Štev. 72.
Trst, v četrtek 13. marca 1913

IZHAJA VSAK DAN
M 9» »Mtelfab in praznikih tk 5., tk ^«nad«EjkJli »t 9. e?atr^ V vvwl?ua IU>t. 8« prodajajo po 3 nvA. (6 stol.) ▼ mnogfk »karnah v Trstu in okolici. Gorici, Šr&nju, 9*. P ©trm, v s,rtojni, Sežani, Nabroiini, 3r. Luciji, Tolminu, Ajdor-. Dornberpn itd. Zh^tarel« It«*, po 5 nvft. (10 stoi.) ^ 1/LA8I »E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 CENE: Trgovinski in obrtni ogia-si po 8 »t wtm.
• vfrictoe, zsJivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov m •' *> ft mm Zn oglas« v tekata lista do 5 rrst 20 K, Tsaka , vjjjna vrst« K 2. Jiali oglasi po * »tot. besoda. naj-*j pa 40 h to t. Oglase sprejema In*erxtni oddelek aprare — Plačuje s« izključno le upravi „Edinosti*.
Plačljivo In tožijivo v 7r*tu. ... a^i/i hii~ TT '
Glasilo poUtifetgt druitva
Tečaj XXXVIII.
naročnina ZNAŠA
aa **W	a« k, ©ci In* »v X. 3 .isepoe« <1 K;
rofefc« th. tSopoflian- uarocnLu«. M uprava ne ■	aa a*««4Jak« UAaaJ.
Sm VN, aa	lat* St** » IO
Tak Aopaa maj se potikajo ne sreda, tve LiaU. . vwu \ i—i ee ee epre)Mu]e ta rtk«plal ae m ■•ročaja«.	n r«ki&mach« j« ;vohljali aa	t* i
UREDNIŠTVO t	ftatttd 2t (BumOri
ta odgorr.rai arsdnik $TKFA5 »iODI*. Lar -v kl.rifg) U^ta „Kdioost". - Na-iumil* T:»um. .
f ^m^jaaiir ^roMvoa ▼ TuCa G-iorjtfo Galauj
»i-nrtinfcri rala« Itev. 54.1-651- rtLT^OI & »X
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
tržaške okolice
za prihodnje občinske oolltoe
za nedeljo, dne 16. marca 1913
ob 10 dopoldne t „Narodnem domu" v Trstu.
DNEVNI RED:
Posoetouonle o predpripravah za bližajoče se občinske oolltoe.
Opomba. Kdor želi vabilo, naj se priglasi. Vabljeni smejo druge privesti s seboj.
K obilni udeležbi vabi ODBOR
Mednarodni politični položaj.
DUNAJ 12. (Izv.) V političnih krogih pozdravljalo uradni komunike, ki razglaša demobilizacijo kot razveseljivo znamenje, da sta Avstrija in Rusija odločeni, diference izravnati mirnim in prijateljskim potom. — Velifco važnost ima dcmcb!lizaci?a tudi za mirno razrešitev balkanskih vprašanj ker pomeni ta demobilizacija, da se je Avstrija izrecno odpovedala agresivni politiki napram balkanskim državam, posebno napram Srbiji. Zatrjujejo, da ni izključeno, dj bo sledila delni demobilizaciji v Galiciji tudi v kratkem delna demobilizacija na Južnih mejah.
Iz Belgrada prihaja vest, da se bodo med Srbijo in Avstrijo v kratkem pričela pogajanja zaradi demobilizacije in politični krogi trde, da se je dunajska diplomaci}a odrekla intransingentnemu stališču glede Skadra in Djakovice, tako da bo mogoče najti kompromis, če se na bojiščih izvrše gotova dejstva, zlasti če pade Ssader. Balkanske armade imajo dovolj časa za to, ker je smatrati posredovalno akcijo velesil za enkrat tudi za velesile nepričakovano za ponesrečeno.
Delna demobili acija v Avstriji in Rusiji.
DUNAJ 12. (Izv.) O obsegu demobilizacije na gališki meji poročajo vojaški krogi sledeče: Število ruskih rezervistov, ki bodo odpuščeni, znaša 300.000 do 350.000 mož. S tem se Število obmejnih Čet zniža pri vsaki stotniji na 150 mož. Avstrijska demobilizacija se bo izvršiia tako, da bodo imele avstrijske stotnije približno enako število mož, kar pomenja, da bo odpuščenih samo kakih 40.000 mož, kar odgovarja zvlšanemu mirovnemu stanju. Normalno Šteje namreč avstrijska stotnlja ca. 90 mož. Avstrijska vojna uprava bo odpustila vse rezerviste, deloma pa jih bo nadomestila z drugimi, ki jih bo sedaj vpoklicala. To ojačenje mirovnega stanja hoče avstrijska vojna uprava uvesti kot normalno. Ker pa to trajno ni mogoče z vedno novimi vpoklici rezervistov, je pričakovati, da bo vojno ministrstvo v kratkem izročilo avstr. in ogrski vladi predlog
za zvišanje rekrutoega kontingenta. Častniki polkov, ki stoje v Galiciji, so že dobili dopuste in jih je prav mnogo videti danes ca Dunaju.
DUNAJ 12. (Izv.) Iz diplomatičnih krogov se poroča, da prične Rusija s odpuščanjem rezervistov dne 14. t. m. Na avstrijski strani bodo odpuščeni iz I., X. in XI. madnega zbora vsi vojaki rezervnega letnika 1908. — Po Veliki noči pa bo vpoklican prvi turnus rezervistov k vojaškim vajam, tako da bo mirovno stanje armade zopet zvišano.
BERLIN 12. (Izv ) Komunike Rusije in Avstrije o delni demobilizaciji je zadovoljil vso Evropo. Vendar pa politični krogi na-glašajo, da še oddaleč niso odpravljene s tem vse težkoče internacionalne krize in da obstaja ljubosumnost med obema državama še naprej. Tudi balkanska kriza Še ni izgubila vse ostrine. Splošno evropsko pomirjenje pa Je popolnoma izključeno, ker se vse evropske države, z Nemčijo in Francijo na čelu, neprestano z vso energijo oborožujejo naprej.
Razburjena Avstrija. Srbska ekspedicija v Albanijo.
SOLUN 12. (Izv.) Včeraj se je na štirih grških parnikih odpeljalo nadallnih pet srbskih bataljonov proti Draču. Srbska vlada je sklenila s solunskimi trgovci cogodbo za dobavo živeža, moke in sladkorja za 18.000 lfudij in dobavo krme za več sto konj. Za jutri je napovedan prihod novega srbskega bataljona.
BERLIN 12. (Izv.) Dunajski dopisnik „Vossische Zeitung" brzo'ailja, da namerava Avstrija, vznemirjena vsied novih srbskih operacij v Albaniji in pred Skadrom, staviti na jutrišnji seji veieposlaniške reunije zahtevo, da na| zastopniki velesil intervenirajo v Belgradu in vprašajo srbsko vlado, ka| je namen novih srbskih operacij v Albaniji.
Velevlasti na) odločno opozore Belgrad, da je veleposlaniška konferenca sklenila avtonomijo Albanije soglasno in da obsojajo vsak korak Srbije, ki je naperjen proti temu sklepu.
BELGRAD 12. (Izv.) Vest, da je avstrijski poslanik Ugron interveniral pri srbski vladi glede nove srbske ekspedicije v Albanijo in protestiral proti odpošiljanju nadalj-nih srbskih čet, Je netočna. Tozadevno Je le srbski poslanik na Dunaju, Jovanović, ob priliki svojega bivanja v Belgradu, kon-feriral s srbsko vlado.
General Živkovič na smrtni postelji.
BELGRAD 12. (Izv.) Bolezen generala t Živkovića se je tako poslabšala, da se je! bati najhujšega. Bolnika je na novo popadel ] tifus in se nahaja že napol v agoniji.
Odgovor balkanske zveze na noto velesil.
BELGRAD 12. (Izv.) V petek odgovore balkanske države velesilam na njih noto
Turška križarka pred Dračem.
[pet vpasti v Perzijo. Čisto mogoče Je, da
RIM 12. (Kor.) .Agemia Štefani- po- j £ P0,?sti province Asar Bejčan v najkrajšem iz Draca: Danes Je neka turška I *?su' sto' Pod vplivom reakcljonarjev
..... ■ ...	.	t ffoopnt Ip niilnn nnnrnri vmrln nn nt»unrnn«t
Šaha.
nevarnost vse potrebne vspešen vpad bivšega
roča
kr i žar ka ti pa "^H a m i dle"" Iz stre lila T5 topov-1 ?efnt le °uln° opozori! vlado na skih krogeij proti srbskemu taboru In se' L° |ow DOZJa ' takoj ukrene vse nato, ne da bi napravila kako škodo, od-J5°.rake' da PrePreC1 stranila.
Mirovno vprašanje.
DUNAJ 12. (Izv.) Kakor se poroča iz Belgrada, so vzeli srbski vladni krogi z obžalovanjem na znanje vest, da Turčija odklanja zahtevo balkanskih zaveznikov, da privoli že v predhodni mirovni pogodbi v mirovne pogo|e balkanske zveze. Povdarja se, da je balkanska zveza že v drugič, kljub zmagoviti vojni pripravljena vpoštevati želje velevlasti. Če pa se bo pospešenje sporazuma zoDet zavleklo radi neprestanega obotavljanja Turčije, je jasno, da bo morala Turčija tudi sedaj prevzeti vso odgovornost za razvoj nadaljnlh dogodkov.
Odločilna faza bolgarsko- rumunskih pogajanj.
BUKAREŠT 12. (Izv.) Rešitev bolgarsko-rumunskih spornih vprašani stopa sedaj v odločilno fazo. Treba je le še definitivno določiti kra|, kjer naj se vrše of^cljalna pogajanja. Ruska vlada se je odločno izrekla za Petrograd in upa, da prodre s svolim predlogom in to tembolj, ker sta tako Ru-munska kakor Bolgarska zadovoljna s predlogom. Takoj, ko bo definitivno rešeno to vprašanje, se prično odločilna pogajanja in je upati, da pride kmalu do sporazuma.
BUKAREŠT 12. (Kor.) Misija poslanca princa Ghike, ki je kot delegat rumuiske vlade odpotoval v Petrograd, ni uradna. Princ Ghika je odšel v Petrograd le na dopust in bo porabil to priliko, da natančno informira petrograjskega rumunskega posla nika Nana o razvoju bolgarsko-rumunskega konflikta.
Srbsko-grSki teritorijalni sporazum.
DUNAJ 12. (Izv.) „Zeit* poroča iz Belgrada, da je prišlo med srbsko in grško vlado glede razdelitve novoosvojenega ozemlja do popolnega sporazuma. Vsaka država obdrži ono ozemlje, katero je osvojila tekom vojne. Grški pripade torej tudi Solun, Srbiji pa Bitolj, Veles in Ohrid. Srbi in Grki so še pred začetkom drugega dela balkanske vojne obvestili bolgarsko vlado o tem sporazumu, a Bolgarska še dosedaj ni odgovorila.
PODLISTEK.
„Psyche"
Komedija v treh dejanjih. Spisal Ivo conte Vojnovlč.
K nocojšnji premijeri v tržaškem slovenskem gledališču.
Med vsemi Jugoslovanskimi avtorji zavzema najčastneje mesto Dubrovčan Ivo conte Vojnovlč; ne le njegov sfjajni dialog in fina psihologija, temveč tudi njegov odlični dramatični talent mu zagotavlja palmo v jugoslovanski literaturi. Na našem odru ni conte Vojnovič novinec, kajti dve njegovi drami sta bili z uspehom Igrani na nsšem odru. „Ekvinokcij" in »Smrt majke Jugovićev" sta že dokazaia, da je conte Vojnovlč prvak naše drame, a nocojšnja *Psyche" bo jasen dekaz, da conte Vojoović ni samo dramatik, temveč tudi komediograf najfinejšega žanra.
Tudi v „Psychi" se poznajo vse lastnosti njegovega aristokratskega peresa. Arl-Mokrat duše, a demokrat življenja, to je
Ogrska magnatska zbornica.
BUDIMPEŠTA 12. (Izv.) V petek se sestane magnatska zbornica, da sprejme novo volilno reformo. V soboto odide Lukacs že na Dunaf, da predloži zakon cesarju v sankcijo.
Ogrska reprezentantska zbornica. Opozicija prične zopet z obstrukcijo.
BUDIMPEŠTA 12. (kv.) Jutri prične zbornica z razpravo o predlegi glede revizije glede posredovanja. V diplomatičnih krogih hišnega reda. Opozicija se trudi, da spravi se zatrjuje, da bo balkanska zveza sprejela za jutri vse poslance v zbornico. Kaj name-samo omejeno posredovanje, tako da bodo rava sicer še ni znano, a neki voditelj opo-veleslle igrale le vlogo glasnikov med ziclje Je izjavil: „V jutrišnji seji ne pride
do nobene deklaracije in tudi ne do bučanja trompet, pač pa bo opozicija še na občut-nejŠi način pokazala svoje mnenje.
obema strankama.
Grki zasedli Konico.
ATENE 12. (Kor) Uradno
se poroča
iz janjine: Po zavzetju Laskovika so odSIe grške čete proti Konici in zasedle mesto
Bivši perzijski Sah se vrne v Perzijo.
TEHERAN 12. (Kor.) „Reuterjev urad"
brez vsakega odpora. Ljudstvo je sprejelo poroča: V poučenih krogih izjavljajo, da čete z velikanskim navdušenjem.	(namerava bivši perzijski šah spomladi zo-
Vojnovič. Nacijonalist, ki ga Je navdušila	in sicer med poljsko emigrantsko aristokra-
kosovska epopeja, nam je napisal svojo	djo. Grofica Wronska se je izselila iz Polj-
„Smrt majke Jugovićev", ki stoji tako monu-	ske in se naselila na Dunaju. Vsi so Jej
mentalno v naši literaturi, kakor stoji Me-	pomrli, nikogar nima več razun svoje krasne
štrovićev „Kosovski hram« večno kot spomin	vnukinje Olge. Možitev Olge Je njena edina
Junakov aa Kumanovem. Proroški Je zapel:	skrb. V njeno hišo zahaja tudi Vladimir
„V resnici, zemlja, jaz ti pravim, v tebi Je	Branievvski, slaven poljski slikar. On ljubi
rešitev in vstajenje I"	Olgo, toda ni se upal tega nikdar priznati,
Ia pesnikove besede so se vresničiie:	ker je mnogo starejši od Olge. Tudi Olga
vstala je zemlja, vstali so njeni najboljši	ga ljubi, toda ponosna Poljakinja, tudi ona
sinovi in osvobodili grob Miloša in Lazarja,	noče priznati svoje ljubezni. BraničWikega
nad Kosovim poljem pa zmagonosno plapola	je svojčas prevarila ženska, toda v svoji
srbska zastava kot simbol osvobojene raje.	nesrečni ljubezni je postal umetnik in
Taka Je moč pravega pesnika in conte Voj-	slaven mož.
novič je pesnik, pravi, po Bogu navdahnjeni Olga se zaroči s princem Rhodenbergom
pesnik. Kakoršen je v .Smrti majke Jugo-	in Braniewski, ki je v svoji sliki „PsycheM
ćev", takšen je tudi v nocojšnji „P5ychi",	naslikal svojo ljubezen, hoče uničiti umotvor,
ki Je, pravo mojstrsko delo naše literature.	Zadrži ga pa grofica Wanda, ki Je bila
Četudi je »Psyche<t prvenec, je vendar	njegova prva ljubezen.---
popolno delo, krasno zamišljeno in tehnično Nediskretno bi bilo, če bi tu opisal
tudi prav tako izdelano. Komedija je pisana	vse dejanje, rečem pa lahko, da je „Psyche*
v časih, ko sta mlajši Dumas in Agier bila	med najlepšimi igrami, U so se uprizarjale
v modi, in tudi ta romantika, ta tiha in	na našem odru. Dih tople romantike veje
nežna sentimentalnost, ima na odru svoj	skozi to fino in duhovito delo, ki bo našemu
neodoljiv čar. „Psyche* (»Duša") jo imenuje	občinstvu gotovo izredno ugajalo, i avtor in duša je tudi središče vsega de- Leon D^-ntinoTič
j jacja. -	_ &
' Milje svoje igre je prenesel na Dunaj
Nemški učitelji proti nemški obstrukcijl na Češkem.
PRAGA 12. (Izv.) Nemška učiteljska društva poživljajo nemške poslance na Češkem. naj pristanejo na izločitev učiteljskega vprašanja iz kompleksa spravnih pogajanj, če pa to ni mogoče, naj opuste obstrukcijo v deželnem zboiu. Društva pozivija|o tudi centralno organizaejo nemškega učiteljstva na Dunaju, naj prioravi vse potrebno za demonstrativen štrajk.
Revolucija v Mehiki.
EL PASO 12. (Kor.) Iz Parala v provinci Chitnahna je došlo poročilo, da se ie vršila dne 5. t. m. med vladnimi In vstaškimi četami krvava bitka, ki je trajala ce ih 50 ur. Na obeh straneh se je bojevalo po 1500 mcž. Vstaši so bili končno poraženi. Izgube so na obeh straneh velikanske. Mesto je slino trpelo, tako da je občinstvo priredilo izgrede. Tržnica je bila zažgana. Čete so bile primorane streljati na občinstvo.
Nerodno železnlčorstoa In politične razmere no SlooensRem.
(Konec.)
Naše društvo ni lokalnega, tržaškega, temveč jesplošnoslovenskega pomena; naše društvo je za tržaško Slovenstvo ravnotakega pomena, kakor za Ljubljano, Maribor, Celovec, Gorico; za Primorsko ravno tolike v veljave, kakor za Kranjsko, Koroško in Štajersko! In ravno z ozirom na to bi moralo naše društvo imeti za seboj krepko zastopstvo parlamentarcev vseh slovenskih krajev. Češke, poljske in nemške organizacije imajo na razpolago močne parlamentarne zveze; njihovo delovanje je lahko, ker imajo na svoji strani ne samo posameznike, ampak tudi cele klube, ne izvzemši najvplivnejših parlamentarcev.
Pri nas je vse drugače! Politične razmere so tako zasukane, da mestna in deželna inteligencija pri volitvah ne prihaja do uveljavljenja svoje moči, ker jo sila kmet-skega elementa visoko prevladuje. Posledica temu je, da imamo v državnem zboru zastopnike kmetskih mas, ki za razvoj in-dustrijalnih obratov in ne v zadnji vrsti tudi železniškega obrata iz lahko umljivih razlogov ne kažejo najmanjšega zanimanja. Mestnega zastopnika imamo le v Ljubljani in Trstu. Ta dva zastopnika, državna poslanca, gg. dr. R a v n i h a r in dr. R y b a f, sta vsa na strani našega društva in sta zanje že jako mnogo storila. Društvu pa samo dva poslanca tudi ne moreta zadostovati. Treba je zainteresirati vse slovenske državne poslance, od prvega do zadnjega, za interese Slovenstva na železnicah. Neprestano prodiranje nemštva in sistematična germanizacija čisto slovenskih krajev potom importiranja nemškega urad-ništva se da preprečiti le z odločnim nastopom vseh slovenskih državnih poslancev. Eden ali dva poslanca sama ne moreta tudi ob najboljši volji doseči vidnih uspehov, ne za posameznika, še manj pa za splošnost.
Uvidevam potrebo skupne akcije pri parlamentarnih zastopnikih slovenskih. Dokler nimamo v naših parlamentarnih možeh enake zaslombe, kakor Čehi, Poljaki, Nemci v svojih državnih poslancih, tako dolgo ne moremo pričakovati trajnih in vidnih uspehov našega delovanja v narodnem oziru.
Naši gospodje državni poslanci so vseskozi visokega spoštovanja vredni gospodje, ki uživajo med volilci zasluženo zaupanje, a imajo to lastnost, da se, enkrat izvoljeni, zibljejo sladko na poslanskem stolcu, ne meneč se za ljute narodne boje, ki jih bi-jejo drugi pripadniki naroda. Pri slavnostnih banketih, otvoritvenih shodih, sejah itd. imajo naši gg. drž. poslanci nebroj visoko-donečih besed in fraz, kakor takrat, ko gre za njih izvolitev; ko pa je treba iz abstraktnih višav, doli v konkretno nižino narodnih institucij in njih vsakdanjih borb, tedaj mislijo ti gospodje, da je rešeno narodno narodno vprašanje že, ako se zanje več ne zanimajo.
Narodni državni poslanci so narodnim organizacijam tako potrebni, kakor voda in zrak zdravemu človeku. Organizacijam je zaslomba in mora biti le parlamentarno zastopstvo; brez tega organizacije životarijo, morda celo leta in leta, a slednjič opešajo popolnoma, razpadajo, ker članstvo, ki ima
Bcran II.
„EDINOST" St. 72.
V Trsta, dne 13. marca 1913.
čuteče srce in razum, spoznava, da je brezuspešno biti član takih stanovskih organizacij, ki nimajo parlamentarne zaščite.
Gospodje državni poslanci, ki so izvoljenci zavednega naroda in cvet njegov, so v prvi vrsti poklicani, da čuvajo in negujejo narodne institucije eminentne važnosti. Državni poslanci so naši pravi zaščitniki, naši pravi vojskovodje, tolmači naših stremljenj. Oni morejo pospeševati vse narodne ustanove, oni so pa istotako tudi lahko vzrok njihovega razpada. Gorje tistim narodnim vojskovodjem, ki jim razvoj in blagor narodnih svetinj ni na srcu. Ena tistih svetinj pa je naše — stanovsko društvo.
Naše društvo je tu. Rodilo je navdušenje za vzvišeno narodno stvar. Po vsej domovini slovenski razteza to društvo svoje delovanje. Poklicano je, da ščiti svoje na-rodno-zavedne člane pred velenemškimi valovi, ki butajo ob trdo steno Jugoslovanstva. Visoka je naloga, ki si jo je društvo svoj čas nadelo in jo sedaj izvršuje po svojih skromnih močeh. Istotako visoka je tudi dolžnost merodajnih faktorjev, naših g g. državnih poslancev, da se z vsemi silami, z vsemi sredstvi zavzemajo za to, da se društvu olajša ogromno delo.
Vemo, da govorimo iz duše vsakega posameznega slovenskega železniškega uradnika, ako rotimo vse državne poslance slovenskega naroda, brez najmanjše izjeme, da se vsi, kakor en mož, postavijo ob stran našega, z njihove strani malodane popolno m a p r e z i r a n e g a stanovskega dru š t v a. Izgovor enega ali drugega poslanca, da interesi njegovih volilcev ne dopuščajo, da bi se zavzemal za interese — materijalne, socijalne ali narodne — železniškega uradnika slovenskega — ne drži, in ga že danes kar najodločnejše zavračamo.
Pred seboj mora imeti narodni poslanec samo en cilj: bodočnost naroda. Vse svoje ravnanje mora podrediti temu stremljenju. In ker tudi mi služimo visokemu idejalu — narodnega osvobojenja, zahtevamo, da se vsi izvoljeni poslanci slovenskega naroda postavijo na našo stran, da ramo ob rami z nami skušajo odvrniti nevarnost nemškega navala proti jugu, da z nami vred poskušajo rušiti stebre velikega nemškega mostu do Adrije.
Ljudski zastopniki, ki bi hoteli prezirati naša stremljenja, niso naši prijatelji, niso mis jonirji in pijonirji slovenskega naroda; oni so najočitnejši sovražniki ne samo železniškega uradni-štva, ampak vsega — slovenskega naroda sploh.
To hočemo in moramo javno pribiti, da ne bo pozneje — prepozno. Opozoriti moramo našo slovensko javnost, naše ljudske zastopnike na te prežalostne razmere, v katere nas tira nespametna politika na Slovenskem — v škodo narodu samemu! Opozoriti moramo merodajne narodne faktorje že danes na te veleusodne razmere, da nas ne zadene kedaj — očitanje, da smo s zavezanimi očmi tavali po svetu brez ciljev in se izgubili, ne da bi kdo jokal za nami.
Napredek in obstoj društva je gotov le, ako dobi moralno in fizično zaslombo v vseh državnih poslancih slovenskih.
V nasprotnem slučaju — društvo životari in kdo ve, da mu ne bo kmalu bila zadnja ura ? ?
Ako bi društvo prenehalo obstojati, tedaj smo gotovi, da temu ne bo vzrok nemarnost članstva, temveč edino le neoprostljiva in prokleta brezbrižnost poslancev slovenskih samih.
Opozorili smo danes naše državne poslance pred najvišjim društvenim forumom. S tem smo storili m i svojo dolžnost. Na poslancih je, da oni store v bodoče svojo dolžnost napram nam — napram našemu „Društvu jugoslovanskih železniških uradnikov".
Besedo in dejanje imajo sedaj gg. poslanci.
III. Slovenski vsesokolski zlet v Lljubljani.
Bratje na delo t
Zima se je umaknila in v deželo se seli vesela pomlad. Pomlad našega sokolskega leta. Bratje, ne pozabimo, da |e treba v tej pomladi marljivo sejati I Vsak naj se zaveda, da je delavec na mladem polju, ki ga pride ob avgustovih poletnih dneh pogledat slovanski svet. Zato bratje na delo — samo še 5 mesecev nas loči od našega z l e t a ; polnimo to kratko dobo z neumornim delom. V telovadnici, v sejah, v odsekih, povsod se mora razviti veselo skupno delo, da nas ne prehiti poletje.
Razstavni odsek. Ob prilikizleta se piiredi sokolska razstava. Za to se je izvolil poseben odsek, ki je imel dne 4. t. m. svoj prvi sestanek.
Večje zletlšče. Kolikor se zamore presoditi po sedanjih pripravah, bo projekti rano zletišče s telovadiščem za 1200 telovadcev premajhno. Zato je stopil tehnični odsek v dogovor s stavbenim, da le-ta izdela načrt zletišča s telovadnim prostorom za 2000 telovadcev.
Godbeno s prem 1 jevanje za članske vaje je sedaj vaditeljskim zborom v dveh oblikah na razpolago. Zveza ]e izdala klavirski izvleček, ki stane 1 K in se naroča pri zvezi; tvrdka Milko KrapeŠ v Ljubljani pa Je založila gramofonske plošče. Godba za vseh pet sestav bo na treh ploščah, ki stanejo skupno 9 K, s polto 10 K. Tako je dana vsem telovadcem prilika, da vadijo zletae proste va]e ob spremljevanju godbe; tudi partitura za pihala natisnjena bo še v teku tega tedna.
Ćeški Sokoli na našem zletu. Odbor Češke Obce Sokolske |e sklenil, da je delovati na to, da se udeleži češko So-kolstvo III. slovenskega vsesokolskega zleta v Ljubljani v kar največjem številu. Sestavili so že rediteljski odsek. Češki telovadci se udeleže zletnih prostih vaj ter poleg tega nastopijo še s svojim posebnim sporedom. Da proučita zletne proste vale za člane in članice, |e odposlala Češka Obec Sokolska b. A. Hellerja in sestro Malo v Ljubljano; mudila sta se ondu dne 5. lan. Predsedstvo „Č. O. S." je sklenilo načelno, da se morejo češke sokolske odprave v LJubljano udeležiti samo člani v kroju in pa članice ženskih sokolskih odsekov. Sploh se Češko Sokolstvo zelo marljivo pripravlja na naš zlet, o katerem Je že razpravljalo in še bo razpravljalo na svojih župnih občnih zborih; mnogo društev Je že ustanovilo zletne sklade. Skoraj vsi češki sokolski glasniki prinašajo simpatično pisane pozive in notice o zletu.
Hrvaško sokolstvo bo na zletu polnoštevilno zastopano. Tehnični odsek „Hrv. Sokolskog Saveza" Je sklenil, da nastopijo hrvaški Sokoli s svojo posebno točko in sicer z vajami z vesli. Sestave vaj so že objavljene v drugi številki „Hrv. Sokola-; izvajalo jih bo 400 telovadcev. Poleg tega pa nastopijo hrvaški Sokoli tudi pri skupnth prostih vajah najmanj z 200 telovadci. Po hrvaških sokolskih društvih se že vrše mar-i ji ve priprave za III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani.
Srbski Sokoli iz Hrvaške, Bosne, Hercegovine in Dalmacije se tudi izredno marljivo pripravljajo za naš zlet. Minoli mesec mudil se Je v Ljubljani načelnik srbsksga Sokola v Zagrebu, da temeljito prouči zletne proste vaje.
Slovenski Sokoli naravno, da 3e tudi že marljivo pripravl|aJo na svoj jubilejni zlet. Skoraj po telovadnicah vseh društev polje živahno življenje — ako pa se kje z zletnimi pripravami še ni pričelo, je dolžnost vaditeljskih zborov, oziroma odborov, da nemudoma prično. Tehnični odsek in zvezni vaditeljski zbor sta predelala minoli teden tekmovalne vaje za vse tri oddelke na vseh orodjih. Vaje bodo priobčene v drugi številki „Slov. Sokola", ki izide te dni.	(ZvrŠetek pride.)
Domače vesti.
Odlikovanje. Dvornemu svetniku In višjemu državnemu pravdniku v Trstu, dr. Kariu Chersichu, Je bil podeljen viteški križec Leopoldovega reda.
Zakaj se moramo že sedaj vsi zanimati za prihodnje volitve? Saj imamo še skora] cele 3 mesece časa in saj Je vendar uvedena volilna dolžaost, ki sili tudi mlačaeje na volišče, — tako te gotovo zavrne marsikateri naš človek, ki ga vabiš sedaj k narodnem delu. In odgovor tem gospodom je prav lahek. Dosedanje volitve v Trstu so vže večkrat pokazale, kako je bil konečni vspeh odvisen od malega števila glasov! Za par slovenskih glasov le Je šlo v onih okrajih mesta, kjer nismo prišli v ožjo volitev, z razmeroma malim Številom glasov smo ponovno odločili mi, da so bili izvoljeni socijalisti prej v mestni svet in potem v državni zbor, in z minimalno večino so zmagali liberalci v ožjih volitvah v 2 okrajih 4 mestnega razreda in le z malim številom glasov absolutne večine se je izognila naša stranka ožji volhvi v enem okraju okolice. In kdo se ne spomln|a „Piccolovega" javkanja in stokanja, na dan velike borbe mej dr. Gregorinom in dr. Mra .ora, da utegae odviseti vsa zmaga italijanskega Trsta od enega samega glasu!
In kolika Je bila žalost in Jeza nekaterih zamudnežev, ki niso zamogli voliti, ker niso bili vpisani kot voiilci 1 Tedaj, bogata in bridka skušnja nas uči, kake važnosti utegne postati za nadaljni razvoj naše narodne stvari v Trstu vsak posamezen glas.
Res Je, da nas Je veliko število zavednih in navduše ih, ali ravno toliko ali še več naših opravičenih volilcev Je treba še vzbuditi in sicer pravočasno vzbuditi že za r e-k 1 a m a c i J e! — Da reklamacije, to so glavna predpriprava za volitve in teh bo treba zopet napraviti na — tisoče! Ravno ker naši nasprotniki vedo, kako sitno in nepristno Je marsikomur reklamirati, nam provzročajo že pri tem obilega dela: mnogo naših opravičenih volilcev bo brezdvomno zopet izpuščenih iz volilnih imenikov, mnogo imen in naslovov, pa tako popačenih, da postane Identiteta volilca dvomljiva, mnogo neopravičenih bo vtihotapljenih itd., kakor pač uči vsa naša dosednja obilna reklamacljska praksa.
In to reUamaci|sko postopanje začne vže prihodnji torek in za tedaj treba, da
smo vsi pripravljeni in dobro pripravljeni in poučeni. In mnogi izmed nas bode moral dokazati s pravimi dokumenti, da ima že 24 let, da se tako in tako piše ij ne drugače, da biva že toliko in toliko časa v tej občini, da Je avstrijski državl{an, da stanuje v tej ulici in pod tako številko, da je nekaznovan, in morda Še marsikaj drugega, kar sedaj ne kaže objavljati. Na vsak način bo dovolj dela dokazati vse to, za mnogo in mnogo morda tisoče naših ljudij! A vse to lahko res brez težave in zamude in brez troškov opravimo potom re-klamacijskega urada političnega društva „Edinost" pod pogojem: da se vsi prav kmalu, da precej oglasimo v tem uradu in ne odlašamo ne za se in ne za svoje sosede ali znance, do zadnjega tedna ali dneva, ko bode prepozno vsako reklamiranje in hudovanje.
Preveč govorimo o narodnosti po mnenju g. postnega slovenskega propoved-nika v cerkvi pri Sv. Antonu novem. Tu se že moremo vprašati: ima-li ta gospod le najrahljeji poj m o veličini stvari, kateri velja naš tukajšnji boj?! Razpolaga-U z najpri-mitivnejim umevanjem pomena te točke tudi v gospodarskem pogledu za ves naš narod?! Ima-li kako idejo, kak je sovražnik, s katerim se moramo boriti za svolo naci-jonelno in gospodarsko ekzistenco ? ! Ve-li, kolike so težave in nasprotstva, ki jih moramo premagovati?!
Da ima ta gospod le nekoliko kontakta z našo minolost|o, bi vedel, da se imamo edino-le idejalnemu navdušenju, narodnemu ognju, ki smo ga netili med našim ljudstvom v onih časih, ko smo videli le bedo in mizerijo okoli sebe, ko so padali na nas le udarci od vseh strani in ni nikdar od nobene strani posijal žarek ogrevajočega solnca na naš prag — da se imamo le vzbujeni naci|onalni zavesti zahvaliti, d a s m o se sploh ohranili pri narodnem življenju! Če bi on poznal zgodovino tržaškega Slovenstva in če mu ni srce popolnoma zamrlo v brezbrižnosti in brezčut-nosti do narodnih interesov — bi drugače sodil in ne bi obsojal našega narodaega vodstva, da ravno vzgoji v živi narodni zavesti posveča glavno svojo pažnjo. Vzemi v takem boju, kakor ga moremo unjevati mi, iskro narodnega čuta, tiste ljubavi do samega sebe in svoje nacijonalne individualnosti, je to toliko, kakor da si vojaku notri med bojem iztrgal — puško iz rok.
Zato smo tudi taki odločni nasprotniki vseh tistih internacljonalnih naukov, ki na koncu konca zavajajo slovenskega človeka vindiferentizem do lastnih nacijo nalnlh interesov. Narodni indiferentizem pa bi pomenjal za nas narodno smrt. Bati se moramo torej vsacega internacionalizma in njegovih posledic, pa naj nam prihaja pod rdečo zastavo, ali pa — s propovednice doli 1 Ne preveč ampak še premalo naroden |e naš slovenski živelj v Trstu. Kdor drugače uči, uničuje najlzdatneje sredstvo za našo narodno borbo na tržaškem ozemlju, katerega potrebuje ves naš narod za svoje narodno in gospodarsko življenje kakor riba vode.
Preziranje slovenščine. Železniško ministrstvo je odobrilo načrt za razširjenje rocolskega kolodvora v Tr3tu in „n a m e s t-ništveni svetovalec" priobčuje sedaj razglas v uradnem „Osservatoru", v katerem poziva interesente, da si ogledajo tekom 14 dni od dne 11. t. m. dalje ta načrt v uradnih prostorih „namestništvenega svetovalca", kjer morejo istočasno tudi prijaviti eventuelne ugovore proti načrtu. Ti ugovori se morejo zadnji čas podati tudi na dan krajevnega ogleda, dne 29. marca t. 1. Tozadevna komisija se snide omenjeni dan ob 9*30 dopoldne na rocolskem kolodvoru Lepo je vse to, kar razglaša „namest-ništveni svetovalec" v uradnem listu, toda „namestništveni svetovalec" |e popolnoma pozabil, da Je prvič mesto Trst dvojezično mesto, da so našteli ob zadnjem ljudskem štetju v Trstu skoraj 60.000 Slovencev. Popolnoma Je pozabil, da RjcoI, posebno pa rocolski kolodvor ne leži morda kje tam doli v Kalabriji, temveč v spodnji tržaški okolici, ki Je po veliki večini slovenska, tako slovenska, da ima v mestnem občinskem svetu svojega slovenskega zastopnika. Gospod „namestništveni svetovalec" je popolnoma pozabil, da se „namestniš-tveno svetovalstvo" ni morda ustanovilo zato, da bi preziralo d r ža v n e o s n o v n e zakone, temveč ravno narobe, zato, dabi bilo kot državna oblast, ki Je odvzela celo vrsto poslov nam, po državnih osnovnih zakonih svojim italijanskim sosedom enakopravnim Slovencem,vedno krivičnemu mestnemu magistratu, pravičnejša nego pa krivični, strankarski mestni magistrat!
Gospod „namestništveni svetovalec* je dal omenjeni razglas, ki Je menda vendar pred vsemi namenjen Rocolu in Rocolcem, ki so po večini Slovenci, priobčiti v uradnem listu edino le v italijanskem jeziku, in to je krivica, to je preziranje državnih osnovnih zakonov, to JekršenJe pravice enakopravnosti našega slovenskega Jezika, ki je v Trstu deželni jezik! In proti te] krivici, proti
temu preziranju, temu kršenju naših pravic protestiramo kar najodločneje!
Ni dovolj, da se dogaja|o take stvari danzadnem po drugih oblastih; sedal P* naj jih posnema še tista oblast, k i i m a še prav posebno nalogo, da mora varovati tiste naše pravice, ki nam g r e d o p o z a k o n u !
In ko bi bil to le posamezen slučaj! Toda taki slučaji zapostavljanja in preziranja našega jezika se ponavljalo v uradu »namestništvenega svetovalca" danzadnem. Vedno bolj in bolj se vtihotaplja italijanščina v poslovanje tega urada, ki se skoraj kmalu ne bo več razlikoval v tem pogledu od mestnega magistrata, saj menda skora| pride do tega, da Slovenec sploh ue bo mcgel v svojem jeziku ničesar več opraviti pri tem uradu.
Merodajne kroge opozarjamo prav posebej na te slučaje preziranja našega jezika z najodllčnejšim prezirom, da napravi|o tu red, kakršnega zahtevata pravici in zakon !
Pošteno jo je izkupil v Zagrebu oni znani nemški zabavljač, bivši Hrvat in večni Žid Roda-Roda (Rosenteld), ki je napovedal „predavanje* v zagrebškem glasbenem zavodu. Možakar je bil dovolj predrzen, da se je upal med one Jugoslovane, ki jih Je tolikokrat tako nesramno podlo smešil po raznih nemških „humorističnih" Ustih; toda takrat |o je tudi pošteno izkupil : nedavno v Bslemgradu in seda| v Zagrebu.
Ko je namreč stopil na oder, ga Je majhen del publike, par Nemcev in Židov, sprejel s ploskanjem, a vse drugače ga Je sprejelo hrvatsko občinstvo. Komaj se Je pokazal, se Je oglasil po dvorani strahovit žvižg in na sramotilca Jugoslovanov Je začelo deževati jajec, krompirja in drugih takih domačih pridelkov. Nekaj časa je junak pač vzdržal to bombardiranje, potem pa jo je odkuril. Njegov „znani* rdeči telovnik |e bil okrašen z rumenjaki.
Nemci in Ž'dl so protestirali in prišlo bi biio skoraj do spopada s hrvatskim občinstvom, ki |e tako dalo duška najupravi-čenejŠi ogorčenosti proti onemu podlemu sramotilcu Jugoslovanstva, ki se Je ceio kot bivši Hrvat drznil nastopati v hrvatskem Zagrebu s svo|o nemščino in to potem, ko je tolikokrat že oblatil Jugoslovane z ušivci in drugimi takimi psovkami.
Dobil je, kar je zdavnaj zaslužil in kar se mu je prav tako tudi pripetilo v Bel-gradu, kjer tudi ne marajo sramotile v Jugoslovanstva.
Ljubljanski časopisi so včeraj priobčili kratko, a vendar zelo značilno vest, da |e moralo ljubljansko slovensko gledališče odpovedati torkovo predstavo, reprizo Sem Benellijeve drame „V amore del tre re", ker ni bilo — občinstva.
Ta vest nam daje dovolj povoda, da bi izpregovorili besedo o ljubljanskem gledališkem občinstvu, zlasti, ko smo večkrat čitali v ljubljanskem časopisju razne zabavišče na naslov našega gledališča in našega občinstvo, toda ni nam na tem in prepuščamo stvar istemu ljubljanskemu časopisju, da primerno oceni svojo publiko. Pač pa nam daje ta vse drugo, samo ne razveseljivi dogodek povod, da vprašamo one naše domače su-perkritike, ki ne vidijo niti trohice dobre ne na našem odru, niti ne na naši gledališki publiki, pa naj so že potem oni sami pred odrom ali na odru. kaj pravijo k temu dogodku v prestolnici Slovenije, ki se ponaša s toliko narodno inteligenco In tolikim narodno pro-svetljenlm in menda vendar tudi narodno zavednim občinstvom, pojmujočim pomen take institucije, kakor je narodno gledališče?
Vprašamo torej: ali ni končno ta „masa-, kakor nekateri tako radi z nekakim globokim prezirom imenuje'o naše gledališki občinstvo, vendar le vsaj toliko vredna, kakor pa ona ljubljanska „ne—masa*, ki tako malo ceni svoje gledališče, da je raora|o zapirati vsled njenega velikanskega zanimanja zanje? In ali morda ne daje naše gledališče vsaj toliko dobrih stvari, da si Ž njimi vzdržuje svoje občinstvo?
Naj le odkrito odgovore oni nezadovolj-nežl na ta vprašanja, pa bodo morali obenem tudi priznati, da njihovo večno zbada-nje in zabavljanje edino le škoduje našemu narodnemu gledališču, ki nam tržaškim Slovencem ni le v zabavo, temveč v prvi vrsti zavod za narodno vzgojo in naobrazbo, zavod, ki je največjega pomena v našem na-rodnopolltičnem življenju, pravi narodno-obrambni zavod. Marsikaterega Slovenca, Id se ni zavedal svoje narodnosti, |e že vzgojilo naše gledališče v zavednega narodnjaka, in število našega gledališkega občinstva ra3te od leta do leta, pomnožujoč se v prav znatni meri po tistih, ki so pred kratkim še bili najboljša opora našemu narodnemu nasprotniku.
Ali hočejo oni nezadovoljneži morda doseči, da bi morali tudi pri nas zapirati zavod, ki Je tolike važnosti za našo sploš-nost, in to morda zato, ker temu ne uga|a ta ali oni igralec, ali ker se morda na galeriji kdo posmeje takrat, ko ne bi bilo treba? Bd pa menda že bolje, da gredo ti nezadovoljneži ljubl|ansko občinstvo poučevat o svojih „nazorih*, kajti tamkaj najdejo, kakor Je pokazala torkova „predstava", dovolj — sebi enakih I
„Purisimo sangue italianoP Pred-sinočnjlm se Je vršil letni občni zbor itali-
V Trstu, dne 13. marca 1913.
„EDINOST" št. 72.
Ftn m
i IT.
]anskega Iiberalnonaci|onalnega političnega društva „Associazione Patri a", na katerem |e bil Izvoljen zopet novo odbor. Človek, ki misli s pametjo navadnega človeka, bi pač mislil, da bodo naši Italijani vsaj tu v svo|o najvažnejšo korporacijo izvolili ljudi, ki so pristne italijanske krvi, toda tudi „Patria" ne more sestaviti odbora, ne da bi posegla po ljudeh, ki so sami ali pa vsaj njihovi neposredni predniki prišli v Trst — „dalla montagna*.
Evo tega Patri|Inega odbora, ki kaže na|čistejšo Italijansko kri:
Marko Ara, Kamil Bidoli, Lovro M a r-kič (Marchlg), dr. Karel Mrak (Mrach), dr. Vtllem Musaffia (žid), dr. Ruggero Po-lacco (žid), Renzo Prišter (nemškega pokoljenja), Pino Scrosoppi (najbrž grškega rodu), dr. Fulvi| Suvič (Suvich), dr. Nikola Vid a ko vi ć (Vidacovich) ; revizorja : Henrik O o r t a n in Karel Ma-raspin.
Takšno Je pristno tržaško itaiijan-stvo 11
Sestanek zaupnikov sa volitve v mestnih okrajih ae bo vršil v soboto, 15. t. m., ob 8 zvečer, v Narodnem
domu.
Kdor želi vabilo, na| se priglasi. Vabljeni smejo druge privesti s seboj.
Politično društvo „Edinost1'.
Razpust goriškega deželnega zbora.
Včerajšnja „Wiener Zeitung" objavlja najvišji patent z dne 2. marca, ki razpuŠča Jeseni leta 1909 izvoljeni goriško-gradiščanski deželni zbor in odreja nove volitve.
Trgovinski minister v Trstu. Včeraj si je ogledal trgovinski minister Schuster von Bonnott ladjedelnico v Tržiču in ladjedelnico pri Sv. Marku. Sredi popoldneva je pa odšel minister s precejšnjim spremstvom k Sv. Roku, da vidi tamošnjo ladjedelnico.
Inspekcija tržaške garnlzije. Včeraj predpoldne |e nadzoroval zborni poveljnik in poveljujoči general fcm baron Ernst Leithner tržaško garnizijo, popoldne pa se je odpeljal v Puto, od koder odide na Mali Lošinj.
Iz šolske službe. — Mesto definitivne učiteljice je razpisano na dvorazredni ljudski šoli v Blljani in v Medani. Prošnje za obe mesti do 31. marca okr. šolskemu svetu v Gradišču.
Zavod za pospeševanje male obrti
v Trstu in Istri. Od 1. aprila do 23. maja se bodo vršili tečaji za knjigovodstvo za kovače in kamnoseke. Pouk se bo vršil trikrat na teden po poldrugo uro zvečer. Plača se enkrat za vselej in za vse 3 K. Prošnje za pripustitev v pisarni do 26. t. m. ustno ali plsmend.
Slovenska učenjakinja. Pred seboj imamo zvezek izvestij geološke družbe na Dunaju („Mitteilungen der Geologischen Gesellschaft, Wien, V. 1912'), ki ga popolnoma izpolnjuje spis „Der Drauzug im Hochpustertaltt, ki ga Je spisala naša rojakinja, Tržačanka, gospica dr. Maita Fur-i a n i, hčerka g. Furlan'Ja, učitelja na državni ljudski šoli na Upskem trgu. Ne prisojamo si zmožnosti, da bi ocenjevali spis sam; zato naj navedemo le, da se je priznani geolog prof. Sins izrazil o spisu: „Lepo delo me je v resnici zelo razveselilo. Spis napravlja vtis zanesljivosti, dasiravno nasprotuje marsičemu, kar fe veljalo dosedaj, in sme veljati v resnici za bistven napredek v razumevanju tega važnega dela naših Alp. Moje odkritosrčne čestitke na njem." Tudi naše najodkritejše čestitke gospicl doktorici!
Obrambni kamen družbe sv. CM v
dokaz udannosti in hvaležnosti. Družba sv. CM Je prejela od „Trgovsko-obrtne zadruge v Trstu" po naročilu g. Justina Arhar, c. kr. učitelja v Trstu K 200 za en obrambni kamen. Ta se glasi: Kamen pok. Jederti Pretnerjeve, roj. Vodnik; zastopnik n)en sin Miroslav Pretner, vodja c. kr. pripravnice v Trstu. Vsoto 200 K so zbrali roditelji učencev In učenk, Šolski sluga in 4 učitelji c. kr. pripravnice v Trstu.
Razpisani mesti zdravnikov. Pri c.
kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu se odda s 1. aprilom t. 1. eno mesto železniškega zdravnika za sanitetni okraj Gorica 111. z letnim honorarjem po K 1100 ter voznim pavšalom letnih K 100 in eno mesto železniškega zdravnika za sanitetni okraj Divača z letnim honorarjem po K 1000 ter voznim pavšalom letnih K 100. Podrobni podatki so vsebovani v listu „Osservatore Trlestino" od 14. marca 1913.
posmukati prstane z rok. Stdckel se Je pa pogumno branil in ko se Je otresel napadalcev, Je pobegnil Kmalu Je srečal na svojem potu policijskega stražnika, ki mu je povedal dogodek. Policist Je takoj na to šel iskat zlikovce In Je dva res naiel. Odvedel Ju je v policijski urad in tam so dognali, da je prvi 25 tet stari Franc Goriup iz Gorice, drug) pa 29 let stari kovač Franc Kraaker iz Donavic na Štajerskem, potepuh brez dela in posla. Tretjega niso dobili. Oba zlikovca tajita svoj Čin.
Rop ali tatvina. Just Godas, 45 let star, oče šestih otrok, vslužben pri tvrdki .Gebruder Weiss", Je nesel danes ob l/«5 popoldne tvrdki SchrOder & Comp, v ulici Carlo Ghega, svoto 7300 K.
Čez pol ure so ga videli mimoidoči ljud|e v veži hiše, k)er se nahaja ravnateljstvo državne železnice, jokajočega. Pozval je nekega fantiča, naj pokliče stražnika, ki je potem odpeljal Godasa na policijo. Tu Je Godas izpovedal, da Je šel, da bi bil prišel poprej k SchrOderju, skozi imenovano hišo, ki ima odprt odhod.
Kar mu pride nenadoma nasproti neznana moška oseba, mu vrže v oči poper, ga udari z vso silo po glavi in ga nato oropa vsega denarja.
Slučaj Je sicer Jako tragičen, a najbrže Je možiček sam spravil denar v mošnjiček.
Nezvest služabnik. Včeraj Je dal Cezar Danon iz ulice Vincenzo Belllni št. 1 svojemu delavcu Henriku Madonu, ki stanuje v ulici San Filipo it. 14, uro in verižico, da bi Jo nesel k nekemu prijatellu. To priliko pa Je Madon porabil, da Je poverjeno mu blago, ki se ceni na 200 kron zapravil in izginil. Danon pa seveda ni razumel Šale, ter je dal Madona poiskati In zapreti.
Zaprt radi groženj s smrtjo. Zaprli so včeraj 191etnega mizarja Humberta Nes-novitza iz Trsta, ker Je grozil svojemu tovarišu Karolu Petarosu s smrtjo.
Izgnanci. Izgnani so iz Avstrije: Grški državljan, privatni uradnik, 22!etni Peter Vlakos iz Aten, radi zagrešene tatvine; 261etni sodar Leon Ruppera iz Berlette, radi hude telesne poškodbe; 281etni cimentar Pasquale Papira iz Mestre, radi goljufije; 361etni brivec Bonaventura Denarfa od Sv. Vida ob Tilmentu radi potepuŠtva; 28letnl delavec Avrel Zaramello iz Bassana radi goljufije. — Vsi iti so v Trstu prestali kazen za svoja zlodela, potem pa so dobili „slovo".	_
Slovensko gledališče.
Vodstvo slov. gled. Je nameravalo (zlasti z ozirom na B abonemente) v prizori ti danes reprizo sijajno uspele operete „Dolarska princesa" z istim osobjem in z istimi gosti, kakor na premieri. Nedeljski gosti niso mogli priti, kakor se Je pričakovalo, in tedaj se Je vodstvo obrnilo telegrafično na ljubljansko gledališče, od koder je bilo obljubljeno gostovanje dveh umetnikov. Toda tudi ljubljansko gledališče Je moralo vsled odpovedanega gostovanja iz Zagreba spremeniti v zadnjem trenotku program in tako je moralo naše gledališče prenesti reprizo .Dolarske princese" na nedeljo. B abonenti dobijo reprizo v sredo* na praznik dne 19. t. m. prihodnjega tedna. Vodstvo gledališča upa, da vsakdo, ki ima količkaj pojma o kompliciranem poslovanju gledališča, odpusti današnjo spremembo sporeda.
Danes pride na vrsto že dalje časa pripravljena slavnoznana hrvatska igra conte Vojno vid-a
„PSYCHE\
Ta biser hrvatske literature Je v čast repertoarju vsakega slovanskega gledališča. To igro vprizoriti je bila davna želja našega gledališča. S tem odškoduje vodstvo gledališča abonente B obilo za začasno izgubo reprize operete.
O tem znamenitem kremendelu govori natančneje današnji podlistek.
Predstava začne točno ob 8 uri.
Tržaška mala kronika.
Trst, 12. marca.
Roparski napad na finančnega stražnika. Snoči ob poldvanajstih je Šel finančni stražnik Simon StockI po ulici San Niccolo domov v ulico Belveder. Kar ga nenadoma napadejo trije možje, ki so mu skušali strgati s telovnika zlato verižico in

HBBBBHB
R. Gasperini, Trst
špediter
Prevozno podjetje

Telefon štev. 1974.
Via Economo št. 10.
vi
Sprejema razcarlnjanje vsakegakoli blaga Iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdko „Cement"
Torama, cementa „Portlandu t Spljeta. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE
!
BBBBBBEi
Jf
Županstvo občine Jelšane
v Istri
išče
izkušeno babico
za Jelšane in okolico. Plača po dogovoru. Prošnje do 31. t. m. — Nastop službe lahko takoj.
J. Valenčlč,
župan.
Dr. Korsano
se je preselil v
S. Lozzoro fl. 17,1.
(Palazzo Diana)
Za cerkvijo Sv. Antona covega.
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTEft
Trst, slici Sa francesco D'^ssisi 2
Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na Zeljo ae menjajo paaovl In zmetl mili za p«p*Im del« In •• m Ml kHkiruo«
Dr. Dinko Tecilazk
zdravnik za otroške bolezni
je prevzel svoje delovanje
in ordinira od 2 do 4 popoldne.
Trst - ulica Stadion št. 6, I. n,
Zobotehnični ambnlatorij Univ. zdravn ka
Dr. Makso Barry
Ermanno Schultze, I. tehnik. Trst, ulica Caserma itev. 17, IL nadstr Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, olatinora in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zra*-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popoi.
?15 rženi kruh
Z SKl I (Wlener Kornbrot)
tečen in redilen ter ostane po 8 dneh enako svež in sočen. — Ta kruh razpošiljamo po 36 vin. kilogram.
Grodlansko pekarno, d. d. Zagreb, Dalmatinska ul. 11.
XX" Iščemo marljive krajevne zastopnike.
ANTON SKERL - TRST
mehanik, zaprisežen izvedenec. Trg Carlo Gaidati itev. 10—11, Tel. 1734
Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokoles itd. Genera-ni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford*. Zaloga avtomobilov, motokoles itd. Napeljava in zaloga električnih zvončkov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov. Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles
itd. «= Velika zaloga pripadkov. Velika Mafralaa taraf«. allaa lat Baakl I«, ««|aJ aHaa SaMtotfa TELEFOI 2247. — RSCK FKBUV GOOD1ICH (lairltanih) ATTOMBIU BA POSODO PO TMMMMl OZKI.
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROSSETTI. V dneh 17., 18. in 19. t. m. se prirede v tem gledališču pod vodstvom c. kr. dvornega igralca Ar-nolda Korffa in s sodelovanjem c. kr. dvorne igralke Gusti Wittelstri veseloigre in sicer v ponedeljek, 17. t. m., Schnit ilerjeva peterodejanka „D a s w e i t e Lan d*, v torek, dne 18. t. m., Ro3sler|eva tride|anka „Die Funf Frankfurter* in v sredo, dne 19. t. m. Kadelburgova trl-dejanka „Der dunkle Punkt* (Crni madež"), ki |e bila letos igrana na naSem odru. Vstopnice se dobivajo pri gledališki blagajni, Corso št. 1.
Rlojz Saletelj
uilcm Carraderl 18, v bližini geetHee ND0.
Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd.
Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-omk nalnih posodah in drugo, mm
Suhe, lepo strugane
bukove in jelove palice (držaje) za metle
razpošiljata po nizki ceni od postaje Rakek
Ani Patnl k i
Dane pri Rakeku — Kranjsko.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
zdirame zobov brez vsake bolečine I

Dr. J. čermšk V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehedk
TRST "
ulica dells Caserma št. 13, II. nadat.
Fran Malis
TRST, ulica Tor s. Plero 4. Krojačnlca In zaloga sukna. OMeke po zmernih tenali. Uzorna In solidno Izvršitev.
SPnmnraisšSFR
Uelikanska zaloga pohištva in fapecari]
:: Paolo Gastwirtb ::
TKI, oL Stadion S. S • Telefon 22-85 m JledoIBfo Perice)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Mi««ai»i ubf.
Trn Miri nolli I Dwžc 12	slovenske tovorne drož, so dosegle dosedaj vsepovsod najbolji! sloves, narodnjaki,
1 iSUvlit Pwll s naročajte pri domači tvrdld, ki vam postreže po konkurenčnih cenah.- J. J. SOBAH, Trst, G. vasari 10.
Stran IV.
„EDINOST" St. 72.
V Trstu, dne 13. marca 1913.
Društvene vesti.
Pevsko druStvo »Trst". Danes ob 8 zvečer pevska va|a za meSan zbor. — Da-r es odborova seja. Prosimo polnoštevilne udeležbe.
Učiteljsko društvo ima danes ob 5 popoldne sejo. _
D AROV L
—	V spomin dr. Rudolfa Abrama daruje moški CMD g. Vekosiav Furlan K 10
V	isti namen Je daroval g. Rudolf Ve-nedik, železniški nadzornik 10 K moški podružnici CM. — Denar hrani železniška uprava.
V	isti namen daruje družina Godina ŠTedenJski podr. CMD 15 K. — G. Tomaž Kobilca daruje isti podružnici 1 K.
—	Namesto venca na grob očeta tovariša V. Katnika Je darovalo učiteljstvo CM deške š'Je 26 K za CM. Srčna hvala 1
NaČelstvo se Je sestavilo tako-Ie: predsednik Anton Erzetič, veleposestnik; namestnik Ivan Kalčič, gostilničar; voditelj .Narodne Šole", zapisnikar; blagajničarka g.ca Ljudmila Erjavčeva, učiteljica ; namestnica g.ca Mirni Resova, vrtnarica; preglednici računov: g.a Gaberjevčičeva in g.a Mašerova ; odborniki: g.a Ahmanova, g.a asp. Devetakova, g.a nadp. Spieierjeva in g. Sirk.
Po občnem zboru smo pridobili šest novih rednih udov in enega podpornega. Za „Družbo" se Je nabralo K 24 22.
PpcfllVlin ** ma tudi hišna dela opravljati, I Collllljllf Be išče. Naslov pove inseratni oddelek „Edinosti" pod 5t. 546.	546
MALI OGLASI
MALI OGLASI m rafumjo po 4 vin. besedo. Maštao tiskane besede enkrat vet Najmanji* pristojbina 40 rln. . Plača m takoj laseratoeiBa oddelka, f

^ar. del. organizacija«
Skupina delavcev tehničnega za voda. Dan?s, v Četrtek, ob 2 popoldne shod v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška štev. 2.
Štrajkovna podpora za člane NDO se bo izplačavala ob sobotah od 7 do 8 zvečer. Vsak Član se mora izkazati s člansko knjižico.
Člani NDO, ki imajo pravico do štraj-kovne podpore, naj se zglasijo od danes naprej vsak dan od 10 do 11 predpoldce, ali pa od 4 do 5 popoldne v uradu NDO Kdor se ne bo zgtasil, temu odpade pristo-ječa podpora.
Lesni težaki so vabljeni na občni zbor skupine, ki bo danes ob 7*30 zvečer v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2 Vabljeni so samo člani.
Ženska skupina NDO naznanja, da bo prirejala zanaprej predavanja v prostorih „Tržaškega podpornega in bralnega društva" ulica Torre blanca št. 41, in sicer ob nedeljah od 5 do 6 zvečer. Pričakujemo, da se Čianice in tudi drugo ženstvo v obilnem številu udeleže predavani.
Skupina pekovskih pomočnikov vabi na sestanek, ki bo jutri v petek ob 10 predpoldne v društveni dvorani NDO, ulica Sv. Frančiška št. 2.
Posredovalnica dela NDO. Išče se kleparja.
Vesti iz Istre,
Učiteljišče ▼ Kastvu. Gradnja ponosne stavbe novega c. kr. učiteljišča v Kastvu v režiji goriške stavbene tvrdke Žaidarčič i. dr. Je zopet pričela. Dela Je ogromnega, ker stavba bo velikanska, a za prostor morajo vsaka ped izstreljevati, ker je ves hrib živa skala. Vendar je nade, da bo letos delo dobro napredovalo. Stavbeno vodsto se trudi na vse možne načine; samo da ne bi drugi metali polen pred noge, pa bi bilo vse dobro.
Iz Voloskega. Na izseljenškem uradu na glavarstvu v Voloskem morajo vladati čudne razmere. Tu dobiva vsakdo svoj potni list, pa naj Je še obvezan vojaščini, mi mlad, ali pa star. Med tem ko naši dru-ž.nssi očetje prezimujejo, trpijo in stradajo v vojaških suknji ob mejah, odhajajo 19, 20, 24, 25 26 letni, čvrsti, zdravi kastavskl fantje kar trumoma v Ameriko. Seboj pa imajo pravilno izpolnjeni potni list. To nam ne gre v glavo. Človek bi mislil, da vsaj zdaj, v tem nevarnem času, ne bi smeli da jati kar tako potnega lisia.
Riviera automobil Je začel zopet redno voziti med Opatijo in Trstom. Za zdaj vozi skoraj vedno prazen, ker je v Rivieri letos pač mizerija; no, upanje Je, bo že boljše. Rentira se ta vožn|a tako ne, kljub temu, da je voznina še precej draga; ali naša zdraviliška komisija poskuša vse, da ima tujec vse udobnosti.
Tujci v Opatiji so se že začeli množiti, kajti Velikanoč že prihaja ; okoli Velike noči je pa glavna sezija za tujce. Ne samo evropska kriza — in pa šele domača — ampak tudi vreme Je letos kilavo in neugodno za tujce. Zraven vsega Je pa letos Velika noč tako zgodna I Pa kakor rečeno : hoteli in pensloni se vendar polnijo. Je pač divna ta naša Opatija!
Vesti iz Goriške.
Sežanski „Sokol" priredi 24. t. m (velikonočni ponedeljek) pešzlet Lokev-Mo-tovun-Divača, odhod ob 1 pop., povratek ob 8 zvečer.
Detomor. Detomora Je cbdolžena 21-letna Ana Maganja, doma s Cerkljanskega Privedli so jo v goriške zapore.
Vodnjak je hotel napraviti 421etni Josip Velišček iz Imenja v kojščanski občini. Treba je bilo v ta namen razbiti kamenje. Strelivo pa Je eksplodiralo predno je on mislil na to in ga mečno poškodovalo po obrazu. Prinesli so ga v goriško bolnišnico.
Ciril-Metodova podružnica v Krminu je imela dne 9. t. m. svoj letni občni zbor Število udeležencev dokazuje zopet, da vlada med priprostim ljudstvom in v manjših prebivališčih več zanimanja za „Družbo" nego med inteligenco v najbližjem mestu Zborovanja se Je udeležila tudi malone vsa krminska slovenska inteligenca, ki je z veseljem prevzela razne funkcije.
Paffa opustitve trgovine jestvin je različna oprali (t UI va na prodaj. Pojasnila daje inseratni oddelek „Edine sii".	553
Wc: nuj ki se hočejo v tej plesni sezoni po-VOI Ulllj Steno in neprisiljeno zabavati, naj pridejo v soboto, 15. t. m. na plesni venček narodnega kluba „Triglav*1, ki se prične ob 8 zvečer v dvorani NDO, ul 8. France-co št. 2, I.	520
Prnrfloin CD P°hce» prodajalna miza, mize in I lUUciJU dO y8e priprave za mlekarno. Pojasnila ul. Gaprin 6, trgovina a papirjem.	553

oooocoooocc? ooo oooooooooooocoooccooooc ooooooooooooooocooooooo
C
PRIPOROČLJIUE TURDKE
o
ooooooooooooooooooooooo o^ooooooooooooooooooooo
Macarol Josip, jasj
čevljar, priporoča svojo prodajalno in delavnico. Sprejema naroČila po meri in popravlja. Zmerne cene. Ulica Conti št 38.	*	537
ApipCCp Trst, Via Barriera v. 33, vrat® • nltOtn, 13. DamBka krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem krom, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne.
Ifieln -talin I * 40 fikaf p° k 480; 10(1
IMSIU ZBIJU I. kg K 10—. Kumarce in vsakovrstno zelenjad pošiljam po povzetju. ANTON LINEK, Znojm.
Prndo efi ^iša s tremi eobami in kuhinjo, plin rruud D t) voda, vrt, ulica S. Cirillo. Pojasnila pri vratarju ul. Barriera 4.	554
Zaloga pohištva
z lastno tapetniško delavnico.
SPECIJALITETA : spalne sobe od 145 goldinarjev naprej — z žimnicemi, peresnicami, zrcalom in mramornatimi pločami vred — iz mahsg nijevega, orehovega le«a, amerikanskega oreha, jerenovega,
r^Te«^ LUIGI FALCIERI
Trst, ulica Fonderla 12, I- nadstropje.
Plačila na obroke <555** SLSf;
preproge, zastori; moške obleke. Levi, ul. Antonio Ceccia 6, prvo.	550
Obleke za moške, dečke.
sečna plačila. Najnižje cene. Lev', nI. Antonio Cac-cia 6, prvo.	551
flHflil^id 86 ^ 8°bi» ena z eno poBteljo in ena UUUCtdLd z dvema posteljama in za porabo kuhinje. Ul. Commerciale 9, vrata 32.	5'5
Clll^hn išče 151etna Slovenka. Naslov pove in-OIUŽUU seratoi oddelek „Edinosti".	542
FOtO^rSfcl Antona Jer kiča naslov: Trat, u.
allca 7.
delle Poste 10 ; Gorica, Gosposki
4444
Stalni krajevni agenti,"Si T"
sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro-OgrBki dovoljenih srečk. — Ponudbe pod Merkur", Brno, Neugasse št. 20.	324
Pomladansko zdravljenje
je najbolje b kričistiloim
„čajem Iz tiso&rož".
Obenem je to tudi izborco sredstvo proti ščipanju v Želodcu, hemoroidom itd. itd. Zavoj za 12 dni z navodilom za eno krono bo dobiva edinole v od ikovani lekarni
„Al due Mori" dr. A. Praxmarerja
Veliki trg, mestna palača. Telefon 337.
Če se poill* K 110, se odpošilja po pošti z obratno poito poštnin« prosto.	VARUJTE SE PORAREDEB I
POZOR!	Svoji k svojim 1
VINKO TERĆON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto
:: pekarno ::
v Trstu, ulica del Bosco 18
(prej F. PIRMAN)
Prodaja se svež krtih 3—4 krat na da« raznih sladCic, biSkotov in liherjev ta '	najfinejše moke itd. <
G. Ferluga - Trst
via Barriera vecchia 31
priporoča velecenjenemu občinstvu avojo
= slaščičarno =
vedno oskrbljeno s svežim blagom, vseh vrst slaščic in konfeture. — Vsakovrstni
likerji »n vina v steklenicah CENE JAKO ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. Sprejema vsakovrstna peciva.
FURLAH
Trst. ulica Glotonnl Boctonlo SIK
priporoča ceuj. občinstvu Bvojo novo odprto
trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga.
Vino in likerji v steklenicah ter pivo. Cene zmerne. Postrežba na dom.
RADOSLAV PETRIĆ
Trst, ulica Geppa št. 12, Telef. (025.
Priporoča svoja zajamčeno pristna dalmatinska vina in izvrstni istrski teran.
Asti in šumeči refošk in vermont
lastnega in odlikovanega pridelka. Za prodajalce nizke in konkurenčne cene.
POSTREŽBA NA DOM.
Sramofonisti!
Dospele so krasne nove ploče, narodne slovenske pesmi, in sicer zadnje novosti.
Emporio Zanetti, Trst, uUavana 6,
a zaloaa in
Zfs\
ulica Giositč Carđissd štev.
Jfajt*etpi mv za nabava:
vseh vrst in sestav
pslJećzUfcih birojev in orodja
Zizm	Sics za vžft&graile in ograje
. _______
iavbinsko eroii@> sesalke, sski
3£ishi&jsfed orof^s
pt cčsv nasta lUcžetezna emsiji^na iz aluminija
Sledilna
in opreme
eiezno pohištvo
priprave sa

■BBBB5BI
orodja in priprave za r©kodstee vseh
od najceneje do n£*?tac§e izvršbe.
s!?ok
jjjm ■■■j