M. 148. V Gorici, v torek dne 22. decembra 1908. Izhaja' trikrat na teden, in sicer v torek, lietrtek i n soboto ob 4. uri popoldne ter stane po p o fi t i prnjKmana ali v Gorici na dom poSiljana: vse loto ........15 K %...........|0 » "............5 . •Posamični« številko stanejo 10 vin. „SOČA" ima nasedajo izr?dn? prilog: Ob m>-iei;i letu „Kažipot po GoriSkem in Gradiščanskero" in kažipot po Ijubljani in\kraajskih mestih"^ dalje, ^va^ trat v letu „Vozni red železnic, parnifrov in poStnift Z7CZ". Naročnii o sprejema upravništvo v Gosposki ulici 5!.;v. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni-. A GabKM Na naročila broz dopeslane naročnine s« ne oziramo Cgl?::ii in poslanice se računijo po 1'i-tit-vrsiah če tiskano 1-k'rat 1« v, 2-krat 14 v, :f-"k*iat 1-2 V* vsaka vrsta. Večkrat pp dogodbi. Večje črke po prostoru. •-- Iteklame in spisi v uredniskora dolu 30 v vrsta. Za obliko !D vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tečaj XXXVIII. Vse za narod, Bvobodo in napredekU Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 8t. 7 v Gorioi v I. nad^. Z nrednikom je mogoč- govoriti vsak dan od 8. do 1?'. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvosena. baja v Gosposki ulici št. 7 v T. nadstr. na levo v tiskarni NaroJnlno iu oglase Je piaSatl louo Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo '8 apravništvn. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsafe petek in stane vse leto 3 K »20 fi ali gkl I 60. ^ >Soča« in »Primorec so prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sclmarz v Šolski ul.. Jellersitz v Nunski u!., Tor. Leban na tekališču Jo«. Verdi, Peter Krebelj v Kapuo^ski ulici, [. Bajt v po- kopališčni ulici, I. Matiussi , ci Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarui UvrenSiS na trgu della Casortna. Te8®foBi M. 83. — »Gor. Ti^arna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tfeka in zal. Narodnost in proletarijat j.u.c. Vladimir KnafliC. Doba taborov in slogaške politike spada na Slovenskem v preteklost. Kakor vsa znamenja kažejo, ponehuje tudi „ Kr;ih\viiikelpo-litik" zadnjega desetletja ia polagoma se po-vspeujamo do načelne in smotrene politike, počenjamo se zavedati, kaj pravzaprav ho-čemo. Stojimo sredi narodnostnih bojev, s katerimi hočemo varovati proces svoje narodne integracije, stojimo sredi socijalnih bojev, s katerimi pospešujemo proces narodne diferenciacije. (Je se kot mejnik narodnega preporoda imenuje 20. september 1908., je to ravno tako naivno, kakor je naivno misliti, da je Ka-rol Veliki slučajno klečal v Petrovi cerkvi v Rimu, da mu je papež prišel uatihoum za hrbet, gn mazilil iu ga tako ustoličil kot rim-sko-nemškega cesarja. Ne! Žrtev dveh mladih življenj nas ni direktno zbudila, njih dan nas bo ie vsako leto spominjal, da smo živeli dolga leta iz roke v usta, da smo se razvi-jnli in da smo dospeli danes šele do onega zgodovinsko važnega trenutka, ko sezujemo otroške čeveljčke in rasemo kot moderni narod v svojo mladeniško dobo. Izgubili srno doberšen del sentimentalnosti in začeli smo ne siimo splošno kulturen, maiveč tudi seči-jalen boj. Imamo kot zunanje predstaviteljice teh bojev tri stranke: ena je hierarhična in se imenuje »krščansko socijalna", drugi dve pa ste ali bi morali biti eno in isto: namreč svobodoiniselui, demokratični stranki, ,.ua-rodno-uapredna" in „socijaluo-demok/atska", vmes pa š« mešanica obeh ali prehodna stranka, „agrarna" ni „uarodua" stranka. Za danes vzemimo nasprotujoči si : ,.ua-rodno-napredno" in „socijaluo demokratično1' stranko, o katerih trdim, da s? ali bi u. oral i biti eno in isto, — z edino stanovsko razliko. Zakaj V „Narod" je mednaroden pojem. „Kdor je naroden, je mednaroden"; to je pravilen aksijom, ki ga je kristalizirala moderna soci-jologija. To razumevajo vsi buržoa in kapita- listi in ti sloji so narodnost in njen napredek identificirali s seboj, zato so mednarodni. To so „narodnjaki", ki vedo, da je narodna povz-diga njih lastna gospodarska povzdiga. „Soei-jalni demokratje" zastopajo stanovske interese proietarjata, in ti pravijo : Naši gospodarski in stanovski interesi so mednarodni, in mi smo radi njih mednarodni. Pravijo torej isto, kakor nacijonalisti — v teoriji, In edino ta teorija je prava, samo treba je, da se to načelo tudi praktično izvede. Drugi narodi so to tudi izvedli, naša socijalna demokracija pa je ostala tam, kjer je stal Mar\, ona ima eno glavno hibo : Ni napredovala z duhom časa in je ostala mumija. Zato tudi nima pravih uspehov in jih tako dolgo ne bo imela, dokler se ne preustreji. — Uttržoazij-cem, »narodnjakom" predbacivn, da so mednarodni, iu radi tega narodni, sama je tudi mednarodna, - in bi logično radi tega morala biti narodna. Naša socijalna demokracija je pozabila na drug, enako važen aksijom, ki ga je , ugotovila moderna socijologija : ,,Narod jo najvišja socijalna jednnta", t. j. narod je jed-nota, ki obsega v sebi vso sloje, (kapital, i trgovino, kmeta, obrtnika, delavca), in vse ljudi, ki se zavedajo svojo enotne kulture. Narodna probuja in ©samosvoja koristi pro-letarijatu splošno kulturno in špecijelno gospodarsko razmeroma ravno toliko, kakor ' buržoaziji, ker je proletarijnt ravnotako mednaroden, kakor buržonzija. Tako n. pr. imala nemški proletarec in buržoa enako korist od povzdige nemškega šolstva, I,ah od laškega, Rus od ruskega, Slovenec od slovenskega. Klici: ,,1'rosveta med ljudstvo", „knjige za meje", hočemo slovenskih šol, dajte nam univerzo, bi še bolj morali biti bojni klici slov. proletarijala, ker ima ta od takega boja več koristi, nego buržoa, ki si za svoj denar lažje pridobi visp izobrazbe. Ce zahtevamo za nas slovenskih uradnikov, Nemci zase nemških itd., ne trpimo pa med seboj nemških i drugih uradnikov, in tudi ne pri sebi drugorodnih delavcev, kakor tudi Lahi ne trpe slov. delavcev in rajše nastavljajo regni-cole, — je to samo čin narodne integracije, na katerem je zainteresovan toliko buržoa kolikor proletarec. Isto, kakor mi, zahtevajo Angleži, Rusi, Francozi itd. Nemec se zaveda svoje narodne enotnosti, bodisi proletarec, bodisi buržoa, istotako Lah {glej zadnjo dogodke v Trstu za laško univerzo iu primerjaj volilno kampanjo v Ljubljani!) — Slovenec, slovenski proletarijnt, ki je intelektuelno splošno na višji stopnji, nego laški, pa naj bi se ne zavedal naše narodne enotnosti, naj ne bi deloval na naši skupni narodni osamosvoji ? Narodna osamo -svoja zahteva, da jemlje n. pr. slov. trgovec svoje blago samo pri slov. ali slovanskih pro-ducentih, zato .ga pa podpirajo slov. konzu-monti; noben slov. konzument ne sme kriti svojih potrebščin pri tujerodnem trgovcu in producentu; če tujeroden odjemalec krije svoje potrebščine pri slov. trgovcu, je to zopet s stališča pravičnosti obsoje vredno, vendar je to njegova stvar. To velja o trgovcu, obrtniku, veleposestniku, uradniku, torej buržoaziji, -— ne samo slovenski, ampak tudi nemški, laški, angleški itd. Velja pa tudi za proletnrijat, ki je ponajvoč pri buržoaziji usluž-ben, — zopet po načelu „Svoji k svojim", — in z blagostanjem enega se množi blagostanje drugega. (Konec prih.). Mm nznro na loista ttljiRL Koprski slov. učiteljiščtp'.;i, prisiljeni zaradi strašansko slabih vnebovpijočih zdravstve-nil. ozirov zahtevajo, da vlada nemudoma reši to lepo stvar. Res lepe razmere vladajo tu ! Vsako leto je bilo mnogo zamud v šoli. Letos pa se je to v hujši meri pojavilo. Dijaki so brez pomoči. Bolezni, posebno revmatizem je na dnevnem redu, da ne govorimo o drugih boleznih. Mnogo dijakov bi rado iskalo zdravniške pomoči, a so brez sredstev, in tako jim bolezen zaide in jih mnogo tudi v poznejšem življenju konča, ko bi lahko svojim starišem in narodu mnogo koristili. Slovenska javnost ni o tem čisto nic na jasnem, kajti preoddaljeni smo od sveta, ker nimamo nikake prilike, da bi komu to stvar pojasnili. Ako pa sploh kateremu kaj povemo, dobimo odgovor, da nas ne bo še kmalu konec. Ali to ni tako, kajti gole številke jasno pričajo o žalostnem zdravstvenem stanju. Slovenska javnost in drugi organi, ki so v to poklicani, da bi storili enkrat konec tem prežalostnim komedijam, ne morejo sedaj ugovarjati našim upravičenim vitalnim zahtevam, kajti tu je Črno na belem: I. letošnji tečaj: prvi slučaj: čeljustne otekline, združene z mrzlico; drugi tečaj: legar, iretji slučaj: pljučni katar. II. letošnji, oziroma I. lanski tečaj: 4 slučaji revmatizma; 4 slučaji trganja v zobeh; :* slučaji bronhijalnega katarja; 2 slučaju prsnega katarja; 1 slučaj pljučnega katarja; 1 slučaj oslabljenja vida. III. letošnji, oziroma II. lanski tečaj: (j slučajev revmatizma; 1 slučaj trganja v zobeh; 2 slučaja prsnega katarja; 1 slučaj popolnega revmatizma; 2 slučaja otekanja drgalk; 1 slučaj bolezni „kanisu. IV. letošnji tečaj: 5. slučajev revmatizma ; več slučajev "katarja in 2 slučaja pljučnice. Vprašamo gospo vlado, ali smo zato tu na svetu, da poginjamo v teh vlažnih, gnjilih in plesnjivih prostorih, o katerih se je izrazil neki kavalerijski stotnik : „Da hinein steck' ich nicht pinmal meine Pferde". (Tu noter ne vtaknem niti svojih konj 1) Ali ste slišali? ! Vlada še svojih konj ne bi vtaknila v take prostore, nas pa drži, da umiramo in hiramo telesno in duševno. O srečno XX. stoletje v naši moderni Avstriji!! Žalostni in hirajoči, a še ne umrli (!) poživljamo slovensko javnost, slovenskega kmeta, slovenskega delavca, slovensko inteligenco, poživljamo slovenske poslance, da se nemudoma, takoj zavzamejo za nas in vprašajo vlado, kaj misli s slovenskim učiteljiščem v Kopru. Ali misli, da si na ta načia vzgoji dobre državljane itd. Ne mislimo se baviti s politiko, ker to ni naša stvar, gleda pa naj, kaj — dela. Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev", -= Francoski spisal: == ALEXANDRB DUM AS. == (Dalje.) — Da, gospod, dasi je bilo to veselje, ki ste ga uganili v meni, odkrito povedano, pomešano tudi malo z žalostjo. Vendar pa se ne bi sam sebi preveč smilil, gospod, ko bi bil v smrti prepričan, da sem vam še vedno v korist. -• Mouston, pravi Porthos mehko, če vidiva se kdaj moj grad Pierrefonds, vam podarim v vašo in vaših potomcev last vinograde, ki stoje za gospodarskimi poslopji. ...... In imenovali jih boste vinograd »UdanostL, Mousquoton, pravi Aramis, da si ohranite za pozno starost spomin na svojo žrtev. •— Vitez, pravi d' Artagnan smejo, kaj ne, vi bi bili jedli Mousquetonovo meso brez kakega posebnega studa, zlasti ko bi se dva ali tri dni poprej postili ? — O, pri moji veri, ne! odvrne Aramis; Blai-Soisa bi imel rajši: no poznamo ga še tako dolgo. Razume se, da so bili med temi šalami, ki so imele namen, odvrniti od Athosovih mislij prizor, ki se je bil pravkar doigral, slugo malo razburjeni, iz-vzemši Grimanda, ki je vedel, da pojde nevarnost, naj bo še tako velika, gotovo mimo njegove glave. Ne da bi se torej le količkaj udeležil pogovora, nem, kakor navadno, se je trudil Grimand na vso moč, vesli! je z obema rekama. — Ti torej veslaš ? pravi Athos. Grimand pritrdi z glavo. — Zakaj pa veslaš ? — Da se ugrejem. In res, dočim so se vsi drugi tresli mrazu, so stale tihemu Grimandu debele potne kaplje po čelu. Naenkrat Mousqueton veselo zaupije ter vzdigne v roki neko steklenico nad glavo. — O ! pravi veselo ter izroči steklenico Porthosu, o, gospod, rešeni smo ! Čoln je preskrbljen z živežem! Brskal jo z vnemo še dalje pod klopjo, izpod katere je bil privlekel ta dragoceni zaklad, ter našel polagoma dvanajst takih steklenic, kruha in slanine in govedine. Ni nam treba praviti, da se je s to najdbo vrnilo vsem veselje, razun Athosu. — Mordieu ! pravi Porthos, ki je bil, kakor se spominjamo, lačen že, ko je vstopil na ladijo, čudno je, kako razburjenje izprazni želodec ! In zvrnil je steklenico v enem požirku ter pojedel sam dobro tretjino kruha in prekajene govedine. — Sedaj, gospodje, pravi Athos, pa zaspite ali skušajte spati; jaz bom bdel. Za kake druge ljudi nego za naše drzne pustolovce bi bil tak predlog zasmehljiv ; zakaj bili so mokri do kosti, bril je leden veter, in mislil bi, da jim je razburjenje, ki so ga prestali, branilo zatisniti oko; toda tem izrednim naravam, tem železnim temperamentom, tem vseh težav navajenim truplom je prišel spanec v vsakem položaju ob svojem času, nikdar se ni obotavljal, kadar so ga želeli. In tako si je napravil vsak po svoje ležišče, in čez par trenutkov so skušali vsi ubogati Athosov nasvet, zaupaje popolnoma svojemu brodarju, ki je sedel na krmilu, oči uprte v nebo, kjer ni iskal samo poti v Francijo, temveč gotovo tudi božje obličje; bdel je, kakor je bil obljubil, zamišljen in sam, in vodil je čoln po poti, po kateri je moral pluti. Ko so popotniki nekaj ur spali, jih je Athos vzbudil. Prvi dnevni žarki so ravnokar pobelili modrikasto morje, in kakih deset streljajev pred čolnom so zapazili potniki črno maso, nad katero se je razpenjalo trivoglato jadro, tenko in podolgovato kakor lastavičja perutnica, ..... Ladija! vskliknejo prijatelji enoglasno, in tudi lakaji so izražali svoje veselje z različnimi glasovi. Bila je res neka dunnkirchenska jadernica, ki je plula proti Boulogni. Štirje gospodarji, Blaisois in Mousqueton združijo svoje glasove v en sam klic, ki je zadonel preko prožne morske gladine, dočim je Grimp id molče nataknil svoj klobuk na konec vesla, da bi dal ladiji hkratu tudi vidno znamenje, ko bode začula glas. Četrt ure pozneje jih je pobral čoln one jeder-nice, in vkrcali so se na malo ladijo. Grimand je ponudil v imenu svojega gospoda kapitanu dvajset gui-nej, in ob devetih zjutraj so naši Francozi, ker je bil veter ugoden, stopili na tla svoje domovine. — Morbleu! kako je človek močan tu! pravi Porthos, čegar noge so se udrle v pesek. Sedaj naj DOPISI. Iz goriške okolice. Mlreii. — Kdaj vendar napočijo dnovi, ko bode naše ljudstvo pozvalo na odgovor j svoje tlačitelje? Neovržena, zgodovinska re- j snica je, da so se morali nekdaj kralji in ; vladarji uklanjati strahovladi, ki so jo širili božji namestniki. — Kar dandanes počenja politikujoča duhovščina, jasno »pričuje o tem, da ji ni mar za nebeško kraljestvo, temveč da so si nadeli nalogo, vnovič podjarmiti svet v znamenju klerikalne sužnjosti. j Naš g. nune se zaveda svojega vzvišenega poklica in zato dela na vse pretege, samo da bi se povzpel do neomejenega go-spodstva. Glede sredstev, po katerih si upa doseči svoje namene, ne pride v zadrego. On pač dobro ve, da je še najti ljudi, katerim se da vtepsti strah in pasjo pokorščino do božjih namestuikov. Zato je župnik Rojec zbral okrog sebe nekaj brumnih duš in pričel z ustanavljanjem katoliške stranke. Vendar to mu ne zadostuje. V svojo telesno ( obrambo potrebuje on krepko četo nčukovu, i kajti boji se posledic Svojega početja iu za- i tegadelj pričakuje, da bodo ti vojščaki zanj še kdaj prelivali mučeniško kri. Najlepše pa je to, da hoče postati naš nune kar naenkrat odrešenik ubogih obrtnikov. Namen je prozoren. Omrežiti hočete, prečastiti g. župnik, vse ljudstvo, če dn-^ače ne pa z dobroto svojega srca, čegar plemenitost poznamo. S prižnice ščuvate svoje vernike, da naj napadajo ovčice, ki niso v Vašem hlevu. Svojim nasprotnikom ste napovedali boj na življenje in smrt, a glejte, da se sami prvi ne spodtaknete in ne vjamete v zitnjke, ki si jih nastavljate. — S tujimi denarji zidate čevljarsko zadrugo, in to je še edino dobro, da ste si poklali take garante, ki nimajo ničesar izgubiti v slučaju nevspeha. — V Mirnu je dosti takih obrtnikov, ki so strokovnjaki v kupčiji svoje vrste in vendar se morajo pritoževati, da kljub vsej pridnosti ne morejo konkurirati. — Vi lajik pa boste delali čudeže in z vspehom vodil čevljarsko zadrugo, ki sploh nima eksistenčne zmožnosti. Tudi Vaši sovoditeiji so taki strokovnjaki, da ne vemo, ali boste Vi njih učili, kako je s čevljarstvom, ali nasprotno, če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. Sicer Vam pa tega pregovora ne omenjamo iz sebičnosti ali škodoželjnosti, temveč Vam še želimo, da bi si napravili dosti kronic. V slučaju nevspeha bodo pač ljudje videli lepo sezidano poslopje, ne bodo pa slavili Vaše plodonosne požrtvovalnosti, temveč bolelo jih bo, da so zavrgli svoj denar. Takrat še le utegne priti do spoznanja, da ste jo zavozili. Za sovraštvo, ki ga sejete, žanjete že sedaj in to pri ljudeh ne Vaše vrste, temveč pri ljudeh, ki so bolj razsodai kakor Vi in Vaše ovčice. — Gonja proti nam se pa ne razteza samo iz zgol politiških nagibov. Iz Vaših pridig izseva neizmerno sovraštvo in one so po vsebini take, da mečete ljudi naravnost iz cerkve. Če kdo ne more poslušati Vašega hujskanja, mu še celo to zaprečite, da bi hodil v cerkev kam drugam. Vaše Mgarjeyeu I ovce so se oklenile g. župnika Kranjca na Gradu. Vam to ni ugajalo, da bi se razso-dnejše ljudstvo zatekalo k drugemu pastirju in zato ste ga pregnali. Tudi g. vikar Rudež Vam ni po volji in ne pustite mu kljub željam občinstva, da bi bral mašo na Gradu. Pa Z8kaj vse to? Terorizirati pač nočete samo svojih vernih, temveč tudi svoje stamr > kolege. Ce velja to Vaše početje le gorečnosti za čast božjo, potem smo vsi tega prepričanja, da ne sodite v Miren, temveč kara drugam t Iz tolminskega okraja. S». LllCiJa. — Dne 20. t. m. je otvorila „Nar. Čitalnica" pri Sv. Luciji javno ljudsko knjižnico, katera šteje dosedaj 163 trdo-vezanih knjig. Knjige so dobro zbrane ter prikladne za naše ljudstvo. Upamo, da bo naša ukaželjna mladina pridno segala po njih, da bo javna ljudska knjižnica zadostovala svojemu namenu: razširjati posveto v širje i mase našega naroda. j Za knjižnico so darovali: Županstvo pri sv. Luciji 40 K, dr. Gruntar 20 K, Eligij Marega 5 K, Viljem Peternelj 5K, Janko Gerželj 5 K, Franc Mi-kuž car. oficijal 6 K, Ignae Tratnik 5 K, Božič Božidar 5 K, Neimenovan 5 K, Gerželj Ljudmila 5 K, Vuga Anton 4 K, Klančnik 4 K, Fon Franc 4 K, Mil ton Klavžar 3 K, Miklav-čič Andrej 3 K, Ignac Šuligoj 3 K, Josip Pitamic 2 K, Josip Slamič 2 K, Josip Kenda 2 K, Vinko Niefergal 2 K, Ivan Kelec 2 K, Franc Skrt 2 K, Fon Anton 2 K, Franc Podbregar 2 K, Karol Avser l K, Kenda Andrej 2 K, Tomaž Ramuš 2 K, gospa Trop 1 K iu Franc Manfreda 1 K. Nadalje so darovali knjige: Bukvama Sch\ventner, Slov. Matica, Družba sv. Mohorja, Bukvama A* Gabršček 10% popusta cz. 30%, Kovači* Ignac, Mikuž Anton in Josip RnkovšČek. Vsem . tistim, ki so, bodisi z denarnimi prispevki ali knjigami pripomogli, da se je knjižnica ustanovila: srčna hvala. i Pripominjamo, da se bodo izposojevale knjige le ob nedeljah. ! Odbor. i Iz komenskega okraja. j Iz BrestOKlCe. — V nedeljo je nas osrečil s syojo častito navzočnostjo bivši urednik „Gorice" gospod Francelj Kremžar, ki je sedaj tajnik ali kaj uže pri S. K. S. Z. v Gorici- Fant je novostrujar, po Gregorčičevo: politiški otročaj. Ta otročaj je prišel nas učit in ustanovit društvo na novostrujarsko-katoli-ški podlagi. Da je ta podlaga trhla ter se udere prej ali poznej, o tem smo se prepričali v nedeljo. Sicer je odšel fant korajžen, vesel, kakor da bi bil videl g. Jakila, proti domu in mislil je, da je napravil Bog ve kakšno veliko društvo. Pa se moti. O tem se prepriča v kratkem. V Brestovici ne maramo klerikalnega društva, pa če stoji še na tako novostrujarski podlagi, ker nočemo, da bi se gojila surovost in zatelebanost v naši občini, kar je doma po vseh takih kremžastih društvih. Domače vesti. Za bolnico obeh pidruinic »družbe sv. Cirila IJJ Metoda" » BorlCl so uabrali med seboj srednješolci goriške gimnazije K 1138. — Živeli nar-i vrli fantje! Naša bodočnost! Osebna vest — Gospod Julij N a r d i n na realki v Idriji je dobil naslov profesorja. Smrtna kOSa. — Umrl je včeraj popoldne ob 4. uri v tukajšnji bolnišnici gospod Anton Berger, c. kr. poštni oficijal v ; koju. Pogreb bo jutri popoldne ob 3. uri. "rj počiva v miru! Umrl je v Gradcu sloveči slovenski skladatelj dr. Benjamin I p a v i c. BaŽtČnSca „pri mostu" se bo vršila jutri popoludue ob 2. in ne ob 3., kakor se .splošno misli. Tragedija v Radovljici. — v soboto so pokopali g. Pohlina, vodjo posojilnice v Radovljici, dobro znanega Goričanom izza časa, ko je služboval v Gorici. — Umrl je, ker je bil ustreljen skozi sence; kroglja je obtičala v možganih. Živel je v nezavesti še 14 ur. Ustreljen je bil po obedu, ko je zaspal na divanu; bil je sezut, a revolver so našli — na mizi. Revolver ni bil njegov, marveč nekega gospoda, ki je imel pri Pohlinu sobo. Ta gospod je že prej opazil, da mu je par-krat revolver izginil, pa se je zopet prikazal. Morilec se je torej — v a d i 1 v rabi revolverja. Samomor pa je — izključen. Pokojni P oh lin je še opoldne dajal navodila v posojilnici za opoldne, določal delo itd. Še potem je pisal neki udovi pismo, kako ga veseli, da je dosegel on varuštvo nad mladoletnimi otroci ter zagotavljal vso svojo skrb. — Naravnost izključeno se torej zdi, da bi bil na vse to šel v tujo sobo po revolver, sezul čevlje, obul opanke ia se potem ustrelil pa položil revolver lepo na mizo. — Našli so ga na tleh z obrazom na pod. Ali preiskava je dognala, da je bil ustreljen, ko je ležal vznak, gotovo na divanu; to dokazuje tok krvi. — Tudi veliko drugih razlogov govori proti samomoru. Njego*a žena ni prišla v bližino, samo neizmerno radovedna je bila, ali je mogočo, da človek pride še k zavesti s krogljo v možganih. Ta njena rado ved.lost pa ni kazala —-upanja marveč strah. In ker je bilo sodui oblasti znano, kako je ženica „ljubila" svojega moža, je odredila v soboto večer — preiskovalni zapor; zaprta je pa tudi njena mati, ki je obdolžena, da je sokriva. Ali bo razpuščen goriški deželni zbsr ali ne? — Današnja „Ediuost" prinaša članek, v katerem pravi, da deželni zbor goriški ne bo razpuščen, ker je osrednji vladi na tem, d a se razmere na Goriškem ne spremene, marveč da ostaneta Pajer in Gregorčič na krmilu; da je nadškof nasproten Faidut-tijevi politiki; da bi nove volicye prinesle klerikalcem poraz v goriškem okrajnem glavarstvu, tudi v tolminskem, ta Krasu bi se ne spremenilo nič. Nadškof da je nasproten dr. Gregorčiču in bi ne imel nič, če bi dr. Gr. propadel, ali zmagati bi moral cerkljanski dekan. To pa ni mogoče, zato ostane status quo; deželni zbor ne bo razpuščen, vladal bo naprej nepostavui deželni odbor. — Na to odgovarjamo, da je g o t o v o, da bo razpuščen dež. zbor, kakor hitro se ne dobi modusa vivendi do konca t. 1. Ce bi se dobil modus vivendi, bi bil sklican dež. zbor 2. ali 4. jan. ali takoj po sv. 3 kraljih, če ne, pa bo sledil razpust tekom meseca jan. 1909. in nove volitve se bodo vršile v času kakor letos. Italijanski klub je imel včeraj dolgotrajno sejo pod vodstvom dr. Maranija. — Razpravljal je o usodi deželnega zbora. — Onjemo, da so gospodje resno in burno rešetaii vprašanje, kaj bi jim prinesle nove volitve; uva-ževali so možnost iu verjetnost, da zgubi? deželnega g 1 av a r j a in potem še j e d-uega odboinika, tako da bi imeli potem v deželnem odboru le enega zastopnika, dočim zdaj zahtevajo — vse tri. Nismo pa mogli poizvedeti, ali so sklenili kaj pametnega y očigled dejstvu, da jim preti tolika --— zguba. Ako je njim prav, nam tudi! nJubeo, ul decllnas mandatom" i (Zapovedujem, da odložiš mandat.) Kakor je znano, sta bila pri deželnozborskih volitvah v Istri izvoljena tudi hrvatska župnika Zidarič iu Červar. Znani sovražnik Slovanov, nemški škof Nagi v Trstu, je ukazal sedaj obema župnikoma, da se morata odreči mandatu, »Jubeo, ut declinas mandatum" se je glasil brzojavni ukaz, kar se pravi: Zapovedujem, da odložiš mandat. Ako se duhovnik ne pokori škofovemu ukazu, zapade težkim posledicam insubordi-nacije in je lahko uničena njegova eksistenca. Poleg tega prihaja v navskrižje s svojo vestjo. .Kaj storiti V Koga poslušati? Ali ljudstvo, katero ga je izvolilo za zastopnika svojih interesov, ali cerkvenega poglavarja, ki mu to zabrauuje. Župnik Zidarič je baje že odložil mandat. Kaj stori Cervar, še ni znano. Kaj stori politično društvo V Kakor se vidi iz povedauega, duhovniki niso nikjer neodvisni, ampak vse imajo na vrvici. Ta vrvica je daljša ali krajša, tanjša ali debelejša, kakor je razpoloženje cerkvenil) poglavarjev ali kakor veli volja onih, ki s< nad temi poglavarji. — »Jubeo" — in du hovuik se mora pokoriti ali pa je uničen. Pred očmi treba imeti, da ona dva du hovnika nista storila s tem, da sta prevzela mandat, nič takega, kar bi bilo v nasprotju z vero. Znano je, da klub hrvatsko-slovenskih istrskih poslancev sestoji iz samih dobrih ka tolikov; med njimi niti ui „naprednjakov" Vendar pa je zaklical Nagi »Jubeo". Torej je treba imeti veliko opreznos> nasproti politiki, katero vodijo izključno du hovniki in ljudje, ki so brezpogojno poslušni episkopatu ter so mu podložni. Duhovništvo ui neodvisno ne samo v vršenju cerkvenih ampak tudi ne v vršenju narodni h dolžnosti j. Duhovništvo je podložno vsak1 taki zapovedi, in dokler je tako, se mora računati s to okolnostjo v narodni borbi. Duhovništvo je zvezano in zasužnjeno. — Kdo bo torej izročal takim ljudem mandate V Kaj more storiti koristnega tak človek za ljudstvo, ko ga tišči za vrat vedno roka višjega Ljudstvo, varuj se, izročati mandate v tako nezanesljive roke I mi pride kdo iskat prepira, naj me pogleda po strani ali naj me pošegeta, in videl bo, s kom ima opraviti! Mordleu ! Celemu kraljestva bi kljuboval! — Jaz vas opozarjam, odvrne d' Artagnan, da se ne koračite preveč glasno, Porthos; zakaj zdi se mi, da nas zelo opazujejo. — Pardieu! pravi Porthos, občudujejo nas! — Ej, jaz nisem tako samoljuben, zagotovljam vas, Porthos ! odvrne d' Artagnan; toda zapazil sem ijudi v črni obleki; in v našem položaju mi ljudje v črni obleki vzbujajo strah, odkrito povedano. — To so pisači pomorskih trgovin, pravi Aramis. — Pod prejšnjim, velikim kardinalom, pravi Alhos, bi se bili bolj zanimali za nas nego za kupčijo. Toda pod sedanjim bodo bolj ogledovali kupčijo nego nas, le brez skrbij bodite, prijatelji. — Jaz jim ne zaupam, pravi d' Artagnan, in ube-rem jo proti sipinam. — Zakaj pa ne V mesto ? pravi Porthos. Meni bi bila ljubša dobra gostilna nego te grozne peščene puščave, ki jih je Bog vstvaril samo za kunce. Sicer pa, jaz sem lačen. — Storite, kakor vam drago, Borthos! pravi d'Artagnan: toda jaz za svojo osebo sem prepričan, daje za ljudi v našem položaju najvarnejJa gola planjava ! In d' Artagnan prepričan, da bo imel večino zase, se zgrudi med sipine, ne da b čakal Porthosovega odgovora. Mala četica jo ubere za njim ter izgine kmalu ž njim vred za peščenimi grički, ne da bi bila obrnila nase javno pozornost. — Sedaj se pa pomenimo, pravi Aramis, ko so prehodili kake četrt milje. — Ne, odvrne d' Artagnan, temveč bežimo ! Ušli smo Oromvellu, Mordauntu in morju, trem žrelom, ki so nas hotela pogoltniti; a gospodinu Mazarinu se ne izmuznemo. — Prav imate, d'Artagnan, odvrne Aramis, in moje mnenje je, da se zaradi večje varnosti ločimo. — Da, da, Aramis, ločimo se, pritrdi d' Artagnan. Porthos hoče govoriti, da bi se postavil po robu temu sklepu, toda d' Artagnan ga stisne za roko ter mu da s tem razumeti, da mora molčati. Porthos je bil zelo poslušen na taka znamenja svojega tovariša, čegar dušyvno nadvlado je spoznal v svoji pošteni dobrodušnosti. Pogoltnil je torej besede, ki jih je imel že na jeziku. — Toda čemu se ločiti? pravi Athos. — Zato ker je naju s Porthosom poslal h Crom wellu Mazarin, odvrne d'Artagnan, in ker sva namesto Oromvvellu služila kralju Karlu I., kar ni čisto vseeno; če se vrneva v družbi gospodov La Fere-ja in d' Herblava, je najina krivda dokazana ; če se vr neva sama, se bo še dvomilo o najini krivdi: in z dvomi se privedejo ljudje zelo daleč. No, jaz bom že znal pripovedovati Mazariniju bajke! — Aha, pravi Porthos, res je to 1 — Pozabili ste, se oglasi Athos, da sva vajina ujetnika, da no misliva nikakor, da sva že odvezana besede, ki sva vama jo dala, in če naju pripeljeta kot jet.iika v Pariz... — Resnično, Athos, ga prekine d'Artagnan, jezi me, da govori tak duhovit človek, kakor ste vi, ne- umnosti, vsled katerih bi zardeval učenec tretjega razreda. Vitez, nadaljuje d'Artagnan ter se obrne proti Aramisu, ki se je naslanjal ponosno na svoj meč in ki se mu je videlo, da se je na prvo besedo pridružil mnenju svojega tovariša, dasi je bil izrazil v začetku nasprotno misel; vitez, razumejte le dobro, da moj nazaupen značaj, kakor povsod, tako tudi tu pretirava. Pravzaprav midva s Porthosom ničesbr ne tvegava. Toda ko bi naju hoteli vendar slučajno aretirati v vajeni navzočnosti, no, sodem ljudij ne bi tako lahko kakor treh ; zasvetili bi se meči, stvar bi postala s tem za vse zelo kočljiva in bi nas vse štiri pogu-bila. Sicer pa, če se pripeti dvema izmed nas kaka nezgoda, ali ni bolje, da sta druga dva prosta, da pomagata tema iz zagate, da se priplazita blizu, odstranita zapreke, prideta do nju ter ju slednjič osvobodita? In potem, kdo ve, če ne dosežemo vsak za^o, vidva od kraljice, midva od Ma -. u-ina, odpuščenja, !u v jutro kavo Josip Kofol iz Čepovaua. Potem se je naslonil na mizo ter zaspal. To priliko je porabil neki drugi gost ter segel Kofolu v žep in mu uobrat 6 K. Ko se je Kofol prebudil, je videi, da- mu manjka denar. Povedal je to mestnemu stražnika Tiberio, ki je šel iskat tatu. Aretiral je nekega človeka, katerega sta okradeni Kofol iu lastnik kavarne spoznala za Zveza narodnih društev. Bralno In pevsko društvo »Napredek" v Gor. Vrtojbi vabi na svoj redni občni zbor, kateri so bo vršil v nedeljo, dne 27. t. m. ob 3. pop. v društenih prostorih g. Ivana Batistič, s sledečim sporedom: 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. — Vsi narodno misleči Vrtoj-benci, kateri želite izobrazbe sebi in svojim, Trdite-na^j^i-zbor.-^agt so resni! Da moremo iti za tokom časa, moramo imeti izobrazbo; to nam nudi društvo »Napredek". Ne mislite, da je društvo le za zabavo, njega glavni smoter je širiti med ljudstvom izobrazbo. Koliko časa nam ostaja, posebno sedaj v zimskem času, pohitimo torej v bralno sobo in segajmo pridno po časopisju, katero nam daja na razpolago društvo „Napredek". Tudi društvena knjižnica, kato misli društvo letos spopolniti, nam nudi mnogo gradiva za samo-izobrazbo. Dalje bo skrbelo društvo za razna predavanja in tudi mladine ne pozabi. Prihi-tite torej vsi na ta občni zbor in oklenite se tega prekoristnega društva. Odbor. Trpvsko-obrffie in gospodarske vesti. Volitve v trgovsko in obrtno zbornico so določene tako, da bodo volilci morali odposlati glasovnice najdalje do 4. januvarija na glavarstva v Tolminu, Gorici, Sežani ali Gradišču (v Gorici magistratu), pravo volitve se bodo pa vršile 12. januvarja za trgovski, 13. za obrtni odsek. Ako ne bo vmes kake spremembe vsled višjega ukaza, prosimo: Gospodje župani in tajniki naj si natančno zabeležijo dan, kdaj so dobili v razdelitev izkaznice in glasovnice. To naj naznanijo v Gorico Trgovsko-obrtneinu društvu. — Pazijo naj, da se no zgubi niti ona izkaznica, vsako glasovnico naj volilec pravilno podpiše. — Kar se tiče načina volitve, prosimo nujno, naj se ravna po okrožnici, ki je razposlana danes. — Naj se ne odtegne takemu delu niti eden! Pr*a črnogorska železnica. — črnogora je izročila 11. t. m. prometu svojo prvo železniško progo. Ta proga teče od Bara do ska-drskega jezera. Proga je dolga 18 km, stala l a je okoli 60 milijonov K. Oradba je bila težka; glavni predor je dolg 1300 m. TtISka Železnica. - Ker so dela na železniški progi skozi Ture skoro končana, se otvori drugi del diuge železniške zveze s Trstom za promet naj brže s 1. marcem 1909. godbeno stanje tam, kjer ni takih pogodb oziroma ugajati željam unanjih držav. Take provizorije se lahko označa kakor nasilne akcije, da se za trenotek vstreže dobrim sosedom. Na željo zastopnikov poljedelstva je vlada sklenila omejiti to pooblastilo na tri mesece. Gre se le za to, da se provizorije; v Srbijo, Bolgarijo in Meksiko, ki potečejo koncem tega leta, podaljša za dobo treh me secev. Zbornica je z 232.ujro.ti 13.9 glasom priznala nujnost predlogu posl. Sibererja, da se takoj reši pooblastilni zakon ter je potem v vseh čitanjih vsprejela pooblastilno predlogo. Zbornica je rešila več manjših zakonskih načrtov, med temi meiijoracijski zakon. Izvolila je odsek 52 členov, ki bo razpravljal vladno predlogo glede" socijalnega zavarovanja. Odseku je bila ta predloga izročena brez prvega čitanja Predsednik je nato voščil poslancem božične praznike in novo leto ter zaključil sejo. Koalicijsko mlnfSferstVO. — Včeraj so bili pri ministerskem predsedniku voditelji vseh večjih strank. Gre za sestavo koalicijskega ministerstva. Cesar želi, da bi se sestavilo tako ministerstvo že do 20. jan. 1909., da da bi rekrutni zakon in bosansko predlogo zagovarjalo že parlamentarno ministerstvo. Madjarske šole na Hrvatskem. — Za časa Uauchove vlade, to je v 11 mesecih, je ustanovljenih na Hrvatskem 32 novih madjarskih Šol ; sedaj jih je že 78. Dognalo se je, da sta ga umorila njegova žena in njen ljubček, s katerim se je začela pečati, ko je bil mož v Ameriki. Kako sta morila Bussolija, je gledala 4 letna njegova hčerka. Pa ni bilo zadosti, da sta ga umorila, marveč je ona velik kos mesa umorjenega skuhala ter postavila na mizo tudi hčerki za večerjo. Ljubček' Pasquini je obsojen v dosmrtno ječo, ona pa na 30 let ječe Na Balkanu. Avstrijsko-turska pogajanja. - Poroča se iz Caragrada, da je Avstro Ogrska pripravljena dati za aneksijo Bosne iu Hercegovine primerno odškodnino, odklonila pa je zahtevo, da bi prevzela del turških državnih dolgov. Turška armada se temeljito reorganizuje; vojuo ministerstvo predloži parlamentu toza-dovne zakonske načrte. Kaj pravi črnogorski knez ? — Nekemu žur- nalistu je rekel, da če Črnogora ne dobi Špice ter Bosna in Hercegovina avtonomije, bodo morali Srbi doprinesti velike žrtve, čeprav ni nade na uspeh. RllSiJa sicer pritrjuje avstrijski ji predlogom glede konferenčnega programa, toda izreka bojazen, da bi pogajanje med vladami še bolj zmedlo in zavleklo celo postopanje. Razne vesti Akad. fer. dr. „Balkan" v Trstu priredi veliki akademični ples pod pokroviteljstvom g. inr. dr. Otoknrjit Rvbafu odvetnika, drž. in dež. poslanca mestn. svet, v gledalificni dvorani »Narodnega doma" v Trstu dne i), prosinca 1909. v korist ljudskih knjižnic v Trstu in okolici. General .luri Stratb.iirovic je umrl na Dunaju star 87 let. Odlikoval se je v borbah leta 1848. in 49 Bil je pozneje poslanec v ogrskem državnem zboru. V Hrvatski jo leta 190(i. umrlo 509.790 oseb. V Nemčiji, ki je trikrat večja, ni bilo toliko slučajev s-mrti. Oirok se je rodilo G4G.OO0, med temi 120.000 mrtvih, umrlo pa : jih je '210.000. Izmed vseh držav je umrlji- | vost največja v Hrvatski in Ogrski. Število I jetičnih znaša okoli 600.000, okoli 70.000 jih i umrje vsako leto za jetiko. j Po Strehah je teklo 6 jetnikov v Trstu, ki so ušli skozi luknjo iz zaporov v ulici Ti gor, pa so jih kmalu polovili. j V PiZlRU so proslavili te dni 10 letnico i tamkajšnje Čitalnice. Priložuostni govor je , imel dr. Širne Kurelič, pevski zbor pri vese- : lici je vodil prof. Šantel. Umorila in skuhala meso umorjenega. — v neki mali laški vasici l-lizu Lonciaua so našli v jarku truplo Ivana Bussolija b-ez glave. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Afeoje oglas obsežnejši se raCuna za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. «,,.„,nKoJikV'? .fapi8'11, ^'govcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) iiihfie na pozna, ker nikjer ne insenrajo. Skoda ni majhna. IfinaC SlrOaP. SOStilni6ar in trgovec - Sužid ¦Hhuh uu ym, p< Kobarid. Priporoča izvrsten domač tropinovec in slivovec, ki ga oddaja od ob 1 naprej. Na zahtevo se pošiljajo uzorci. — Cene zmerne. S prvim jamivarjeiii se odda lepa, na nov« opremljena soba s prostim vhodom v sredini mesta. — Naslov se izve v upravuištvu, fhfalnina Soriška sprejme nemudoma v službo uiirmina icot društvenega slugo poštenega in popolnoma zanesljivega človeka, ki zna pisati m brati. Prednost ima rokodelec in sicer krojač. Pogoji se zvejo pri društvenemu prodnod-niStvu vsak dan od II. do 12. ure v društvenih prostorih. Ha prodaj je velika lito JJ&,.^uJvl malimi troški moderno ustrojiti. Hiša stoji na ugodnem mestu. Cena jo 28.000 K. Naslov pove naše upvavništvo. Učenec, ali fant z enoletno izobrazbo v trgovini se sprejme pri Francu Meden Sv. Križ pri Nabrežini. + j&. dal + « Gorici le na tekal. Jas. Verdija ll. Ugodna prilika! Božična darila po znižanih cenah le do Božiča ! — Velika izbera tu- in inozemskih dišav. Bazno milo v krasnih zavojih. — Toalelni predmeti. Raketi in drugo za tenis. Diabolo-igre, žoge itd. Samo do Božiča! Zahuala. Politični pregled. Poslanska Zbornica. — Zbornica je nadaljevala v soboto razpravo o trgovsko-poliiič-nem pooblastilnem zakonu. — Posl. Elenbo-gen je rekel, dr. je dolžnost parlamenta, da popravi pogreške diplomacije s trgovsko-poli-tie>:i;ni uredbami z balkanskimi državami. — Posl. Pantz je povdarjal škodo, ki jo ima naše poljedelstvo vsled trgovinskih pogodb z balkanskimi državami. Ministerski predsednik je rekel, da podaljšanje za 1908. veljavnega trgovinsko-politicnega pooblastila na prihodnje leto, Za mnogobrojne izkaze sočusluouarsja in spoštouanja o prilik! smrti našega preljubljenega soproga, očeta, tasta, deda, brata fn suaka, gospoda flndr. Kocjančiča izrekamo tem potom presrčno zahualo. Posebno se pa zahualjujemo naj-iskrenejše usem onim, ki so uzlic neugodnemu uremenu spremni ranjkega k zadnjemu počitku. Zahualjujemo se slau. deželnemu odboru, slau. županstvu u Podgori, slau. c. kr. okrajnemu šolskemu suetu in slau. cestnemu odboru za uence in udeležbo pri pogrebu, Hada.je se zahualjujemo bralnemu in peuskemu društuu „Podgora" u Podgori za ginljiui nagrobnici in „HIiserere"; zahualjujemo se usem onim, ki so s suojim sočustuouanjem manjšali nam bol u teh britkih dneh. Radi prešteuilnih pismenih izrazou sočutja, ki so nam došli, ni nam mogoče posebej zahualiti sev radi tega douo'.jujerno si na tem mestu izreči najiskrenejšo zahualo. Bog naj Dam stotero poplača. D Podgori, dne 21. decembra 1908. Žalujoči ostali. 18 Cenj. dame in gospodje -- pozor! Imate že šivalni stroj ? Ako> ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. flriginal-iictoria stroji p^l&tnl uporabi brezšumno. flripal-Victoria stroji "j^jf za domečo rabo in obrtne namene. Briginal-Victeria stroji p°ranŠjŽi za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. flripinai-Victoria stroji ifšin?zdt lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat Bi pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Oigiual-Victoria. strjev In drugih livalnih strojev, dvokoles »puch«, orodja, munlclje In vseh lovskih priprav pri tvrdki KERŠEVANI & ČUK - GORICA Stolni trg št. 9 (Piazza Duorao) Lastna delavnica in popravljalnica BIVA CiSTELLO at. 4. Znižane cene! Vsakdo, Znižane cene! 1 - ' - ki pride v Gorico nakupovat si razne potrebščine za zimo, zzmzizz naj si v lastno kOPiSt ogleda poprej blago pri solidni domači tvrdki J. Zornik v Gosposki ulici št. 11. Tu dobi posebno veliko zalogo zimskih pletenin, 3aegersrajc, rokauic, nogautc, golenic, uolnenih rut, uolnenih in soilenih šerp, kožuhounih boa, gorkih podoblek vsake velikosti. Najlepša zaloga bordur za obleke, suile, Žamete, pliša in uolne i/i vseli p(»iieb'ein za šivilje. Pastue, moderne, dežnike, predpasnike, galoše. Belo in barvano perilo za gospode, krauate, itd. Dence, cuetlice in pajčolane za neueste. Usnjate torbice, toiletna mila, dišaue, glaunikt iid. Gorke Himalaga Čeulje za dom vsake velikosti, priporočljive posebno proti trganju v nogah. Znižane cene! I a teden znatno znižane Gene. Znižane cene! Phonola je nek aparat, ki se ga pristavi h glasovirju, da zamore vsak — tudi oni, ki se ne razume prav nič na. glasbo — igrati kakoršenkoli komad prav izvrstno. Doiični aparat je na ogled in tamkaj daje tudi potrebna pojasnila z a s t o p n i k in z a-lagalelj Rajmund Kren Gorica, Via Teatro. Ima trgovina z jzptnljni plitvi Oiulio Pelleorini Oorica beleči uožiček „Holonder jako priprauno Božično darilo za slabotne otroke, da si okrepe z vožnjo mišice. - ¦•¦¦ V zalogi se nahajajo tudi mize, ki se lahko uporabljajo n 6 načinov in sicer: za bolnike pri postelju, za Icviu-tanje itd. sploh za razne hišne potrebo. Edina zaloga v Gorici pri Jos» DekleVa magistralna ulica štu. 1. H Tekalijee J05. Verdi 5t. 15, nasproti ljudskega vrta. |g| Moderno pohištva. Nizke ceno, Trpežen izdelel. I Posebni vzorci pohištva za kuhinjo. 1^' Sprejema se kakoršnokoli delo te stroke. ¦¦¦¦»HimiSKniiVKi 1IST0FIM1 n-~tJ.posodie friznano težko posrebrnjeno najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd. Ghristofle & C.i? Dunaj I. Opernring 5 (Heinrichshof). Ilustrovau cenik na zaktevnnje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. — Kot jamstvo ; svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Ghristofle. Pred sva razpisala veliko božično prodajo. — Svila za bluze, krasne barve met. K 1*56. — Svila za bluze, lepi črlani nzorci met. 1'F)(>. — Svila za bluze, lopi karirasti uzorci met. 1'76. — 100 lepih volnenih oblek za božična darila po znižani inventurni ceni — nad 400 različnih GStailkOV za bluze in obleke s« prodajo BaffiO našim Cenj. Odjemalcem za pOlOViČnO eenO. -- Lepe šerpe. rokavice, nogavice, maje, Čipke in Okraski veliko ceneje. — Ugodna prilika! — 1 srajca z mod. mehkimi prsi vrednost K 4'40 se prodaja samo do Božiča po K 2*84. -- Ovratniki, kravate, žepne rule po najnovejši modi in največji izberi. PREGRAD & OERNETIG Trgovski Dom.