v -,- n j Največji slovenski dnevnik Iv Združenih državah _ Velja za vse leto ^ • » $6.00 Za pol leta. ..... $3 00 & Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I GLAS "j1 tast išlovenskih idelavcev v Amerifci* The largest the United States. cvuf d&y except Si and legal Holidays. 75,000 Readers* TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: COKTLAKDT 2876 NO. 108. — ŠTEV. 108. NEW YORK, MONDAY, MAY 9, 1927. — x'ONDELJEK, 9. MAJA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. POVODENJ SPREMLJAJO VIHARJI IN POTRESI VSE ELEMENTARNE SILE SO SE ZAR0TILE PROTI OZEMLJU OB DOLENJEM TOKU MISSISSIPPI Potresni sunki in viharji v preplavljenih državah. Dosti hi« se je porušilo. — Tornado in potresi v petih državah. — Ljudje se boje, da ho potres o-majal nasipe. — Potovanje tajnika Hooverja. New ORLEANS, La., 6. maja. — Medtem ko se pomika vodovje Mississippija mimo Concordije in medtem ko velika reka na jugu neprestano narašča, se pripravljajo Rdeči križ ter zvezne in državne oblasti na odhod New Orleans. Ruski sovjeti pozivajo na tesno sodelovanje. v južno Louisiano in mesto SVET IMA ZAENKRAT 11 POTREB, KATERIH NE SME OMALOVAŽEVATI Rusija je pozvala vse narode k sodelovanju. — Ruski delegatje so razburili ekonomsko konferenco v Ženevi s ponudbo sovjetov, da sodelujejo s kapitalizmom. — Enajst svetovnih potreb. — Kritiziranje angleške politike. 2ENEVA, Š vica, 8. maja. — Včeraj zvečer je v .Ženevi splošno prevladovalo mnenje, da je stopil svet na važno ekonomsko in mogoče tudi politično MRS. SNYDER IN GRAY BOSTA DANES IZVEDELA SVOJO USODO Mrs. Snyder je upapolna, a njen ljubimec Gray pričakuje električni stol. — Porota ne bo poslala ženske v smrt, — si misli-vdova, a Grey je pripravljen na najhujše ter se ne boji smrti. Splošna vznemirjenost je bila povečana vsled pot. To je bila posledica dveh nagovorov, katera ročil o Dotresnih sunkih in fnrn^rliK L-i en go on »m o i m !\/1 j-h-J »i-i-J . —I — « — .— 1___L_____ * 1 poročil o potresnih sunkih in tornadih, ki so se po javili v petih državah ob Mississippi. Dve mesti sta bili močno pretreseni. Ljudje se boje, da bodo nadaljni potresni sunki omajali nasipe. Skozi razpoke pri Poydras dere voda z naglico 200,000 kubičnih čevljev v sekundi ter obstaja možnost, da je glavno mesto varno. Bitka, da se reši severoiztočne okraje je bila izgubljena, in včeraj zvečer se je pripravljala Louisiana na zadnji odpor. Taj nik Hoover bo dospel v pondeljek zjutraj v Bato n Rouge. Sedaj se nahaja na inšpekcijskem potovanju po preplavljenem ozemlju med Natche-zom in Vidalijo. V Baton Rouge ga čaka posebno poročilo Louisiana State Farm Flood Rehabilitation Committe. Približno 50 farmerjev bo potrebovalo pomoči. Potrebna semena bodo veljala v najugodnejšem slučaju $7 1 0,000, ali povprečno $25 za farmo. Mevilo farm, lastniških in najemniških, katere bo treba nanovo pričeti, znaša 18,900. POLET IZ PARIZA V NEW YORK Slavni francoski vojni avijatik Nungesser se je s spremljevalcem napotil v aeroplanu proti New Yorku. — Ce bo šlo vse po sreči, morata dospeti danes na cilj. Kapitan Charles M. Nungesser, slavni francoski vojni letalec in major Franco U Coli sta odletela včeraj ob potili in deset minut zjutraj z Le Bourget letalnega polja Ce se bo polet posrečil, bo prvi po brez prestanka iz Pariza v New York v zpodovini avijatike. Avijatik« sta se obrnila proti Havru nato proti Irski in od tam na od prti Atlantik. Potezala se bosta za ceno. katero je razpisal Ray mond OrMtf in ki znaša $25,000. Krajevne nevihte v Parizu v so boto zvečer so smatrali za bezpo-membne. Tekom dneva je dal kapitan Xungesser staviti nova in močna kolesa v aeroplan. Na kro vu ima padalne priprave in deset kil hrane. Petrolej bo zadostovat za 48 ur. Neu pošte vaje nasprotnih vetrov, poškodb na strojih in dru-fre te/koče nameravata dospeti letalca na Mitchel Field danes med tretjo in četrto uro popoldne. Pot, kateri nameravata slediti, je približno 4,033 milj dolpra. Direktna zračna črta med Parizom in New Yorkom je 3796 milj, Pariz je poln pritajenepa razburjenja. Letalca sta komaj čakala na ttlhod. Stavila sta si za cilj. da Araerikance in }Kmadko aeroplana in da prideta preko velike Iquce. tero grade v Friedrichsbafen ob Henry .Ttidd Gray in Mrs. Ruth Brown »Snyder, ki sta obtožena u-mnni Alb.rta Snyderja. sta objavila iz svojili celic v Queens County jetniišniei v Tiori'^ Island City, da sta pripravljena sprejeti pravorek porote, ki je poslušala dva tedna trajajoč proces. viea. 8. maja. — Ko-zračna ladja, ka- šo imeli na Mednarodni ekonomski konferenci delegati ruskih sovjetov. Ne ekonomskih konferencah v Ženevi in Haagu, ko so brezuspešno vabili sovjete v evropski koncert, so zastopniki Rusije napadli zapadni ekonomski sistem, a danes so delegati Rusije prožili roko sodelovanja in odkrito naprosili za sodelovanje s kapitalom. Kanceliranje vseh vojnih dolgov, odstranjenje priseljeniških ovir in popolno razoroženje na morju in na kopnem so predlagali ruski delegatje kot neobhodno potrebna sredstva, da se doseže svetov-1 no ekonomsko restavracijo. Enajst nadaljnih odredb je priporočil Valerijan Obolenski Ossinski in to so imenovali v preddvora-nah "enajst sovjetskih zapovedi". Priporočila vključujejo povišanje plač delavcev, osemuren delovni dan, prostost strokovnega unijo nizma s pravico za stavko; pomoč za nezaposlene s povečanim obdačenjem bogatih; kampanja proti dviganju cen, posebno potom kombinacij; odprav-ljenje protektoratov in mandatov s priznanje samo-določbe narodov v ekonmskem in političnem oziru; prenehanje vojaške intervencije na Kitajskem in prenehanje boj kotiranj a sovjetskih republik z u-stanovljenjem odnošajev, kateri bi dajali koncesije za inozemske kredite. M. Obolenski Ossinski je izjavil, da so sovjeti zavrnili kapitalistični sistem, ker je zavajal v vojno, Lodeiiskem jezeru, je skoro pn- SQ pripravljeni sodelovati žnjim, da zavaruje- pravljcna. da se loti svetovnih po- . . jo interese mas. Grigorij Sokolnikov je izjavil, da bi sovjetska u-no posadko ter deset ton blaga in niJa pozdravila industrijalne dogovore z inozem-prtijajre. Opremljena bo z vsem skimi deželami in kapitalisti ter miroljubno tekmo- razkosjem m njeno voiiko restav-,vanje med obema ekonomskima sstemoma, ki jih racijo bo mogoče hitro izpreineni . • , • • j - . i zastopajo ne eni strani sovjeti, na drugi pa ostale dežele. ŽENEVA, Švica, 8. maja. — Med Združenimi državami in Anglijo so se pojavile pretekli teden na mednarod. gospodarski konferenci diference, ko je Henry M. Robinson, voditelj ameriške delegacije ostro kritiziral izjavo voditelja angleške delegacije, Maksa Muspratta glede položaja, tikajočega se surovega gumija. V svojem govoru je Sir Muspratt izjavil, da so bile od Anglije odrejene omejitve proizvanja suro vega gumija izvedene, da se zagotovi trajno dobavo surovega materijala, katerega potrebuje svet. Zanikal je vsak škodujoč učinek na industrijo. — Ne morem uvideti, — je izjavil Robinson, — kako more omejitev produkcije trajno zadovoljiti visoke zahteve ter more nastati iz tega kak prednost za svet. Namignil je nato na dejstvo, da se porabi 75 odstotkov produkcije surovega gumija v Združenih državah, ki morajo uvažati surovi gumi j, in le sedem odstotkov v Angliji. V prvem delu svojega govora se je pečal Robin-so nz razlogi zaameoskd prosperiteto, a najprej je Smrt mladega fanta. ROANOKE, Va., H. maja. — \V. Boothe, furmerski deček, ki je bil ohranjen pri življenju več kot dva tedna s pomočjo umetnega dihanja. j^ včeraj umrl. Mladiču so o-Grav. navidez popolnoma mi- mogočili dihanje njegovi prijate- ren. se je udal v neizogibno" usodo ter izjavil, da se ne boji smrti v električnem stolu. Ženska, ki je še vedno vesela in ki se prav nič ne sramuje grdih in gorostasnih obdolžitev, pa upa. da jo bodo porotniki oprostili. — Ne bojim se stola, — je rekel Gray. — Domnevam, da je pripravljen zame. Povedal sem resnico. Upam najboljše, a se ne bojim najhujšega. — Xe bodo poslali ženske na stol. — je baje rekla Mrs. Snvder, ko je govorila s svojimi matrona-mi ter se šalila ž njimi glede že-nitbenih ponudb, katere je dobila. Iji, ki so dvigali in spuščali navzdol roki. da prisilijo zrak v plju- no sorodnikom ča, ki so ohlapnila dne 21. aprila, ko se je hotel podvreči operaciji dislokacije hrbtenice. Tekem svoje dolge in čudne bolezni je imel tri krize, a se je opomogel ter pričakoval konca z značilnim pogumom in značilno ve-drostjo. Smrt je prišla ob šestih zjutraj. 378 ur potem, ko je prvič prenehal normalno dihati. , danes sem naročila manikurista in — Jaz vem, da mi veruje porota. I „ MEHIŠKE ŽRTVE MAŠČEVANE Mehiške čete so ubile vstaškega generala Gal-legosa po pet dni trajajočem lovu. — Vlada pravi, da je bilo ubitih 100 vstasev iz Guada-lajare, ki so napadli vlak. MEXICO CITY, Mehika, 7. maja. — Prejšnji general Rodolfo Gallegos. katerega opisujejo oblasti kot edinega odličnega vstaške-ga voditelja v državi Giiauajuato, je bil včeraj ustreljen od zasledu-jeeih zveznih ^il pri Los Organ os. Gallegosu je bil preprečen heg. potem ko jo bil njegov konj ubit tekom kratkega spopada, ko so zvezne čete prehitele vstaško tolpo po zasledovanju, ki je trajalo pet dni. Truplo Gallegosa bo prevedeno v Oelamo, kjer bo izroče-Njegovi pristaši so pobegnili. V vladnih poročilih se je včeraj glasilo, da je bila "katoliška vstaja" v državi Jalisco uspešno zatrta. Dostavili so, da je bilo dose-daj ubitih v različnih spopadih več kot sto banditov. ki so se ude-žili napada na Guadalara-Mexico Citv vlak, tekom katerega je bilo ubitih kakih sto vojakov in potnikov. Ceni se, da je več sto članov te tolpe še vedno na prostem. Sedaj beže v gore v majhnih skupi-zasledujejo vladne čete. naprej je bil vidno boljšega razpoloženja. Vsa znamenja kažejo, da zaupa'nah ter jih Mrs. Snvder v svojo lepoto. Za . Vlada pripisuje precejšnjo važ- Dogovorila sem se z renčarjem Specialista za lepoto, a prošnja 31,^ smrti penerala Gallegosa. Texasa, ki me je zasnubil. Sestalablla odb,.ta' ^icana .,e, Umaknil se je iz aktivue služb-begniti. Z izjavo, da se hoče tidati. je naprosil za dovoljenje, da obišče Mexico Citv ter pojasni predsedniku Callesu vzrok za vstajo. Prekanil je oblasti ter reorganiziral svojo silo. Vee mesecev je bil aktiven v državi Gunajuato, dokler se ni njegova tolpa skrčila vsled pritiska zveznih čet. Z enajstimi pristaši ga je ugotovil zadnji petek polkovnik Davila ter «ra zasledoval no<" in dan do potih včeraj popoldne, ko ga je prehitel pri Los Organos. Dva nova "miličarja". MILAN, Italija. 8. maja. — Vit-torio in Bruno Mussolini, enajst in devet let stara sinova Musoli-nija, sta bila slovesno uvedena v red naeijonalne balille, ter sta dobila mesta v častni straži, ki ima prednost, da sme nositi male puške. S e z n a m . To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. 500 .... $ 9.40 Lir ... ... 100 ... ... $ 6.15 Din. .... 1,000 .... $ 18.50 Lir ... ... 200 ... ... $12.00 Din. .... 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 ... ... $17.70 Din. .... 5,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 ... ... $29.00 Din. .... 10,000 .... $182.00 Lir ... ... 1000 ... ... $57.00 Za poSiljatve, ki presegajo DesettisoC Dinarjev ali pa Dvatlsoč Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popust. izvršujem« v najkrajšem časa ter Posebni podatki. Pristojbina za izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji znača kakor sledi: 1 a $25, ali m&nji znesek 75 centov; od $25. naprej do $300. po Z cente od vsakega dolarja. Za večje svote po pi. smcocaz dogovora. Nakazila po brzojavne« pisarn računamo za stroške $L— FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlaftdt Street. Phone: CORTLiANDT 4687 New Yort, N. Y. . . ,.. P, ..i.. / OIiAS NARODA, 9C MAJ A 1927 \ GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) . Owned and Published by SLOVEXIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer. Porterville, Cal. | V listu Glas Naroda sem že če-' t Poznam pa od leta 1912. Je li bil kdaj pod kako Itaz- Plaee of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za ecto leto velja list za Ameriko in Kanado .......................... Z a pol leta ..............................$3.00 Zn četrt leta ............................$1.50 stokrat vital, ko je ta ali oni Slo- ni jo? venec dobil amerikansko držav-j — No, Sir. ljanstvo. Da bi pa kak rojak na-j — In vi ste njegov stric? t a none je opisal te ccnmonije, se — Yes, Sir. ne spominjam. J — In vi. Jake Kotchevar, ali Zatoraj hočem jaz v nastopnih ste imeli kdaj opravka s srnini jo, podatkih povedati slovenskemu da bi bili kaznovani vsi cd kake-občinstvu, kar sem videl in slišal ga prestopka? — pa je vprašal ob tej priliki v Visalia, Se ne dolgo zvezni uradnik. od tega, ko sem služil za pričo. — No. Sir. Jaz nisem bil št' nik-Za inozemstvo za celo leto ..$7.00'To Mmore l>iti komu v veliko po- dar pod kako kaznijo. Za nol leta ..........-....................$3.50 m0(n pazilo prečita moje po- xaf0 zvezni uradnik, možak vi- Za Sew York zi cclo leto....$7.00 Za pol leta ................................$3£0 Subseriptiofi Yearly $5.00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši vedelj in praznikov. Dopisi brez {»odpisa in osebnosti t>e ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Monty Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivadišče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.______ "GLAS NA KOD A", 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. f. GRAY — SNYDER roe no. soke postave in jasnega govora Dobili smo obvestilo iz County vzame v roko dva akta iu cita Clerk urada, naj bomo na mestu j>roti sodniku, iz prvega: ^ob deseti .uri. ko bo zaslišan Jake Jake Kotchevar is studiug Kotchevar glede prošnje za a me- constitution of 1*. S. riško državljanstvo. | Obrnil je listino ter Pital drugi j Jake Kotchevar je bil kandidat, g]^ Johnie Koccvar in jaz spodaj pod- Jz dnigrPpa dokumenta je bilaj pisani njegovi priči. 'razvidna njegova lastna izjava iz-1 Že ob 0.30 smo zavzeli prve ?H vojm^a r.asn ko ni bi! 5c amc-sprednje prostore, in kmalu je bi- ri-ki državljan. la sodna dvorana do zadnjega ko-] .... . r .. , ^ I — Did von ask for exsemption? tička natlačena. Ti .* , . , . 'It savs here no: I don t know. Ob deseti uri se je začelo zašli- .1 . , ... .why he should not become citizen sanje strank. » - o. Ot I , n. Sodnik Mr. Allen jo napravil cd sodiščem v Lotil* kratek predgovor. Posebno je o-j Limited. — AmT you study ! .. , • ------- ------ se je glasil sodr.i- Najbrž bo še danes zaključen pr w . . . ' . . ir , ,. -Ai o i i • 1 menil zapor, ali denarno kazen, some more, 1 s kind < it v proces proti II. J. (irayu in Mrs. bnyder, ki«. . , . AI . . uov odgovor 1 1 • ' kar je nazadnje vseeno. Ako si ka-.JiUV ""r)«*"1 ;•!:» obtožena umora urednika Snyderja Mrs. Snyder je povedala svoje, (J ray svoje, danes bodo govorili advokatje in državni pravdnik, nato bo ]mijasnil sodnik stališče, ki ga zavzema postava v takem slučaju, in končno bodo izpregovorili porotniki, če smatrajo brezvestna človeka krivim ali ne. 1 mor je bil vnaprej zasnovan, natančno preračunan ter izveden z veliko nerodnostjo. Morilca sta bila taka mojstra v ljubezni, da ni dolin« tri leta skoro nihče slutil o njunem razmerju, v zlo-• i n u sla bila pa taka diletanta, da ju je policija že dan l«> umoru prijela. < "asopisje je posvečalo obravnavi ogromno pozornost. Dve jretini vsebine skoro slehernega newyorskc-ua dnevnika je tvoril zadnja dva tedna Suvderjev ulučaj. Veliki newyorski dnevniki so objavili vsako besedico, ki je bila tekom procesa izgovorjena v sodili dvorani, znanstveniki, dušeslovei, zdravniki itd., so objavljali svoja mnenja o obtožencih, večina čitateljev je pa imela priliko od dne do dne poudarjati svoje farizejstvo-"H vala Bo-u, da nismo taki, kot sta Snvderjeva in Gray". (iray in Snvderjeva nista niti žrtev razmer niti nista proizvoda moderne dobe, kot so skušali nekateri dokazati. V slehernem človeku je zver, ki je pa v sedanji civilizaciji primeroma dobro zatirana z inteligenco, pre vidnostjo, moralo, dostojanstvom in strahom pred kaznijo. T » zver v sebi sla Gray in Snvderjeva okomatala z raTiniranostjo ter jo spustila z vajeti. Dal nam je lahko znamenje za odstop, mi pa smo ponosno korakali na svoje sedeže, ker smo svojo zadevo opravili v krajšem ca- SVOBODA »» \a malem otočku sredi ncwyorskega pristanišča je postavljen ogromen spomenik Svobodi na čast. Kip, predstavljajoč žensko s plamenico v roki, je bila i h »darila francoska republika Združenim državam. Nekaj časa so smatrali kip kot dar francoske vlade, slednjič je pa postal simbol ameriške svobode. 1/. ncwyorskega Battery parka vozita dva mala mimika na otoček svobode. Pristojbina za dvajset minut trajajočo vožnjo zna sa petintrideset centov. Za toliko opovevano svobodo to nikakor ni previsok znesek. Ne bilo bi pa napačno znižati voznino na pet cen 11 »v, da bi si mogel vsakdo ogledati ta veliki ameriški fenomen. VOLSTEADOVI USPEHI V Ameriki je vsega skupaj 30 tisoč milijonarjev. To je pokazala zadnja cenitev. I'pat i je, da je gospod Volstead čital to poročilo. In da je tudi čital koliko milijonarjev je bilo v Ameriki pred uveljavljen jem proliibicije in kako strahovito je naraslo njihovo število. (Jotovo je gospod Volstead ponosen na svoj uspeh. In najbrž mu je veliko število noovopečenih milijonarjev od srca hvaležnih. zen plačal z denarjem, pomeni toliko, kakor da bi služil svojo kazen v ječi. — Ready for action! County Clerk je klieal sama an-'su. kakor katera draga stranka. gleška imena. | Sedaj j>a hočem razjasniti, ka- Xrposredno pred nami sta na- ko .so ti dokumenti prišli v roke stopili še dve angleški stranki, ki zveznega uradnika, ki so rodili za-pa so v daljšem zaslišanju uspeš- željeni sad. no dobili ameriško državljanstvo.! Začetkom meseca smo bili dobi- — .Take Kotchevar in priče! — li poziv od County Clerka : pokli-je zadonel glas po dvorani iz ust.cani ste za pričo glede naturaliza- Countv Clerka. Mi smo nastopili. Prvi ukaz: Face the Flag! — Prisezite pred Bo»om, da rrs-nieo govorite! cije J. Kotchevar. da se javite 12. t. m. ob 2 1». M. v Clerks Office. Prinesite to obvestilo in državljanske papirje. Kandidatu pa je bilo naročeno: prinesi ta poziv Od naše stranke je bil prvi za-jin 4 dolarja, slišan Johnie Kočcvar. Ob drugi popoldan smo bili za — Vi ste bili naturalizirani v-sšlšani in smo prisegli. Mlademu Camp Kearney? — ga vpraša zvez- možu pri tridesetih lotih, ki je vn- ni uradnik. — Yes. Sir. — Ste bili kdaj kaznovani? — Xo, Sir! — Kako dolgo poznate tega Jake Kotclievar-ja? — Poznal ga sem že pred vojno. V času pa, ko Sem služil kot arti-lerist v ameriški armadi čez dve leti in pol na francoski fronti, nisem imel nobenih podatkov o njem. Ko sem se pa vrnil domov. Kotchevarja "? dil ta urad. smo oddali svoja obvestila. Prvi je bil zaslišan Johnie Koče var. — Kje iu kdaj sto bili Vi naturalizirani ? — V Ca in p Kearney, v vojnam času. — Ste bili kdaj kaznovani? v- Xo, Sir. — Kako dolgtr poznate Vi J. sem imel priliko z njim govoriti sleherni teden. — Rte bili kedaj kaznovani? — No, Sir. v zaporu? — Na. da bi jaz vedel. — Ali ste vi njemu kaj v soro du? -— Poznani ga žo več let. — Ali je bil on kdaj kaznovan ? — Ne. — Ali mislite, da bo dober dr-— Ali je bil J. Kotchevar kdaj žavljan? — Yes, Sir. — Na kaki podlagi to trdite? — Trdim na podlagi, ker ga po-j znam. da je miren človek, ki ni — No, Sir. | imel Se nikdar kakih prepirov s Zdaj se zvezni uradnik obrne kako nasprotno stranko; on je do- proti meni z vprašanji: bor delavce iu tudi hrani svoj za- — In Vi. J. R. Simonich. ste bi- služek. li naturalizirani v Visalia? — Yes, Sir: Meno je tudi izprašoval podobna vprašanja, na kar *eni mu toč- — Kako dolgo živite v Združc-jno odgovarjal, nih državah? Sedaj se pa začne Kočcvar jeva — Prišel sem kot mlad fant leta 1S92 iz starega kraja in moj poštni naslov je od tistega časa Porterville. — Ste bili kdaj kaznovani? — No. Sir. spoved. Na mizi pred seboj je imel odprto izpraševaluo polo. Začel ga je zvijati po križ in po dolgem, z različnimi vprašanji. Vprašanja in odgovore pri proš- — Kako dolgo poznate Jake. nji za drugi ali glavni državljan-Kotchevarja? | ski papir, ki so tiskani v Sloven- Da omogočimo nalaganje denarja pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" tudi deci naših rojakov, smo se odločili sprejemati vloge od $1.— naprej. Vse vloge obrestujemo po 4% mesečno obrestovanje. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York. N. Y. sko-Aiigleški Slovnici, izdani odi — Znaš danes več kakor zad-Glas Naroda, je znal. kakor oče- njič naš. (Slovnice nimamo več v logi. Op. ured.). j ni k IGO oralov Zmešal pa ga je nekoliko z vpra-j hliM>ca-šanjem gletle 1*. S. Flag. Ker seiuj mu jaz hotel nekoliko pomagati.! zarezi nad menoj rekoč: — No. no. ni dovoljeno pomagati. V šolo. v šolo. še več. Nato potegne i/, žepa naslov knjižice za državljanstvo, katera slano 40c. To je jako podučna knjižica za vsakecra. - Kotlini čez ;?<) krav. sem la^t zemlje in Gost je že ob štirih zjutraj pri-grmel k hotelskemu vratarju ter ga nahrulil z besedami: — Ilej, slišite, kaj pa je to? Vso noč sem moral ležati na crknjeni stenici. — Na crknjeni stenici — se je začudil vratar. To vendar ni nič hudega. Crknjena stenica vam ni mogla ničesar prizadeti. — Ona seveda ne. — se je glasil odgovor. — Toda vso noč so jo hodile njene prijateljice kropit. Na tisoče in tisoče jih je bilo. * Star progovor plavi, da jo "mol čati zlato". Seveda jo. Posebne, če je človek za molk z zlatom plačan. * Vi še no veste, koliko vajo mora imeti lista punca, ki zna tako poljubiti, da vsak fant, ki ga po« ljubi, misli, da je to njen prvi poljub. Neki ameriški profesor jo izračunal. da je človek vreden komaj en dolar. To odkritji« bodo francoski državniki /. veseljem pozdravili. — Kaj ne. bodo rekli — v Franciji je padlo tekom svetovne vojne (io.000 ameriških vojakov. Padli so. ko se borili oh naši stni-ni proti Nemcem. Amerika naj ho zadovoljna, če ji vrnemo stotisoč dolarjev, kar naj predstavlja ka-pital /. obrestmi vred. In s tem je zadeva končana. * Značaj moža se pokaže pri igri. Značaj ženske pa pri ph-su. * — Ali si se že poročil .' — so vprašali rojaka. — Xo še popolnoma, — ji- odvrnil. — Toda dve tretini sem že poročen. — Kako? Dve tretini? — 1. seveda. Jaz sem zadovo- Zvezni uradnik mu .)<• napisal na listek besedo "farni". — Znaš li to brati ? ! — No. ni mogel. Sodnik ura odreče državljanstvo. Bil je že blizu prejšnjega sedeža. v tem trenutku pa so je sodnik premislil. Pokliče ga nazaj in mu izroči ameriško državljanstvo. Ako si kedaj videl veselega člo- n,,am ljen. fajmošter je zadovoljen, samo nevesta se še nekaj kuja. veka, bi moral takrat videti g. S tem smo opravili naš posel'. Navedel bom še en slučaj, potem pa grem spat. Poklican je bil nok Sved. Običajna prisega seveda. Spremil nas je čez druga vrata pred County Clerka. kjer smo imeli podpisati našo navzočnost in! drugo. Ta uradnik je nam saluti-j ral in njemu, ter se nam zahvalil. Sedaj pa hočem nasveti sitnosti drugih narodov. Za nami je bila zaslišana neka' Kanadčanka. Zamazana ženska. Po kratkem vpraševanju, ji stavi sodnik vprašanje: — Meni jo bilo povedano, da si ti bo< tloglarica, in da si ob gotovem času. ko si videla bližajoče se državno uradnike, izlila "> galon mopsa v "sink". — Jaz tojra nisem storila. Oseba. ki Vam je to povedala, naj stopi som in naj mi dokaže mojo krivdo. Za moment zavlada pa dvorani tišina. Nastopil ni nihče. — Koliko imate otrok? — Odgojila sem jih šest. nekaj vprašanj. — Sprejeta. — se je glasil sodnikov odgovor. Za njo je nastopil nek Finec. Dobil je dopust za v stari kraj za 6 mesecev. Zadržal pa se je tam Nekdo je ugotovil, da pisateljevanje dcnaša dosti denarja. V gotovem oziru je to resnica. Samo vedeti moraš, če je dotič-ni bogat in dobrosrčen, kateremu pišeš za denar. * Zemlja so vsakih štiriindvajset ure obrne krog svoje osi. Ni čuda, če se vsak dan toliko ljudi in toliko idej na glavo postavi. Tujec je izstopil na postaji malega ameriškega mesta. Mestece — Kaj vi veste o temu človeku, je štelo kakih pettisoč prebival-jo vprašal pričo* J cev, imelo jo lične hišice, toda — Poznam ga. da jo pošten;tujcu je dolgočas v takem kraju, mož, znano mi pa je toliko, da jo Žejalo ga je, toda nikjer nobene bil enkrat v pretepu. — Kdaj in kako? — ga vpraša sodnik. ^ — To naj on sam pove. Pa jo začel svojo zgodovino žalostno razlagati. Imel sem najemnike, ki niso plačali že H mesece renta. Nato sem jim pohištvo na cesto zmetal. Nato sta me dva. ko sem oral. na- znani1. dušo. Do prihodnjega vlaka jo imel pet ur časa. Kam bi so obrnil ? Pred postajo jo nagovoril do-brovoljncga starčka, ki mu je r, veseljem odgovarjal na vsa vprašanja. Po dolgem uvodu ga jo tujec skrivnostno vprašal: — Poslušajte dragi moj iu ne padla in me dobro nabunkala. da zamerite mi. toda ne moreni dru- mesecev. Izgovarjal se je. da mu som imel ve.«? obraz črn. Ko je pa moj sorodnik to opazil, se jo zame zavzel in mi pomagal, da smo jim rebra poravnali. — Ste li bili aretirani? —No. Ona dva naju nista mogla tožiti, ker sta prva začela. Jaz ! pa sem imel moje zadoščenje. — Sprejet! Gospod urednik! Morda bofcte morali ta dopis kaj opiliti. a odgo- je bila mati bolna. Kdo ve. ali je voren sem za vsako besedo jaz. gače. Ali je mogoče v tem vašem mostu dobiti kaj. kar je močnejše kot voda. Možiček je skrivnostno pomo-žrknil. nato pa začel pripovedovati : — Ali vidite to cesto? Pojdite dvajset * blokov naravnost, potem pa tri bloke^ia levo. Pri parku se obrnite na desno in potem še pet blokov naprej. Prišli boste do lope rdeče pobarvane hiše. v kateri Dragi rojak !Ako želiš postat)[stanuje mestni načelnik protisa- res čakal materine smrtni, ali je. * _ » . .. , -ameriški državljan, moras vedeti Ionske lige ... tam devojke ljubil. ' Odložen do prihodnj nja. Ni pa miroval, najel si je*izvrst-| . . ^ nega odvetnika in prinesel zadevo*smcmbno vlogo j»ri sfvarjenju ameriške republike. To! Norem svetu in se lahko smatrajsu ,,0lovieo kupeja prvega razre je hi! oni kongres, ki je sprejel kot |>očetek današnjih Združenih j da. da bi ga med vožnjo nz Budim-! se sploli ne opirate, da »iste pri-in proglasil Izjavo Neodvisnosti j držav. |]»eSte v Pariz nihče ne motil. Tu- vezani, marveč visite z glavo iiav in vodil revolucijo. | Jamestownski naseljenci so bi- di zakusko si je dal prinesti v ku fini je vojna /. Anglijo dejanski ]j odposlani od neke angleške i kupe.* Natakarju je dal cekin na- družbe, ki je hotela ustanoviti to- pitnine, sprevodniku pa dva. Od V MAJU. JAMESTOWNSKA NASELBINA. (13. maja 1607.) Jamestown v Virginiji je bila prva trajna angleška naselbina v iiezerviral si je v orientekspre jjneta, kaka skrivnost je v tem, dajVork. vam »lam deset tiv<>«' visite tako svobodno v zraku, da nov za vaše molčanje. začela, jo "drugi kongres'' prcv vse /.■I v e vladarsko pravice. Bil jejbat-ne plantaže v Virginiji. Doži ; d-klice. ki je prodajala novine, je ob en<-,n zakonodajna in izvršilna j vHi so težko izkušnjo in so bili: kupil vse jutranje liste, ob.ast. Nabiral je vojake, sklepal kinalu razočarani z novim svetom i Po drugem signalu je stopil v pogodbe, izdajal no vranico itd ! Dvakrat so bili že na tem. da opu- kupe sprevodnik. Nizko se je pri Od svojega za eel k a v maju 177."» stij0 naselbino, ali držal jih je klonil in prosil gospoda oprošČe skti|>aj njihov ~ odločni vojlitelj,' nja, da si drzne nadlegovati ga. John Smith, ki jim jo propovedo- — lilagorodni gospod, dovolite val svojo geslo, "tla ničesar so ne neka dama nima mesta, da doseči brez težkega dela". — In jaz bi ji dal mesto v svo Leta lti<)7 je bilo v Jamestownu jp,n knpeju? približno (X) lesenih hiš. V juliju! ~ T>:l- ako stn <;,k<) Unbeznjivi. ko na svoj račun, leta l«1i» jo lam zborovala prva' —Jo lepa? j —Ta ponudba ni vredna odklo- zakonodajna zbornica. Trdnjava — Izvolit; pogledati skozi ok-jnitve. Vendar pa moram prej veje bila zgrajena leta lti4. Tekom! jdeti. kdo iu kaj sto. Saj ne morem nekoga upora proti angleški obla-l Obrnil se jo iu pogledal skozi imeti ljubavnega razmerja s člo sti je bil Jamestown popolnoma °kno. vpopeljeu. bil je pa nanovo zgra-j — (;rom 5n s,»*ela! To vam je " jc.i in je zopet zgorel. Od tedaj Pitava! Divne oči! S takimi oč-ni nikdar več vstal od mrtvili.! mi bi Se hudiča zapeljala ! F.h ! Re- do oktobra 1TisM, čez trinajst le kasneje, je bil ta kongres v nepro stanem zasedanju. Tedaj ni bilo nikake določeno dobe za veljavo mandata; državne legislature so izbirale člane kongresa in jih od-pozivale, kadar se jim je zljuhi-lo "Drugi kontinentalni kongres" se je shajal v raznih krajih, kakor jo pač vojna sreča kazala. Otvor jen jo bil v Philadelphiji. Zaseda n jo v decsnibru 177(i je začelo v Baltimore, odi od jo premakni b> v Lancaster, Pa. in potem '* Vork. Pa. Zasedanja so se obdrža la *udt v Prlneetonn. N. J.. Anna poln. Md., Trenton. N. J. in New Vork u. 1 Po "drugem kontinentalnem kongresu" ji' sledil prvi narodni kongres v zmislu ravnokar sprejete koust it učijo Združenih drža v. Zgodovinski pomen "kontinentalnega kongresa" je velikega pomena za vso svetovno zgodovino. Dokazal jo svetu, da je mogoče -vladati pod republikansko obliko. Bil je eksperiment iu šola za bodoče voditelje ameriškega naro »la. Tudi njegovi delni uspeh b_ bil zadostoval, da so podkrepi via ra novega naroda v obliko vladi*. kakršna ni bila do tedaj še nikdar poskušena s trajnim u-spe hora. zdol in držite v zobeh še svetlo o-blo. a vendar ne padete na tla.' — Ah, dragi gospod, to je tajna moje umetnosti. Ne moreni je izdati, ker se s tem preživljam. — Kaj pa. ko bi vam ^odkril v nagrado za vašo tajno enake vre l-n ost i — To bi bilo nekaj drugega. — Glejte, niilostliva, potovala bi lahko po Evropi in preko oceana kot mož in žena. Jaz bi prevzel vse vaše izdatke, vse potne stroš- vekom, o katerem ne vem. kdo je. — Kdo in kaj sem.' Nato naj vam odgovori ta-lc moja listnica. Mladi gospod je potegnil iz že- Dva otročica v plamenih. Senat ljubljanskega deželnega sodiš. .t ji' razpravljal o tragični nesreči, ki sv je zgodila dne-li>. februarja v Litiji in zahtevala žalostno smrt nedolžnega otročica. V sobi brzojavnega delavca Ivana Voli mala. uslužbenega pri brzojavnem oddelku na ljubljanski glavni pošti, sta se dne Iti. febr. igrala štiriletna hčerkica Mihclca — Toda čaka naju slučajna ojj„ Šestletni sinko Franc z vžigal-vira. — je dejala dama. Ko prispejnikom za cigarete. Mati je odšla vlak na Dunaj. Ko prispe vlak k četrt ure oddaljenem posestni-Dunaj ali pa še prej. prid« v najin ku Janezu Orilu pri Sv. Miklavžu kupe sprevodnik. Opazil bo. da kupit krompirji! in je putila otro-sedita v kupeju namesto enega'ke doma brez varstva. Mali Fran-gospoda in ono dame dve dami in Vek j«' kmalu po materinem odho-to SO mu bo zdelo sumljivo. Ali bi du pričel stikati po omarici, vzi-kazalo. da se preoblečeni v moško dani v zid. ki pa ni bila zaklenje-obloko? J na. Našel je v njej osminko litra Govorite mi iz srca. prekras- bonzina. v nezaklenjeni Skrinji pa na Magneta! vžigalnik. Otrok je hotel, kakor je Razvaline Janiestowna, "zibelijc'te t(*J dami. da sem strašen ka- j>£l usnjeno listnico in jwkazal da- lova. Spremenila se je v popolne- — Vaša obleka je kot nalašč za-jvidel že očeta, vžigalnik napolnimo. j ti. obenem pa jr drgnil ob kresil- — Očarali -le me s svojo iz-,ni kamen. Nenadoma se mu je ste-nadljivostjo. klenica z bencinom izmuznila iz — Obrnite so. prosim, k vratom;*rf>k in se razbila, tako da se je da so preoblečeni. Pazite, da ne bencin razblil po tleh. Nesreča je pride ta čas sprevodnik. Da bo( hotela, da s(> j,- dečko približa! k prevara popolna, vam posodim za-j bencin razlil po tleh. Nesreča jo pestnico. ''zopet drgniti ob kresilni kamen. — Hvala, okovov ne nosim rad. Zasvetila so jo iskra in nastal jo na rokah, niti če so zlati. ogenj, ki je kakor blisk objel de- Dama je bila s toaleto kmalu go-.kletce. j«* bilo na obeh straneh več mrtvili in ranjenih. Po par ur traja-jajočem streljanju so kačaki konč-mo pobegnili. Orožniki so jim sledili ter jiii v neposredni bližini Cičeviee obkolili. SMRT HUDSON MAXIMA S ameriške republike", se sedaj o-'ddoc. lira nja jo kot kvija. zgodovinska reli- Saj tudi dama navdušeno kadi. Baš zato ti" ni ore dobiti mesta i mi pest bankovcev. Bilo manj sto tisočakov. — To mi zadostne. — je deja- naj- «ra gizdavega kavalirja. — Zdaj se že lahko obrnete. O os pod je bil navdušen. Dejal . v damskem kupeju. Tobaku so ne ]Cj>a dama. — Potovala bova je preoblečeni dami: V začetnih dobah kolonije je zemlja bila skupna last vseh. kasneje pa je vsaka družina dobila j kos zemlje v svojo privatno posest. Neki švedski potnik, ki je obiskal Jamestown leta 1748, je tako opisal poljedelske navade prvih kolonistoy: "Oni tie pognoju- Dama je vstopila ni zamrmrala jejo svojih koruznih polj. marveč, nekaj v pozdrav. Sprevodnik ji je čim je kes zemlje izčrpan radi položil ročni kovčeg in dežnik na stalnega sajenja. iztrebljajo in polico. Sedla je blizu vrat. Imela obdelujejo drugi kos nove zemlje je dolge rokavice in moderno o-in. ko se ta izčrpa, lotijo se nadalj-jgrlico in moderno zapestnico iz zla- more odreči, dame ji pa ne dovoli- torej kot monsieur in madaiiu j jo 'kaditi. — Tristo vragov! Potemtakem stoji na peronu dama. ki jo kot nalašč ustvarjena za mojo sopotnice. Z veseljem jo sprejmem. Zapre pa ščena otroka se trenot-no nista mogla ganiti, nato pa -ta pričela obupno klicati na pomoč. Dekletce se je zvijalo v bolečinah in se metalo po -abi. bratec pa je skakal za nj«» in ji okušal trgati gorečo obleko s telesa 0«renj so pogasili šele sosedje. Dekletce in J dečka so odpeljali - prvim vlit- NEMIRI V INDIJI LAIIORK. India. f>. maja. —De- ne nove zemlje". Suženjstvo je bilo vpeljano v Jamestown leta .1089, ko je neka nizozemska ladja izkrcala 20 črncev. Leta 1071 je bilo v Virginiji že '2000 sužnjev. Zgodovinski pomen jamestown-ske naselbine leži zlasti v tem, da je otvorila pot za prihodnjo ko- — No, zdaj res nihče ne more tr-Dovolitc, milostiva. da zajrr »liti. da nisva mož iu žena. Jaz nem okno. . j sem žena. vi mož. Prevara jo po- — Kakor vam drago. i polna. Ko je bilo okno zagrnjeno, je! — Zda i. ko med nama ni vc. , • , t ,- ' i • - i j kom dejal kavalir. tajne, mi pa povejte, prekrasna' — Oprostite, milostiva. da sel čarovnica kako se more d i vn a Ma- , . . ,v toma izdihnila, rantek. ki spričo vas preoblečeni. urneta gugati v zraku brez vsake , ,. . — To me ne bo motilo. Opore? Mladi gospod je vzel s polic svoj ročni kovčeg in potegnil i/. Slavni iznajditelj, Hudson Maxim, je umri po dolgi bolezni v starosti 74 let. — Izpremenil je moderno vojevanje. — Iznašel je smodnik brez dima, a je sovražil vojno. LAK H IIOPATKONO. N. J., s. maja. Hudson Maxim, iznajdi-tc'j, zn:;nstv*iik. avtor in izvedenec glede eksplozivnih snovi, je umrl v petek popoldne, na svojem tukajšnjem domu. potem ko je bil v nezavesti več kot *_M ur. 4. februarja .];■ doseirel starost 7! let. Vzrok smrli ^o bila nljesa v želodcu. vsled katerih je trpel že več mesecev* Njegova bolezen jo do-seiHa kritičen Stadij v torek in od takrat naprej je vidno pešal. Do preteklega januarja je bil Maxim kljub svoji napredovani starosti izvanredno trdnega zdravja. V pričetku tekočega leta sta vprizorila on in njegova /.ena potovanje v Californijo, i" bolezen se ga j<* lotila, ko s,» je mudil na Ljubljano, vendar je t]e-'zai,atl,,i obilli- Tega vam tie morem poveda- set oseb jo bilo ubitih in nad tri- lonizacijo severne Amerike s stra- Angležev. Dasi se je prvi po- deset jih jo bilo ranjenih ob priliki nemirov, ki so izbruhnili predvčerajšnjim zvečer, ko se je vračalo na tisoče pogrebeev od po gre-»a treh mohamedaneev, ki so bili ubiti v torek v nekem spopa du s Siklis-phmenom. skus ponesrečil, angleški kapitalisti in plemiči so so bili odločili kolonizirati Ameriko, pa če ne drugače z ustanovitvijo kolonij dolžnikov v zaporu in kriminalnih kaznjencev, kar so kasneje zares storili. Iz Jugcslavi je. , xyn amendment k ustavi. Aretacija nevarne vlomilske tolpe' (31' ma^a 1913'* v Subotici. | Prvi članek konstitueije Zdrit- Subotiška železniška polioija jo ženili držav določa, da zakonodaj-aretirala to dni tolpo nevarnih 'na oblast dežela bodi poverjena vlomilcev, ki je izvršila trkom zad-1 "kongresu Združenih držav, ki n jih 4 let na subotiški železniški oaj obstoji iz Senata in House of postaji neb roj vlomov v železni- Representatives", ške vagone. Trije člani tolpo soj Senat mora biti sestavljen od odstranili nedavno iz tračnic na dveh senatorjev za vsako državo, progi Suhotica—Budimpešta v bli-* izvoljenih oil državnih legislatur žini madžarske meje 20 vijakov.-za dobo šestih let. pri čemur naj Le slučaju s«- je zahvaliti, da se ni ho doba mandata tako urejena, pripetila velika nesreča. j da vsako drugo poteče tretina Aretirani vlomilci so izdali še mandatov. Senator mora biti vsaj kak'h 10 članov tolpe, za katerimi,3t) lot star. mora biti vsaj 0 let je izdana tiralica. Dobrodelna farmerica. r :: . državljan Združenih držav in pre- bivati v dr avi. ki ga izvoli. Državna legsilatura naj izpolni vsako izpraznjeno mesto v svoji delegaciji. nastalo radi smrti ali o-stavke. ali, ako legislatura ne zboruje. tedaj naj governor države imenuje senatorja začasno. Že od dalje časa pa se je smatralo. da je sistem indirektne volitve senatorjev zastarel, in v maju leta 1912 je kongres predložil državnim legislaturam XVII. amendment h konstituciji, ki določa. da se senatorji imajo izvoliti potom direktnih volitev. Amendment je bil ratificiran (odobren) po predpisanih dveh tretinah vseh držav in je dne vil. maja 1013 postal del ustave. Amendment določa. da bodi senat sestavljen od i dveh senatorjev za vsako državo, izvoljenih od ljudstva v dotieni Angliji ima veliko farmo Miss' državi za dobo šestih let, in da Lettice Harbord, ki pa ne fpro-Jvsak senator naj ima po en glas. daja farmskih pridelkov, ampak Izpraznjena mesta naj se izpotni-jih vsako leto razdeli med rev-|j0 potom posebnih volitev, ali lene in potrebne. Igislature imajo pravieo pooblasti- u^mmmm tih verižic z okroglimi priveski. Začni se je tretji signal, lokomotiva je zavžižgala, vlak se je začel pomikati, sprevodnik je hodil od vagona do vagona in zapiral vrata. Gospod in gospa sta ostala sama. Mlada dama in mladi gospood Dama je bila. črnolaska črnih oči, gospod plavili las in sinjih oči. Dama je vzela iz ročne torbice dozo in si prižgala cigareto. — Prosim! — je odgovorila dama in mu ponudila cigareto, da je prižgal svojo. Nato sta kadila za stavo. — Tzvolite potovati na Dunaj, milostiva ? — Ne. Šo» naprej. — Morda v Pariz? — Še dalje. — Torej v London ? — No. Potujem v New York. — Ah! Imenitno srečanje! Tudi jaz potujem v New York. njega vse pritikline fine damske toalete. Preoblekel se je. sj napu- ti. ker no vem. Pač pa vam odkri-jem neko drugo tajno, ki vas bo klica vsled težkih opeklin Se poni ime nevarnih opeklin, je kmalu okre val. Nesrečna mati jo "stala vsa sirta prod sodilščem. Zagovarjati se je morala radi nepazljivosti. Tzjavi- Tekom zadnjih desetletij je bilo ime Hudsona zvezano z modernim oboroženjem. Maxim je bil iznajditelj brezdimnega smodnika, ki je bil bistven faktor pri zrevo-lucijonirauju modernega vojeva-nja. Njegov brat. Sir Hiram Maxim, je iznašel Maximovo stroj- . . , ... .... zanimala. Jaz nisem gospodična , - , - vetino ma]i Franc n;i- dral obraz in namazal lica s finim ,r - , .-it; J " J kum i Magneta, marveč detektiv budim-jzH nQ otrokp pa st, ni „ikdar nič Pllsko- 1:1 podala brzostrel- peštanske policije. Prišel sem v j ziroailo V>em.]n jn vžigalnik res ni Mr' ""^-.i'' 7a armade skoro vsega ta kupe, da vas zagrabim za vrat j zav.irov.,i.,. ker ni niti mislila, da sV('ta- »t>r'ak- 1>,rc.v ^rax'Pl in odvodom v naročje Fortune.] w mo„hi vst(.j tejril zaliti ne- Hartforda. fonn., pa je iznašel banke, ne pa zares posodim dve zapestnici. Sa- kitajskim barvilom. Ni se mu več poznalo, da so je sploh kdaj bril. — Ali imate kak razlog, da se tako maskirate? — je vprašala mlada dama. — Da. malt nkosten. Ti bankov ci plakajo. — Aha. že razumem. Hočete pri' prečiti, da bi se opis neke osebe ne vjemal z vašo. boginje. Zdaj vam sre-a Se"zjutraj je hotela vžigal-) za otopenje zvoka pu- jske ali revolverja. nio da niste zlati. A' Bratislavi je zaljubljeni par ček izstopil. C« spa pa ni šla z njim pod roki, marveč on jo je dr pa ga ni mo- — Pst! Ko prispeva v New žal za vrat. ZNIŽANJE PLAČ PO VSEJ ITALIJI Plače vseh državitih uslužbencev so bile skrčene ko so pričeli živijenski stroški padati z dviganjem vrednosti lire. 114 akrov farma, KIM. Italija. <». maja. — Sploš-J no znižanje plač vseli civilnih, vn-l jaških in državnih uslužbencev.! fina zemlja, »dobra |K>slopj». oro- nik sama prižgati, mogla. Senat je upošteval zagovor objokane nesrečne matere in jo obsodil samo na 24 ur strogega zapora. železničarjev in duhovnikov, ki so v Italiji plačani od države, je — Torej se bova vozila ves časi bilo odrejeno na kabinetnem se- |stanku. ki se je vršil včeraj v na- tskupaj. — Zelo me veseli. Izvolite potovati v trgovskih zadeah. — Zame je to trgovska zadeva. Sklenila sem namreč pog oTlbo z ameriškim impresari jem. —Ah. milostiva je umetnica .' To je zelo zanimivo. — Da. umetnica sera. — V operi? — Ne. gospod. — Ne. gospod. — Torej na polju koreografije.' — Tudi to ne. — Morda pa v višjih sferah ? Na konju ali morda celo na žici? Kraljica zraka? — Nekaj sličnega. Sem namreč "Magneta". "Ah. zato se mi je zdel vaš* o-braz tako znan. Zdaj pa že vem. kje sem vas prvič videl. Pri tem se je pomaknil mladi gospod tesno k mladi dami. — Toda povejte mi. divna Ma- ti governerja. da sme zauasno imenovati senatorja za dobe volitev. Direktne volitve senatorjev so bile logična posledica demokratičnih načel, na katerih so bile u- menu. da vzdrži korak s počasi padajočimi življenjskimi stroški vsled zvišane vrednosti lire. Ob istem času je sklenil kabinet zmanjšati tovorne pristojbine na državnih železnicah za petnajst odstotkov za vse blago, namenjeno za eksport. ter je glasoval za nadaljna važna skrčenja, obsegajoča od 12 do 2."> odstotkov glede gotovih, potrebnih razredov blaga. Konečno je odobril kabinet majhno skrčenje poštnih pristojbin in skrčenje dvajsetih odstotkov za nujnost ne telefonske pristojbine. Ta slednja skrčenja. — kot poudarja neki oficijelni komunikej. predstavljajo precejšnjo izgubo za državo. Poslovati bi morala kot vzgled za proizvajalce, trgovce, poljedelce in prodajalce na drobno. da znižajo svoje produkcijske stroške in svoje cene na drobno. Vspričo revalnaeije lire je kaoi-net tudi sklenil ustaviti špekulacijo s stanovanji. Soglano z ofieijelnimi številkami. ki so bile prečitane tekom kabinetnega sveta so cene na debe- dje. les in živina so proda poceni takoj. Cena $3,500.00. — Stanley Murdock, Cooperstown, N. Y. (2x 0.10) KJE SE NAHAJATA moja dva brata ANTON* in DOMINIK Y1NTAR, doma iz Velikih ljaŠč. Lansko leto sta imela naslov: 448 E. 160th St.. Cleveland. O. Prosim, da se mi javita. — Jože Vintar, 291 Dufferin Street, Winipeg, Man., Canada. (2x o.io^ Čeprav je bila večina njegovega življenja posvečena preiskavi iznajdb za smrtnonosno orožje, je I bil Maxim vse svoje življenje sovražnik vojne. | P»il jo odločen nasprotnik pro-ihibicije iti v preteki jeseni je v ; newvorSkom T i mesu izrazil svoje j nazore glede tega predmeta takole : — Spoznavam dejstvo, da je na-Iz Kačanika poročajo : To dni j? I pravila prohibicija iz našo usta-naletela neka jug. orožni Ska pa-1 ve le cunjo papirja in da je posta-rulja v bližini Kosovega polja na 'a osebna svobod« predmet posme-10 glav b roječ o kačaško tolpo. ha. mesto da bi jr» visoko oendi. Nad orožniki (in kačaki s- je raz ljubili in rešpektirali kot najbolj vila 1 juta borba. Ker razdalja m« 1 dragoceno dedsčino očetov nase orožniki in kačaki ni bila velika, dežele. Iz Jugoslavije. Boj med orožniki in kačaki. stvarjene Združene države. Poleg ]0 v Italiji padle. Cene na drob- tega je bilo mno«ro zlogih in škandalov pri izbiranju senatorjev h strani legislatur. Xovi amendment je stremel za tem. da odpravi te politične zlorabe. no niso padle tako hitro, a precejšnje znižanje je bilo "izvedeno, posebno glede novih predmetov. KJE JE JOSEPH OMAHEN. ki je imel naslov 1S3 Bowerv, New York. N. Y. Išče ga mati. Miry Omahen, Servola No. 11, Trieste Italy. (2x 7.0) ADVERTISE in GLAS NARODA ADVERTISE in GLAS NARODA Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava. da imajo žu3ovit uspeh — MALI OGLASI v "G I a a Naroda". DRUGI SKUPNI IZLET v JUGOSLAVIJO s parnikom 46 dne 14. Maja 1927. Na pamiku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi in rednimi kabinami v sredini pamika. Kabine imajo po 2 in 4 postelji, nekaj jih je tudi s 6 posteljami za družine. POTNIKE IJO SPREMLJAL NAŠ URADNIK DO LJUBLJANE. Prtljaga bo čekirana že tu v New Yorkn do Ljubljane in Trsta, tako da bodo potniki tem brezskrbneje potovali. Vezni list III. razreda stane do Ljubljane $119.67 z vojnimi davlcom in železnico vred; za ven in nazaj (Round Trip) pa stane vozni list za ta parnik $206.00 ter $5.00 vojni davek. Nedrzavljani plačajo tudi head-tax. Potovanje se vrši v najlepšem mesecu maju in lidor je namenjen potovati, naj se čimpreje prijavi. TRETJI SKUPNI IZLET Z NAJNOVEJŠIM PARNIKOM "ILE DE FRANCE" se vrši 2. JULIJA 1927. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, : : NEW YORK, N. Y. GliAS NARODA, 9. MAJA 1927 M14. T I SKRB 1 ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil O. P. j, ggjja^ -M> (Nadaljevanje.) — Zmaga! — Živi! — Živi! Sedaj naj le «'tijejo, sedaj naj le pridejo! Njegova roka je potonila /a zatvoro parne piščalke in glasno je zakričala v temno noč: — Da, jaz živim, jaz živim! Tedaj pa je slenil roki ter pritajeno za mrmral: / — O, mati. še to bi morala doživeti! Ivo je rekel to. je prišlo preko njega, da je bilo zaman tudi to, kot da mu sedi smrt za tilnikom in da mu kriči v uho: — ("mrl boš. umrl boš, — ne da si živel! — Se moram delati. — je rekel. — Naj prvo hočem videti sestri *r«*eni. — ka.jti bi ostali revni, bi grdo ravnali ž njima. — Najprej Ločeni dvigniti domačijo v razkošju in sijaju — in nato lahko pride. In k«>t rrni oblaki mi se pričela dvigati krog njega nova leta suženjstva borb in skrbi. Zaspanih obrazov »o se pričeli zbirati prebivalci hiše, tudi obe sestri sta prišli ter izgledali v dimu in odsvitu ognja kot dve blodi roži. — Tukaj vama bo pripravljena bodočnost, moji ubožici, — je Rimrmnil, ko jima je prikimal. Ko je bil mojster na lieu mesta, je odšel Pavel v spalno sobo očeta, ki mu je zrl s postelje ves zmeden nasproti. — Oče, — je rekel ponižno, čeprav mu je bilo srec polno ponosa. lokomobila je popravljena. Kakorhitro bodo tla odtajana. se lahko prične dela na barju... Stari je rekel: — Pusti me v miru! Nato pa s»- je obrnil proti zidu. * Ko potegnili nash^lnjega dne parni stroj na prosto, je bilo euti na pragu snpe čuden, čivkajoč glas. — NVkaj je prišlo pod kolesa. — je rekel mojster. Pavel je pogledal. Tam je ležala tenko stlačena Elsbetina flavta. Trpek usmev se je pojavil na njegovem obrazu, kot da hoče reči : - Sedaj sem ti žrtvoval še svoje zadnje,— sedaj si vendar zado-\oljna, mati Skrb? < »d tega dne naprej mu je bilo pri duši, kot da so bile pretrgane zadnje vrzi med njim in Elsbct. Izgubil jo je — kot svoje sanje, — svoja upanja, svoji* dostojanstvo in — sebe samega . . . V. velikim truščem je odjadrala "črna Suzana" na barje... XIX. potekla so leta. /e dolgo eutsehland. Cherbourg. Hamburg 10. Junija: Columbus, Cherbourg. Rremen. 11. junija: Leviathan. Cherbourg: France, — Havre; Homeric, Cherbourg. 15. Junija: Mauritania. Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg, Bremen. 16. Junija: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. 18. junija: Muenchen, Cherbourg, Bremen: O-Iympic. Cherbourg. 21. junija: Reliance. Cherbourg. Hamburg. 22. junija: Aquitonla. Cherbourg: President Harding, Cherbourg, Bremen. 23. Junija: Pres. Wilson, Trst (Skupni izlvt); Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 2S. Junija: Paris, Havre; Majestic, Cherbourg. 29. junija: Berengaria. Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen. 30. junija: WestphdJia, Hamburg. 2. julija: Leviathan, Cherbourg: Republic, Cherbourg, lire-men; II« de France. Havre (Skupni izlet): Homeric. Cherbourg. 6. julija: Mauretania. Cherbourg; Columbus. Cherbourg. Bremen: Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg. 7. julija: Martha Washington. Trt. 3. julija: . Aquitania. Cherbourg; France, Havre; Olympic, Cherbourg. 12 Julija: Berlin, Cherbourg, liremeu: Thu-ringia. Hamburg. 13. Julija: George Washington,. Cherbourg. Bremen. Jugoslavia irredenta. -tnri ]uii" lahko zadovoljen, ker ni v resnici ničesar-uo. da je pri .Tačurovili vse tiho. S tem je bil v< č potreboval, — kajti posta! j«- celo preneroden, da bi se odpeljal v mesto. <'iiu krasnejže pa je uspevalo njegovo telo. tembolj trpek m zajrrizen je postajal njejjov dull. Po cele ure je lahko presedel in grozno ga je bilo videti, kako je pri tem škripal z zobmi ter stiskal svoje pest i. Ena njegovih fiksnih idej je bila, da ga njegov sin namenoma zatira, da zahteva zase slavo velik i h idej. katere je za počel on sam in čim bolj se je ren-tiralo barje, tembolj je postajal besen, ko je izračunal, koliko bi prinesla njegova akcijska družba. On ni varčeval z milijoni, kajti tega mu ni bilo treba ... Porajale pa so >e še druge stvari na temnih tleh njegove duše, — osvetlil načrt proti Douglasu. katerega je na tajnem gojil ter čuval kot svojo najbolj sveto skrivnost. Celo oba zeta. katerima je po i navadi rad i/tresel svoje srce. nista ničesar izvedela o tem. Nekoč! pa je rekel t'lrik Pa vlu : — I »odi pozoren. — st;u-i namerava nekaj proti Douglasu! — Kaj neki; — je odvrnil, navidez brez skrbi, čeprav se je ž» dostikrat ukvarjal s takimi mislimi. Topo in enakomerno je živel Pavel tjavendan. Njegovo notra npje življenje je zapadlo borni skrbi za blago in denar, ne da bi na Šel kdaj kaj veselja nad pridobljenim. Nikogar ni imel več. katere ga hi mogel nsrečiti — in ne da bi človek vedel zakaj. — kot vpre-Žen konj. ki ne ve. zakaj vleče voz. — Včasih so potekli meseci, ne »hi bi vrgel n sam pogled v svojo dušo. Tud žvižgal ni več Hal se je bolečin, katere so vzbudili spomini in na čase. ko je še mogel govoriti s seboj v glasovih, se je spominjal kot na izgubljeni paradiž. Vrasih ga je obšla globok.i trpkost, ko je primerjal namen svojca dela. svojih skrbi, svojih prečutih noči s tem. kar je žrtvoval. Zdelo se mu j«* nekaj neizmerno ponosnega, bogatega, srečonosnega — le ni znal temu dati pravega imena. Temu razmišljanju s,. jt» Izognil najlažje, če je planil dela in dolgo časa je poteklo, lezein. Posestvo na planjavi je medtem vedno bolj sijajno uspevalo. Dolg pri Douglasu je bil izbrisan, polja so cvetela in na travnikih s.- je pasla smwi plemenit« živina. Posestvo je dobilo novo obleko. Stanovanjska lii.ŠH. Iilev. skedenj.— v><» to naj bi se od temelja 17.-pri'roenilo. — V priČetku spomladi pričelo na dvorišču gomazeti delavcev vsake vrste. ' Stanovanjsko hišo SO porušili in d očim S! jp Pavel izbral bara Ko za svoje začasno stanovanje, se je dal oče lažje pregovoriti, da se preseli k enemu zetov. —laz se nočem več vrniti, — je rekel pri slovesu, rem več zreti na to bedasto počenjanje. V početku jeseni pa se je prvi zopet pojavil oče. Udobno se je izleknil v svoj«« naslonjaeo ter vHenil svoja zeta v register psovk. — Ta dva qra nista -rotovo prijemala z rokavicami... — Sedaj nimam nobenega prostora več na tem svetu, kamor bi lahko položil k počitku svojo trudno glavo. — je mrmral, kose je leno iztezal v svoji naslonjači. Tekom prihodnje spomladi so prišla na vrsto gospodarska poslopja. ki naj bi postala spomenik deželne krasote, spomin na ono strašno noč, ki je zadala materi smrtni mlaree. Poljedelec, ki se je vozli sedaj preko planjave, se je pač usta vil. da si ogleda od bližje vitka poslopja s svojimi rdečimi strehami. in marsikateri je pomembno zmajal z glavo ter zamrmral tem Staro prislovico: — Kmečki dolgovi so žakeJj skrbi! | (Dalje prihodnjič.) V Idriji se je v drugem razredu ljudske šole ukazalo otrokom, da morajo tudi na ulici in doma govoriti italijansko in sicer samo italijansko. Kako pa. saj ne znajo! Pa tudi vahi bo tudi občina. Upravni odbor goriške pokrajine je dotični znesek odobril. Stalno padanje tržaškega prometa. Meseca marca če oglasil. Končno so odprli vrata in zagledali grozen prizor. Mož in žena sta visela na tramu. je bilo v trža-skupnega proti. kako naj govorijo otroci s svo-|meta 4.473.(i7!) kvintalov, lani v jimi stariši. marveč je na strani marcu 4.612,044. torej za 138,365 Potrkali so na vrata, pa se ni nih-lako znali, nima učitelj določa- škem pristanišču Kakšen je bodoči madžarski kralj. Madžarski aristolcrat grof Zicliv se je vrnil pred krakim iz Lequei-tia na Španskem, kjer j" bil na obisku pri Žiti Parmski. Zicliv pripoveduje o Otonu Habsburgu takole: Fant je sedaj star 14 let. govo ri perfektno madžarski ter je za svoja leta duševno zelo razvit. Pri hodnje leto pojde nadaljevat štu dije na Angleško in ko pride ugo den trenutek, zasede prestol v Bu dim pest i. predno se ga ,)e zopet v nova lotila ta bo- jaz ne mo- Agitirojie za "Glas Naroda**, največji slovenski dnevnik v Ameriki. Ganna Walska pri operna pevka in žena milijonarja Harolda McConnieka. staršev pravica, da določajo za svoje otroke, kako govorijo izven šole. V kuiiti :."li državah se ta do-jločba vpošteva tudi v šoli! I Polno sleparjev i se podi po goriški deželi. Neovirano hodijo iz kraja v kraj in o-rožniki jih primejo šele potem, ko so ociganili več ljudi in si nabrali že precejšnje svote. Bivši-finančni stražnik Margani je dolgo časa po tobakarnah pregledoval "licenco". razlagal, da so zapadle in se ponujal za posredovalca med prodajalcem in oblastjo. Tako si je napolnil žep z lirami in živel je veselo. Ko so bile njegove sleparije že dovolj očitne, so ga končno prijeli orožniki. Listi jih hvalijo. da so izvršili "sijajno operacijo", pa precej pozno. Doprsni kip načelnika vlade Mnssolinija si nabavi občinski urad v Štanjelu na Krasu. Stroške je odobril upravni odbor- goriške pokrajine. Občina Naklo na Krasu ima sedaj svojega zdravnika. Stanuje v Divači. Postranskega zalnžka bo imel najbrže malo, ker sta v bližnji Sežani tudi že dva zdravnika. Zdravnik bo dobival cd občine seveda stalno mesečno plačo, ki ni majhna. Občina je dobila tudi redarja. Kaj bodo| pa delali orožniki ? Nova upravna ureditev je taka. da mora upropa-stiti vse slovenske občine. Slovenski dijaki v Rimu. Teč srednješolcev, med njimi: precej Slovencev iz Tolmina in Gorice. se je peljala za velikonočne nraznike v Rim. da so mogli tan občudovati lepoto in veličino svo je nove domovine, kakor pišejt-fasistieni listi. Z asimilacijo dru. gorodeev se Italijanom silno mudi. ▼ Brestovici na Krasu postavijo spomenik ita lijanskemu karabinjerju. Prispe- kvintalov manj. Promet od januarja do konca marca t. 1. izkazuje znižanje za 721.454 kvintalov napram enaki dobi lanskega leta. Promet pada mesec za rnese-eem. f'e pojde tako naprej, bo konč-noletna. bilanca tržaškega prist a nišča katastrofalna. Lev sv. Marka na pomolu na Iteki je čakal svo: je ga razkritja precej dolgo časa. Že lani je bila napovedana slovesnost. pa je bila odložena. Reča-ni so mislili, da pride k svečanosti kak velik fašist iz Rima, prišel pa je le župan iz Benetk. Leva so darovale Reki Benetke. Zakaj pač ? Zato. da bo stalo na Reki zname nje njihovega gornjejadi^inskega gospodstva. "Vedetta" je skušala proslavljati razkritje, pa ji ni Šlo prav nič od srca. Umevno. Stari Rečani sanjajo o obnovi reške sre če, beneški lev pa meni samo nesrečo in podrejevanje reškega ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parni kih: PARIS 14 maja. — 4. junija FRANCE 2JL. maja — 11. jun K Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsem! modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cen«. Zajamčite si prostor za prvo vožnjo novega velikana "ILH de FRANCE" 2. julija; I. avgusta. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta all FRENCH LINE 19 State Street — — New York pristanišča Benetkam, katere dobijo v kratkem v bližnji Marglieri krasno novo. moderno zgrajeno pristanišče, zvezano tudi z industrijo. Xa nekdanjem Adamičevem pomolu stoji 21. apr. razkriti beneški lev. Vstran je vržen spomin na Adamiče, vrle domačine, ki so dvignili reško pristanišče in trgovino; na pomolu se šopiri beneški lev. gospodar gorenjega Jadrana, in po njem nosi odslej pomol svoje ime. '21. april je črn dan v reški zgodovini pod Italijo! ALI VESTE — da meri površina Aziji* 17,206,000 kvadratnih milj ter da ima približno 872,322.000 prebivalcev, — torej 5.7 na kvadratno miljo. Av-stralipa ima 3.313.613 kvadratnih milj površine ter 10,228.501 prebivalcev — ali približno 4.0 na kvadratno miljo. Ali veste, da se vam po prvem znanstvu priljubi Ilelinar. kraljica izrednih cigaret. Helmar se nobeni višji ne ukloni. Seznanite se s Helmar danes. POSEBNA fONUDBA NAŠIM ClTATEUEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico za slovenske Črke č, g, ž $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak pi&e. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING 82 Cortlandt Street, : ttew York, K. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati i ■tari kraj, je potrebno, da je pon-Een o potnih Ustih, prtljagi ln dragih stvareh. Veled naše dolgoletne LskuSnje Vam ml eamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, redno le prvovrstne brsoparnlke. Tudi nedrfarljanl »amr/ejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenja ali permit la Washiogtona, bodisi xa eno leto all 6 mesecev In se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. O. na generalega naaelnl-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo SI. julija, 1926 se nikomur veC ne pofllje permit po poŠti, am* pak ga mora iti Iskati vsak posllM osebno, bodisi v najbllžcjl naselnl-Kkl nrad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo ▼ proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce Iz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnik« ali svojce Is starega kraja, naj nam prej piše za pojssnlla. Iz Jugoslavije bo prlpuSCenlh v tem leta GT0 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena za ameriške državljane, ki Sele dobiti sem rtarlSe ln otroke od 18. do 21. leta In pa aa poljedelske delavce. Ameriški džavljani pa samorsj« dobiti sem žene ln otroke do 18. leta bres da bi bili Stetl v kvoto, potrebno pa je dclstl prošnjo v Washington. P red no podvsasaste kaki korak, pišite FRANK SAKSER STATE BANK IS CORTLANDT ST., NEW YORK POZDRAV! Prodno zapustiva Združene države * parnikom ".Mauretania". še enkrat pozdravljava prisrčno najine družine, in vse najine prijatelje in znance, posebno one. hi so naju spremili na postajo. Xasvi-denje v par mesecih! Frank Sikole in Martin Imperl. POZOR ROJAKI! VODNIKOVA DRUŽBA nam jo poslala 3e 25 zbirk svo jib knjig, ki jih lahko naroče rojaki po $1.50 zbirka. To so štiri knjige — dva romana in dve knjigi poučne vse-bice. "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., Hew York City. K If J I G O KAKO ŠE POSTANE AMERIŠKI DRŽAVLJAN imamo zopet v zalogi Stane 254 Onim, ki so jo medtem naročili smo jo že odposlali. Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt 8k, New York Ottjr.