TRST, sreda 13. junija 1956 Leto XII. - Št. 137 (3375) DNEVNIK ?S?rSTV?L. 4t- *• “• nad- — »EUtPON »3-*0* IN »4-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA Jt. 2» — Tel. GORICA: ,U1- S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm 1 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravnj 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93-808, 37-338 MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ceioletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekc*i račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 . lzdaia Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst Vlada de bi čaka na odgovor Washingtona mogla odgovoriti Buiganinu foadna pretveza za odložitev odgovora pa je, da pismo ni bilo pravočasno Prevedeno - laviani je dejansko proti zmanjšanju oborožitve - Tudi o obisku 1 Moskvi vlada ni razpravljala, čeprav se govori, da se Sc •v ' kom strinja (Od našega dopisnika) IntM, 12. — Uradno poročilo L današnji seji vlade pravi, ® Bulganinovem pismu mi-3*“'i niso razpravljali, ker j,* je prišlo do zamude pri Rajanju. V resnici pa — trdijo obveščeni krogi — ^ fre za prevajanje, temveč ? čakanje, da se druge dr-Vij ’ v prvi vrsti ZDA, izja-J,°vsebini pisma. Nato bo taca Chigi odgovor ZDA j.°stavno prevedla v italijan-,l.i in ga kot svojega po-‘a v Moskvo. Kljub temu pa so glede zni-aja oborožitve že sedaj zna-btnenja obrambnega miniti -Cavianija 'n podpredsed-vlade Saragata. Prvi ■» 'zjavil, da je oborožitev ijj !?e že sedaj izpod meja, J, Jih postavlja pogodba Ža-i anoevropske zveze, Saragat JLie baje dejal, da gre za .netski propagandistični ma-fver, |(i„ o Segnijevem in Mar-L °vem obisku v Moskvi ni-Uradno razpravljali, vendar 1b obveščeni krogi zatrjujejo, |«. je Segnijevo stališče do ugodno, le Vatikan se Lstrinja. da bi šel v Moskvo pair ' * nister je izjavil, da grška Ameriko ter je poleg tega vlada nima nič proti temu načrtu. Vzhodna Nemčija nerar BERLIN, 12. — Vzhodnonemški zunanji minister dr. Bolz je poslal pismo glavnemu tajniku OZN Hammarskioeldu, s katerim mu sporoča, da namerava Vzhodna Nemčija letos sodelovati pri tehnični pomoči nezadostno razvifim področjem. Vzhodna Nemčija daje na razpolago znesek 180.000 dolarjev ter izvedence in tehnike. Poslala je že trgovinske delegacije v arabske države, na Daljni vzhod in v Južno slala tehnike in znanstven v nezadostno razvite dežele. , druge strani je povabila in b še povabila študente in tehn he teh dežel, naj štuctirajb V’Sjih tehničnih šolah in un,-verzah sovjetskega področj i Nemčije, _-zi za svobodo«. Ba podpredsednik te stran- Ba Šve predsednik burmanske vlade Togliatti o tajnem poroCilu N. HruSčeva 12. — Revija RIM, 12. — Revija sNuovi argomenti«, ki jo izdajata Carrocci in Moravia, pripravlja posebno številko, ki bo posvečena moskovskemu kongresu Kp ZSSR. V tej števil-RANGUN, 12. — Burmanska j ki bo objavljen tudi Togliat- poslanska zbornica je danes izvolila obrambnega ministra Ba Sve za ministrskega predsednika. Ba Sve bo nasledni! U Nuja, ki je odstopil 5. j" nija, zato da se posveti r' . .. pitvi stranke, kateri predseduje, t. j. «Ljudski an‘ifaši- tijev o ;cvor, ki obsega okrog 40 tipkanih strani, v katerih se obravnavajo vprašanja stalinizma in Hruščevo tajno poročilo. Verjetno je, da bo «U-nita» v nedeljo objavila izvleče tega obširnega Togliattijev • odgovora. NAD DVA TISOČARETIRANIH ZARADI VSTAXV ARGENTINI Glavno organizatorja, generala Valle in Tančo aretirana ■ Vse nadaljnje smrtne obsodbe bodo spremenjene v dosmrtno ječo BUENOS AIRES, 12. — V Buenos Airesu in v vsej Argentini je življenje zopet normalno. Civilna in vojaška policija pa nadaljujeta preiskave in še dalje iščeta osebe, ki so bile zapletene v zadnjo vstajo. Danes so uradno javili, da je bil general Juan Jose Valle, ki je vodil vstajo, aretiran in vojaško sodišče ga je obsodilo na smrt. Zatrjuje se, da je bil aretiran tudi general Raul Tančo, ki je eden glavnih predstavnikov vstaje. Medtem je predstavnik vlade danes potrdil, da od danes opolnoči ne bodo več izvrševali smrtnih obsodb. Vse smrtne obsodbe vojaških sodišč bodo spremenjene v dosmrtno ječo. Medtem ko se zatrjuje, da bo tudi smrtna obsodba generala Valle spremenjena v dosmrtno ječo, se govori v obveščenih krogih, da je bil Valle že ustreljen danes popoldne. Ni še znano celotno število usmrčenih upornikov, govori pa se, da je bilo izvršenih 39 smrtnih obsodb. Po neuradnih podatkih je sedaj v vsej državi v zaporih nad 2200 oseb. Okoli tisoč so jih aretirali v La Plati, drugih tisoč pa so jih aretirali v Buenos Airesu, v Rosariu 300, v Santa Rosi 250, ostale pa v drugih krajih. Računajo, da bodo prihodnje dni izvršili še številne aretacije. Medtem ko uračno javljajo, da je bilo usmrčenih 39 oseb, zatrjujejo v krogih blizu vojaških oblasti, da so od nedelje dalje v vsej državi u-strelili 252 vojakov in civilistov. Govori se, da so oblasti že prej vedele, da se pripravlja vstaja in da je vlada čakala, zato da bo lahko dokončno obračunala s peronističnimi voditelji. Nekateri člani civilnih revolucionarnih poveljstev, ki so bila ustanovljena med uporom proti Peronu preteklega septembra, so izjavili, da so bili mobilizirani v soboto ob 19. uri, t. j. štiri ure, preden je izbruhnil upor. NA PODLAGI ZAKONSKEGA ODLOKA ŠTEV. 190 Za in hej suje esvcbetlitev šlivdenjsliilt unliiušistcv Ze včeraj, ko smo objavili vest, da je generalni vladni komisar objavil v Uradnem vestniku zakonski odlok < izvajanja člena 6 London skega memoranduma smo poudarili vso njegovo važnost. Prav tako smo poka zali na važnost raztegnitve na Tržaško ozemlje zakonodajnega odloka poglavarja republike o izvajanju mirovne pogodbe z Italijo, ki je bil objavljen v Uradnem listu 24. decembra 1S47 in s katerim je tudi na Tržaškem formalno uveljavljen člen ld mirovne pogodbe, ki onemogoča preganjanje državljanov zaradi njihovega delovanja v korist zavezniških in pridruženih sil. Danes pa hočemo na tem mestu izraziti v prvi vrsti zadovoljstvo tržaškega demokratičnega in protifašističnega prebivalstva, da je končno vendarle prišlo — ahji minister, ki je libe-Pravijo tudi, da bi bilo (ganskim krogom nerodno, jjbi tudi Bulganin in Hru-Lv, ko bosta obisk vrnila, obiskati papeža. No. bi se izognili na ta nato’ da bi obiskala le kardi-ii,8, ki je državni tajnik. v. Pač niti eden niti drugi pa poglavarja države... ^ sestanku med Martinom ijljSepilovom tudi niso govo-L- Potrjuje pa se vest, da ' bo ustavil v Rimu. ko bo ^Val v Kairo ali pa ko se »Vračal, In ker so ga potili Grki, govorijo, da ga v povabili tudi v Rimu. Poslanski zbornici je go-g* o zunanji politiki de-pfistjan Bettiol. Izrazil je s0,Pe, da bi bila politika "'•ritve pristna, dokler se ®o menjalo stališče sovjet-vlade do «verske svobo-k Po njegovem mnenju je danje «med SZ in Jug j-£ijo ugodno za nadaljnjo Jetsko ekspanzijo«, kar na-^je Italiji posebne obramb-* dolžnosti; vendar pa je B®al, da so stiki z Vzhodom tl na najvišji ravni koristni ^želeni, i^ašisticni voditelj Marsa-jj? je rekel, da je Italija ^ 8va brez meja: na Severu k Pojavlja iredentizem Juž-Tirolcev, zaradi česar za->.Va preklic sporazuma Gru-j:« De Gasperi; na Vzhodu i^sko vprašanje ni bilo reto0’ tako da je Trst ostal l, ? domovine in brez zako-'kj 'n da je treba zato ukiniti Letalni komisariat, priklju-t,-.Trst Italiji, razširiti usta- 'P zakone tako kot je stoli8 Jugoslavija v bivši coni 8t>eksija pa mora biti izvr. N le gde faetos ne upošte- ik°b diplomatsko in pravno klanje Memoranduma. De Epanich je z mnogo ironije L 'tiral tudi sporazum o ' i-|CVu- Poudaril je, da mora Jati italijanska zunanja li/1'ka samostojna, pri čemer izgovori, da Italija ni veliki s'la. jalovi, ker tudi Ju-LaVija ni velika, pa kljub lij?11 vodi avtonomno zuna-| . Politiko. !y?natorji so danes razpravic 1 o proračunu ministrstva ZAKLJUČENI URADNI RAZGOVORI » UK/ RNA V RIMU KOBKSKGA MAIt V PONIIIJHtf.IA WA CIPRU Konstruktivna vloga držav Cršho-pravoslavni prelat v Londona ki so se osvobodile kolonializma nenadoma aretiran in izgnan v Atene Sukamo obrazložil štiri glavna razdobja v življenju Indonezije Za mirno rešitev izraelsko-arabskega spora po načelih OZN Indonezija odklanja pomoč, ki je podvržena političnim pogojem pravosodje. A. P. ^isko-afriški protest zaradi Alžira VORK, 12. — Trinajst W Kih in azijskih držav je 'jj85 sklenilo da bodo zahte-od Varnostnega sveta lt(5 naj se sestane, da VUci po'ožai v Alžiru. Pred-\ 'Piki trinajstih držav so Jk.2rekli za to pobučo, med-SO predstavniki dru-držav te skupine izja-fkl da se morajo prej po-jv°Vati s svojimi vladami-r>lcu?n' posvetovanju se bo 'i.j-ctl dan. ko naj se pošlje j 0 tajništvu OZN. ilAORID, 12. — Včeraj po- i y.ridu . j jHnja za prenos oblasti !i ganskem področju Maro-a maroško vlado. eo se nadaljevala v špansko - maroška p---------------- tAUlZ, 12. — Predsednik jl|J Mollet”je ponudil radi-k^u ministru za prosve-dJleresu, na.i sprejme tu v,esto državnega ministra Jlr - S N, •adi, ki ga je doslej imel ®s-France. Billere«, ni dal q°končnega odgovora. tlister Sepilov obišče Atene pJ^Ne, 11. — V Atenah so Pi * sporočili, da bo sovjet-n aUnanji minister Sepilov '('“Vratku z Bližnjega vzho-Kal grško prestolnico, j »Uk, poslanik v Atenah D Poročil grškemu zunanje-11 dlinistru namen Sepilova, h'"»Pravi v Grčiji «neura-S °bisk«. Grški zunanji mr RIM, 12. — Indonezijski predsednik Sukarno je danes imel tiskovno konferenco v prostorih indonezijskega poslaništva. Izjavil je, da Indonezija živi že enajst let «v revoluciji«, ki pomeni proces evolucije in sprememb. Sedanje življenje Indonezije o značujejo štiri razdobja, ki jih je Sukarno takole obrazložil: 1. Od leta 1945 do 1950: raz-dobe «fizične revolucije«, borbe proti imperialistom, ki so skusali zopet prevzeti oblast v Indoneziji, do trenutka, ko so Nizozemska in velika večina držav priznale novo republiko. 2. Od 1950 do 1954; razdobje aboja za obstanek« po veliki škodi, ki jo je Indonezija u-trpela na vseh področjih, od materialnega do gospodarskega, industrijskega in moralne, ga. Sukarno je dejal, da je bilo to razdobje dokončno premagano. 3. Razdobje «investicij», ki je še v teku. Namen Indonezijcev je, zgraditi ne samo politično demokracijo (ustavo, dajna skupščina, ki naj sestavi dokončno ustavo, bo začela poslovati jeseni), pač pa tudi pravo socialno in gospodarsko demokracijo, v kateri naj bo življenjska raven prebivalstva primerna z zahtevami modernega življenja. V tem razdobju potrebuje Indonezija investicije na treh sek. torjih: tehnično pomoč, pomoč v materialu, ((mentalno pomoči). Predsednik Sukarno je dejal, da sta prvi dve vrsti pomoči potrebni, da se konča obnova in da se pripravi znat. no število strokovnjakov. To pomoč ponujajo iz tujine in tudi iz Italije, toda ne sme vsebovati političnih vplivov, ker bi jo y takem primeru Indonezija odločno zavrnila, kakor jo je sedaj. Tretja oblika investicij, ki jih je Sukarno imenoval «mentalne». je v tem, da se iz zavesti Indonezijcev odstrani sleherni o-stanek kolonialistične »miselnosti, ki je povsem naravna v narodu, ki je bil 350 let podvržen tujemu gospostvu. «V tem, je dejal Sukarno, nam ne more nihče pomagati. 4. Razdobje «spopoinitve obnove«: to je cilj, h kateremu stremijo vsi Indonezijci, in ki bo dosežen, ko bodo izpolnjene vse zahteve, ki jih postavlja neodvisnost. Na vprašanja novinarjev je odgovarjal zunanji Kiinister Abdulgani, ki je izjavil; a) Znano je stališče indonezijske vlade, da je treba odnose z Nizozemsko postaviti na novo podlago. Sporočeni so bili predlogi in čaka se, da se Haag odloči, b) Komunistična stranka v Indoneziji je zakonito priznana in ima 39 sedežev od 2U0 v ustavodajni skupščini, c) Indonezija želi mirno rešitev arabsko-izraelskega spora na podlagi direktiv OZN. č) Navadna ne. umnost so govorice, da so v Indoneziji uvedli koncentracijska taborišča za politične jetnike, d) Indonezijska vlada nima podrobnih podatkov o položaju v Alžiru. Vsekakor pa je mnenja, da se kolonializem izraža v političnem gospostvu in v gospodarskem izkoriščanju. Alžirci niso še popolnoma svobodni. Ni mogoče primerjati alžirskega položaja s položajem vzhodnoevropskih držav (to vprašanje je postavil neki francoski novinar, ki je takole vprašal: «Ali sodite, da so Alžirci bolj ali manj svobodni od narodov Vzhodne Evrope pod komunističnim re- žimom?«). e) Dejal je, da ni mnenja, da bi mogli govoriti o kolonializmu v primeru področij Srednje Azije, ki so v sestavu Sovjetske zveze, f) In. donezijska vlada se ne bo izrekla glede morebitne kandidature Italije za Varnostni svet OZN. dokler se ta pogoj ne uresniči. Popoldne je Sukarno imel predavanje, v katerem je med drugim dejal, da temelji življenje v Indoneziji na načelih ((Pantja Sila«, na petih načelih, ki proglašajo; vero v boga, nacionalizem, človečan-stvo, demokracijo, socialno pravičnost. Govoril je nato na dolgo o zgodovini svoje dežele in o borbi za osvoboditev ter je pripomnil: «Danes, ko je bila večina Azije in Afrike osvobojena kolonialnih vezi, ni svet revnejši, paj pa je bogatejši. Politične zadeve in mednarodni odnosi so s svobodo, ki je bila priborjena, postali znatno »enostavnejši«. Dalje je predsednik dejal, da imajo nove države, ki so se osvobodile kolonialnih vezi ((pozitivno in konstruktivno vlogo v svetu«. Ob zaključku uradnega obiska Sukarna v Rimu so objavili poročilo, ki pravi, da so med razgovori obširno obravnavali splošna vprašanja miru, vprašanja, ki zadevajo obe državi ter italijansko-in-donezijske odnose. Ugotovili so, da navdaja obe državi skupna želja po miru ter skupen namen braniti težnjo po svobodi in neodvisnosti narodov in da obe državi lahko koristno vodita dogovorjeno akcijo v OZN. Sklenjeno .ie bilo tudi, da se povčča sodelovanje med obema državama, zlasti pa da se bolj razvijajo medsebojni trgovinski odnosi I Tiskovna konferenca liraniriiotisa - Še en ciprski Grk obsojen na smrt - Ob eksploziji mine ubiti trije britanski vojaki LONDON. 12. — Tajnik ciprske etnarhije Nikos Krani-diotis, ki je na obisku v Londonu, je imel danes na sedežu ciprskega Združenja v Londonu tiskovno konferenco. ((Bistveni namen mojega poslanstva v Londonu, je dejal med drugim Kranidiotis, je v tem, da olajšam povrnitev nadškofa Makariosa iz izgnanstva«. Ko ga je predstavnik AFP vprašal, če je možen sestanek med njim in britanskim predsednikom, zunanjim ministrom ali ministrom zn kolonije, je Kihnidiotis dejal, da ne more že vnaprej izključiti te možnosti, rekel pa je da osebno ne bo dal pobude za to. Nato je rekel, da je zelo presenečen zaradi pozornosti, ki se daje njegovemu obisku v Londonu. Pojasnil je. da bodo njegovi napori z angleški prestolnici šli predvsem za tem, da pojasni situacijo, kajti povratek nadško fa Makariosa mora biti prvi korak k rešitvi ciprskega vprašanja. Potem je Kranidiotis izjavil, da bodo ti napori namenjeni predvsem britanskemu javnemu mnenju. Med tiskovno konferenco ie bila razdeljena časnikarjem sledeča napisana izjava: ((Prišel sem v London na povabilo svojega prijatelja, poslanca Francisa Noel Bakerja z namenom, da nekatere britanske osebnosti poučim o sedanjem položaju na Cipru, ki se vsak dan slabsa. Množična preganjanja, deportacije, koncentracijska taborišča izgoni Ciprčanov iz njihovih trgovin in njihovih hiš. zaporne kazni, smrtne obsodbe, in drugi nasilni ukrepi delajo vse to vprašanje še bolj zapleteno.# Na zaključku poudarja izjava, da je treba najti ((politično# n ne ((vojaško« rešitev ciprskega vprašanja. V tej izjavi trdi Kranidio- ZDRAVSTVENO STANJE PREDSEDNIKA ZDA SE VIDNO BOLJŠA PRIZADEVANJA EISENHOVVERJA IN DULLESA za odobritev celotnega kredita pomoči tujini Na sestanku senatnih voditeljev obeh strank je predsednika zastopal Sherman Adams. Dullesova tiskovna konferenca in njegov razgovor z Adenauerjem. Še nobene odločitve o odgovoru na Bulganinovo pismo WASHlNGTON. 12, —Zdravniška poročila javljajo, da se predsedniku Eisenhovverju zdravstveno stanje vidno boljša. Danes dopoldne je že hodil kakih 25 m ter nato sedel približno pol ure v naslanjaču. V odgovor na nekatera vprašanja se je predstavnik Beie hiše Hagerty razvnel nad izjavami predsednika demokratičnega državnega odbora Paula Butlerja, češ da imajo zdravniška poročila propagandne namene. #Vsa uradna poročila o predsednikovem zdravju se strogo drze dejanskega stanja, je izjavil Ha-gerty. Ne nameravam obširneje komentirati Butlerjevih izjav.« Hagerty pa se je tudi izognil vseh vprašanj o Ei-senhowerjevih namenih v zvezi z volilno kampanjo za prihodnje volitve. Danes je predsednik že podpisal tri uradne akte. Hager-ty, ki je o tem obvestil časnikarje, je tudi pokazal Ki-senhowerjev podpis. Dejal je tudi, da bo prvi svetovalec predsednika Sherman Adams poročal predsedniku o današnjem sestanku parlamentarnih voditeljev, ki so razprav- ljali o zakonskem načrtu za pomoč tujini. Na tem sestanku je Adams v imenu Eisen-howerja senatorjem predočii predsednikovo zaskrbljenost zaradi zmanjšanja pomoči tujini za 1.109 milijonov dolarjev, ki ga'je sklenila poslanska zbornica, pri 4900 milijonih, ki jih je zahtevala vlada. Medtem ko je senatna komisija za zunanje zadeve začela proučevati to vprašanje, je Adams senatnim voditeljem obeh strank v imenu predsednika izjavil, da gre zmanjšanje, ki ga je sklenila poslanska zbornica, »zgolj v škodo NATO«. Dulles In admiral Radforo, ki sta tudi prisostvovala temu sestanku, sta zatrdila, da bo za ameriško pomoč tujini slabo, če ne bobo izglasovali dodatka se vsaj 600 milijonov dolarjev k že odobrenim 3.800 milijonom. Po sestanku sta senatorja Johnson, voditelj demokratične večine, ter Knowland. voditelj republikanske manjšine med drugim povedala, da so njuni demokratični in republikanski kolegi zahtevali se nadaljnjih podrobnih obvestil o nekaterih argumentih. Tako so hoteli vedeti še nekatere podatke v zvezi s pomočjo Jugoslaviji. Senat se ne bo izrekel, sta dejala, dokler ne bo dobil omenjenih informacij. Državni tajnik Foster Dulles je na svoji današnji tiskovni konferenci najprej prebral komentar h govoru Hru-ščeva, kot ga je pred dnevi objavilo ameriško državno tajništvo. Izrazil je upanje, da pomeni govor Hruščeva začetek sprememb v Rusiji, vendar pa je takoj pristavil tudi izraz svoje bojazni, da mogoče to ni bil namen Hruščeva. pač pa da je hotel s tem mogoče prepričati. «da je sedanja diktatura dobra«. Nato je Dulles Izjavil, da med njim in predsednikom Eisenhovverjem ni nikakih različnih gledanj na «nevtra-lizem«. Fri tem se kljub vprašanjem časnikarjev ni hotel dlje ustavljati pri tem problemu: časnikarji so mu namreč hoteli pokazati različnost njegovih izjav z izjavami predsednika. Ko so ga prosili, naj navede državo, ki je pravilno nevtralna, je navedel Švico, ki je nevtralna in ni članica OZN. Ko pa so ga vprašali, kaj misli o nevtralnosti Indonezije in Indije, je dejal, da ne namerava dajati sodb o črugih vladah. Povedal je še. da vlada ZDA proučuje možnost razširitve atlantskega zavezništva tuči na gospodarsko in politično področje, čeprav po njegovem mnenju ni lahko u-stanavljati kako novo gospodarsko ustanovo v okviru NATO. Glede pomoči tujini je izrazil upanje, da bo senat odobril kredite v porvotni višini, ki jo je potem poslanska zbornica znatno zmanjšala. Kar zadeva razgovor z A-denauerjem, je povedal, da bosta predvsem govorila o združitvi Nemčije .n o Bulgani-novem pismu Eisenhovverju,kar je piedstavnik državnega tajništva, ki je poročal pozneje o razgovoru, potrdil; čodal je, da sta Dulles in Adenauer govorila tuui o okrepitvi NATO. Nadalje je Dulles na tiskovni konferenci dejal, da še ni bila sprejeta nikaka odločitev o odgovoru na Bulganinovo pismo Eisenhovverju. Ni pa hotel komentirati obiska novega sovjetskega zunanjega ministra Sepilova v Egiptu. tis tudi. da je nadškof Maka-rios svoj čas s svojim pomirljivim in zmernim načinom pokazal pot k pametni rešitvi. Upati, je zato, da bo britanska vlada, «katere nepopustljivost je povzročila težke posledice, znala izkoristiti priložnost za spremembo svoje politike, za osvoboditev nadškofa in za obnovitev poga janj z njim«. V odgovor na nekatera vprašanja je Kranidiotis povedal, da bo v Londonu kakih 10 dni in da je uradni predstavnik ciprske etnarhije. Izključil pa je možnost, da bi odgovorni predstavniki ciprskega ljudstva — kot je nedavno svetoval ciprski guverner Harding — lahko prišli v London za obnovo pogajanj z britansko vlado. Sedanji položaj, je dejal, je prišel do mrtve točke in verjetno se ne bo mogel spremeniti razen s povratkom Makariosa iz. izgnanstva. Na koncu je Kranidiotis zanikal, da bi bil prišel v London, da se pogaja za rešitev ciprskega vprašanja in je tudi dejal, da sploh nima takih pooblastil. Grško veleposlaništvo v Londonu pa je danes sporočilo. da so britanske oblasti aretirale in deportirale poglavarja grško-pravoslavne cerkve v Londonu. Veleposlaništvo je navedlo, da je bii arhimandrit Kallinikos Mahe-riotis aretiran včeraj popoldne na svojem stanovanju in deportiran v Atene z letalom kmalu po polnoči. Tainik vodstva grško-pravoslavne cerkve v Londonu je izjavil, da tega ukrepa ne morejo tazumeti. Arhimandrit se je redil na Cipru, toda živel je dolgo časa v Grčiji, kjer je bil tudi vojak. V Londonu je bil že nekaj časa ter je bil dobro znan med ciprsko skupnostjo v Londonu. Laburistični poslanec Noel Baker je izjavil, da bo o tej zadevi stavil vprašanje v poslanski zbornici. Pozneje se je izvedelo, da so arhimandrita odpeljali proti drugi uri ponoči z londonskega letališča z nekim letalom BEA. Odhod je bil v največji tajnosti. Na letališče so prelata pripeljali s policijskim avtomobilom, spremljalo pa ga je več inšpektorjev Scotland Yarda, ki so ga spremljali vse dotlej, da se je vkrcal na letalo. Vse formalnosti zaradi potnega lista in carine so z največjo hitrostjo opravili nekateri višji funkcionarji, ki so bili edini obveščeni o istovetnosti arhimandrita. Grško poslaništvo v Londonu je sporočilo, da je grški odpravnik poslov Bensie osebno protestiral pri Hilaryju Voungu. visokem funkcionarjem Foreign Officea, zaradi izgona pravoslavnega prelata. (Kot je znano, je bil grški veleposlanik v Veliki Britaniji Mostras odpoklican zaradi izgnanstva nadškofa Makariosa na Sejčelske otoke marca meseca.) Po grškem protestu zaradi izgona arhimandrita je Foreign Office izjavil: »Grški odpravnik poslov je bil informiran, da je ta ukrep postal potreben zaradi aktivnosti prelata v Združenem kraljestvu. «i je prekoračila meje vsake zakonite cerkvene dolžnosti in ki je šla proti javnim koristim.« Ko ie grško-pravoslavni prelat Maheriotis danes dospel v Atene, je izjavil, da bo njegov izgor. iz Anglije še ena ovira pri naporih za rešitev ciprskega vprašanja. Potem je rekel, da namerava oditi na Ciper, svoj rojstni kraj, da se bo tam boril kot Ciprčan za »enosis« (združitev v Grčijo). Maheriotis je končno tudi mnenja, da bo njegov izgon poslabšal odnose med anglikansko in grško pravoslavno cerkvijo. Grški zunanji minister E-vangelos Averoff je zanikal vesti, da bi se Grčija in Velika Britanija tajno pogajali o ciprskem vprašanju ter je zatrdil, da ostane grško stališče, kolikor zadeva samo art-ločitev Cipra, nespremenjeno. Do vesti o nekakih pogajanjih je prišlo zaradi enournega pogovora, ki sta ga imela včeraj grški zunanji minister Averoff ter britanski veleposlanik v Atenah Charles Pea-ke, in zaradi obiska Kranidio-tisa v Londonu. S Cipra javljajo, da je bil 23-letni ciprski Grk Stelios Mavromatis. ki je v marcu mesecu v Nikoziji streljal iz samokresa jjroti dvema britanskima vojakoma, ne da bi ju zadel, obsojen na smrt. Ko je neka mina v bližini Limasola eksplodirala, so bili ubiti trije angleški vojaki, ki so se z avtomobilom peljali čez mino. Nekega drugega angleškega vojaka so pa ubil' njegovi tovariši sami po pomoti, ko je padel v neko zasedo, ki je bila pri neki očiščevalni akciji pripravljena za ciprske ((teroriste«. Britanske čete pa so danes v področju Pafosa ujele sedem Ciprčanov, med katerimi je najmanj eden izmed tistih, na katere je bila razpisana nagrada. V vasi Kilikouri so preiskali in zaslišali vse moške. Samostan v Kikku so spremenili v sedež glavnega štaba, bližnja polja pa upj-rabljajo za pristanek helikopterjev. LJUBLJANA, 12, — Na podlagi sporazuma bo letos prišlo na počitnice na Jadran 1400 avstrijskih otrok, enako število slovenskih otrok pa bo odpotovalo na počitnice v Avstrijo. Poleg tega bo prišlo v Jugoslavijo na počitnice 160 slovenskih otrok iz Koroške. čeprav po tolikih letih — do formalnega uveljavljanja tistih določb, ki bi jih bile morale oblasti že zdravnaj izvajati. Koliko protestov m koliko trpljenja bi bilo prihranjeno vsem tistim, ki so jih oblasti zapirale in obsojale, ker so sodelovali z zavezniškimi m pridruženimi silami ali pa ker so bila njihova dejanja politična dejanja v zvezi z rešitvijo vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja pred podpisom londonskega sporazuma. Tu so v prvi vrsti Skedenj-skl antifašisti. Prepričani smo, da sedaj po objavi odloka št. 190 ni pač nobene-ga dvoma več, da morajo same oblasti škedenjske antifašiste izpustiti na svobodo po skoro dveh letih, odkar Ječijo v tržaških zaporih. N vemo sicer, koliko časa lahko traja birokratski postopek za izvršitev takšnega elementarnega akta pravičnosti. Mnenja pa smo, da takšnega postopka sploh ne bi smelo biti, ker je zadeva popolnoma jasna, pa čeprav je bila sodna razprava že zakazana in določena. Sodni organi naj torej upoštevajo predvčerajšnjim objavljene zakonske odloke in zaprte antifašiste vrnejo njihovim družinam, ki so že dovolj trpele samo zaradi tega, ker je manjkala zgolj neka formalnost. Saj smo že večkrat poudarili, da policijski organi sploh ne bi smeli škedenjskih antifašistov niti aretirati spričo jasnih predpisov bodisi ustave, bodisi mednarodnih določb. Ko pa je odšel Iz Trsta tisti neslavni kvestor Mar-zano s svojim proslulim šefom letečega oddelka Grap-potiom, ki sta oba prizadejala tolik o preglavic ne samo vladnemu komisarju, temveč tudi vsem onim, ki so iskreno hoteli ustvariti ozračje mirnega sožitja na Tržaškem in s tem tudi med obema sosednima državama, bi morali že tedaj — p£> njunem odhodu — škedenjske antifašiste osvoboditi. Sedaj pa je res že skrajni čas, da se to zgodi. Drugi primer, na katerega se nanašata omenjena odloka v Uradnem vestniku, je primer, ki ga na javni sodni razpravi obravnava prav te dni porotno sodišče. Tudi v tem primeru bi moralo na podlagi omenjenih odlokov sodišče, razpravo prekiniti m obtoženega Sosiča osvoboditi, tembolj, ker je jasno, da je vsa obtožnica zgrajena na povsem trhlih tleh brez dokazov in na podlagi komaj nekakšnih bledih indicij, tako da je vsakomur, ki J c doslej razpravi sledil, povsem jasno, da je Sosič popolnoma nedolžen. Ne samo to! Iz razprave prihaja na dan, da se jo hoče spremeniti v politični proces proti ravnanju oblasti v prvih 41) dneh po osvoboditvi Trsta. Najhujše pa je to, da je to težnjo začel v znani zloglasni obliki izrabljati tukajšnji šovinistični tisk, s čimer ponovno poskuša sejati mržnjo in razdor med ljudstvo in s tem pokvariti mirno ozračje, ki se je med obema sosednima narodoma ustvarilo s potrpežljivim in vztrajnim delom odgovornih činiteljev. Na razpravi pred porotnim sodiščem pa prihaja na dan tudi nekorektno in protizakonito ravnanje že omenjenega kvestorja in njegovega pomočnika. Prihaja na dan med drugim, da policaji obtoženega Sosiča med preiskavo niso pustili, da bi+se-dem dni in sedem noči vsaj za trenutek zaprl oči, medtem ko so ga držali vseh sedem dni in sedem noči vklenjenega. Obtoženi Sosič je izjavil, da so ga na ta način zasliševali po 20 in celo 22 ur na dan, tako da so morali zaradi telesne in živčne izčrpanosti poklicuti zdravnika. prosluli Marzanov pomočnik Grappone je bil pri tem med zasliševanjem nenehno tako zelo v skrbeh, da tudi takrat, ko je šel v gledališče ni imel miru in se je iz gledališča zanimal, ali Sosič spi. Sam kvestor Marža-no pa se je pokazal tako zelo gorečega, da se je teh in tukih načinov zasliševanja celo sam osebno udeleževal! Takšno je bilo torej delovanje teh dveh vodilnih policijskih organov, ki pač s svojim ravnanjem nista dokazovala, da predstavniki notranjega ministrstva v Trstu spoštujejo ustav«, določbe o človeških pravicah, da ne govorimo o predpisih mirovne pogodbe in Londonskega memoranduma. Njuno ravnanje je bilo najbolj grobo kršenje tako ustave in človečanskih pravic kot določb mirovne pogodbe in Londonskega memoranduma! In če sta bila omenjena policijska organa premeščena in če sedaj vidimo, da vladni komisariat izdaja tudi formalne zakonske odloke, ki zadevajo delovanje državljanov v korist zavezniških sil in politično delovanje v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja, potem nujbrž upravičeno domnevamo, da vlada in njeni tukajšnji organi le začenjajo uvid evati, da marzanovske metode nečloveških zasliševanj, aretacije antifašistov in sodne razprave proti njim vač ne morejo voditi k tistemu cilju pomiritve, o katerem smo slišali že toliko izjav s strani najodgovornejših državnikov republike■ Zato tudi najnovejša odloka v Uradnem vestniku ne moreta in ne smeta ostati mrtva črka na papirju. Vsi organi oblasti jih morajo takoj izvajati in zaprte škedenjske antifašiste izpustiti, ■ustavili sodno razpravo proti Sosiču, umakniti tožbo proti našemu dnevniku, prenehati s postopkom v primeru obtožencev z Miljskih hribov ter upoštevati oba odloka v vseh zadevah, na katere se nanašata. TITI) MFD lilll.HOZVIIII musniDiiHsm: pniiin.iimi; Danes v Novorosijsku in nato z rušilcem v Soči na Krimu STALINGRAD. 12. — Sinoči je maršala Tita pozdravila o-gromna množica, ki se je zbrala pred postajo, z vzkliki ((Nasvidenje«, ko je odpotoval iz Stalingrada. Pred odhodom je maršal Tito izrekel obžalovanje, da mu čas ne dopušča, da bi še nekaj časa ostal v mestu in je izrekel upanje, da bo ponovno prišel. V zdravici na večerji v dvorani pokrajinskega komiteja se je maršal Tito ponovno zahvalil za prisrčen sprejem in ugotovil, da je prebivalstvo mesta pokazalo, ca dobro razume jugoslovanske narode in da je tesno povezano z vodite,ji Sovjetske zveze ter da je pokazalo svojo odločnost, da zgradi socializem. «To bi morali videti in sporočiti svetovni javnorti inozemski novinarji«, je ugotovil maršal Tito. Na poti iz Stalingrada v Krasnodar in Novorosijsk je maršala Tita na vseh železniških postajah navdušeno pozdravljalo ktevilno občinstvo. V Salsku je na ceset tisoče ljudi več ur čakalo, da bi pozdravilo maršala Tita. Ko se je Tito pojavil na vratih vagona, so mu delegati ljuc-stva izročili v znak gostoljubnosti po starem slovanskem običaju kruh in sol. Skupina kozakov s postaje Bu-djem pa mu je podarila dva vranca. Maršal Tito se je ginjen zahvalil prebivalstvu in v kratkem govoru poudaril zasluge ljudstva tega kraja v borbi proti osvajalcu. Govor Hruščeva se je zgu- bil v klicih ljudstva, ki je vzklikalo sovjetsko - jugoslovanskemu , prijateljstvu, podobno se je zgodilo tudi na postaji Jeji, kjer so se na postaji zbrali ljudje, ki so prišli od 30 do 40 kilometrov dali*;. Tudi tu so ljudje pozdravili maršala Tita z vzkliki sovjesko - jugoslovanskemu prijateljstvu. «Med narodi Sovjetske zveze in Jugoslavije«, je rekel Hruščcv, ((nikdar ni Lilo prepirov. Slo je le za izmišljen konflikt, ki ga je napravit kapriciozen človek«. Hru.ščev je dodal, da bodo od dobrih odnosov imeli koristi tudi drugi narodi na svetu. Popoldne je maršal Tito prispel v Kropotkin, kmetijsko središče krasnodarske pokrajine, kjer ga je ljudstvo zopet navdušeno pozdravljalo. Na poti od železniške postaje Kaukaskaja do kolhoza «No-voje Aleksandrovsi»o» so kol-hozniki zasuli Titov avtomobil s cvetjem. Na kolhozu «Novoje Aleksandrovsko« so kmetje sprejeli maršala Tita s kruhom in soljo. Po zborovanju, ki so ga priredili kolhozniki na čast Titu, in na katerem so na pozdrave kol-hoznikov odgovorili Tito, Hru. ščev in Mikojan, je maršal Tito ostal skoraj dve uri in si ogledal posestvo ter se raz-govarjal s kolhozniki. Obisk je trajal več časa, kakor je bilo predvideno. Kolhoznikom je uspelo zadržati visoke goste na večerji, na kateri so Tito, Hruščev in crugj izrekli zdravice. Čeprav je bil že mrak, ko se je Tito vračal na železniško postajo, od koder je nadaljeval pot skozi Krasnodar v Novorosijsk, so ob poti ljudje čakali, da bi še enkrat pozdravili Tita. Jutri bo Tito ob prihodu v Novorosijsk obiskal vinograd-ski kolhoz. 40 kilometrov od Novorosijska. zatem pa se bo v Novorosijsku vkrcal na rušilec in odpotoval v Soči na Krimu, komor bo prispel jutri zvečer ob 21.30. FLRJ priznala neorlvisnost Maroka in Tunizije BEOGRAD. 12. — Jugoslovanska vlada je danes uradno priznala neodvisnost in suverenost Maroka in Tunizije, 'io je sporočil brzojavno v imenu jugoslovanske vlade namestnik državnega taio’ku za zunanje zadeve Srdjan Priča maroškemu zunanjemu ministru Ahmedu Balafreju in tunizijskemu zunanjemu nnnL stru Habibu Burgibi in j* istočasno izrazil najboljše želje za napredek narodov Maroka in Tunizije. KEYKAVIK, 12. — Islandski zunanji minister Gudmunsson je včeraj izročil ameriškemu poslaniku noto, s katero predlaga, naj se 1. avgusta začnejo pogajanja za revizijo pogodbe iz leta 1951. ki dovoljuje Američanom, da imajo v času miru vojaško oporišče na Islandu, VREME VČERAJ Najvišja temperatura 24,4. naj-nižia 16.9 ob 17. uri 23,9, zračni tlak 1017,5 raste, veter 8 km, vlaga 71 odst., padavine 0,9 mm, nebo 2 desetini pooblačeno. morje skoraj mirno, temp. morja 21,2. Danes, SREDA 13. Junija A.nton Pad., sp.. Zlatana IZ STAT. PODATKOV VLADNEGA GEN. KOMISARIATA PCSIEDICE GCSPCDARSKE KRIZE se al ni zaje tudi na znižanju pinc Zaradi znižanih piač je padel tudi obseg prodaj na drobno - Krizo občutijo tudi številna podjetja gradbene stroke Zlasti pred volitvami so ne. kateri predstavniki desno u-smerjenih strank zelo radi ugotavljali, da v Trstu pravzaprav sploh ni gospodarske krize, da se tržaško gospodarstvo ugodno razvija, tržaško prebivalstvo pa še nikoli ni tako dobro živelo kot sedaj. Vse take in podobne trditve so seveda kaj malo zalegle, saj tržaško prebivalstvo na svoji koži dobro občuti, kakšen je v resnici položaj, istočasno pa tudi uradni statistični podatki dokazujejo, da Trst v resnici preživlja težko gospodarsko krizo, iz katere za enkrat še vedno ni videti izhoda. To dokazujejo statistični po. valstva ter je zaradi tega padel obseg prodaj na drobno in z njimi tudi zaslužek vseh številnih malih in srednjih gospodarskih kategorij. Posledice krize so istočasno zabeležile tudi nekatere go-spodarsk panoge, ki so v zadnjih letih preživljale izredno konjunkturo. Zlasti so to občutila vazna gradbena podjetja. saj se v Trstu gradi v zadnjem času stalno manj novih stanovanj, kljub temu da stanovanjska kriza ie zdaleč ni rešena. Statistični podatki vladnega generalnega komisa, riata poročajo, da so v januarju in februarju tega leta projektirali 1.737 novih stanovanjskih prostorov, medtem ko »o 1954 projektirali 17.918 stanovanjskih prostorov in izgradili le 8.735 prostorov. datki trgovinske zbornice, ki v istem razdobju lanskega le redno mesečno beležijo izred, ta projektirali 5.2o6 stanovanj-no visoke številke brezposel- skih prostorov. V prvih dveh mh, stalno zniževanje števila zaposlenih, visoko raven meničnih protestov, stečajev itd. V tej zvezi pa so tudi zelo zanimivi nekateri podatki, katere so v zadnjih dneh objavili v statističnem biltenu vladnega generalnega komisariata in katere redna mesečna statistična poročila trgovinske zbornice ne upoštevajo. Zlasti so zanimivi podatki o gibanju realnih plač delavcev in uslužbencev od septem^ bra 1955 do februarja 1956, ki prikazujejo padec realnih dohodkov skoro vseh kategorij. Realne plače računajo na osnovi stanja 1938. leta tako, da upoštevajo dejanske prejemke in gibanje življenskih stroškov. Na ta način izračunani indeks torej ne odraža samo gibanja povprečnih mesečnih plač temveč tudi, koliko se za povprečno mesečno plačo v resnici lahko kupi. Ti indeksi so znašali za specializirane delavce kovinske industrije v septembru 1955 1,14, v februarju 1956 1,10, Za kvalificirane delavce kcvinske industrije je indeks padel z 1,39 na 1,34 in za nekvalificirane delavce z 1.44 na 1,39. V trgovinskih podjetjih je indeks za specializirane delavce padel z 1,22 na 1,18 za kvalificirane delavce z L56 na 1,51 in za nekvalificirane delavce z 1,59 na 1,53. , . Podobno je bilo gibanje indeksa tudi za uradnike. Plače uradnikov prve kategorije zaposlenih v kovinski industriji so dosegle v septembru 1955 indeks 1,00, v februarju mesecih tekočega leta so gra dili 728 stanovanjskih prostorov, lani pa so naredili 1.869 stanovanjskih prostorov. Kriza gradbene industrije pa je prišla že lani do izraza, saj so v letu 1955 projektirali 20.132 stanovanjskih prostorov in izgradili 8.735 prostorov, medtem ko so v letu Znižanje števila odpustov v podjetju Pecas-Marassi Včeraj so bila na sedežu Zveze industrijcev pogajanja med predstavniki mizarskega podjetja Pecas - Marassi in sindikatov. Podjetje je pred kratkim sporočilo, da bo odpustilo 12 delavcev, ker mu primanjkuje cela. Sindikati so odpustom ugovarjali, kar je privedlo do včerajšnjega sestanka. Po daljšem razpravljanju je podjetje nekoliko popustilo in pristalo, da zniža število odpustov na o-sem. Sindikati so ta predlog sprejeli, ke- podjetju res primanjkuje naročil. Skupščina nove DZ V petek 15. t. m. ob 18. uri bo v Ul- Tiziano Veccelio 4-6 skupščina voditeljev in aktivistov nove Delavske zbornice CGI. Včeraj sta prispela v Trst ugledna javna in kulturna delavca med ameriškimi Slovenci Josip Dum in Česen, ki sta 'stočasno tudi pobornika in člana odbora ameriških Slovencev za zbiranje sredstev za pomoč pri gradnji slovenskega kulturnega doma v Trstu. Kot smo v našem dnevniku že poročali, so ameriški Slovenci v ta namen pred časom zbrali okrog 5000 dolarjev. Ugledna gosta, sta se včeraj popoldne sestala s predstavniki tržaškega odbora za gradnjo slovenskega kulturnega doma v Trstu ter z njimi izmenjala informacije o gradnji doma v zvezi s položajem. ki je nastal po londonskem sporazumu. — Danes dopoldne si bosta draga gosta ogledala gradbišče v Ulici Petronio, nekaj na novo zgrajenih kulturnih domov v okolici ter razne slovenske kulturne in socialne ustanove v Trstu. Popoldne pa se bosta vrnila v Jugoslavijo, kjer bosta ostala več tednov. Uglednima ameriškima Slovencema, ki se tako živo in vneto zanimata za naše življenje in težave na Tržaškem, želimo, da bi se dobro počutila tako med nami kot v njuni «stari» domovini, DRUGI PAN RAZPRAVE PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM AGENTA STA ZATO KER STA NA BILA USTRELJENA STOPNIŠČU HOTELA ZBEŽATI Obremenilna priča izpovedala, da Sosiča ni bilo blizu • Patru* lla iskala orožje, s katerim je nekdo malo prej streljal na ulico Dosedanji razpravi proti dr. Alojziju Sosiču sta zbudili v ljudeh, ki prisostvujejo razpravam, razne pomisleke in predvsem mnenje, da človeka s preveliko lahkoto vržejo v ječo, iz katere pride lahko po mesecih in mesecih čakanja in moralnega trpljenja na svobodo šele na podlagi razsodbe sodišča. Sosič, ki je od prvega trenutka dalje vztrajal pri zanikanju umora in drugih obtožb, je moral v zapor, kjer je presedel že 16 mesecev. In to brez dokazov, kajti policij, ski preiskovalni organi teh niso mogli nuditi sodnim organom. ki so tako prisiljeni da si jft sami poiščejo, če je to seveda mogoče, med samim 1956 pa je indeks znašal 0,96. procesom Plače uradnikov 2. kategorije so padle z 1,10 na 1,06, uradnikov 3. kategorije z 1.22 na 1,18 in 3. kategorije B z 1,34 na 1,29. Realne plače vseh kategorij so se torej v obravnavanem razdobju znižale, kljub temu da se je nekoliko povečala draginjska doklada, ki pa ni mogla nadoknaditi znatnega povečanja cen. Razumljivo^ je, da se je istočasno tudi znižala kupna moč tržaškega prebi- Zalostno pa je tudi dejstvo, da je tudi tožilec v svojem spisu, na podlagi katerega je bil Sosič predan sodišču v nadaljnji postopek, zgradil obtožnico na domnevah in je v dokazovanje svojih trditev izrekel razna mnenja, k' so bila le njegova osebna. Proti koncu drugega spisa najdemo nekje v zvezi s streljanjem prostostrelcev na pripadnika Jugoslovanske armade napisano, da so te vesti, SR1JPŽC1NA BIVŠIH USLUŽBENCEV ZVU Uslužbenci zahtevajo vsaj ureditev mezdnih in normativnih vprašanj Vse kaže, da je sprejetje zakona o ureditvi položaja te kategorije z določitvijo dokončnega staleža, še zelo daleč Snoči je bila na sedežu stare Delavske zbornice CISL skupščina bivših uslužbencev ZVU, ki jo je sklical sindikat uslužbencev vladnega generalnega komisariata. Na skupščini je podal poročilo tajnik sindikata dr. Verza, Ki je orisal sedanji poiožaj. Kot vse kaže, je vsa stvar nekam zaspala, kajti zakonski načrt, ki ga je predložil dr. Palamara za ureditev vprašanja bivših uslužbencev ZVU, še vedno tiči na pristojnih ministrstvih, ki ga še niso proučila, kaj šele predala v proučevanje ministrskemu svetu, ki b moral nato predložiti načrt parlamentu. Vse to povzroča seveda med temi u-službenci zaskrbljenost in tudi nezadovoljstvo, ker se nih če ne ve, kaj bo z njegovo kariero. Zaradi tega se je tudi diskusija po poročilu dr. Verze bolj sukala okoli konkretnih vprašanjih. Na vrsto so prišle plače in mezde ter .normativna vprašanja, ki terjajo nujno rešitev. Plače teh usiužben-cev so namreč ostale nespremenjene vse od oktobra 1954 dalje, čeprav so se za vse ostale Kategorije bodisi zasebnih kaaor državnih in javnih uslužbencev izboljšale. Uslužbencem bivše ZVU niso priznali od takrat niti periodičnih poviškov. Prav tako jim niso dali dopolnilnega nakazila. ki so ga dobili vsi usluž-benei državnih uradov 'n krajevnih ustanov, niti jim niso priznali delnega poenotenja plač. Na slabsem so tudi glede dopustov in bolniške oskrbe v primeru bolezni. Zato se bodo sedaj bivši uslužbenci ZVU borili, da se jim priznajo vsaj ekonomske in normativne izboljšave v pričakovanju, da se dokončno reši s sprejetjem zakonskega načrta tudi njihov juridični položaj in stalez. Toda preden pričnejo s sindikalno akcijo, bodo izvolili nov odbor sindikata. Volitve bodo 18.. 19. in 20. t. m. Spričo teh volitev je dr. Verza pozval uslužben ce, naj se strnejo okoli sindikata, kajti le z močno orga- nizacijo bodo lahko rešili številna vprašanja življenjske važnosti. Na dvoboj ga jo povabil 6. t. m. je tajnik občinske podporne ustanove (ECA) prijavil poveljstvu letečega oddelka kvesture 37-letnega Mi-chel i Hollingerja iz Ulice G. Gozzi, katerega so ob koncu preiskave prijavili sodnim oblastem zaradi groženj in žalitve javnega funkcionarja. Hollinger je v začetku mese. ca prišel v urade ustanove po izredno podporo, a ker se mu je ta zdela premajhna, se je začel prepirati z uradniki. Moža so odgnali iz pisarne, a Hollinger se je odpravil naravnost v stanovanje predsednika v Ul. Catullo. Tu je grozil in žalil sorodnike in ker se mu je to zdelo premalo, je napisal še pismo ter predsednika povabil na... dvoboj s samokresom ali z nožem. V primeru, da predsednik vabila ne bi sprejel, pa bi ga Hollinger ustrelil v... hrbet. Po aretaciji je Hollinger vse priznal ter se izgovoril, da je to storil, ker se z majhno podporo ni mogel preživljati. Huda nesreča v šoli Žrtev hude nezgode je včeraj zjutraj postal komaj 17-letni 'Roberto Bellanova iz Ul. Montecchi 8, ki bi moral včeraj zjutraj v delavnici srednje tehnične š le «Volta» napraviti izpil. Vse je šlo v najlepšem redu, dokler ni cobil mladenič nalogo obrazložiti delovanje stružnice. Bellanova, ki bi moral praktično pokazati kaj zna, se je preveč približal stroju, katerega kolesje mu je nepričakovano stisnilo roko. Prisotni so mu priskočili na pomoč in že nezavestnega mladeniča rešilj stiska ter ga nato z rešilnim avtom poslali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili več zlomov leve roke zaradi česar so ga pridržali na ortopedskem oddeUu. seveda po mnenju tožilca neresnične. nalašč razširjale tedanje oblasti. Preklic njegovih besed pa je prišel nepričakovano in to iz ust ene izmed obremeilnih prič. Gre za Gio-vanno Zoppolato, žensko, ki je edina prisostvovala dogodku- priča je torej vse videla in vse slišala. Zoppolatova je 2. maja zvečer prišla na obisk k svoji sestrični Mariji Cimadori, 1 i je oddala obema finančnima agentoma sobo. Njene sestrične ni bilo doma, bila pa sta agenta, ki sta ji povedala, da jima je neki «Moro» (nekateri trdijo, da gre za Alžirca Aba Ahmeta, ki je 1950. leta umrl) obljubil, da ju bo odpeljal do Benetk. Točen odgovor bi dobila naslednega dne v baru, kamor sta agenta zahajala. Naslednjega dne, je pojasnila Zoppolatova, ki je prespala pri sestrični, jo je pre-j budil precejšen ropot na stopnišču hiše. Vstala je in pogledala, kaj se dogaja. Na stopnišču je opazila tri oborožene osebe z rdečo ruto okoli vratu. Na vprašanje, kaj želijo, je eden izmed teh odgovoril, da ne nameravajo narediti ničesar hudega in da samo iščejo orožje, s katerim so malo prej streljali na ulico. Ko so povabili oba finančna agenta na stopnišče, sta dve ostbi vstopili v sobo in pregledali omaro, V njej sta našli samokres, katerega sta pokazala Zoppolatovi in dejala: «Evo, s tem so streljali«. A-genta sta stala z dvignjenimi rokami in tedaj, vsaj tako je videla ženska, sta hotela zbežati. Rafal iz brzostrelke pa ju je podrl na tla, kjer sta obležala. Kmalu zatem je prišla v hišo večja skupina jugoslovanskih vojakov, ki so preiskali celo hišo in seveda tudi sobo obeh agentov. Tu so našli tudi denar in tega so skupno z ostalo imovino zaplenili. Nekdo, ki je držal denar, ga je nato spravil v notranje žepe vojaškega jopiča. Posebna zanimivo je, da je poveljnik voda, ki je preiskoval hišo, v slabi italijanščini izjavil Zoppolatovi, misleč seveda na ustrelitev obeh financerjev, «da kaj takega ne bi bili smeli narediti, ker je to proti ukazom njegovega poveljnika«. Urica je nadalje povedala, da so na cesti streljali v presledkih celo noč in tudi tisto jutro in da je zvečer pred dogodkom opazila nekega nemškega mornarja oditi v gornje nadstropje. Govorilo se je, da je mornar streljal s strehe hiše na cesto. 2enska je vedela, ker ji je to povedala njena sestrična, da sta agenta imela orožje. Na predsednikovo vprašanje, če je med partizani in ostalimi osebami opazila tudi Sosiča, je Zoppolatova odgovorila negativno. Po izjavah te priče se lahko sklepa, da bi bila oba finančna agenta še danes živa, ce ne bi skušala zbežati: edina njuna nepremišljena gesta ju je uničila in ne poželjenje po denarju, kakor to skuša prikazati obtožnica. Prva priča včerajšnjega dne je bila hčerka vratarice tiste stavbe, ki leži hudo bolna doma. Hči. Ernesta Gri-selli por. Barbiani. ni o u-strelitvi mogla povečati ničesar, ker ni prisostvovat do. godku. Slišala je samo strele in je kasneje, po odnudu vojakov, ki so vse legitimirali ter tudi pregledali podstrešje in streho, šla v drugo nadstropje. kjer je skozi odprta vrata opazila ljudi, ki so pregledovali sobo, v kateri sta stanovala agenta Na mizi je opazila neki ro cer tako, da se določi 20 letno odplačevanje in zniža plačilo deleža yn G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V petek 15. t. m. ob 21, uri na dvorišču društvene gostilne v Ricmanjih N. V. Gogolj ŽENITEV V soboto 16. t. m. ob 21. uri na dvorišču društvene gostilne v Ricmanjih Ivan Cankar Martin Kačur S0LSKE PRIREDITVE Zaključne šolske prireditve priredijo naslednje osnovne šole: v Devinu v soboto, 16. t.m. ob 17. uri. Na sporedu: šolski zbor in Golijeva igra ((Princeska in pastirček« v šolskih prostorih, v Mavhinjz,ih, v nedeljo 17. t. m. ob 16. uri, v Nabrežini, v nedeljo 17. t. m. ob 17. uri. Na sporedu je petje, igrice, prizori in rajalne vaje. Obe v šolskih prostorih. v Zgoniku, v nedeljo 17. t. m. ob 20. uri. Na sporedu je igra «Pehta». Prireditev na cerkvenem dvorišču. Šolske razstave ročnih izdelkov (vse v šolskih prostorih); Devin: 15., 16. in 17. t. m. Nabrežina. Zgonik in AT.au-hinje: 17. t. m. Su. Barbara: 13., 14. in 13. t. m. ’ Razna obvestila Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 15. t. m. ob 1*. uri na sedežu. SEJA SGKZ Danes zvečer ob 20. uni bo na sedežu v Ul. Roma 15 seja izvršnega odbora Slovenske gospodar-sko-kul turne zveze. Ravnateljstvo trgovskega strokovnega tečaja na Proseku sporoča. da bo zaključna šolska maša v petek 15. t. m. ob 8.15. Dijaki naj se zberejo na dvorišču šole ob 8. uri. Ljudska prosveta Pevski odsek PD «1. Cankar« obvešča vse pevce in pevke, da bo pevska vaja danes. 13. junija. Prosimo strogo točnost zaradi petkove Cankarjeve proslave. Darovi in prispevki Za odklonjeni honorar daruje Srečko Suman za Dijaško Matico 1000 lir. Rossetti. 16.00: ((Ognjena obzor- ja«. P. Graves, J. Vohš w Ežcelsior. 16.00: »Zavojevalcir* utrdbe Ralston«, B. Sullyv . C. Colbert. , , , ni. Fenlce. 16.00: «Clovek, ki ni" koli bil«. C. Webb. J. hame. .. mP_ Nazionale. 16.00: ((Branite rw sto«, W. P-idgeon, J. Hodiak. Filodrammatico. 16.30:* «D^SP do». W. Morris. B Garlf • Supercineraa. 16.00: «Bratca», A r c o b al e n o?°i 6.30: Mornar«, Ch*- Astra C Rojan! 16.00: «<*"•£ srca«, J. Stevvart, A. Kul Capitol. 16.00: aPozor na ženske«, M. Johnston. a.«»ie» Cristallo. 16.00: »Dekle z dezeic • G. Kell.v, W. Holden. be. Grattacielo. 16.00: ((Druga 1J" zen«, J. Wyman, R. 'E_ Alabarda, 16.00: »Moja sestra veline«, J. Leigh. J. Lenama"; Armonia. 15.00: «Jezd*c v y ščavi«. cordi, Aurora. 16.00: ((Fant«. A. Garibaldi!' 16.30: ((Junaški otiV°r*' S. Hayden, J. Page. M()n. Ideale. 16.00: ((Počitnice V m tecarlu«. iz Impero. 16.00: »Dediščina te- _ Amerike«, C. Goetz, v. tens Mladoletnim prepov. ^ Italia. 16.30: »Tolsti koren«. Neff. E. von Stroheim. S. Marco. 17.00: «Da bi te zve našel«. B. Crooby. obilen-Kino ob morju. 16.30: «"e ska dirka«, H. Duiff. “• Moderno. 16.00: ((Morje nih ladij«, J. Derek. "■ drix. Savona. 16.00: ((Norost#. »• m gomery, I. Bergman. ,jaz. Viale. 16.00: ((Vsiljenka«, A. r zari, L. Padovani. , ...nije-Vittorio Venelo. 15.45: n, sin«, E. Purdom. L. Mladoletnim prepov. Belvedere. 16.30: »Prenehaj«® Vrati«, 0b Marconi. 17.00 (na odprtem p 20.30): ((Hazardni igralec«. Robertson, D. Paget. Massimo. 16.30: «Od pusti Ana», M. Frau, T. ^eeS; C> Novo cine. 16.00: «Tobof»* Drake, K. Booth. pravil* Odeon. Zaprto zaradi P^STnci»* Radio. 16.00: «Atomski zIogu«* R. Derming, A. Stcvene* y0 Veuezia. 15.30: «Montecf>9»- maščevanje)) . 7an- Skedenj. 18.30: «Zahodmo oa ^ zibarja». POLETNI KINO Arem dei fiori. 20.30: ‘C?r.j«h. Houdinii«, T. Curtis, J. f,}. Ariston. 20.45: »Igralka«. »• ■cy, J. Simmons. nu- Armonia. 19.30: «JezdeC v ščavi«. Variete. , ierJ- Marconi. 20.30: ((Hazardni lec» D. Robertson, D. C fo-Paradiso. 20.15: ((Mostovi Pr't|y, ko-riju», W. Holden. & Iz te ti ložitve izključno iz organizacijskih razlogov in da se lah- že v juniju in je celotno vpra. Proti koncu lanskega leta so napovedovali čimprejšnjo gradnjo stanovanj INA-Casa za katera, kot trdijo, je vlada že nakazala 1 milijardo lir. Zidanje teh stanovanj bi moralo zanimati delavce in uradnike, saj plačujejo določeno mesečno vsoto za sklad INA-Casa. Prve novice o zidanju teh stanovaj so bile zelo optimistične in zdelo se je, vsaj tako je zatrjeval osebno bivši župan Bartoli, da se bodo prva stanovanja začela zidati že letos spomladi. Sedaj smo IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Zaradi nenamernega umora obsojen na 4t mesece zapora Mladenič /e zaradi neprevidnega ravnanja s samokresom zakrivil smrt svojega prijatelja Neprevidno igračkanje s samokresom, ki se je sprožil in s tem ubil komaj 21-letne-ga agenta civilne policije Giorgia Pillininija iz Ul. Ma-chlig 6, je pripeljalo po 15 mesecih od nesreče 23-letne-ga Alfreda Mlekuša iz iste ulice at. 6 preč sodišče pod obtožbo nenamernega umora. Mlekuj je bil Pillininijev prijatelj in 5. marca lani ga je obiskal na domu, kjer sta nameravala igrati «canasto». Se preden sta se vsedla k mizi, ki je bil komaj 6 mesecev policijski agent, pokazal prijatelju samokres Colt kal. 12, a ko ga je po priporočilu njegove polsestre hotel spraviti, mu ga je Mlekuj hotel vzeti iz rok, da bi si ga natančneje ogledal. Pri tem sta se mladeniča začela prerivati. kajti Pillinini ni hotel izpustiti orožje in tedaj je padel strel Naboj se je za- pičil mladeniču v trebuh ter ni in nato prebil tudi dve šipi. Mlekuš se ni zavedel nesreče, vse dokler mu ni Pillinini s komaj slisnim glasom rekel «Ferc'i, ubil si me«. Nato se je ranjeni mlademš obrnil in odšel v kuhinjo, kjer so bili polsestra, mačeha in drugi. Prisotni so mislili, da gre za šalo, a ko so videli krvavečega mladeniča, so poklicali osebje Rdečega križa, ki so ranjenega mladeniča odepljali v bolnišnico, kjer je 10 minut po prevozu izdihnil. Mlekuš. ki se je moral včeraj zagovariati pred sodiščem, je pojaenil, da je treba začevo pripisati nesreči in da on ni kriv. Seveda sodišče ni bilo istega mnenja, zaradi česar je mladeniča obsodilo, pa čeprav samo pogojno in brez vpisa obsodbe v kazenski list, na 4 mesece zapora. Preds.: Kabrio tož-: Patco-li. zapisn.; Urbani, obramba: prišel iz telesa na hrbtni stra- odv. Poilucci in Sferco. šanje še vedno v rokah pravnikov, ki morajo rešiti precej zapleteno vprašanje zemljišč na Lovcu, kjer naj bi sezidali ta stanovanja. Po vesteh iz pristojnega vira bo vprašanje zemljišč morda rešeno šele' prihodnje leto, ker so lastniki razstreseni po raznih deželah sveta in je težko dobiti ustrezne dokumente za kupoprodajno pogodbo. V Rimu pa ne dajo denarja, dokler niso la zemljišča kupljena in vpisana v zemljiško knjigo na ime občine. Sedaj pa se nam postavlja vprašanje, zakaj je bivši župan Bartoli s takšno gotovostjo govoril o čimprejšnji gradnji teh stanovanj? Odgovor je enostaven: zato, ker so se bližale volitve in je hotel na vsak način vključiti v njegov »obračun dela štiriletne občinske upraVe« tudi ta stanovanja. čeprav se v raznih italijanskih mestih zidajo že leta in leta in je bilo naravno pričakovali, da se bodo začela zidati tudi v našem mestu. Takšno je za sedaj stanje glede zidanja stanovanj INA-Casa na Lovcu z državnim prispevkom 1 milijarde lir. Toda zakon o stanovanjih INA-Casa predvideva tudi možnost zidanja teh stanovanj na zadružni osnovi. V členu 8 je to izrecno določeno in tolmačeno. Na osnovi tega člena so tudi v Trstu določili 120 stanovanj za interesente, ki naj bi ustanovili posebne zadruge. Ta stanovanja naj bi zadružniki odplačevali in bi po 10 letih postala njihova last. Najprej je bil rok za prijavo teh zadrug določen do 21. maja, kasneje so ta rok podaljšali do 31. maja. Toda vse pisanje časnikov in zanimanje nekaterih uradov ni rodilo najmanjšega uspeha. Niti ena zadruga se ni prijavila za zidanje omenjenih 120 stanovanj. 2e samo to dejstvo dovolj jasno kargkterizira zanimanje ljudi za tovrstno zidanje stanovanj. V našem listu smo že mnogokrat povedali, da delavci ter mah in srednji uradniki ne morejo zidati teh stanovanj, ker so zanje predraga. Kdor se prijavi za zidanje trosob-nega stanovanja po omenjenem načinu mora v letu dni vložiti 750.000 lir. Nato mora deset let zaporedoma odplačevati po 20.000 lir mesečno. Samo ti dve številki dokazujeta. da ljudje, ki dobivajo manj kot 100.000 lir mesečno in ki imajo družino, se ne morejo prijaviti za ta stanovanja. Pri tem pa je treba upoštevati du ogromna večina interesentov zasluži manj kot 45.000 lif mesečno. Glede zidanja teh stanovanj so nekatere pristojne osebe obžalovale, da se ni prijavila niti ena zadruga. Po njihovem mnenju so v Trstu tudi takšni uradniki, ki zaslužijo po 150.000 lir mesečno in ki imajo stanovanja. Res je, da so tudi takšni uradniki. Res pa je tudi. da so prav ti uradniki, ki sedijo v uradih raznih zavarovalnih družb, bank in podobno, bili od teh ustanov že favorizirani, ker so jim sezhtale lepa in moderna stanovanja. Drugi pa niso čakali do danes v podstrešju ali v kleti, ampak so si ga sami poskrbeli s posojilom «Aldi-sio«. Mestne posojilnice in hranilnice ali pa se si ga kupili v novih hišah, ki jih zidajo zasebniki. Zato se tudi mi pridružujemo vsem tistim, ki zahtevajo popravek člena 8 zakona o zidanju stanovanj INA-Casa tako. da se interesentom za ta stanovanja zniža plačilo takojšnjega deleža na polovico in določi 20-letno odplačevanje vrednosti stanovanja in ne desetletno, kot je to sedaj predpisano. Samo na ta način bodo tudi delavci in uradniki lahko prišli do svojega stanovanja po zakonu INA-Casa. IZLET V VERONO Komisija za šport in razvedrilo pri novi Delavski zbornici CGIL priredi od 29. junija do 1. julija izlet v Verono. h Gardskemu jezeru in v Rovereto. Vpisovanje na sedežu v Ul. Zonta 2 do 23. junija. LETNA SLAVNOST SPD v Trstu priredi 24. t. m. izlet na Slavnik (1028 m). Izleta se lahko udeležijo planinci, ki imajo obmejno prepustnico ali potni list. -------------o -------------— ' OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POltoKfc Dne 12. junija se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 12, umrlo pa ie 7 oseb. POROČILI SO SE: krojač Pie-tro Plet in gospodinja Maria Fa-verito, dijak Luigi Rovera in dijakinja Renata Mosetti, sluga Divio Davia ia šivilja Gioconda Manca, pomoiščak Andrea Boni-facio in šivilja Francesca Tamburin. inštalater Eliseo Scotti ln šivilja Nerina Belli, delavec Gae-tano Pasisaggio in gospodinja Li-dia Mihoiich, mizar Igmazio Sca-gliione in gospodinja Maria Ta-larico, težak Duilio Danielis in internistka Sanjina Canziani, u-radnik Serglo Coloni in uradnica Leopoldina Buonamno, industrijski izvedenec Marino Ivanov in gospodinja Vanda Ferrin, uradnik Livio Mor aro in gospodinja Liljana Pagotto, industrijski izvedenec Giuseppe Danese in gospodinja Maria Zacchigna. UMRLI SO: 77-letni Carlo For-za. 80-letni Giusepoe Gregorini, 75-letni Giuseppe Nedelin, 65-let-ni Paolo Lazzeri, 84-letnii Urbano Ponitini, 60-letna Teresa Zat-tera, 57-lema Elisa Moreš por. Calligaris. NOČNA SLUŽBA LEKARN V JUNIJU AlTAlabarda, Ul. Istfla 7: de I.eitenburg. 'Trg S. Giovanni 5; dr Praxmarer, Trg Unita 4: Prendini, Ul. Tiziano Veceilio 24; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. VABILO Uprava ‘Slovenskega narodnega gledališča pričenja z junijem 1956 nov oddelek baletne šole za mladino od 6 let dalje. Vpisovanje ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 16. do 17. ure v prostorih baletne šole. v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdei-ska c. 7. Informacije daje tudi uprava SNG. Ul. S. Vito 17, telefon 38-236. vrak dan od 9. do 13. ure. Prometna nezgoda 37-lelni Leone Salvini iz Ul. Foscolo se .ie včeraj okoli -17. ure vsedel v bližini bara «A1-la pineta« na Miramarskem drevoredu na svojo verpo in že začel obračati, da bi se odpeljal proti mestu, ko ga ,ie močan sunek vrgel z vozila na tla. V bolnišnici, kamor so ga takoj odpeljali in kjer sq ga zaradi ran na treh prstih in zloma mezinca leve roke sprejeli s prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh na ortopedskem oddelku, je mož izjavil, da se je vanj zaletel nek njegov znanec, katerega imena pa se ni spominjal. Agenti prometne policije, ki po šli na kraj nezgode ni so našli več nikogar, a so izvedeli, da je ranjenčev znanec že odpeljal poškodovano vespo v bližnjo mehanično delavnico. Parco delle rose. 20.30: ski sokol«. »got- Ponziana. 20.15: «Rob R«'' T0dd ski bairvdtit«, G Jobns, ”‘u»idc, Rojan. 20.30: ((Saadia«. C. p R. Gam. - mh- Skedenj. 20.45: «Zaho " zibarja«. pe«r Stadio. 20.15: «Zgodba 0 VVhite«, B. Hutton. „ ,, J® valmaura. 20.15: ((Zgodil® v Berlinu«, J. Mason. SREDA, 13. junija 195« TRST l‘t»N I AJA 11.30 Lahka glasba: 13-®®, n davanje; 12.10 Za vsakog« jjj kaj; 12.45 V svetu kultu*®.’ Jugoslovanski motivi; j^at ke melodiie igra duo 13.50 Operetni odmev1' Blasha- 18 00 MoZaP; Jugoslovanski motivi, —prji V^.LVll.1 Vw.. —V Plesna glasba; 18.00 Moz--_. js. cert za violino in orkešt®^ ,]jUc-Kadijska mamica; 18.40 F isjga ijene melodije poje sap* , gio-Ondina Otta; 19.00 Ciga^er**1 tivi; 19.15 Radijska 19.30 Pestra glasba: 20.00 - \/o-20.05 Lebarjevi motivi; 2”- jO" kalni tercet Metulji®"' vjolttP Svennisen: Romanca za te®’ in orkester; 21.00 Oblet" . 21.3“ na; 21.15 Dunaiske melodij, • jj.ov Dekliški zbor iz Skednl«'vHjei" Rossini: balet iz oper® ‘ Teli«; 22.00 Sodobni . , ea®'16, pripovedniki: 22.15 Sannt Simfonija št. 3; 22.42 " ftU“e' popevk^ 23.00 Chopinov® • « « * ‘* 14,30 Tržaška kulturna era-ka; 19.15 Koncert harfist«fpgi-ziette Trost; 19.35 SekstP-c'o Zingarelli. >. 41 I* 14 R Poročila v slov.: 5.45' 19.00. , Poročila v ital.: *■* 17.45 in 23,00. ^a"®' 5.00-5.45 Spored iz JfLittiJu. 6.00-6.10 Spored iz LjUbJlL Jutranja glasba; 7.00-8.00 . \l 12.00 Spored iz Ljub1:«' pda"1^ Arije m dueti iz opere « jn 13.3»' 12,30. J-kl IJC lil UiUCll \L y JI* 1/v Butterflv«; 12.45 Iz .fi1"1^ !"Sji Ji 17.00 Spored iz Ljubl>*»cj jirf"' vij; 13.40 Od melodije & zb"® di ie; 14.00 Jugoslovan«*'. j4« oojo; 14.15 Zabavna 17.00 Spored iz Ljubil* ,, jož Ritmi in popevke; U ,« 25 Slovanskega življenja: 1 ' l8®h žem po glasbenem svet • jj. 19.00 Spored iz Ljubil*"®' Venček znanih orkesler Frank rinlr ',3 19.30-22.15 Spored iz: "Gj 22.15 Glasbeni liki: 23'‘ — ob 113. obletnici Veseli ritmi. n 1,0 % l‘i I ^ ‘ ^ 05 11.00 Radijski koled*®' ** Claude Debussv: F*"-t,n 7*1. klavir in čeviC-Bogo Leskovic: ^"'do"1 Tj kanskih plesov; U-50 Z" 0pen. žene; spore »eoussv. * rK0 orkesler: *> Leskovic: ois 111 plesov; U-50 Z oPef e: 12.00 Opoldanski fonCF red: 12.40 P*®s|uS*'lei6.00 i!, i, 1 -; ere. -i r so Veseli godci: 131 ,, (llk/ij glasba; 13.35 Melodije J* 14L glasbenih revij in oP® ,. p-, Štiri operne medigre. .g| r trinkl iz literature - -20 A|0 r. .Kiello: Zažgi slamo.. . C® ton,in Dvorak: Koncert .5 t. in orkester v bavna in plesna gl* A-fto Cesar Franck: Sonata J 3OJ. (tsaac Slern - Al. j«*1% Richard VVasner: 40 da, drugo dejanje: f- p0»' melodije; 22.15 »Glasba meja«. zahvala Ob se novce ležbo. ZAHVAL A # javnem plesu v 1 ■- iz Prapro.* 1 U(T .»rolinipio Z** fantj je i*. * *r zahvaljujejo PREDEN GREŠI*- ^ DOPUST naročite * PRIMORSKI DNEVNI^ Pošljemo vam v katerikoli kraj, tu inozemstvo. 15-dnevna naroči11 L 350." „„,15 primorski dnevnik Kdo nosi ameriškega največje breme davčnega sistema? Kdor komai pride v Ameri I jev letno mora plačati dve ko in se odloči da nekaj kupi. i sto dolarjev davka, ozirorria je najbolje da vpraša dvakrat dvajset od sto. Zakonski par za ceno. pa naj gie za navaden svinčnik ali za poletno obleke za 50 ali več dolarjev, ker bi iz preproste neinformiranosti mogel povzročiti na blagajni zmešnjavo in prepir, če bi se skliceval na reklamne številke v izložbi ('e ni že vnaprej rečeno, kaj vse spada k ceni. mu bo blagajničarka k računu dodala še nekaj «plusov». Zvezna taksa je obvezni sestavni del teh dopolnil, kateri navadno sledi hianjši aii večj’ davek dotič-ne države, nekod pa še občinske oblasti zahtevajo svoje... Trgovci, si seveda umivajo roke glede državnih predpisov in zahtev. Oni največkrat sprejmejo kupca s svojo ceno in jo ločijo čim jasneje mogoče od vseh davčnih dodatkov, kakor da bi mu hoteli reči. da gre za zio, ki ga tudi sami ne odobravajo in da jim je Zelo žal, da je vse to tako. Tako st sicer zbira le de! denarja za državo in njene potrebe. Vsota od obdavčenja korporacij znaša okrog 20 milijard dolarjev letno, ftrzuva obdavči dohodke družb, družbe povečajo cene potrošnemu blagu, meščan pa mora kupili kar mu je potrebno za življenje. Ko se vse to sešteje, se ugotovi, da je »navadni davčni obvezanec« tudi v tem primeru tisti, ki mora nositi glavno breme, da bi državni mehanizem mogel poslovati. DAVČNA DISCIPLINA V deželi ki s tako neverjetno hitrostjo napreduje na področju materialnih dobrin, ne Vrše velikih poslov samo o-gromne proizvajalne korporacije in podobna združenja zasebnega kapitala: tudi država je že davno postala «velika». Njene furkcije so se razpredle kakor pajkova mreža, njene potrebe so se povečale do neverjetnega obsega, in tudi mene pravice so z vsakim dnem Večje. A čim bolj se «veča» država, tem večji so davki tako za posameznika, kot za gospodarska organizacije. Tako je seveda povsod na svetu. Morebitne raziike more odkriti šele vprašanje: čigava blagajna najbolj trpi od te nezadržne plime državnih Potreb in neizbežne si e zakonov? Američani se včasih obn,.sn-}o tako, kot grobi, samozavestni individualisti, tako so Zaljubljeni v svoj svet materialnih vrednot in, ies i b:. tako občutljivi, da bi se za malenkost uprli vsaki sili. ki bi jim skušala osporavati pravico na to. kar so si pridobili. Vendar pa statistike k .žejo, da je glede plačevanja davkov ameriški narod eden od rajbolj discipliniranih. Današnji Amer kanec deli vsa ko leto, brez godrnjanja, svoje dohodke s t em velikim svetovnim gospodarjem stricem Samom. Državni aparat v Ameriki pobere letno več davkov, kakor more nekai manjših evropskih dežel proizvesti materialnih dobrin. Vsota zveznih davkov je dosegla Več kot fiO milija i dolarjev. *li 20 odstotkov vseg • nacionalnega dohodka dežele. plača polovico te vsote. Odstotek raste nato sorazmerno z velikostjo profita. Na na sprotnem polu je odstotek neprimerno večji: davčna stopnja na profite preko 200.000 dolarjev znaša 91 odst.! Sedanji sistem obdavčevanja izvzame le redke posameznike in zožuje zasebno lastnino v korist »javnih korporacij«, ki jih najpremožnejši posamezniki nadzorujejo s pomočjo svežnjev delnic, ali na drug način. Glede tako rigoroznega striženja kril privatnemu kapitalu v trdnjavi sodobnega kapitalizma, bi mogli — pravijo — napisati šaljivo povest o «zgodovinski izdaji kapitalizma«. V ostplem imamo industrialec — je leta 1954 zaslužil 200.000 dolarjev. Naslednjega leta mu je uspelo izboljšati proizvodnjo, in je tako dosegel letni dobiček 300.000 dolarjev. Toda ko je obračunal z davčno upravo, mu Je od teh dodatnih 100 000 dobička ostalo vsega 3.750 dolarjev! »Prosim vas, ali ima to sploh smisel?* — vprašuje Andretvs pomilujoč svojega »revnega« prijatelja- KDO NOSI NAJVECJE BREME? Verjetno je to nepisan zakon zgodovine, da denar najbolj objokujejo prav tisti, ki ga imajo največ. Davki so močno cmejili moč zasebnega kapitala v Ameriki, toda nekoliko globlja analiza nam pokaže, da najbogatejši vendarle niso največje žrtve. Da-mnogo j vek na zasebne korporacije »užaljenih«, ki tako imenuje- znaša, na pr., komaj eno tretjino celotne vsote, ki jo država pobere letno; ostalo prihaja iz blagajn posameznikov, NEURESNIČENA ROOSEVELTOVA ZELJA Zgodovina ameriškega davčnega sistema — ki ga je šele ^h>odrow Wilson na pragu pr-''e svetovne vojne proglasil za *al*onsko obveznega — je mor-ha pretežno zgodovina izvirne elastičnosti in odpornosti ame-ciškega kapitalizma, ce že ne tudi začetek njegove moralne kapitulacije pred nujno logiko novih časov. Ko je sla sko-*i ekonomsko katastrofo med °bema svetovnima vojnama-Je Amerika začela z liberalnejšo politiko pri urejevanju družbenih odnoša.iev. t ranklin Roosevelt je tedaj zahteval neke vrste »uravnilovko«, po kateri posameznik ne bi smei imeti več kot 25.000 dolaijcV ietnega donodka. To je bila in ostali pobožna želji svobodoljubnih posameznikov, kajti dokler so vezi med kapitalom in državno pontiko »bratsko krepke« gospodarji denarja ne bodo 'li tako daleč, da bi s-ur.i *ebi «kopali grob«. Amei'«' ic tudi danes edina domov na •Pravih« milijonarjev «kra-ijev Diez viteške garde in Uradov«. To ie dežela kalifornijskih. teksaških, floridskih gospoda i jev z Juga in finančnih magnatov s Severa, ki •Predsedujejo milijardam« in •atijajo o novih podvigih na v*eh koticih sveta. Cas je vendarle napravil •Vnjc. O n por je bil zaman. V 'srn pogledu je 'udi sedanji davčni sistem primeren, ne-°hhodno potreben priročnik Ja ljudi, ki jih radovednost ali poklic vodila o proučevanju ameriške politike. »IZDAJA« KAPITALIZMA Vsak. kdor nekaj zasluži, hJora pit-čuti davek. Gre seva* hu za »čiste« dohodke, pri če-mer se uporablja znano n« čelo »progresivnega« obdavče Vanja. Samec, ki v Ameriki *ksluži recimo dva tisoč dolar- jo ameriški davčni sistem in obžalujejo «stare, dobre čase«. Protestnih glasov je vedno več. Na prvi pogled je sedaj najugodnejša prilika za take upore. Na oblasti je republikanska stranka, ki je v analih ameriške politične zgodovine označena za »ljubljenca« velikega kapitala in od katere le-ti z vso pravico pričakujejo olajšave in popuščanje »socialističnih omejitev«. Zanje je sedanji davek «strašna krivica, ker načenja ameriško tradicijo zasebne lastnine, veže roke kapitalu in ovira pobudo, brez katere mora ((svobodno gospodarstvo« stagnirati. Vlada, pravijo, naseda ((socialistični demagogiji« s tem. da vzdržuje pri življenju pridobitve New Dealla, na osnovi katerega je treba ((bogataša denarno kaznovati« tudi kadar «pošteno» zasluži kakšen milijon več! Kampanjo proti davčnemu sistemu je začel letos spomladi dosedanji šef finančne u-prave v Washingtonu. Kolman Andrevvs, za katerega je ta funkcija države pot v »diktaturo in zlom ameriškega načina življenja«. V intervjuju, ki ga je dal nekemu časopisu, je on skušal z naslednjimi besedami prikazati ironijo sedanjega sistema: « ... Kadarkoli nanese razgovor o davkih, se mi vrtimo okrog načela: od vsakega po ■njegovih- sposobnosti«, vsakemu po njegovih zaslugah. Za božjo Voljo, to je socializem. To je zapisano v Komunističnem manifestu. Ce je že tako, tedaj bi morda bilo dobro, re bi vsakemu državljanu, z davčno prijavo poslali še izvod Komunističnega manifesta, tako da bi vsaj ljudje vedeli, kaj se z nami godi!« A da bi svojo trditev podkrepil z dokazi je med drugim navedel se naslednji primer: Neki njegov dober prijatelj- in tu je še bolj očitno, da »veliki« mnogo laze prenašajo davčno breme, ki ga niti republikanska uprava ne upa zmanjšati. Okoli pet šestin celotne vsote federalnih »individualnih« davkov prihaja od ljudi, katerih letni dohodki ne presegajo 6.000 dolarjev! Velekapital, pravijo, ni bil v ameriški zgodovini nikoli tako tesno prepleten z državno upravo, kakor sedaj, za časa republikanske, Eisenho-vverjeve vladavine. Vendar pa Eisenhoiver sklicuje v Belo hišo konferenco, da bi v teh predvolilnih dneh našel način, da pomaga ((malemu kapitalu«. medtem ko ugledni in preizkušeni konservativec, republikanski ekspert za davke v predstavniškem domu, Daniel Reed. osebno brani »socialistično« načelo o obdavčevanju profitov, ker »alternative ni«, ker se mu vsak poskus spremembe obstoječin predpisov zdi »zdravljenje bolnika z usmrtitvijo«. . v. 'a :.<£ jP1 , ' Maršal Tito, ki Je že deset dni na obisku v Sovjetski zvezi, je obiskal tudi Kremelj. ItllHK.lSHn VPRAŠANJI! JE P0AHIVAIU PRIŠLO IVA DNEVNI RED Odklonitev kitajskega predloga je povzročilo nevarno praznino Koreja postaja po treh letih, odkar je bilo podpisano premirje med 16 deželami članicami OZN in Severno Korejo ter Kitajsko, ponovno predmet pozornosti. Triletna navzočnost nevtralne komisije za nadzorovanje premirja ni privedlo do takega izboljšanja, da bi lahko prišlo do podpisa in končnega sporazuma o miru. Vendar je ta komisija pripomogla vsaj toliko, da ni prišlo do resnejšega rušenja premirja. Toda sestava nevtralne komisije, v kateri so predstavniki Švedske, Švice. Češkoslovaške in Poljske, je predstavljala izvor stalnih nesporazumov in sumničenj. In možnosti za učinkovito izvajanje njenega poslanstva sc se stalno manjšale. [ Ob najnovejšem sklepu Združenega poveljstva od 31. maja letos, glede začasne prekinitve delovanja te nevtralne komisije v Južni Koreji se poraja novo vprašanje, zaradi katerega se bodo že itak POUČNI SPREHODIPO JEZIKOVNO OBM Vasi, kjer redko srečaš moškega ker so vsi Slovenska govorica v siromašnih vaseh, kjer se preostalo prebivalstvo s težavo še drži svojih siromašnih polj in travnatih lazov, ki jim ne nudijo sredstev za življenje HUZAC POPBR Se.Ktt MONTEN 5.Gionz OVSjE FlPU™ NJIVI N •j RETENJ CIZERJE TARČENT ZAVRH Kraji v Beneški Sloveniji, koder vodi v članku opisana pot. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK □ Pojav žolčnih kamnov in kako se jih rešimo Breme žolčnih kamnov, ki I kristalizacija in oborenje raz-[ perativno odstranimo, kar :ie že sedaj tlači ljudi, bo po-jnih sestavin žolča zaradi pre-j predstavlja pri mlajših ljudeh stalo, kot kaže, sčasoma Se težje. Kot opažamo v večini držav, se povprečna življenjska doba daljša in z njo vzporedno narašča tudi pogostnost žolčnih kamnov. V nekaterih krajih sveta ima okrog 40 odst. žena, ki so stare nad 50 let. žolčne kamne. Ce pa preračunamo to na celotno prebivalstvo, ima okrog 25 odst. ljudi žolčne kamne. Opisani so primeri, ko »o našli žolčne kamne celo pri nerojenem plodu, vendar jih sicer običajno ne najdemo pri starosti pod 20 letom. Ameriški zdravniki so našli pri obdukciji 30.000 mrtvih 11,6 odst. primerov žolčnih kamnov. Najbolj so prizadete debele žene in tiste, ki so že rodile. Tudi pri nekaterih rasah je pogostnost žolčnih kamnov večja kot pri drugih. Tako obole žene bele rase v 21 odst., možje v 9 odst., medtem ko znaša odstotek pri črnkah 8 odst., pri črncih pa 3 odst. Vzroki nastanka žolčnih kamnov so raznoliki. Nosečnost povzroča motnje v izločevanju žolča in s tem pospešuje nastajanje žolčnih kamnov. Holelitijaza (bolezen žolčnih kamnov) je često združena s sladkorno boleznijo in z akutnim vnetjem trebušne slinavke in s splošno arteriosklerozo. Celo duševne napore in razburjanja krivijo za vzroke nastanka žolčnih kamnov. V veliki meri so pa sigurni povzročitelji zastoj žolča, infekcije ter motnje v presnovi. Žolčni kamni lahko nastanejo v dveh do treh mesecih, so lahko posamezni ali pa mnogoštevilni, saj so jih našli v enem sarm m žolčniku do 14.000. Mehanizem nastajanja žolčnih kamnov se danes opisuje kot komerne koncentracije enega izmed elementov ali pa zaradi motnje v sorazmerju med žolčnimi solmi in holesterolom. Žolčni kamni se nahajajo najbolj pogosto v žolčniku, vendar jih pa najdemo tudi v vsakem delu žolčnih poti ali pa celo na več mestih hkrati. Lega, kjer se nahajajo, je važen, činitelj, kajti če se nahaja kamen na primer v nekem •neobčutljivem delu žolčnika in ostane tam pri miru, bolniku ne dela prav nikakih težav. Ce pa se kamen stvori v žolčnih poteh ali pa odpotuje iz žolčnika v žolčna izvodila, tedaj povzroča težave ter razne komplikacije. Holelitijaza lahko poteka popolnoma brez znakov obolenja, le če kamni zaprejo žolču pot in povzročajo vnetje, se pojavijo znaki obolenja. Dostikrat odkrijejo kamne le slučajno na rentgenskih slikah ali pa šele pri obdukciji. »Mirni kamni». Kaj počnemo z mirnim kamnom, ki ga slučajno odkrijemo v žolčniku? Da se Izognemo kasnejšim neprilikam, ga lahko o- Dolgo pričakovana knjiga: »ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA« I. del je pravkar dospela. V velikem formatu, na lepem papirju in bogato ilustrirana, stane L 1.750. Dobrodošla bo študirajoči mladini in slehernemu slovenskemu izobražencu. Dobite jo v TRŽAŠKI KNJIGARNI in ostalih slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI nikakega problema. Pri starej ših bolnikih je seveda to povezano z večjimi nevarnostmi. Kamni, bodisi da so «mirn!» ali ne, so navadno v zvezi z infekcijo žolčnika. Klinični znaki' te infekcije so ponovni napadi akutnega vnetja žolčnika ali žolčne kolike, ponavljajoča se dispepsija z na-pihnjenjem zgornjega dela trebuha, podrigavanje in občutek neprijetnost) pod desnim rebrnim lokom, zaprtje ter slabo prebavljanje mastne hrane. Cesto se pojavljajo žolčne kolike po mastni hrani, lahko pa nastopijo tudi zaradi razburjenja, fizičnega napo.-H, menstruacije ali poroda, ob manjših infekcijah, včasih celo zaradi tresenja pri vožnji. Bolečina izpod desnega rebrnega loka izžareva v desno ramo, lopatico in hrbet. Vse to ustvarja sum, da gre za napad žolčnih kamnov. Bolečinam se pridruži še slabost, bruhanje in včasih tudi rahla zlatenica. Netipični primeri kroničnega vnetja žolčnika pa lahko dajejo znake vsakovrstnih drugih bolezni. Zdravljenje obolenja je lahko konservativno — to pomeni z dieto ter raznimi zdravili — ali' pa kirurško. V večini primerov kirurško odstra-rienje žolčnika ne olajša samo znakov obolenja, temveč prekine tudi nadaljevanje o-bolenja ostalih žolčnih potov. Seveda pa tudi operacija ne odpravi vedno vseh težav o-boleiega žolčnika, kajti vnetja žolčnika je skoraj vedno samo le eden izmed pojavov neke organske ali funkcionalne motnje celega žolčnega a-parata. Pri nekako 20 odstotkih operirancev se prej ali kasneje razvije slika prejšnjega obolenja z vsemi neprijetnimi znaki. I. | znako vasi Montenars so dali 2e delj, časa je, odkar ni | prebivalci, ki so živeli naj-bil priobčen v »Primorskem j prej v ravnini, ker so zanje dnevniku«, kot je bilo pred) bili oni zgoraj bivajoči zanje leti v navadi, kak daljši spis o Beneški Sloveniji, katere so čitatelji Dnevnika tako rad brali. Da pa se ne bi pripisovalo to zanemarjanju teh krajev ob zapadu slovenskega etničnega prostora, pomo sedaj napravili izlet v te kraje in skušali dobljene vtise čim zanimiveje prikazati; Ze tu, koj ob začetku opisa, smatram za nujno opozoriti naše nedeljske izletnike-pla-nince iz Trsta in Gorice, naj bi prirejali svoje izlete v te kraje iz dveh razlogov, in sicer za razvedrilo in fizično utrjevanje telesa ob svežem zraku in ne preveč naporni hoji, in drugič, zaradi spo- znavanja življenjskih in etničnih razmer v teh krajih. Domačini namreč zelo radi vidijo naše izletnike irc se z njimi veselo družijo, jih pozorno poslušajo zaradi bolj pravilnega izražanja, ker tako spoznajo lepoto našega jezika, ki je precej drugačen od njihovega s tujkami prepojenega narečja, ki pa je istega porekla. Seveda se jim vzbuja želja, da bi se tudi oni naučili boljšega izražanja, da bi se bolje umeli. To bodo lahko izletniki iz primerov sami spoznali. Torej preidimo sedaj na pis, ki ga hočemo razvijati, tako kot je potekel. Odhod iz Gorice ob 6.41 z vlakom preko Vidma proti Trbižu, do postaje Artegna, kamor dospe, mo ob 8.15. Ta postaja je prva za Tarčentom. To je velik furlanski trg ob glavni cesti, ki vodi v Humin (Ge-mono). Slovenci, ki žive po gorskih vaseh in naseljih, kamor smo namenjeni, imenujejo ta kraj Retenj in tako to oznako primerno »klanjajo. Rečejo torej, »smo paršli z Retenja«. Ob gornjem koncu trga se odcepi stranska pot na desno proti vasici Montenars, ki leži na porobju male gorske globeli. Vas sestoji Iz štirih naselij, ki se dvigajo vedno više ob vznožju gore Kvarnar (1379 m). Pot vodi nato preko mosta čez močan potok Orvenk, ki prihgja izpod Placarjev. To je samoten, v prijaznih logih skrit zaselek občine Montenars. Pot se začenja sedaj vzpenjati. A-ko ne uberemo bližnjic, traja pot uro hoda, ni pa prestrma. Tu že ugledamo na vrhu. na porobju prvi zaselek, San Giorz, s cerkvico, ki se lepo vidi že od spodaj iz ravnine. Po poti srečujemo malo ljudi, hiše so povečini skoro prazne, ženske in stari ljudje so po njivah. Vse delo morajo opravljati le na roke, ker vprežne živine ne rede. Imajo le krave za mleko. Ves čas po poti srečujemo le redko kakega moškega, ker so ti povečini pred kratkim emi-grirali, največ v Nemčijo in Francijo. Tako ostane doma le malokdo in ti se morajo zelo truditi, da obdelajo ono malo skope zemlje, ki jo i-majo, ker tu je največ dobrav in pašnikov. Glede et-niške pripadnosti prebivalcev te vasi sem že nekaj pisal. Po dobljenih izsledkih iz župnijskih kronik, ki so tu zelo u-rejene in segajo daleč v preteklost, sklepamo, da semkaj se slovenski naseljenci niso nikoli stalno naselili in da je bil* vas že iz zdavnaj naseljena z italijanskim oziroma furlanskim elementom, nekateri so prišli celo iz Rima in Toskane (Lucca), ki so potem povzeli furlansko narečje, O- »montanari«. Slovenske oznake «Gorjani» pri Slovencih, k.i žive više, gor, ne poznamo. Oni pravijo vasi Monte-nare. Oznako Gorjani smo prvikrat čitali v Rutarjevi »Beneški Sloveniji« iz 1. 1899, ki jo je izdala Slov. Matica v seriji opisa Slovenske zemlje. Naselja, ki jih srečujemo spotoma, imajo različna italijanska imena, ki za nas nimajo nobene folkloristične zanimivosti. Ko zapustimo zadnji zaselek, ki je že visoko proti porobju, nimamo več potem nobenega bivališča ob poti vse dobre tri četrt ure poti po glavni cesti. In tu bi bila jezikovna meja. Za zadnjim zaselkom se še precej dobro vzdrževana pot vzpenja vedno više in više proti porobju in malo prej se odcepi levo navkreber bližnjica, ki se potem spodaj v klancu zopet združi z glavno potjo, ki vodi v raztegnjenih viju-gal^ nizdol. Mi nadaljujemo pot po glavni poti, fti ni tako naporna, tu gre še precej po ravnem z raznim listnatim drevjem obraščenem svetu. Ko pa pridemo na vrh do nekakega prelaza, se nam odpre popolnoma nova pokrajina. Tu vidimo široko gorsko planjavo, spodaj nekako globel in na obzorju pa s snegom pokrite velikane Julij- skih Alp. Koj pod nami v nekaki globeli teče potok Ze- mur, ki prihaja izpod Kvarna-na ip teče proti Tarčentu, in tu imamo malo naselje Avšje. (Malo više pod skalnato žilo je Podkras ali tudi Gornje Ovšje). Na diugem bregu se više leži na položnem mestu glavna vas Fiplan ali Flajpan, kjer je župnija, šola, krčma. Ob glavni poti, kamor bo- mo priš)| ob nadaljevanju poti, je kot prva vasica Ftatič (B’rattino). Vsa ta štiri naselja Imajo slovensko prebivalstvo, katerega slovenska govorica u-gaša. S tega mesta ima izletnik krasen užitek: razgled je odprt na vse strani. V ozadju, kot smo že rekli, vidimo vrhove Julijskih Alp s Krnom, malo bliže pa je pogorje Stola in Muzca. Sveža, blagodej- na jutranja sapa od vzhod* veje vse do tu. Pot se od tu dalje spušča nizdol v dolgih vijugah in ključih v dolin.) do prej imenovanega potoka. Tu je samotno, vse tiho, le tupatam se začuje ptičje čivkanje. Tod le redkokdaj srečaš koga na poti. Deževje večkrat razrije pot ali jo zasuje z usedlinami, da jo marajo potem popravljati. Sicer je tu svet zemljat z debelo* prstjo. Na drugi strani potoka, kamor pridemo v komaj četrt ure hoda, se pot polagoma dviga navkreber do prvega zaselka Kratica. Ime tega zaselka izhaja iz priimka Frate, ki je tu pogost. Ker pa hočemo Obiskati še prej oni dve prej imenovani naselji, ki ležita niže ob pobočjih zemlja-stih in travnatih lazov, se napotimo po komai opazni stezi, ki se odcepi od glavne poti pri nekem starem hrastu kmalu od potoka navzgor. Tu se potem vije po strmih travnatih pobočjih in kmalu pridemo do prvih hiš naselja Pod kras ali Gorenje ,Avije. RIHARD OREL (Nadaljevanje prihodnjič) zainteresirane. zapletene razmere še bolj zapletle. Ta sklep je bil spreje' z motivacijo, da češkoslovaški in poljski člani nevtralne komisije ovirajo njeno delovanj«, ker da niso nepristranski, kar naj bi pomenilo, da dopuščajo krepitev vojaških sil v Severni Koreji. Z druge strani pa severnokorejske oblasti, kakor tudi kitajski tisk očitajo južnokorejski vladi, da se oborožuje ter da dela proti združitvi dežele. Ko so predstavnii 16 dežel, ki so na strani Združenih narodov sodelovale v korejski vojni, pred kratkim odklonile kitajski predlog o novi mednarodni konferenci za ureditev korejskega Vprašanja, je ponovno nastala praznina in končni sklep o bodočnosti te dežele je bil odložen. Toda status quu bi predstavljal vse kakor manjše zlo, seveda če bi se našel način, da se še nadalje ohiani neko mednarodno kontrolno telo, ki bi skrbelo za izvajanje premirja Dosedanje delo nevtralne komisije kaže — in to ne glede na to. ali so obtožbe članov združenega poveljstva ali obtožbe. ki prihajajo iz Severne Koreje točne ali ne — da težkoče, ki so zavirale delovanje te komisije, niso odstranjene in da je zato prišlo do resnih zapletljajev. katere morajo reševati Združeni naro di in pa zainteresirane dežele, da bi se tako izognili ponovni zaostritvi razmer ali celo obnovitvi spora. Po trditvah združenega poveljstva danes na 38. vzpored niku ne preti neposredna ne varnost novih oboroženih sporov. Hkrati pa noče nihče z gotovostjo trditi, da bi v sedanjem tamkajšnjem napetem vzdušju ne moglo priti do novih trenj. Združeno poveljstvo je izročilo severnokorejskemu poveljstvu pogoje za obnovitev delovanja nevtralne komisije. Ti pogoji vsebujejo zahtevo, naj se predloži »točno poročilo« o uvozu vojaškega materiala in letal v Korejo vse od podpisa sporazuma o premir ju. nadalje se zahteva, naj se preneha z vsakim nadaljnjim uvozom orožja in letal ter naj iz Severne Koreje odstranijo vso «ilegalno dovedeno vojaško opremo«. Na obtožbe Juž.nokorejcev. da je v Severno Korejo prispelo od premirja do danes okoli 600 vojaških letal, odgovarjajo Severnokorejci s tem. da obtožujejo Sigmana Rija in Američane, da izvajajo naglo remilitarizaci jo Južne Koreje. V takih pogojih medsebojnega nezaupanja 'je težko pričakovali, da bi mogle ekipe častnikov nevtralne komisije odstraniti nesporazume, ki izhajajo iz različnih političnih gledišč in strateških načrtov držav, ki so v Koreji Sedanji zapletljaji torej govore naj bolj v prilog nepristranskih predlogov, kakršne daje Indija, namreč da naj se skliče široka mednarodna konferenca. kjer naj bi se našlo izhodišče iz sedanje slepe ulice v Koreji. * » * Nestalnost, ki že delj Sasa traja v Južni Koreji zaradi nepomirljivega nasprotstva med vodečima strankama ter zaradi zaostrenih socialnih razmer, je dobila v zadnjem času obseg, ki meji na resno politično krizo. Singman R:-jev režim je kljub veliki ameriški pomoči v stalno večjem sporu s političnimi strankami in celotnem prebivalstvom, ki si želi, r.aj bi se Južna Koreja vendarle že enkrat napotila po poti pomiritve in gospodarske obnove. Do krize je prišlo po nedavnih volitvah, na katerih je bil izvoljen za podpredsednika Južne Koreje predstavnik opozicijske demokratske stranke Džon Cang, ki je oster nasprotnik južno-korejskega diktatorja Singma-na Rija. Singman Ri je skušal najprej razveljaviti izvolitev svojega nasprotnika. Ko pa mu to ni uspelo tudi zaradi pritiska in nasvetov svojih političnih prijateljev in domačih in tujih zagovornikov, je na to izvolitev vendarle pristal, pa čeprav je pri tem izjavil, da ne soglaša s tem. da bi bil njegov prvi namestnik in morebitni naslednik predstavnik neke druge stranke in ne njegove. Podpredsednik Džon Cang je bil prej korejski veleposlanik v ZDA. od leta 1905 do leta 1952 pa predsednik juž-nokorejske vlade. Po njegovih izjavah ne soglaša s Sigma-nom Rijem edino v tem. ker se on zavzema za omejeno oblast predsednika republike in za širša pooblastila vlade, medtem ko Singman Ri zahteva neomejeno predsedniško oblast. Zadnje volitve, na katerih je Ri dobil komaj 55 odst, glasov, pa čeprav ni imel proti sebi nobenega resnejšega protikandidata, so se vršile jjod močnim policijskim pritiskom. Tako da se je moral celo sam kandidat za podpredsednika Džon Cang nekaj dni skrivati, da ne bi prišel v roke svojih političnih nasprotnikov. Pri volitvah sicer ni prišlo do večjih incidentov, kljub temu pa so pustile zelo mučen Vtis o življenju in razmerah v Južni Koreji. Takoj po volitvah je vlada dala o-stavko, medtem ko so v vsej Južni Koreji proglasili obsedno stanje. V takih razmerah skuša Singman Ri, kljub čedalje ostrejšemu odporu, ohraniti oblast v svojih rokah, in tako nadaljevati z dosedanjo vlogo, ki je največ pripomogla k poslabšanju razmer na deželi. Izreden delovni program hrvaškega čelista Janigra Znani hrvaški čelist in dirigent Janigro je še mlad, kljub temu pa se je zelo močno uveljavil ne le v Jugoslaviji, ampak po vsej Evropi. Živi sicer po navadi v Zagrebu, toda doma je, kot sam pravi, žal, zelo malo, Stalno potuje po svetu, od koncerta do koncerta, od snemanja do snemanja ,tako da se mu je pred kratkim zgodilo, da ko se je vrnil z neke turneje, ga njegova komaj enoletna hčerkica ni niti spoznala. Konec preteklega meseca se je vrnil iz Češke, kjer je imel več koncertov. Ze prihodnjo soboto bo spet na Dunaju, toda bolje du prepustimo besedo njemu, du š* Na nedavnih volitvah ntis Evrope sta zasedli drugo lu tretje mesto Svedinja Ingrid Goude (levo) ln Italijanka Brunelia Tocci. nam sam po^ kaj več o svojih uspehih in svojem izredno plodnem iti vsestranskem udejstvovanju doma in v tujini. Ko ga je urednik zagrebškega »Vjes-nikas pred dnevi prosil, naj mu pove kaj več o svojih turnejah v letošnjem letu, mu je Janigro odgovoril: tV februarju in marcu sem bil na turneji po Nemčiji. Tam sem dal tri koncerte z berlinsko filharmonijo pod taktirko dirigenta Schorichta, dva koncerta v Hamburgu, kjer je dirigiral Schmidt Iserstedt, štiri koncerte v Duisburgu, dva v Aachenu, v Hannovru in ponovno v Berlinu. V Berlinu n ato solistični koncert in še nato snemanje za podjetje sRIASs. Od 4. aprila dalj« sem bil z zagrebškimi solisti po Italiji, kjer smo prirejali koncerte v Taran-tu, Brindisi ju. Palermu, Messini, Milanu, Firencah, Genovi, Trevisu, Ivreji in Rimu. Sledil je nato Dunaj. Na Dunaju sem snemal plošče za ameriška tvrdko sVanguards. Ob koncu maja spet z zagrebškimi solisti na turneji po Češki in sicer v Pragi, Gotvaldovem, CMomutzu, Brnu in Bratislavi.» Vsekakor je to bogat obračun za prvih pet mesecev v tem letu. Ce pa pogledamo, kaj tega znunega čelista čaka še za let os, nam bo jasno, da njegovo umetni ško delo vsekukor terja izredne napor*. Sicer pa prepustimo besedo njemu. »II -t. m. potujem na Dunaj, tu bom snemal plošče za ameriško tvrdko *West-minsters. Od tod bom odšel 2. julija v Ženevo, kjer se bom sestal z drugimi zagrebškimi solist i, kjer bomo imeli čast, da bomo že 3. i-stega meseca odprli glasbeni festival v Franciji v mestu Divonne. Tega mesta sicer ne poznam, rekli pa so mi, da je letošnje leto nje- govo drugo festivalsko leto. Od tod se vrnemo s komornim orkestrom in zagrebškimi solisti v Ljubljano, kjer bomo imeli sneman je na plošče od 15. do 25. julija. Te plošče so namenjene jugoslovanskim radijskim odajam. Od 2S. julija do 13. avgusta sledijo dubrovniške letne igre, 25. avgusta pa Salzburg. Na festival v Salzburg odpotujem z zagrebškimi solisti. Sledil bo nato mesec odmora in nato velika turneja po Severni Ameriki, v ZDA in Kanadi. Sest prvih tednov bom potoval z zagrebškimi solisti, nato bom turnejo nadaljeval kot solist. Ne vem še točno mest, ki jih bom obiskal, toda turneja bo trajala ves oktober, november in del decembra. Od tod se. vrnem v Nemčijo in sredi januarja prihodnjega leta se začne evropska turneja zagrebških solistov, ki se bo podaljšala do konca februarja. Do sedaj smo sklenili dogovore t približno 24 nemškimi, angleškimi, belgijskimi, nizozemskimi in italijanskimi mesti. V marcu prihodnjega leta bom koncertiral še v Nemčiji, Avstriji in Italiji». Svoje dolgo naštevanje je Janigro zaključil z besedami: «Za sedaj le to, menda pa je že to dovolj.« Vsekakor to ni le dovolj, ampak zelo mnog n, kajti znan i glasbenik je zares neprestano na poti, od koncerta do koncerta tako da praktično nima časa niti za vaje in, kot je sam rekel, vadi dnevno le po tri ure, dočim študira partiture kar v postelji. Tu smo sicer govorili v glavnem o čelistu in dirigentu Janigru, toda ie iz njegovega naštevanja dosedanjih in bodočih turnej je razvidno, da so tudi drugi zagrebški glasbeniki solisti in komorni orkester — zelo pogosto na turnejah po svetu. ^ ................. / \ im;i,n iiKčiivsKKižfl mmniu tii.Hin: iimuni:ni dsiitka Pravična rešitev vprašanja možna v okviru deželne aitonomiie Svetovalec PSDI prof. Zucalll kritiziral delovanje ustanove za kulturne prireditve v Gorici Na seji občinskega sveta, ki Je bila v ponedeljek zvečer, je župan dr. Bernardis v uvo. du obvestil svetovalce o telegramih, ki jih je prejel od podtajnika ministrstva za o-biambo Bovettija in podtajnika zrakoplovstva Martinelli-ja; zadnji je v odgovoru na resolucijo občinskega sveta, naj ostane goriško letališče še vedno v uporabi, izjavil, da ni nikdar — kakor je poročal »Piceblo« — izjavil ničesar v prid ronskemu letališču. Zatem je goriški župan še dodal, naj se vsaka občina zani. ma za svoje probleme, glede uporabe enega ali drugega letališča pa naj se najprej sestane tehnična komisija, ki naj pregleda obe letališči in šele pozneje naj pride do odločitve, pri kateri bo vsekakor treba upoštevati tudi mnenje Goričanov. S 17 glasovi proti 8 in dvema neopredeljenima je občinski svet sprejel ostavko dr. Rocca Rocca dosedanjega člana ožjega občinskega sveta. Zatem j* dr. Gianantonio prečital poročilo o delovanju goriške ustanove, ki ima nalo. go skrbeti za kulturne in u-metniške prireditve v Gorici, kot odgovor na interpelacijo prof. Zucallija (P.SDI). Ta je že pred časom zahteval, da omenjena ustanova predloži občinskemu svetu svoj program in obračun: kot znano ta ustanova obstaja in deluje prav zaradi pomoči, odnosno dohodkov, ki jih prejema od goriikega avtomobilskega kluba in njegovih članov. Na izjavo dr. Gianantonia. da u-stanova ni dolžna dajati od- v ta namen naj se črta drugi odstavek člena 1 zakonskega osnutka. Danes ob 18. uri se seja nadaljuje. govora občinskemu svetu, je prof. Zuccali ponovno izjavil, da bi bilo potrebno, da 'o stori vsako leto, obenem ua je izjavil, da bi bila naloga ustanove organizirati razne manifestacije, ne pa da jih samo finansira. Sledili sta še dve interpelaciji monarhista Pedronija, zatem pa je župan prečital resolucijo ožjega odbora, s katero zavrača zakonski osnutek ministra Mora o podreditvi tržiške preture in gra-deškega sodnega okoliša pod tržaško jurisdikcijo. V diskusiji se je najprej dr. Deveta*; . izrekel v prid resoluciji, vendar je pripomnil, da ie' občinski" svet prepozno reagiral; to' bi bil moral' storiti že takrat, ko -je goriško prebivalstvo' na Trgu' Ginnastiea javno obsodilo namen vlade, da se razcepi goriška pokrajina. Tudi svetovalec Batti ie izjavil, da'je to pričetek razcepitve goriške pokrajine 'n predvsem nedemokratičen postopek oblasti. Edina rešitev tega problema bi bila možna v okviru deželne avtonomije, o čemer je govoril tudi svetovalec Birsa in za njim svetovalec Paulin. Z nekaterimi spremembami je občinski svet soglasno sprejel resolucijo občinskega odbora, v kateri pravi, da je zakonski osnutek povzročil j hod iz , Solkana ob 16 številne manifestacije proti ta- 20, u ki odločitvi. Občinski odbor ie povzel že vrsto ukrepov pri ba vlrdi in parlamentarcih, da Avtobus vozi samo ob de-se prepreči izvedba zakonske- glavnikih. Odhod iz Gorice ob ga osnutka in se ohrani celo-;9- in l4- urjl odhod iz Vrtoj-vitost naše pokrajine, kot je ob 9.30 in 16.30 uri. DANES SEJA OŽJEGA ODBORA Sovodenjska občina intervenirala v Rimu za prosto cono in javna Danes bo v Sovodnjah seja ožjega odbora občinskega sveta, na kateri bo tajnik občine Galassi poročal o rezultatih svojega potovanja v Rim, kjer je pri pristojnih Oblasteh v Imenu občine interveniral glede udeležbe sovodenjcke občine pri dohočkih proste cone In glede finansiranja nekaterih javnih del. ki so za vso občino bistvene važnosti. Sovodenjska občina je že razložila težave, ki jih ima e prosto cono in upravičenost do dela trošarine na bla-| go proste cone, ki odpade na 633 meničnih protestov v prvi polovici maja V seznamu, ki ga je izdala trgovinska zbornica, je zabeleženih skupno 633 meničnih protestov, ki se nanašajo na prvo polovico meseca maja. Porazdeljeni so na sledeče občine goriške pokrajine: Kapri-va 1, Krmin 37, Doberdob 4, Dolenje 2, Fara 4, Poljan 4, Gorica 306, Gradiška 39, Gra-dež 45, Marijan 1,1 Medea : J, Tržič 133, Moša 3, Romans ’, Ronke 21, Zagraj 5, San Lo-renzo 2. San Pier dTsonzo 2. Staranzan 5, Turjak 6 in Vil-1 bili vključeni v proračun za lesse 1. leto 1936-57, tako da bi se čim- prej začelo z javnimi deli. Kot znano je županstvo že zaprosilo za posojilo za obe deli pri Državni blagajni. Skupščina sekcije KD v Gorici Nove spremembe v izvršnem odboru •Neodvisnost* občinskega odbornika prof. Di Gianantonia V nedeljo je bila na sede-pred tremi leti v posebnem j žu Krščanske demokracije let. dopisu rimskim oblastem ob- ” na skupščina goriške sekcije, na kateri so izvolili tudi nori odbor za Gorico. \anj je bil prvič izvoljen prof. Di Gianantonio občinski odbor- "J' :: • ..zr......—g: ;:: v t ... liltf a IS (MhNA ZVEZDA IRElJlC PU 1/OJ/V/ DRŽAVNI PRVAB ll.lU Slaba forma jug. nogometašev pred trojnim srečanjem z Avstrijo Od kandidatov za A-reprezentanco so v zadnjem kolu samo štirje zadovoljiti • ludi Beara vpoklican - Nastop Horvata še ni gotov ki bi jo za občino imela čimprejšnja gračnja cese Sovodnje - Rubije - Gabrje in napeljava vodovoda po vseh vaseh sovodenjč-ke občine. Ti dve postavki naj bi MEDNARODNE AVTOBUSNE ZVEZE 1- Gorica - Soll;an j istega dne iz Tolmina ob 14. Očhod iz Gorice izpred Ri-■ uri, skozi Kobarid ob 14.23 bijeve postaje; ob delavnikih in pride v Čedad ob 15.40. V ob 7. in 17.80; odhod iz Sol-' ponedeljkih. sredah in petič ana ob 8. in 19. uri; ob ne-. kih pa vozi avtobus samo iz deljah, in praznikih; odhod iz j Čedada do Kobarida; odhod Goriče ob 15. ;n I9. uri; od- i2 Čedada ob 9. uri. prihod in ob jv Kobarid ob 10.40; odhod iz | Kobarida za Cečad ob 14.23 2. Gorica - Šempeter - Vrtoj- uri. Ob nedeljah in praznikih sovodenjske potrošnike in ka- mk, ki se je na Prv'h uvrav-terega ji odgovorni ljudje v J ttih volitvah v goriški občin-Gorici nočejo priznati. j skl svet predstavil se kot Poleg tega važnega vpraša- 1 neodvisen kandidat, sedaj pa nja je tajnik prisojnim obla- ie že prijadral v sekcijski od- stem poročal tudi o važnosti, ; bor. Na lanski skupščini je bil asfaltirane j izvoljen za tajnika dr. Fran-cesco Danelon, letos pa ga je zamenjal Mariano Peternel. Zamenjava tajniškega mesta je povzročila u goriškikt političnih krogih najrazličnejša ugibanja, ki niso brez vsake podlage. Ce sledimo zamenjavam, ki so n.am v Krščanski demokraciji pripravile že marsikatero presenečenje, kot je na primer premestitev sindikalnega roditelja dr. Ciunu v Salerno ter odstranitev nekaterih drugih, tedaj vidimo, da huda borba mesi raznimi strujami kažejo tudi navzven vidne znake ruzdvojenosti večinske stranke, ki že skoraj devet let rodi goriško politiko. to zahteval pokrajinski odbor; ir ... 3. Gorica - Steverjan - Medana Avtobus- vozi samo ob delavnikih. Odhod iz Gorice ob 7., 12,39 in 16. uri; odhod iz Medane ob 8., 13-30 in 17-uri. 4. Trbiž - Bovec - Tolmin -Gorica Vozi vsak dan. tuci ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Trbiža ob 6. uri, prihod v Tolmin ob 8.45, v Gorico ob 10. uri; odhod iz Gorice ob 16- uri, prihod v Tolmin ob 1715, . v Trbiž ob 20. uri. 5. Čedad - Kobarid - Tolmin \ Z včerajšnjim enem je stopil v veljavo nov vozni red na avtobusni progi Čedad -Kobarid - Tolmin. Avtobus odhaja svak torek, četrtek in soboto iz Čedada ob 9. uri. v Kobaridu je ob 10.17, v Tolminu pa ob 10.40. Vrača se odhaja avtobus iz Čedada ob Izlet SPD v Vrsno SPD iz Gorice organizira 9. uri, ob 10.17 je v Koban- 24 iuni)a enodnevni avtobus-du. ob 10.40 pa v Tolminu. Iz|n‘ izlet v Gregorčičev rojstni Tolmina re vrača ob 17., sko- zi Kobarid ob 17.23 in pride v Čedad ob- 18.40 uri. •Dik» z zastavicama v gobcu se previdno spušča po lestvi 7* % $>4* ra Sladkor in kava prosle cone Včeraj se je pričelo razdeljevanje sladkorja, kave in olja proste cone za potrošnike sovodenjske - in goriške o-bčine. Sladkor; 1 k? na osebo na odrezek št. 9; kava: 0.25 kg surove ali 0.20 kg pražene na osebo na odrezek št. 10; olje: 1 liter na osebo, ki ga potrošniki dobijo pri stalnem trgovcu brez nakaznic. Razdeljevanje omenjenega blaga se zaključi čne 30. t. m. Skupina Kluba ljubiteljev športnih psov iz Ljubljane, ki Je prejela prvo nagrado IZ SOVODENJ Nov avtobusni urnik Ob delavnikih: Odhod iz Go. rice (na Travniku) ob; 6.25. 7.15, 8.15, 11., 14.20 in 1910 uri. Odhod iz Sovočenj ob: 6.35, 7.40, 8.45, 11.30, 1440 in 1930 uri. Ob nedeljah in praznikih: Odhod iz Gorice (na Travniku) ob; 14.20, 17.05 20. in 21. uri. Odhod iz Sovodenj ob; 14.40, 17.30, 2030 in 21.30. DEŽURNA LEKAHNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani - Alba-se, Ul. Rossini 1, tel. 24-43. — KINO — CORSO. 17.15: ccVeliki noz». J. Palance in I. Lugiino. VERDI. 17.00: »Velik grešnik« G. Pečk in A. Gardner. CENTRALE. 17.00: »Živ- ljenje vstane«, S. Simon. VITTORI A. 17.15: «Popoln zločin«, v barvah, R. Mil-land in G. Kelly. MODERNO. 17.00: »Alžir*. kraj Vrsno z obiskom Kobarida in St- Lovrenca. Odhoc ob 7. uri zjutraj z bloka pri Rdeči hiši. Povratek okoli 20. ure. Rojstva, smrti in poroke V času med 2. in 9. junijem je bilo v Gorici 17 rojstev, 0 primeri smrti, 12 okl cev in' 3 poroke. Rodili so se: Luisella Sac-co, Claudio Cantarin, Massi- mo Cargnel, Laura Pizz Maurizio Dana, Vittorio O-biassia, Annamaria Deyetti, Maurizio Balsamo, Laura A-gosti, Alfio Librolanate, Ma rio Marchioro, Rossanna Ri-tella. Roberto Ponta, Antonio Gianni, Renata DTnca, Massimiliano Višini in Ro- berto Palladini. Umrli so: 46-letni major varnostne službe Giovanni Leonelli, 83-letni kmet Ivan Žnidaršič in 56-letna Giaco-ma Erminia Dal Farra. Oklici: agent javne varnosti Enco Cecconi in France-sca Azzella; agent javne varnosti Filippo Buonamici -n Laucide Polidori; šofer Aldo Maggio in Evelina Voletti, električar Renato Bertossi in Marcella Del Medico; trgovski pomočnik Giuseppe Tur-co in šivilja Laura Cumar; uradnik Umberto Fermo in Fulvia Clementi; modelist Giorgio Padovan in trgovska pomočnica Caterina Pesenti; brigadir varnostne službe Silvio Pellegrini in občinska uradnica Sonja Silli; uradnik Enrico Bledig in učiteljica Fiametta Bini: občinski u- radnik Luigi Jurig .in .šivilja Alma Cristoforo; uradnik I-i-cisco Paoluzzi in Silvana Bo-nifaccio; Vincenzo Castelbuo-no in Rosaria Vogrig. Poroke; kaznilniiki paznik Giuseppe Giufrida in Olinda Orlandi; električar Mario Be-vilaequa in Angiolina Marra električar Giovani Colussi in Olga Di Lenardo. Preteklo soboto se je formalno zaključilo tudi jugoslovansko nogometno prvenstvo. Tekme zadnjega kola namreč niso mogie več bistveno vplivati na klasifikacijsko lestv,-co, v kolikor je bilo vprašanje prvaka, kakor ludi obeh moštev za izpad, odločeno že prej. Zadnja srečanja so se končala z naslednjim' izidi: Crvena zvezda - Radnički 1:1, Dinamo - Velež 2:1, Železničar - BSK 2:2. Spartak -Vojvodina 2:0. Hajduk - Pro-leter 5:0, Partizan - Sarajevo 2:2, Budučnost - Zagreb 0:0. Končna lestvica je nasled nja: C. zvezda 26 16 8 2 62:25 40 Partizan 26 14 7 5 65:35 35 Radnički 26 13 5 8 54:46 31 Dinamo 26 12 4 10 42:47 28 Vojvodina 26 9 9 R 57:41 27 Sarajevo 26 12 3 11 44:48 27 Velež 26 8 9 9 42:41 25 Zagreb 26 10 4 12 45:39 24 Spartak 26 8 8 10 43:43 24 BSK 26 8 8 10 41:45 24 Budučnost 26 10 4 12 46:58 24 Hajduk 26 9 5 12 52:39 23 Železničar 26 7 7 12 34:54 21 Proleter 26 5 1 20 30:95 U Jugoslovanski nogometni prvak za 1. 1956 je torej Crvena zvezda, ki je prekosila drugo-plasiranega Partizana za 5 točk. Poleg tega je obramba Crvene zvezde prejela najmanj goiov (25), glede števila danih golov pa jo je prekosil Partizan, katerega napadalci so zatresli mreže svojih nasprotnikov kar 65-krat. V celoti je bilo v vsem prvenstvu doseženih 640 golov, kar pred-stvavlja najvišje povojno število. Največ uspeha v vseh dosedanjih povojnih prvenstvih so imeli štirje najboljši jugoslovanski klubi: Crvena zvezda, Partizan. Hajduk in Dinamo, ki so, osvojili vsa povojna prvenstva. Crvena zvezda in Hajduk sta bila prvaka po trikrat. Partizan in Dinamo pa po dvakrat. Ce bi ocenjevali mesta od 1. do 10.. bi dobili naslednjo razvrstitev: Crvena zvezda 86, Partizan 80, Hajduk 79 in Dinamo 78. Split-•skl' Hajduk ‘je zaostal za prvima dvema prav zaradi letošnjega izredno slabega plasmaja. Bolj kot za samb klasifika cijo, pa je bilo zadnje kolo zanimivo za zveznega kapitana Tirrianiča. ki mora za pri hodnjo nedeljo pripraviti dve državni reprezentanci za srečanje z dvema odgovarjajo čima (A in B) avstrijskima reprezentancama. Predvsem je treba ugotoviti, da se je T:r nanič znašel v težkem položaju, kajti vsi kandidati z? reprezentanci razen štirih, so igrali slabo. Ce bi hotel sestaviti A reprezentanco iz tistih, ki so igrali v zadnjem kolu najbolje, potem bi ta izglodana takole: Prvulovič. Belin, Radovič, Krstič, Zebec, Ristič. Ognjanov, Rajkov. Zelenika. Novo, Branisavljevič Toda slaba forma kandidatov ne predstavlja edinega vzroka za Tirnaničevo zaskrbljenost Dva izmed kandidatov. Maček in Santek, sta se na teh tekmah tako poškodovala, da ne bosta mogla igrati. Negotov je tudi nastop Horvata. Namesto Mačka je Tirnanič sklenil poslati v Maribor, kjer trenira B reprezentanca, Stojanoviča ki je bil prvotno določen za rezervo v A reprezentanci, na njegovo mesto pa je poklical Bearo, k. je prvotno izpadel iz kombinacije. Včeraj so reprezentanti, ki trenirajo»v Zagrebu, odigrali tren-ng tekme z zagrebškim Tekstilcem, v četrtek pa bodo odigrali zadnjo trening tekmo z zagrebškim Metalcem. Z Dunaja j« medtem prišla dokončna vest, da slavni krilec • Ocwirk v Zagrebu ne bo nastopil. Ustregli so namreč njegovi prošnji naj ga ne upoštevajo za reprezentanco, ker noče tvegati kakšne poškodbe neposredno pred njegovo preselitvijo k «Sampdorii». Kandidata za njegovega namestnika sta Kozliček I. in Bai-schandt. badom in Kellyem, za tekmo Brazilija - Italija pa je bil kot glavni sodnik določen Husbana, kot stranski pa Kelly ter še eden, ki bo pozneje določen. Kljub nepredvidenim dogodkom v Argentini, so v italijanskih nogometnih krogih prepričani, da ne bo nobenih ovir za tekmo v Buenos Airesu. Kandidati za italijansko reprezentanco medtem redno nadaljujejo s pripravami za to turnejo. Danes dopoldne so se vsi kandidati sprehajali do kosila po parku v Saltino, vključno z rezervnim vratarjem Sartijem. ki je že popolnoma okreval. Manjkal je samo Montuori, ki je na obisku pri bolni ženi. Kolegom se bo pridružil jutri na stadionu Fiorentine, kjer bo drugi telovadni trening. Tudi popoldne so igralci izrabili za kondicijski sprehod, jutri pa se bodo razšli ter se ponovno seje bil coločen sodnik Leaff j stali v Firencah v petek 15. s stranskima sodnikoma Hus-1 junija. NOGOMET Določeni sodniki za tekme Italije v Južni Ameriki LONDON, 12. — Angleška nogometna zveza je sporočila imena sodnikov, ki bodo sodili tekmi italijanske reprezentance v Južni Ameriki. Za tekmo Argentina - Italija, ki bo 24. t. m. v Buenos Airesu JAHALNA OLIMPIADA V STOCKHOLMU Anglija prva v dresurnih tekmah STOCKHOLM. 12. — Anglija je osvojila prvo mesto v ekipnem plasmaju v dresurnih tekmah ria jahalni °UW” piadi v Stockholmu s 313.Z točkami pred Nemčijo s 330, točkami. Med posamezniki j* zmagal Nemec Rothe na konju «Sissi» z 98.4 točkami. Vrstni red ostalih ekip je naslednji-3. Švedska 346,4. 4. SZ 359, , 5. Švica, 6. Danska, 7. Kanada. 8. Bolgraska, 9. Finska, 1 • Italija. 11. Avstralija, 12. in 13. Romunija in Portugalska, 14. Turčija, 15. Argentina, 1»-Irska. 17. ZDA, 18. Španija-Francija je bila diskvalif'cl' rana. KOLESARSTVO Italijanska ekipa ^ za „Tour de France TORINO, 12. — Tehnični ko-misar italijanske kolesars e zveze Alfredo Binda je danet sporočil sestav italijanske pe. ki jo je predlagal športni komisiji za «Tour France«. Po tem predlogu na) bi ekipo sestavljali: Colet o Fornara. Defilippis, Gon Ag.. Fan- ZANIM1UA STATISTIKA 0 INRAS1H V A-MGI 2 in pol milijardi za nogometne tekme Fiorentina je na prvem mestu z nad 330 milijoni, na zadnjem pa Pro Patria z 29 milijoni RIM, 12. — V nasprotju s splošnimi trditvami, da je v Italiji upadlo zanimanje za nogomet, pokazuje statistična ugotovitev na osnovi inkasov prvorazrednih moštev, da je to zanimanje stanovitno. V kolikor se je namrej zanimanje znižalo v nekaterih velikih mestih, kot na primer v Torinu, v toliko pa se je zvišalo v drugih manjših mestih kot na primer v Firencah. Na. prvem mestu glede., lnr kašov je bila v pravkar zaključeni sezoni Fiorentina s 330,409.220 lirami, ki je prekosila moštva iz Rima, Milana, Genove in Torina oz. mesta, ki imajo po dva predstavnika v A-ligi. Se vedno v sok je bil inkaso v Rimu s skoraj pol milijarde lir. Od milanskih enajstoric je Inter inkasiral okrog 248 milijonov, Milan pa okrog 175 milijonov lir. Skoraj enak inkaso sta imeli genovski enajstorici (147 milijonov) medtem ko je bil inkaso Napolija, upoštevajoč tudi dejstvo, da je več tekem moral zaradi suspenzije igrišča. igrati na tujem, presenetljivo velik, saj je dosegel kar 216 milijonov lir. Nad sto milijonov jir je inkasiral le še Torino (130 milijonov). Juven-tus je s 76 milijoni zaostala celo za Padovo, inkaso Spala, Lanerossija, Triestine in No-vare pa je .še nižji. Zadnja je bila Pio Patria z 29 milijoni. Skupni inaaso vseh moštev A-lige je presegel 2 in pol milijardi lir. INIIR MA ŠVEDSKIM MILANO, 12. — Program turneje enajstor;ce Inter na Švedskem, kamor je odpotovala včeraj, bo naslednji: Jutri, 13. — tekma v Borasu z moštvom Elfdborg; v petek, 15. — tekma v Va-sterasu s kombiniranim moštvom Vasteras in I. K. City; v torek 19. — tekma v Stockholmu s Halmmarby I. K.: v petek 22. — tekma v Liusdalu z reprezentanco Kal-singlanda. Lorenzi je odpotoval na Švedsko z vlakom in se bo ostalim pridružil v Borasu. * * • Mednarodni mladinski turnir v nogometu bo prihodnji mesec oiganiziral Vardar iz Skopja. Razen nekaterih najboljših ekip države bodo na tem turnirju igrale tudi mladinske enajstorice iz Italije Romunije in Madžarske. Ta turnir, na katerem bo letos igralo 10 moštev, nameravajo odslej prirejati vsako leto. S A H Jugoslovanski šohisti za dvoboj s sovjetskimi BEOGRAD, 12. — Na svoji današnji seji je tajništvo jugoslovanske šahovske zveze sestavilo šahovsko ekipo za dvoboj s Sovjetsko zvezo, k: se bo začel 17. t. m. Jugoslovansko ekipo bodo sestavljali: Gligorič, Ivkov, Matanovič Rabar. Pirc. Trifunovič. Mi lič, Karaklajič, Udovčič n Djuraševič. V. I. kolu bosta rezervi Udovčič in Djuraševič. Vrs*ni red igralcev še ni določen, ker bo šahovska zveza FLRJ predlagala, da bi -t I. kolo vrstni red izžrebali nakar bi šele določili vrstni red za ostala kola. terno. Giudici, Nencini, tini, Baffi, Monti in Padovan-Dve rezervi bi b • 11 izbrani ■ • To* med naslednjimi imeni, gnaccini, Pezzi, Barozzi. Fa larini in Astrua. Ekipa bi P° stala uradna 20. junija, ko 1 jo potrdila športna komisi)1 zveze. Bmda in vsa ekipa I50 do zapustili Italijo po ubene-ki flirkiu in sicer 2. julij3-Binda je tudi izjavil novinarjem, da nihče od imendvani ne potuje kot kapetan in nih- če kot spremljevalec. Vsa posamezni dirkač bo lahko v0-zil zase in tisti, k' se bo tl kazal za najboljšega, bo uzl val podporo ostalih. TENIS PARIZ, 12. — Ita'ijanski francoski teniški igralci, ki s pripravljajo na dvoboj v P° finalu Davisovega pokala. s se danes šele pozno popoJdn lahko podali na igrišče. ker je ves dopoldan deževalo. I*®. lijanski igralci so treniraj med seboj, medtem ko je ^ranfl cosko, rred katerimi še vedn ni Marcela Bernarda, trenir® Jacque Iemetti. Dvoboj meri Italijo in Fran cijo..bo v petek, soboto in 9 deljo. (VATERPOLO _ NEAPELJ. 12. — Na w’ate^ polo turnirju, ki bo v ^rU^0 polovici junija v Neaplju-sodelovala poleg Ma^aarS(u^ Rusije, Nemčije in Italije di Romunija, ki je včer sprejela povabilo. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT rr*i Letni kino v predvaja danes 13. t. m-ob 18. uri RANK lilm: Zahodno • od Zanzibarja predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 18. uri Metro /)HaM{a jUdoinetta Igrajo: NORMA SHAERER. TYRONE POWER in drugi OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOfOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO®1 Vladimir Bartol r MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretja knjiga) Romantika in platonika sredi vojne 99. je Četrto poglavje t Alamut: privid, spoč8t)8. roiglVQ in ugoda Zmaia Skozi naj hujše čase je ohranil vero v možnost kulturnega spoznavanja in sporazumevanja med italijanskim in jugoslovanskimi narodi, in čeprav je bila kdaj ta vera prit iskana ob tla, ni v tem možu nikoli ugasnila. Spričo njegove osebne skromnosti tihega učenjaka je bilo mene marsikdaj s™™ moje hrupne zahtevnosti. Letos poteka petindvajset Tet, (>dlcar poučuje profesor Urbani na tržaški univerzi srbohrvatski jezik. Številni so ucenci, katerim je posredoval znanje srbo-hrvatskega Jezika in dal vpogled v srbohrvatsko literaturo. Njegovi prikazi najnovejših del iz Jugoslovanske literature in njihovih prevodov (zadnje čase si je zastavila italijanska založba »Italpress« hvale vredno nalogo, seznanjati Italijansko Javnost z deli slovanskih avtorjev: II genio russo. ceco, po-lacco, jugoslavo...), ki jih beremo v «11 Corriere di Trieste« in drugod, so dokaz Urbanijeve neutrudne delavnosti, ki ni popustila tudi ne spričo pešajočega vida. Naj ml bo na tem mestu dovoljeno, da mu k njegovemu znanstvenemu jubileju iskreno čestitam in se mu zahvalim za njegovo požrtvovalno delo na področju kulturnega spoznavanja med narodi Jugoslavije in Italijani. 22. «Alamut» je kot živ in netljiv organizem v teku svojega osemnajstletnega obstoja eksplodiral trikrat; prvič ob svojem izidu; drugič leto in pol pozneje, ko so izšle »Francoska rumena knjiga«, Franvoisa Ponceta, francoskega poslanika v Nemčiji, opis obiska na Hitlerjevem utrjenem gradu v Berch-tesgadenu in Rauschnigovi »Pogovori s Hitlerjem«; in tretjič po letošnjem XX. kongresu KP SZ v Moskvi odnosno po objavi odlomkov govora Hruščeva ln prizorov, ki so se ob citanju te »velike izpovedi« oziroma »velike katarze >, kot imenujem to Izpoved v svojih zapiskih, dogajali v kongresni dvorani v noči od 24. na 25. februar, torej osemnajst let po izidu ali dvajset let po začetku pisanja romana. Tretja eksplozija Je najmočneje odjeknila v avtorju samem in mu »obrnila dušo narobe«. • Dejal sem, da Je naletel »Alamut« ob svojem izidu na nepričakovan uspeh. Povprečen, to se pravi resnično pravi čitatelj ga je sprejel takega, kakršen je bil n.apisan. Vohljači in modrovalci so bili dveh vrst; taki, ki so ga a priori odklanjali, češ da nima s slovensko literaturo nic kaj opraviti, ker se je avtor zatekel na Orient po snov, in taki, ki so stikali v delu za nekakšno nevarno propagando in ga — eni razkricali za pornografijo (in to ne v Platonovem smislu) in drugi za še vse kaj hujšega. Kaj so ti poslednji mislili, sem izvedel navadno od ljudi, ki »Aiamuta« (še) niso čitali in ki so bili povečini primorski rojaki. »Pej za kuaga djelaš propagandu?« me je vprašal ta ali oni. »Kaj za fašizem ale pruati njeme?« Včasih resnično nisem vedel, ali bi se smejal, zatulil od bolečine ali raztrgal od jeze. Navadno sem takim modroval-cem osorno obrnil hrbet. £;e sem videl, da je človek naiven in me je vprašal v dobri veri, sem poskusal pojasnjevati, da je Alamut zgodovinski roman in da nima s sodobnostjo nobenega opravka. Toda vsakdof tudi tisti, ki romana ni čital, je hotel vedeti več kot avtor. Druga eksplozija, ki je prišla dobro leto za prvo, je bila hujša. Pri tej sem za nekaj časa tudi sam onemel. Na usta sem si nataknil nagobčnico in nisem dajal več nobenih pojasnil. In skoraj da sem bil hvaležen prijatelju Filipu Kalanu, ki je v «Šodobnosti», pišoč o Alamutu, pripisal primorsko naivnemu avtorju vse preveč brihtnosti in vse premalo talenta ter uvrstil njegovo delo med zabavajoče (in ne zabavno) čtivo. S kakšno matematično preciznostjo je padel izid Alamuta v čas, v katerem se je edino mogel roditi, naj povesta dva tedaj sodobna «vica». O «vicu» sem v teh spominih ponovno govoril in opozoril na njegovo važnost kot simptom trenutka, trenutnega razpoloženja v svetu. Gudno ni to, da se skuha »vic« o pravem času, saj je »vic« kot genialen preblisk produkt sekunde; bolj čudno je, da izide neko delo, ki se je pripravljalo deset let, prav takrat, ko je napočil čas zanj. V tem pogledu imam 23.11.39. poučno beležko: »Občutek imam, da sem prav v zadnjem trenutku napisal »Hasana« (Alamut). Se eno leto če bi odlašal, pa bi se ze bil tako oddaljil od njega, da bi mi bil človeško nerazumljiv.« Prvi »vic« sem slišal v Beogradu, drugi je prišel iz Florence. Toliko v pojasnilo: Ko sprejme Hasan odposlanca sultanove vojske na Alamutu, veli, da bi pred odposlancem pokazal svojo oblast nad verniki, dvema fedaijema, Jusufu In Sulejmanu, da se pred zgroženimi očmi sultanovega odposlanca ubijeta. Jusuf se vrže s stolpa, Sulejman se zabode, oba z blaženostjo na obrazu, ker verujeta, da bosta poletela v raj. O tej dvojni prostovoljni smrti poročajo vzhodni zgodovinarji: »17.1.39. (Beograd). Pred par dnevi mi je povedala, govorec o Alamutu, gospa O k sledeči dovtip, ki kroži o Hitlerju. Ko je prišel minule jeseni Chamberlain v Berchtesgaden, mu je hotel Hitler pokazati poslušnost in zvestobo svojih privr žencev. Poklical je trojico mož in velel, naj se vržejo z kega stolpa v globino. Obrazi so jim (tem trem Ill0,ZainU zazareh od veselja. Prvi se vrze, potem drugi. Chamberi . zastaja sapa. Ko hoče skočiti se tretji, zavpije Chamber ^ .človek, stojte! Ali ne veste, da greste v smrt?’ lvtoZt zU odgovori: ,Bei so einer Regierung ist es doch nicht wer leben!’ (Pri taki vladi se vendar ne izplača živeti!)- vrze v globino.« y g. «Kamnik, 6.VII.39. — Pred nekaj dnevi se je vrnila v'jc0t iz Florence. Tam je slišala o Mussoliniju sledeči vic anekdoto: Ko je prišel Hitler k Mussoliniju v goste, m p0. hotel Mussolini pokazati vdanost svojih mladih klical je prvega iz vrste in mu ukazal, naj se vrže s. tudi Mladenič ga je na mestu ubogal. Poklical je drugega m ta se je vrgel z višine in se ubil. Potem je isto velel se ^ Jemu. Tega je Hitler zaustavil: ,Ali se nič ne bojiš sn? ,;gnjU tako hitiš izpolniti ukaz?’ Fašist: ,Pri takem mojem ,z,lvIJn se je smrt res še najboljše, kar človeka lahko doleti-vrže s stolpa.« Nato dodajam k beležki: nieb9 «Tudi V. se je spomnila na Alamut, prav tako neka iz kolegica. Ni ji pa prišlo na misel, da bi bil ta vic na -znanja o asasinih in anekdotah o njih, marveč je m s je nastal spontano. „,ipntalske «Jaz tega ne verjamem. Nekdo, ki je poznal or zgodbe o asasinih, oz. to anekdoto, je zaslutil soroai in jo prenesel na današnji čas. . j^ako »Zame naravnost .unheimlich (=* grozljiv) ook,a • rizd silno tenek instinkt ima pesnik. Jaz sem že leta./ "‘jovinsk’ zaslutil, da se v svetu pripravljajo stvari, katerih zg komentar utegne biti alamutska snov...« arjevi Danes dostavljam: A kaj naj rečem šele o Via tenkoslušnosti, ki mi je bil takrat snov posredoval. pjj- Najprej sem bil nad zagonetnim sovpadanjem, K nad slim v naslednjem prikazati, navdušen, kajti strmel . naiV" tem faktom kakor kokoš nad prvim jajcem_ in_ v s v0pjjac nosti se slutil nisem, da utegne kak nedobrohoten najti na tem kaj spotikljivega. (Nadaljevanje Meu’L'