedla se je pod grm in je bridko jokala. Pa je prišla izza grma stara žena in jo je vprašala: »Deklica, zakaj jokaš?« Deklica pa ji je vso povedala, kako je mama zbolela, kako je zdaj hudo in da nimata kaj jesti. Ženi se je deklica smilila. Lepo jo je tolažila, nazadnje pa je segla v žep in je privlekla iz njega prav majhen mlinček, kakor ga imate pri vas za kavo. Prijela je jokajočo deklico za roko in ji je rekla:
pa Markec prav nič ne briga. Stisnili so se skupaj in zavili v svoje plaščke in čisto mirno žde v travi in gledajo začudeno, če se mar svet podira. Petero teh pozabljencev vidimo v travi, ko so jih pozabili pobrati, ali pa so se poniglavčki skrili v travo. O, zdaj jim je že žal. Le poglejte kako prestra-' šene obrazke imajol Ozirajo se v Markca,
da bi ga opozorili nase, a ta je še ves zaverovan v čudežno delo svojega prijatelja. — Bog ve, kaj bo Markec s tolikimi jabolki? Ce jih tudi natlači v žepe, tri, štiri stlači vanje, vse druge pa bo moral pustiti. Skoda, da nismo zraven; mi bi mu že pomagali. In tudi vemo, kam bi jih zanesli. Za celo zimo bi se preskrbeli. 0, da ta Markec ne misli na to! Vsega je zmešal njegov novi prijatelj! Kam ga bo neki zapeljal?.
»Nikar ne jokaj! Odslej ti in tvoja mati ne bosta nikoli več lačni. Poslušaj! Ako zasu-češ mlinček na levo, ti namelje lepe bele moke kolikor hočeš; ako ga zasučeš na desno, ti namelje lejje rumene polente kolikor hočeš. Ce pa pritisneš zgoraj v sredi na svetli gumb, pa preneha mleti. Ce pa komu poveš to skrivnost, pa mlinček sploh več noče mleti. Pojdi domov in dobro naj se vama godi!« Pri teh besedah je zginila.
Deklica pa je tekla z mlinčkom domov in sta imeli z materjo dovolj jesti.
Nekaj let potem pa je deklica zbolela in je umrla. Mama ji je oblekla najlepšo obleko, ko je ležala na mrtvaškem odru. Potem so jo pokopali in mama je še dolgo jokala na njenem grobu.
Ko je prišla domov, si je hotela skuhati večerjo. Zavrtela je mlinček na desno in začel je mleti lepo rumeno polento. Ko je je bilo dovolj, bi moral mlinček prenehati} toda mati ni vedela, kako naj ga ustavi. Obrnila in zasukala ga je na levo, pa ni nehal mleti, ampak je zdaj mlel lepo pšenično moko. Zavrtela ga je na desno, pa je mlel zopet polento, pa na levo in se je usipala iz njega lepa pšenična moka. Mati namreč ni vedela, da je treba pritisniti na svetal gumb, da preneha mleti. In tako je mlinček mlel kar naprej, da je bil v kuhinji na mizi velik kup moke in že je letela po tleh. Mati je napolnila z njo vse posode, pa mlinček je še mlel. Moka se je kupičila v kuhinji in se je v velikem kupu prevrnila v sobo in v vežo, a mlinček je še vedno mlel in mlel. Polna hiša je bila pšenične moke, kupičila se je že okoli hiše daleč naokoli. Mati se je komaj rešila, da se ni zadušila v moki. Tekla je v bližnjo vas in je prosila pomoči. Prišli so ljudje z vrečami in posodami ter so vse napolnili. Bilo pa je med njimi tudi mnogo lakomnežev, ki so hoteli vse sami pobrati. Eden izmed njih je hotel z grabljami nagrabiti moke; segel je prav blizu mlinčka. Pri tem pa je z grab-Ijam pritisnil na svetal gumb na mlinčku in — mlinček je prenehal mleti. Vendar je bilo toliko moke, da so je imeli mati in vsi vaščani za sedem let dovolj. Čudoviti mlinček pa je izginil, nihče ni vedel kdaj.
Kaj naj se isramo.
Brzovlak.
Ta igra ima precej sličnosti z igro >:Ali imate kaj škarij za brusiti?« Kakor pri tej igri se tudi pri »brzovlaku« postavi vsak igralec k svojemu drevesu, eden pa, ki ga je prej določiti, je »potnik«. Pred fgro, ko igralci določijo prvega potnika, se dogovore tudi za imena raznih mest, ki si jih privzamejo igralci ter tako predstavljajo razna mesta. Ko je vse to urejeno in stoji vsak igralec pri svojem drevesu, se postavi potnik pred ene,, \ igralca z vprašanjem: »Kam naj potujei ?« Tisti mu odgovori n. pr.: »Iz Ljublja 'e v Belgrad.« Ona dva igralca, ki*imata imeni teh dveh mest zamenjata prostor. Pri tei1 pa potnik skuša zase dobiti eno izprazn- nih mest. Ce se mu to posreči, je potem tisti, ki je ostal brez prostora, novi potnik in igra se vnovič prične. Ce se pa prvemu potniku ni posrečilo dobiti prostora, mora igro nadaljevati, dokler se mu to ne posreči.
Markec in veterček na potovaniu.
Klic v imenu tlačenih.
Slovenska Straža vljudno prosi vse gg. poverjenike, da blagovolijo pri razdeljevanju letošnjih Mohorjevih knjig, kakor tudi pri nabiranju novih udov in to vsako leto nabirati prostovoljne prispevke posameznih udov za Slovensko Stražo. Tretjina slovenskega naroda je pod tujim jarmom brez vsake pravice in svobode. Ne sme vec biti med nami Slovenca, ki bi se vsaj z enim dinarjem ne oddolžil zatiranim bratom. Vsak najmanjši dar je dobrodošel 1
V predobri zavesti, da so vsi oč. gg. poverjeniki preobloženi z delom, si vendar ne moremo misliti lepše in spretnejše na-rodno-obrambne organizacije ko po Mohorjevi družbi, ki je že pred vojno dajala naj-izdatnejši stalni dohodek Slovenski Straži. Klici iz Primorja so obupni I Prav iskreno vabimo vse čč. gg. poverjenike, da bi po priliki člane Mohorjeve družbe na to opozorili in iim priporočali, da ob plačevanju poštnine za knjige oddajo po svojih močeh skromen darček za Slovensko Stražo.
Z ozirom na dejstvo, da je Slovenska Straža poživila svoje delovanje v korist neosvojenih Slovencev, naproša odbor Slovenske Straže tem potom vse Mohorjane, da blagovoli vsak ud ob tej priliki darovali najmanj en dinar za Slovensko Stražo.
Odbor Slovenske Straže.
Občanski proračun!.
Občinski odbori in županstva sloje danes pred neprijetnim dejstvom, da glede sestavljanja občinskih proračunov za leto 1928. niso prav nič na jasnem in ne vedo ne kod ne kam.
Nedavno sem že pojasnil v »Slovencu« (št. 2-13), kako kv arno utegne postati za »bčine, ako bo treba predlagati proračune z nad 300%nimi dokladami k direktnim davkom v odobravanje ministrstvu za finance v Belgrad. Saj je znano, da je pot dol sicer kratka, nazaj pa strašno dolga, tako da n. pr. vsi proračuni občin iz mariborske oblasti, ki so bili poslani ministrstvu za finance v Belgrad, niti po preteku desetega meseca niso priromali nazaj. — Kako morejo gospodariti občine, ki nimajo odobrenih in rešenih proračunov, to vedo pač same, ne briga pa to ministrstva oči-vidno prav nič.
Da občine še danes, ko bi morali biti sestavljeni in na vpogled razpoloženi vsi proračuni za naslednje leto, niso na jasnem, kaj naj store, navodil od oblastnega odbora pa še niso dobile, ker jih dobiti niso mogle, je zopet kriva tista znana polževa naglica naše centralne (pravilno: centralistične) uprave. Vse mogoče kompeten-ce potegujejo ministrstva nase, rešitve pa ne dajo od sebe — kakor tisti Preširnov dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da najmanjše fige.
Znano mi je, da »je bilo storjeno vse kar se da, da bi ministrstvo za finance (generalna direkcija državnega računovodstva, odel®nje za samoupravne budže-te), izdalo pravočasno navodila, kaj prav za prav hoče od naših občin, in koliko samostojnosti in samouprave jim še prepušča; — vse brez uspeha! —-7»
Kaj tedaj storiti? — Na vsa taka vprašanja, ki jih prejemam od raznih strani pismeno in ustno, odgovarjam tem potom, ker menim, da ni župana, ki bi ne bral poleg »Občinske Uprave« tudi »Domoljuba«.
Občine naj se ravnajo pri sestavljanju in ugotavljanju občinskih proračunov po navodilih, ki so jih prejela zadnja tri leta od velikega župana. Vsa navodila ostanejo v bistvu veljavna tudi v prihodnje. Izpre-memba bo le v toliko, da bodo morale predlagati občine proračune naravnost oblastnemu odboru, a ne več okrajnim glavarstvom (sreskim poglavarjem).
Tudi glede občinskih davščin naj se drže občine dosedanje prakse. Lc to jim priporočam, da naj kolikor mogoče sklepajo doklade k direktnim davkom pod 300%, da pojde reševanje proračunov gladkeje od rok. — Oblastni odbor seveda ne »nore dati točnejših navodil, dokler sam ne predme smernic od ministrstva za finance. — Sicer pa velja naravno pravilo: v potrebi ravnati samostojno. — Čemu so pa občine avtonomne?
Fran Krist-nn, občinski revizor.
Komu se sreča smehSja ?
No zamudite ugodne prilike in poskusite srečo pri II. stadionski loteriji. Žrebanje bo 1. decembra 1927; srečka stane samo Din 10, o lahko zadenete z njo katerega izmed naslednjih dobitkov:
1 glavni dobitek »Vila Stadion«*: z vrtom vred Din 160.000; 10 dobitkov: šivalni stroji po Din 4000 40.000 20 „ kolesa, sioSka, ženska 2000 40.000 10 „ uro na nihalo po Din 1000 10.000 10 „ žepne ure po Din 500 5000 20 „ predmeti v vrednosti 350 5000 20 „ „ „ „ 200 1000 110 „	„ „ „	1(X) 11.000
Vseli dobitkov je 210 v skupni vrednosti 275.000 Din.
Ako Vam bo sreča naklonjena, pridete zelo po ceni do lastne hiše! Naprodaj so na deželi pri vseh orlovskih odsekih, a v Ljubljani pri: Kordiš Angela, Wegova ul. 2; Košir Julijana, Gregorčičeva ul. 12; Dimic Marija, Marijin trg; Union, trafika, Miklošičeva cesta; Šoulcal, Pred šikofijo; Mlakar Valentin, Resi jeva c.; Zabred, pred glavnim kolodvorom; I. Pugel, Prešernova ulica; Belak, Dunajska c.; Pezdir Franja, Gradišče 3; Morlic Minka, Kopitarjeva ulica 1; Glavna trafika, Stritarjeva ulica 1; Nagode, Mestni trg 25; Gruber A, Sv. Petra c. 51; Pleško A„ Sv. Petra c.; Beline I., Sv. Petra c.; Neža Blaž, Dunajska cesta 12; Trgovina Ničman, Kopitarjeva ulica; Pri upravi »Slovenca«; Kolportaža »Slovenca'-'; Čuvaj Stadiona.
Izredna prodaja zimskega blaga
po skrajno znižanih cenah, 'že za mali denar dobite volneno blago za žensko obleko ali plašč, s*«o za moško obleko ali vrhnjo suknjo. Pri nakup« volnenega ženskega blaga preko 500 Din dobite zastonj 1 ivileno ruto!
L PGTOKAR - LJUBLJANA
VODNIKOV TRG
Meh za smeh.
Zamočilnik je sel v hlov, ker se je n dejal, da bo vsak hip krava vrgla. Tod kravi se ni nikamor mudilo. Zato je posti? vil Bina Janeza v hlev, da pazi, sam na j„ prišel večkrat pogledat. Ko je zopet stonjl v hlev in videl, kako krava žre, Janez pa j« stal pri kravi, ga je jeza popadla ter je 2a-klical Janezu: »I tak pojdi no proč, če te krava vidi, da stojiš tu tako neumno bo
mislila, da je tele že vrgla.«
★
»Jaz se poročim z lepim dekletom In dobro kuharico.^ »Ne bo nič, moj dragi dvoženstvo je prepovedano.«
Polir je prišel v hišo nasproti oni, katero je on zidal s svojimi delavci. Oprostite, gospodična, ali morda vi pojete?«
»Da, gospod, kaj pa je?"
»Ah, prosil bi vas samo, kadar pojete oni visoki glas, da ga ne držite tako dolgo. Moji delavci tam na stavbišču so že dvakrat delo pustili, ker
so mislili, da že poldne
tuli.«
*
Vedoževalka: Karte tu kažejo, da bo-dete dobili bogatega, mladega in elegantnega gospoda za moža, kateri bo vse vaše želje izpolnil.«
Oospa: »Izvrstno. Sedaj mi pa še povejte, kako naj se svojega sedanjega znebim?
*
Gledališki ravnatelj: Vi morate itrro na vsak način spremeniti. Junak v zadnjem dejahju ne sme vzeti strupa, pač pa se mora ustreliti.?
Pisatelj (začudeno): Zakaj pa?i
Ravnatelj: »Zato da se bodo gledalci vsled strela zbudili.c
¥
Sodnik: »Torej ugotovljeno jc, da ste Zaplotarju rekli luinp in cigan. Ali imate k temu še kaj dodati?« — »O še mnogo! Pa bi prišlo predrago.«
-f
Dva dobrovoljčka v Ljubljani sta se vračala pozno domov. »Ti,« pravi eden, »če hočeš, da te ne bo nihče slišal, ko pri deš domov, sezuj še že pod stopnjicami. sleci in poravnaj obleko na roko ter lepo počasi lezi po stopnjicah v sobo in takoj v posteljo.«
Drugi dan sta se srečala. »No, kako j« bilo snoči?« ga vpraša ta, ki mu je dal svet? »Slabo. Sezul sem si čevlje in vse tako storil, kot si mi pravil, lezel sem P" stopnjicah, da ni bilo slišati najmanjšega ropota. Toda, ko sem prilezel vrh stop-njic, sem stal pred frančiškansko cerkvijo.« (Pred frančiškansko cerkvijo so namreč visoke stopnice.)
Priporoča se pWfŠLOVENSKI ZAVOD
Vzajemna zavarovalnica
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA H
kt je edini te vrste! — Podružnice: v CELJU. Breg 5t. 33 - ZAGREB, Hacelnova ulica 12 -SARAJEVO, Koroščeva ulica 15 to v SPI'™, ulica XI. puka