Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 28. februarja 2020 Letnik LXXIII  št. 17  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Politika Ptuj  Šabedrova pustna obljuba: „Urgenca bo!“  Stran 2 Podravje Destrnik  »Zadeva kegljišče« še brez srečnega konca  Stran 3 Aktualno Podravje  Usoda lenarške KZ odvisna od dobaviteljev  Stran 5 Politika Gorišnica  Komu je v interesu, da so posnetki s sej »obdelani«?  Stran 9 Šport Nogomet  So v Kidričevem spreme- nili strategijo?  Stran 17 SPORED Can Yaman Histerija okoli turškega igralca Od 28. 2 . do 5. 3. 2020 TV-spored TOČKA 1 Zvezdana Mlakar »Skozi zgodbe gostov sem se dotaknila svojih najbolj intimnih vprašanj!« Najini mostovi Na male ekrane prihaja nova slovenska serija! Foto: Črtomir Goznik V središču Ormož  Zakaj je »Gojkovičev Čurin« ostal na avtorjevem dvorišču  Stran 7 Ormoški hostel  Ob izdatnem sofi nanciranju občine 1.400 evrov izgube  Stran 2 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Kidričevo  Odpuščanja v podjetju Boxmark so se začela Danes na cesto prvih 130 zaposlenih Za zaposlene v kidričevskem podjetju Boxmark Leather se uresničuje črni scenarij: na ptujski območni službi Za- voda RS za zaposlovanje so povedali, da bo danes brez dela ostalo 130 delavcev. Več na strani 3. w w w .te dn ik .s i Postanite NAROČNIK, prejmite NAGRADO in sodelujte v VELIKI NAGRADNI IGRI, vikend paket za celo družino v BIOTERMAH Mala Nedelja Koronavirus v Podravju  Po zaščitne maske celo v veterinarsko bolnico  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  28. februarja 20202 Aktualno Kljub temu direktorica Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož Andreja Brglez pra- vi, da so za prvo leto z rezultatom bolj kot ne zadovoljni, kajti hostel so na polno začeli tržiti šele od avgusta letos. Prepričana je, da bi bila zasedenost ter posledično prihodki iz naslova nočitev precej boljši, če bi ta na polno obratoval že od začetka leta. Hostel je sicer prve goste začel sprejemati maja, a so takrat pote- kala še manjša investicijska dela. Skupno so sicer zabeležili vsega skupaj 524 nočitev, skoraj polovico nočitev, okoli 223, v oktobru. Izkoriščenost kapacitet je bila komaj 6,69-odstotna. Brglezova poudarja, da se najbolje prodaja edina dvoposteljna soba z lastno kopalnico; ta je bila zasedena v višini 12,45 odstotka. Največ težav pa jim povzroča zapolnitev sob z osmimi in šestimi posteljami, ki gredo težko v promet (zasedenost je bila 4,70- oz. 5,92-odstotna). »Koncepta ne moremo spremeni- ti. Hostel je mišljen bolj za mladino, za urbani turizem, ki pa ga za zdaj še nimamo. Prav tako želimo gos- titi športne in druge klube, o tem se že pogovarjamo. Pred časom smo gostili slovensko rokometno reprezentanco do 21 let,« je dejala Brglezova. Brglezova: »Tak rezultat je posledica truda in žrtvovanja zaposlenih« Delovanje hostla bo sicer občino v vsega osmih mesecih delovanja skupaj s pokrivanjem izgube sta- lo nekaj manj kot 21.000 evrov. Iz občinske malhe je namreč šlo okoli 5.080 evrov za plače ter 14.400 za pokrivanje materiala in stroškov oz. skupno približno 19.500 evrov. Dejanski prihodki od nočitev s tu- ristično takso pa so znašali dobrih 7.750 evrov. Na drugi strani pa so odhodki znašali skupaj 28.630 evrov, od tega največ, 8.230 evrov za štu- dentsko delo, sledijo ostali stroški v višini 7.700 evrov (varovanje, elek- trika, voda, Telekom …), čiščenje je stalo 5.700 evrov ter za plače 5.080 evrov, preostanek pa so odhodki iz naslova turistične takse, bookinga in zavarovalnih premij. Ob tem je direktorica izpostavila, da so bili izredno racionalni, še zlasti pri stro- ških dela. Za namen hostla namreč niso zaposlili niti ene osebe, so pa iz poslovanja hostla pokrili del plač zaposlenih v zavodu, kjer so sicer štiri redno zapolsene (ena je na porodniški). Občasno so si poma- gali tudi s študenti. »Tak rezultat je posledica truda in žrtvovanja zapo- slenih,« je prepričana. Foto: MH, Arhiv ŠT Prihodki iz naslova nočitev so skupaj s takso znašali okoli 7.700 evrov, stroški pa so presegli 28.600 evrov. Ormož  Za hostel skoraj 21.000 evrov proračunskega denarja Prvo leto ob izdatnem sofi nanciranju občine 1.400 evrov izgube Strahovi, da bo skoraj milijonska investicija v ureditev ormoškega hostla nerentabilna, so se že v prvem letu delovanja izkazali za resnične. Finančna statistika sicer za leto 2019 (natančneje za prvih osem mesecev) izkazuje izgubo v višini le nekaj manj kot 1.400 evrov, a dejstvo je, da je iz občinskega proračuna za plače in material šlo skoraj 20.000 evrov ter da so dejanski prihodki iz naslova nočitev skupaj s takso znašali komaj dobrih 7.700 evrov. Ptuj  Denar za urgentni center zagotovljen že letos? Šabedrova pustna obljuba: „Ptujska urgenca bo!“ Skladno z zakonom o izvrše- vanju proračunov RS za leti 2020 in 2021 vlada odloča o spremembi vrednosti vseh projektov, pri katerih pod- ražitev izhodiščne vrednosti presega 20 %. V primeru ur- gentnega centra imajo torej v rokah škarje in platno. Prav na Ptuju naj bi v nedeljo peterica ministrov v odhodu dorekla pomembne odločitve ... Na ministrstvu za zdravje so potrdili, da so 12. februarja prejeli novelacijo naložbe, po kateri znaša (nova) ocenjena vrednost projekta izgradnje urgentnega centra na Ptuju 5,68 milijona evrov. To je dva milijona več, kot je veljala doseda- nja ocena, razlika pa bo zagoto- vljena le, če bo s tem soglašala tudi vlada RS. Če je verjeti pogovorom politikov na pustno nedeljo, ki so se odvijali v zakulisju povorke, naj bi se zadeve vendarle premikale. Ministrstvo za zdravje trenu- tno sicer še vedno razpolaga le z dobra 2,5 milijona evrov za ptujski urgetni center. Kot trdijo, pri prip- ravi proračuna 2020/2021 povišanja vrednosti projekta ni bilo mogoče planirati. Zdaj zagotavljajo, da bodo manjkajoča sredstva zago- tovili še v tem letu, iz dodatnih prilivov na proračunski postavki Sredstva amortizacije in drugi viri po Zakonu o investicijah v javne zdravstvene zavode. Ob obisku ptujskega Kurentova- nja je minister za zdravje Aleš Šabe- der potrdil, da so pred povorko z ministrskimi kolegi rekli nekaj tudi o ptujski urgenci: „Imamo mnenje Službe vlade za zakonodajo, da od- ločitve, ki imajo dodatne fi nančne posledice, niso tekoči posli. Je pa urgenca kot projekt že potrjena in je v sklopu proračuna 2020/2021. Ptujska urgenca bo in zagotovo bo projekt tudi izveden.“ Foto: M24 Ministrstvo naj bi sredstva za ur- gentni center zagotovilo iz dodatnih prilivov na proračunski postavki Sredstva amortizacije in drugi viri. Zime sicer še ni konec. A glede na aktualno vremensko napoved si v prihodnjih dneh ni obetati niti snega niti poledice, da bi stroji iz- vajalcev zimske službe zahrumeli. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), ki upravlja z državnimi ce- stami, so povedali, da se za zimsko obdobje šteje čas od 15. novembra do 15. marca. Glede na vremenske razmere se lahko sezona izvaja- nja zimske službe premakne tudi izven navedenega termina. Ker je bilo to zimo dela z izvajanjem zim- ske službe le za vzorec, so nepo- rabljena ostala tudi sredstva. Prav tako vreme na cestah ni povzročilo sekundarne škode, kot je to običaj- no ob mokri in zelo mrzli zimi, ko ceste potem spomladi dobesedno zacvetijo od udarnih jam. Ostalo 300 tisočakov Za izvajanje zimske službe na državnih cestah v Spodnjem Pod- ravju je DRSI v lanskem letu konce- sionarju, to je Cestnemu podjetju Ptuj (CPP), nakazala 85.000 evrov od skupno rezerviranih 385.000 evrov. Na postavki izvajanja zim- ske službe je tako ostalo nepora- bljenih okoli 300 tisočakov, ki pa so jih že prerazporedili. 25.000 evrov bodo porabili za prome- tne znake, 24.000 za zaris talnih označb, 259.000 evrov pa za re- dno vzdrževanje glavnih in regio- nalnih cest. CPP-ju v petih letih 14 milijonov evrov Od leta 2015, ko je bila med DRSI in CPP sklenjena sedanja koncesij- ska pogodba, je DRSI koncesionar- ju za vzdrževanje glavnih in regio- nalnih cest na ptujsko-ormoškem območju nakazala dobrih 14 milijo- nov evrov; največ v sezoni 2017/18, ko je celoletna vrednost nakazil znašala 3,7 milijona evrov in ko je bil tudi za zimsko službo porabljen najvišji znesek – 972.000 evrov. Koncesijska pogodba med DRSI in CPP je sklenjena za obdobje sed- mih let. Izteče se v 2022, razpis za novo je predviden v prihodnjem letu. Spodnje Podravje  Izvajalci zimske službe ostali „na suhem“ Pravega pluženja to zimo ni bilo in ga verjetno ne bo Izvajalci zimske službe so v letošnji suhi in sorazmerno topli zimi imeli dela le za vzorec. V Halozah je sicer za kratek čas zapadlo nekaj centi- metrov snega, na „polju“ pa ga je bilo ravno toliko, kot je sladkornega posipa na pustnih krofi h. Zato so traktorji in stroji s plugi ter posipalci večinoma ostali v garažah, deponije s posipnim materialom pa skoraj nedotaknjene. Foto: ČG Rekordni znesek v zadnjih petih letih je terjala zima 2017/18, ko je država za zimsko službo v Spodnjem Podravju potrošila skoraj milijon evrov. Sredstva za vzdrževanje cest v Spodnjem Podravju Obdobje Pogodbena vrednost (€) Zimska služba (€) 2015/16 2,7 mio 747.000 2016/17 3 mio 557.000 2017/18 3,7 mio 972.000 2018/19 2,8 mio 612.000 2019/20 2 mio 592.000 Vir: DRSI Zneski so zaokroženi. Poslovanje hostla Prihodki (€) Odhodki (€) Plače (proračun občine Ormož) 5.080,84 Material in storitve (proračun občine Ormož) 14.419,16 Nočitve s turistično takso 7.757,60 Plače 5.080,84 Študentsko delo 8.228,97 Čiščenje 5.731,16 Booking 179,55 Zavarovalne premije 1.172,84 Ostali stroški 7.703,03 Turistična taksa 537,08 Skupaj: 27.257,60 evra Skupaj: 28.633,47 evra Presežek odhodkov nad prihodki 1. 375,87 evra Vir: JTKŠ Ormož Foto: MH, Arhiv ŠT Če bi hostel posloval kot tržno podjetje brez občinskega sofi nanciranja, bi bila njegova izguba enormna. Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020 COLOR CMYK stran 3 Kot smo že poročali, je namreč gradbeni inšpektor Branko Kme- tec občini med drugim naložil, da odstrani dva nadstreška, ki nista v skladu s projektno dokumentaci- jo in za katera ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Nepravilnos- ti pri gradnji objekta so ugotovili tudi člani občinskega nadzornega odbora. Zato so županu Francu Pukšiču priporočili, da z društvom upokojencev v najkrajšem mož- nem času pravno-formalno uredi razmerje uporabe objekta, pred- vsem pa naj nemudoma pristopi k pridobitvi uporabnega dovoljenja, kajti dokler občina kot lastnica upokojencem dopušča uporabo, krši odločbo inšpektorja. Zavedeni upokojenci Zgodba o večnamenskem re- kreacijskem centru pa ni proble- matična le zato, ker stavba nima uporabnega dovoljenja, ampak je predvsem žalostna, ker so se člani društva upokojencev gradnje lotili »udarniško«, z veliko navdušenja, opravljenih prostovoljnih ur in darovanega materiala v prepriča- nju, da izpod njihovih pridnih rok nastaja nekaj njihovega, na koncu pa so ugotovili, da postopki niso tekli v skladu z zakonodajo ter da kljub vloženim 86.000 evrom in neštetim delovnim uram v resnici sploh niso lastniki »svojega objek- ta«. Zato sta njihovo razočaranje in jeza še kako upravičena, saj so bili več kot očitno zavedeni. Za Pukšiča edina kriva za nastalo zmedo bivša direktorica Ratajčeva Župan Pukšič pravi, da razume gnev upokojencev in da za nastalo zmedo ni kriv predsednik društva in občinski svetnik Branko Goričan, ampak bivša direktorica občin- ske uprave Darinke Ratajc, ki da postopkov ni peljala po zakoniti poti, svetnik Branko Horvat pa je Na Zavodu so s poimenskim seznamom 130 ljudi, ki jim bo de- lodajalec danes vročil odpovedi delovnega razmerja, razpolagali že v začetku tedna. »Delodajalec nas je obvestil, da sta s seznamom in kriteriji odpuščanja seznanje- na oba sindikata. Z osebami, ki imajo status invalida, bodo začeli postopek prenehanja delovnega razmerja preko invalidske komisi- je. Z delodajalcem smo dogovor- jeni, da bomo predstavniki ZRSZ, območne službe Ptuj, v petek, 28. februarja, prisotni na sedežu podjetja. Delavcem, ki bodo ostali brez zaposlitve, bomo predstavili, kakšne so njihove pravice in obve- znosti ob prijavi na ZRSZ,« so na- vedli na ptujski izpostavi zavoda za zaposlovanje. Za pojasnilo o prvi in naslednjih fazah odpuščanja ter nasploh o načrtih nadaljnjega po- slovanja smo zaprosili tudi vodstvo podjetja, ki pa se na naša vprašanja ni odzvalo. Pred petimi leti končali obsežna vlaganja Lastnica podjetja Boxmark Le- ather je švicarska družba Unicut AG. Od prvih začetkov, ko je podje- tje delovalo pod imenom Schmidt šiviljstvo s 25 zaposlenimi šiviljami, so v treh desetletjih zrasli v medna- rodno poslovno skupino, ki deluje v Sloveniji, Hrvaški, Bosni, Avstriji, Mehiki in na Kitajskem. Podjetje je v Kidričevem vseskozi širilo proi- zvodne kapacitete. Prva večja širi- tev je bila končana leta 1999, ko so oblikovali 10.000 m2 proizvodnih površin. Nov investicijski ciklus s ciljem prestrukturiranja, moder- nizacije in razvoja so začeli pred dobrimi desetimi leti. V letu 2012 so končali obnovo vseh proizvod- nih površin in gradnjo razvojnega centra, leto kasneje so končali dela na projektu X-treme z diagnostič- nim laboratorijem. Proizvodne prostore so ponovno širili v letu 2015, ko so jih povečali na dana- šnjih 61.000 m2. Leti 2015 in 2016 sta bili rekordni na kadrovskem področju, saj je podjetje zaposlo- valo čez 2.000 sodelavcev, kar je 500 več kot danes, ko so na pragu krčenja kadrov. Bo podjetje še v Kidričevem ali ne? V medijih se vse pogosteje poraja dvom, ali bo Boxmark na lokaciji v Kidričevem sploh še posloval. Odgovora na to vpra- šanje vodstvo družbe javnosti ni predstavilo. V pojasnilu izpred meseca dni so sicer navedli, da bo prihodnje poslovanje osredotoče- no na proizvodnjo z višjo dodano vrednostjo. petek  28. februarja 2020 3Aktualno Kidričevo  Odpuščanja v podjetju Boxmark so se začela Danes na cesto prvih 130 zaposlenih Za zaposlene v kidričevskem podjetju Boxmark Leather se uresničuje črni scenarij. Na ptujski območni službi Zavoda RS za zapo- slovanje (ZRSZ) so povedali, da bo danes brez dela ostalo 130 delavcev. Foto: ČG Vročanje odpovedi bodo danes na sedežu podjetja v Kidričevem spremljali predstavniki zavoda za zaposlovanje, ki bodo odpuščenim delavcem predstavili njihove pravice in obveznosti ob prijavi v evidence ZRSZ. Na januarski izredni seji občinskega sveta, ki so se je v velikem številu udeležili tudi destrniški upokojenci, je del svetnikov kljub inšpektorjevi prepovedi predlagal, da upokojenci kegljišče še naprej uporabljajo na lastno in na odgovornost svetnikov, Pukšič pa jih je že takrat opomnil, da je edina odgovorna oseba za delovanje občine v skladu z zakonodajo in predpisi župan, zato bodo tudi sankcije ob morebitni nezgodi »padle« samo nanj. Obvestilo gradbene inšpekcije o prepovedi uporabe prostora, ker je nelegalen, zdaj visi na vratih kegljišča. Kot kaže, objekta zdaj zares nihče ne uporablja. Foto: SD Destrnik  »Zadeva kegljišče« še brez srečnega konca Inšpektor prepoved o uporabi obesil na vrata objekta upokojencev Ne le da je večnamenski rekreacijski center destrniških upokojencev že drugo leto odprt brez uporabnega dovoljenja, zaradi česar je kot lastnica objekta v prekršku občina Destrnik, inšpektor je poleg prepovedi uporabe naložil tudi delno rušenje. Foto: SD Destrniški upokojenci so v gradnjo večnamenskega rekreacijskega centra vložili ogromno denarja in dela, na koncu pa sploh ni njihov. Pukšiču vrnil žogico, češ da si je vzel kar leto dni časa po nastopu županskega mandata, preden se je lotil reševanja »zadeve keglji- šče«, saj prej pač ni imel interesa. Najprej legalizacija, nato lastništvo Kakorkoli, Pukšič je upokojen- cem obljubil, da bo naredil vse za pridobitev uporabnega do- voljenja in da dveh nadstreškov, ki sta črni gradnji, ne bo treba rušiti. Občinska uprava naj bi že intenzivno delala na postopku legalizacije objekta. Glede lastni- štva je predsednik nadzornega odbora Matija Zorec pojasnil, da je občina kot lastnica zemljišča hkrati tudi lastnica nepremični- ne, ki stoji na njem, sofi nancer- ska pogodba, ki jo je društvo sklenilo z občino, pa še ne prina- ša lastništva na objektu. Društvo upokojencev bi lahko postalo lastnik objekta, če bi mu občina zanj podelila stavbno pravico, kar so podprli vsi svetniki. Stroški dela 27 milijonov evrov Boxmark je izključno izvozno usmerjeno podjetje. Šivajo vrhunske usnjene prevleke za avtomobilsko, letalsko, železniško in ladijsko industrijo. V letu 2018 je podjetje ustvarilo blizu 152 milijonov evrov prihodkov, sešili so 118.000 prevlek, kar je skoraj 20 odstotkov manj kot leto prej. Največji strošek pri poslovanju predstavlja nabava materiala, v letu 2018 je to bilo 124 milijonov evrov. Stroški dela so dosegali petino vrednosti prihodkov, znašali so 27 milijonov evrov. Podjetje je sicer poslovalo z izgubo v višini 10 milijonov evrov. Število zaposlenih po letih Leto Zaposleni 2009 1.208 2010 1.672 2011 1.869 2012 1.501 2013 1.580 2014 1.662 2015 2.057 2016 2.034 2017 1.730 2018 1.642 Vir: Poslovno poročilo podjetja Foto: M24 Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020  COLOR CMYK stran 4 V obrazložitvi nominacije za nagrado zlati kamen so ocenje- valci zapisali, da razvoj kraja na prvi pogled sicer ni spektakularen, kar velja tudi za njegovo podobo, pa vendar med številnimi novimi majhnimi občinami na širšem ob- močju Slovenskih goric izstopa tako po »trdih vsebinah«, torej po razvoju infrastrukture, kot po »mehkih«, ki se jih v številnih so- sednjih krajih sploh ne lotevajo. Občina Cerkvenjak je po mnenju strokovnega sveta zlatega kamna v dveh desetletjih od samostojno- sti naredila velik razvojni preskok, ima močno vizijo in cilj razviti se iz zaostalega vaškega naselja prek trga v manjše mestece, ki ponuja visoko kakovost bivanja, pohvali pa se lahko tudi z najmanjšo bol- niško odsotnostjo v državi. Še ne dolgo krste vozili v Lenart Ugotavljajo namreč, da je bil Cerkvenjak pred letom 1991 na enem od najbolj nerazvitih obmo- čij v Sloveniji in da še ni daleč čas, ko so tam na pogrebih pokojnike z vprego peljali po makadamski cesti v Lenart, po 21 letih samostoj- nosti občine pa po njihovem sodi Cerkvenjak med štiri kraje v Slo- veniji, kjer lahko na primer rezer- virate teniško igrišče prek spleta. Od samostojnosti dalje pospešeno razvijajo infrastrukturo na vseh glavnih področjih, hiter razvoj pa je tudi merljiv: kraj sicer ostaja med revnejšimi pri nas, a ga odlikuje dobra razvojna dinamika, kot zelo pomembno pa izpostavljajo dej- stvo, da so v občini s spretnim ra- zvojem uspeli ustaviti odseljevanje in zlasti beg možganov. Med večji- mi dosežki omenjajo novo uredi- tev središča Cerkvenjaka, ki se je tako prelevilo iz vaškega naselja v trg, postavitev arheološkega par- ka in ureditev parka Vitalin, kakor tudi Slovenskogoriški forum, ki deluje v Cerkvenjaku in povezuje intelektualce iz širšega območja. Čeprav je občina še v začetni fazi digitalizacije, pa se tudi na tem po- dročju premika; v Cerkvenjaku so na primer nosilec projekta e-kolesa Slovenskih goric. Poleg Cerkvenjaka, Maribora in Murske Sobote iz vzhodne Slo- venije je bilo med fi nalistkami še devet občin, in sicer v regiji od Ko- roške do Posavja Krško, Slovenske Konjice in Velenje, iz osrednje in jugovzhodne Slovenije Domžale in Trbovlje, iz zahodnega dela države pa Kranj, Jezersko in Idrija, ki je na koncu tudi slavila, in to že drugič. petek  28. februarja 20204 Podravje Lastnik stanovanj je bil Stano- vanjski sklad RS. Izklicna cena za dvosobno stanovanje v izmeri okoli 73 m² je znašala 14.200 evrov, za trisobno stanovanje v izmeri 111 m² pa 19.500 evrov. Kot zaintere- sirana stranka je edina k dražbi pristopila občina, ki ji je tako obe stanovanji na dražbi uspelo kupiti za 33.700 evrov. Ta sredstva so za- gotovili iz proračuna, potreben pa bo še zajeten vložek, da bodo pro- store uredili v skladu z vizijo. „Prizadevamo si, da bi dvorec zaščitili in ohranili pred nadalj- njim propadanjem. Z Zavodom za ohranjanje kulturne dediščine RS smo že stopili v kontakt in bomo v skladu z njihovimi navodili začeli s sanacijo najnujnejšega,“ je pojasnil župan Slavko Pravdič. Potrebna bodo dodatna sredstva „Za nakup nepremičnin smo se odločili, ker gre za našo dediščino, ki jo je treba ohranjati. Želja pri tem je mnogo, njihovo uresničevanje pa je v veliki meri odvisno od tega, kako uspešni bomo pri pridobiva- nju dodatnih sredstev,“ je dodal Pravdič, ki s tem priznava, da je uresničitev vizije prevelik zalogaj za občinski proračun. Veliko bo odvisno tudi od ravna- nja drugih dveh lastnikov nepre- mičnin. Po Pravdičevih besedah gre za Stanovanjski sklad in Pe- rutnino Ptuj. Slednja doslej nista izkazala posebnega interesa za ohranjanje in sanacijo objekta. Na občini pa razmišljajo tudi o nepremičninah ob dvorcu, ki v tem času prav tako propadata. Skupaj z dvorcem namreč sestav- ljajo zaključeno celoto. Tudi ti dve nepremičnini sta v lasti Perutnine Ptuj. Ostajajo na realnih tleh V vsakem primeru imajo na ob- čini namen najprej urediti kupljeni stanovanji. „Del prostorov želimo urediti tako, da bodo ustrezni za turistične in protokolarne namene. V dvorcu so še druga stanovanja in prostori, ki so tudi potrebni preno- ve,“ je dejal Pravdič, ki je prepričan, da jim bo uspelo. Zaenkrat ne more predvideti, kolikšni bi lahko bili stroški za sanacijo nakupljenih sta- novanj, niti kdaj bi lahko začeli prva dela. Kot rečeno ostajajo pri uresni- čevanju svoje vizije močno odvisni od drugih dejavnikov, torej zavoda in lastnikov nepremičnin ter uspeš- nosti pri pridobivanju sredstev. „Završki dvorec v prihodnosti vi- dimo kot turistični biser tega dela Haloz, ki bo zadovoljeval potrebe najzahtevnejših obiskovalcev. V to verjamemo in v tej smeri bomo delali,“ je zaključil Pravdič, ki je za- dovoljen z dejstvom, da jim je prvi korak uspel. Foto: Wikipedia Cerkvenjak  Med občinami fi nalistkami za zlati kamen 2020 Najmanj bolniških odsotnosti v državi V vzhodni Sloveniji se je občina Cerkvenjak v najožji izbor najbolj celovito razvojno naravnanih občin znašla v družbi precej večjega Maribora in Murske Sobote. Foto: SD Občina Cerkvenjak naj bi bila med majhnimi občinami vzhodne Slovenije najbolj celovito razvojno naravnana. Sveti Andraž  Višji davki za nezazidana stavbišča Več gradenj, večji razvoj Vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbne- ga zemljišča za letošnje leto andraški svetniki niso dvignili, spremembe so le pri nezazidanih zemljiščih. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča po navodilih fi nančnega ministrstva lastnikom sicer obračunava od leta 2016, vendar so bila ta doslej bolj simbolična, do- govor pa je bil, da naj bi se v naslednjih letih postopno zviševala. Kot je pojasnila andraška županja Darja Vudler, je občini v interesu, da se nezazidana zemljišča čim prej pozidajo. »Le tako bomo z novimi postop- ki sprememb prostorskih aktov spreminjali namensko rabo v stavbna zemljišča in omogočali nadaljnji razvoj kmetijskih gospodarstev, podje- tnikov in posameznikov, zato tudi predlog, da se višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča poviša. Oktobra smo sprejeli spremenjen in dopolnjen občinski prostorski načrt, pri pogajanjih za spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna pa so največjo težavo predstavljala prav večja območja nezazidanih stavbnih zemljišč, zaradi česar so nekate- re pobude padle v vodo.« V letošnjem letu bo tako na primer v celoti komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče v velikosti 1.000 kvadratnih metrov lastnika stalo 70 evrov. Kot že rečeno, pa višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini ostaja na lanski ravni, in sicer z izhodiščno vrednostjo točke za izračun 0,0028 evra. Foto: SD Lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč v občini Sveti Andraž v Sloven- skih goricah bodo poslej plačevali višje nadomestilo. Rače-Fram  Preureditev podstrešja v Turnerju Septembra nova učilnica V občini se lahko pohvalijo z nenehnim naraščanjem števila prebivalstva, kar se odraža tudi v potrebah po izboljšanju in nadgradnji lokalne infrastrukture; tudi na področju šolstva, kjer se iz leta v leto srečujejo s prostorskimi stiskami. „Število učencev na OŠ Fram sicer iz leta v leto niha, vendar lahko re- čemo, da počasi narašča. V letošnjem šolskem letu imamo vpisanih 324 otrok, v septembru bo ta številka predvidoma še narasla,“ je pojasnil ravnatelj Damjan Gašparič, ki je še dodal, da število otrok narašča tudi zaradi priseljevanja. „Prav zaradi priseljevanja je težko predvideti števi- lo otrok, ki se bodo vpisali. Ti otroci se tudi vpisujejo v različne razrede, kar pomeni, da se moramo hitro prilagajati.“ Foto: Arhiv občine Število prebivalstva v občini Rače-Fram Število občanov Otroci od 6 do 14 let Otroci od 1 do 5 let 2010 6744 552 312 2015 7062 603 388 2019 7433 687 404 Vir: SURS Na občini se na nove razmere odzivajo hitro. Samo v Framu so v letu 2018 prav zaradi reševanja prostorske stiske uredili nove prostore v po- polnoma prenovljenem objektu Turner, zdaj pa bodo poskrbeli še za do- datno učilnico. „Podstrešje objekta Turner bomo preuredili v učilnico. Predvidoma bo investicija znašala 100.000 evrov, sredstva pa bomo za- gotovili iz občinskega proračuna. Več podrobnosti bo znanih v marcu, ko se izteče rok za oddajo ponudb,“ je povedal župan Branko Ledinek. Med ponudbami, ki morajo biti oddane do 3. marca, bodo na občini izbrali najugodnejšo. Prizadevajo pa si, da bi dela lahko začeli čim prej. „Če bi postopki in dela potekali tekoče in po planu, predvidevamo, da bi bila nova učilnica nared že v začetku novega šolskega leta,“ je še po- vedal Ledinek. Tega se še posebej veselijo učenci, ki bodo prav v novem prostoru lahko nadgrajevali svoje znanje in veščine v likovni in glasbeni umetnosti. Zavrč  Veliki načrti za propadajoč završki dvorec Za dve skladovi stanovanji odšteli slabih 35.000 evrov Zgodovinsko najpomembnejša stavba v Zavrču je gotovo dvorec, ki tam stoji od začetka 17. stoletja. Završki biser je danes v nezavidljivem stanju in potreben prenove, pred kratkim pa so z javno dražbo prodajali tudi dve stanovanji. Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  28. februarja 2020 5Aktualno v Podravju »Zaenkrat še ne vemo, v katero smer se bo obrnila usoda lenarške zadruge, saj je vse odvisno od prib- ližno 110 dobaviteljev oziroma od tega, ali bodo sprejeli ponudbo, ki sva jim jo skupaj poslala z lenar- škim kolegom Urošem Neudauer- jem. Vsakega dobavitelja, ki ima v Lenartu za najmanj 1.000 evrov odprtih terjatev, smo namreč pro- sili za pomoč pri reševanju situacije in pozvali, da svoje terjatve spusti za polovico, pristane na enoletni moratorij odplačevanja preosta- lega dolga, za katerega smo se v priloženi pogodbi zavezali, da ga dokončno poplačamo do konca leta 2015,« pojasnjuje prvi mož ptu- jskih zadružnikov Branko Valenko. Dvomilijonski dolg do dobaviteljev »Opravili smo veliko pogovo- rov in pogajanj z dobavitelji, tako domačimi kot tujimi, zdaj čaka- mo, koliko podpisanih pogodb bo vrnjenih, kar pomeni, da je v tem trenutku res vse odvisno od njiho- ve odločitve, ali so nam priprav- ljeni stopiti naproti za preživetje zadruge in v dobrobit prihodnjega sodelovanja ali pa se bo zgodil črni scenarij – stečaj.« Konec lanskega leta je imela KZ Lenart 2,1 milijona evrov dolga do dobaviteljev brez kmetij, od tega je bil delež obveznosti, ki so zapad- le pred več kot dvema mesecema, več kot 60-odstoten. V istem času je imela tudi 3,4 milijona evrov kratkoročnih obveznosti, od česar je 1,3 milijona zapadlih nad 60 dni, kar predstavlja 38,5 odstotka vseh obveznosti, torej je zadruga moč- no nelikvidna. V primeru stečaja bi se sicer odprodalo premoženje zadruge, vendar bi obstajalo resno tveganje, ali bi bile z izkupičkom od prodaje poravnane vse obveznosti in upniki poplačani. Med možnimi scenariji novega vodstva lenarške zadruge so bili tako samostojno reševanje, stečaj, postopek prisil- ne poravnave, iskanje strateškega partnerja ali združevanje s katero od sosednjih zadrug. Kazenska ovadba zoper bivše vodstvo Kot je povedal Uroš Neudauer, so se pogovarjali tudi z radgonsko zadrugo in Pomurskimi mlekarna- mi, na koncu pa našli skupen jezik s KZ Ptuj. »Najprej so se s pripojitvi- jo strinjali lenarški kmetje, nato še ptujski, potrdile so jo tudi banke, do katerih pa ima zadruga pravza- prav poravnane obveznosti, kakor tudi izplačane plače zaposlenim in davke. Vse je šlo namreč na račun dobaviteljev, tudi kmetom zadru- ga dolguje 200.000 evrov. Bivše vodstvo si je pri mlekarni vnaprej vzelo denar za mleko, v primeru stečaja bi kmetje samo pri mleku izgubili 850.000, česar seveda nis- mo mogli dopustiti, saj bi to pome- nilo pravo katastrofo za Slovenske gorice in tudi del Pomurja. Zaradi takega ravnanja bo verjetno padla tudi kakšna kazenska ovadba.« Konec januarja sta oba direk- torja dobila mandat za začetek postopkov za pripojitev KZ Lenart h KZ Ptuj, ki bo omogočila dolgo- ročno stabilnost na področju Pod- ravja in Pomurja. »Toda takojšnja pripojitev z obstoječimi dolgovi bi najbrž pomenila sesutje celotnega sistema v omenjeni regiji, kar bi pahnilo tako dobavitelje kot kmeti- je v brezizhoden položaj, zato smo prve pozvali k delnemu odpisu ter- jatev. Prepričani smo, da stečaj ne bi koristil nikomur, zaradi takšne zadolženosti zadruge in hipotek na vse nepremičnine dobavitelji niti ne bodo mogli biti poplačani,« pravi Valenko in dodaja, da bodo o prvih odločitvah dobaviteljev govorili na današnjem sestanku upravnega odbora ptujske zadru- ge, prihodnost KZ Lenart pa bo nato dokončno znana konec prve- ga tedna v marcu. Podravje  Prihodnost lenarške kmetijske zadruge še vedno negotova Zdaj je vse odvisno od dobaviteljev Ker je Kmetijska zadruga Lenart nelikvidna, prezadolžena in kapitalsko neustrezna, je novo vodstvo, ki je zadrugo prevzelo novembra lani, nemudoma začelo iskati potencialne izhode iz težkega položaja. Kot kaže, sta na vidiku samo še dve skrajni možnosti: pripojitev h Kmetijski zadrugi Ptuj ali stečaj. Foto: SD in M24 Prvi mož Kmetijske zadruge Ptuj Branko Valenko te dni čaka odziv dobaviteljev, od katerih je odvisna pripojitev lenarške k ptujski zadrugi. Skrhani odnosi znotraj KZ Lenart Spomnimo, da naj bi se Kmetijska zadruga Lenart, še leta 2015 peta zadruga po prihodkih v državi, v finančnih težavah znašla že leta 2017, ko naj bi jo zaradi nezadovoljstva zapustilo večje število članov, zares počilo pa naj bi leto kasneje, 2018, ko naj bi zadruga dobaviteljem in kmetom dolgovala že velike vsote denarja, govorilo se je o petih milijonih evrov. Težava pa naj ne bi bila samo v obveznostih zadruge, ampak tudi v odnosih med člani zadruge, predvsem upravnega in nadzornega odbora, ki sta v njenem imenu sprejemala vse pomembne odločitve, prav zaradi teh odločitev pa naj bi realizacija zadruge v letu 2019 krepko padla, saj naj ji kmetje ne bi več zaupali. Nekdanji direktor KZ Lenart Janko Hajdinjak priznava, da se je v zadnjih letih veliko slovenskih zadrug znašlo v težavah in lenarška ni bila edina, a drugod so imeli kmetje kot lastniki dejansko željo in interes probleme rešiti, in tam so zadruge dejansko tudi preživele. »V Lenartu pa žal ohranitev zadruge ni bila na prvem mestu, ampak so imeli prednost interesi posameznikov. Bili smo priče izsiljevanjem, pritiskom, prepirom, s takšnim upravnim in nadzornim odborom je bilo zadrugo nemogoče voditi,« pripoveduje Hajdinjak, ki novemu vodstvu očita, da je zadrugo tajkunsko prevzela, njega pa po 21 letih na čelu zadruge dobesedno vrgla na cesto in iz službe, čeprav je septembra lani začel z ukrepi poslovnega in finančnega preoblikovanja zadruge. Po njegovem je bila velika težava, ker zadruga ni dobila polmilijonskega kredita za obratna sredstva, zato tudi on vidi rešitev v pripojitvi k ptujski zadrugi. Foto: Arhiv ŠT Ptuj  O onesnaženosti zraka tudi mestni svetniki Slabši zrak kot v Ljubljani in Mariboru Objava prispevka o rezultatih meritev onesnaženosti zraka na Ptuju je očitno dvignila veliko prahu. O tem so minuli teden razpravljali mestni svetniki, na sejo pa je bil pova- bljen tudi strokovnjak s tega področja. Predstavil je naj- verjetnejše razloge za tako slabe rezultate meritev. Je pa nedvomno zaskrbljujoče, da je bil januarja zrak na Ptuju slabši kot v Ljubljani ali Mariboru. Prav s temo o slabih rezultatih merite zraka v januarju v Spuhlji, kjer je bila z novim letom postavljena merilna naprava, je mestni svet začel petkovo sejo. Svetnik Luka Žižek je vodstvo občine zaprosil za pojasnila okrog rezultatov meritev, ki so bili objavljeni tudi v našem časopisu: „Prosil bi, če to lahko obravnavamo kar danes, ker smo v medijih zasledili članek, ki je vseboval nekaj podatkov o kakovosti zraka, in smo občane s tem vznemirili.“ Po besedah županje Nuške Gajšek so pobudo Žižka prejeli dan pred sejo, zato so medse povabili predstavnika Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Uroša Lešnika. Svetnikom je podal dodatna pojasnila. V uvodu je sicer dejal, da je članek o tem vznemiril občane zato, ker se s tem doslej na Ptuju nismo posebej ukvarjali kot v nekaterih drugih občinah. Potrdil je, da je bila v Spuhlji v enem mesecu mejna vrednost PM delcev prekoračena 17 krat, kar je skoraj polovica letno dovoljenega števila dni (35). Kot ključni razlog je izpostavil vreme, ki da vpliva na onesnaževala. Razlog za takšne rezultate naj bi bila namreč januarska toplotna inverzija: „To pomeni, da se onesnaževala, ki jih ljudje generiramo, nimajo kam širiti.“ Rezultati so bili zaskrbljujoči tudi v Mariboru in Ljubljani, kjer je bila mejna dovoljena vrednost PM delcev presežena 15 dni, v Grosupljem pa 21 dni. „Ugotavljamo, da je bila kakovost zraka povsod po Sloveniji januarja slaba, in na tem področju bi bilo treba kaj storiti,“ je izpostavil Lešnik. So razlog tudi kurišča? Foto: ČG Natančnejše ugotovitve meritev kakovosti zraka v Spuhlji bodo najver- jetneje lahko podane šele čez nekaj mesecev. Izpostavil je, da se preseganja ugotavljajo predvsem v zimskem času. Med pomembnimi onesnaževalci, ki vplivajo na slabše rezultate, naj bi bila majhna, domača kurišča. „Ugotavljamo, da je zrak zunaj mestnih središč lahko slabši kot v centrih mest in Ptuj tu ni izjema. Je pa bilo generalno gledano povsod po Sloveniji enako slabo. Potrebni bodo ukrepi, da se to zniža. Ti delci v zraku škodijo otrokom, starejšim, občutljivi populaciji,“ je še pojasnil predstavnik laboratorija. Tudi pri ptujski bolnišnici je bila kakovost zraka januarja očitno slaba: 12 dni v mesecu je bila presežena mejna vrednost. Dve merilni mesti na Ptuju sta po mnenju strokovnjaka dovolj za pridobitev merodajnih rezultatov. Svetnik Andrej Čuš je predlagal, da se s tem poročilom podrobneje seznanijo vsi svetniki in to obravnavajo na naslednji seji: „Tudi če zdaj rečemo, da sta kriva vreme in človek, zakonodaja govori o tem, da imamo vsi pravico do kakovostnega zraka. Okolje, v katerem ljudje živijo, je problematično. Ne kuri se le januarja in februarja, sprejeti je treba sklepe tudi o tem, da se zagotovi kakovost zraka tudi z razbremenitvijo prometa v Spuhlji.“ Na temo sežigalnice javna tribuna Županja Nuška Gajšek je odgovorila še na Čuševo bojazen, da bi sežigalnica poslabšala stanje na tem področju: „Mi nobenih pogovorov o tem ne vodimo mimo mestnega sveta.“ Predstavila je potek aktivnosti v zadnjih mesecih: „Ustanovljena delovna skupina pripravlja gradivo, ki ga bomo dali na javno tribuno, na kateri želim, da se vsi, ki projekt zagovarjajo ali mu nasprotujejo, izjasnijo. Povabili bomo tudi tuje predstavnike, da predstavijo izkušnje.“ Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  28. februarja 20206 V središču Cene in uporaba razku Preverili smo cene nekaterih razkužil, učinkovitost. V večini primerov je v raztopina alkohola z drugimi sestavin zoper rast mikrobakterij ter proti aden simpleksu in virusu hepatitisa B. Upošte rok oziroma delovanje razkužila na kož navedene tudi kontraindikacije, ki se uporabi razkužil treba spremljati tudi ne uporablja na sluznicah. Higiensko razkužilo Sterillium c Raztopina za dezinfekcijo s pršilko Skinman soft N – 1000 ml, 15 Softa Man Visco Rub, 500 ml, Alkoholno razkužilo Desmanol P Dejstvo je, da število potrjenih primerov z okužbo koronavirusa narašča in se dnevno spreminja, tudi v naši neposredni bližini. Na pustni torek so bili potrjeni prvi primeri okužbe z novim virusom (COVID-19) v sosednji Avstriji in na Hrvaškem. V Sloveniji do zaključ- ka redakcije potrjenega primera okužbe še ni bilo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) tako ljudem svetujejo: »Spremljaj- te informacije uradnih inštitucij in ne zaupajte nepreverjenim infor- macijam, ki se širijo. Ministrstvo za zdravje bo o potrjenem prvem primeru koronavirusa v Sloveniji takoj obvestilo javnost.« 10 litrov razkužila pošlo v pol ure A strah pred neznanim je moč- nejši od napotil stroke. Tako so zaščitne maske, čeprav naj ne bi bile zadostna zaščita pred okužbo in so po nekaj urah neuporabne, pošle. Enako velja za razkužila. Direktor Lekarne Slovenska Bistri- ca Branko Gajšek je potrdil, da je na Bistriškem zmanjkalo zaščitnih obraznih mask. »Dobavitelji po Sloveniji jih nimajo, ali pa jih delijo v zelo majhnih količinah, ki pa ta- koj poidejo. Danes smo dobili npr. okoli 500 mask, ki so pošle takoj. Tudi razkužila poidejo takoj, saj jih – enako kot maske – ne dobivamo v želenih količinah. Danes smo ga dobili 10 litrov, kar pa je pošlo v pol ure,« je na pustni torek dejal Gajšek. Maske neučinkovite po le nekaj urah Glede straha med ljudmi pa je dejal: »Mislim, da res ljudje že malo pretirano iščejo maske in razkužila. Večina si dela zaloge ‚za Slovenija, Podravje  Panika zaradi koronavirusa: po zaščitne maske celo v veterinarsko bolnico Razkužila in zaščitne obrazne maske pošle v pol ur Ministrstvo za zdravje sporoča, da v Sloveniji zaradi koronavirusa (2019-nCoV) ni razloga za preplah, pozivajo pa k izredni previdnosti. Mn ju, so vzeli skrb za zaščito nadvse resno. Tako so na Bistriškem že pošle vse zaščitne maske, po njih in po razkužilih za roke so povpraševal Foto: ČG vsak slučaj‘.« Po maske so se po- dali celo na bistriško veterinarsko kliniko ... Tudi na Ptuju so zaznali številne klice in povpraševanja po maskah. Pri preprečevanju okužbe z virusom SARS-CoV-2 je tako kot pri drugih nalezljivih boleznih, ki povzročajo okužbe dihal, priporo- čljivo upoštevati vsakodnevne pre- ventivne ukrepe, so dejali na NIJZ. Tako svetujejo temeljito umivanje rok z milom in vodo, izogibanje do- tikanju oči, nosu ali ust z neumitimi rokami ter pokrivanje ust z robč- kom med kašljanjem ali kihanjem. Če ni na voljo vode in mila, priporo- čajo razkuževanje z antiseptikom, pri čemer naj bo vsebnost alkohola vsaj 60-odstotna. V času poveča- nega pojavljanja okužb dihal pri- poročajo še izogibanje zaprtih pro- storov, v katerih se zadržuje veliko število ljudi, ter redno zračenje prostorov. Predstavniki NIJZ in mi- nistrstva za zdravje so še povedali, da zaščitni ukrepi, kot so zaščitne maske, zaradi koronavirusa trenu- tno niso potrebni. Ob tem naj bi bile za zaščito pred koronavirusom primerne zaščitne maske s certifikatom FFP3 ali N95, medtem ko navadne kirurške ma- ske po mnenju zdravnika Blaža Mrevljeta niso ustrezne. Kirurška maska namreč ne tesni dovolj, ko Najbolj ogroženi starejši in kronični bolniki Najbolj ogrožena skupina v primeru okužbe s koronavirusom so starejši od 80 let. Verjetnost smrti v tej starostni skupini je 14,8-odstotna. Smrtnost je zanemarljiva med okuženimi, mlajšimi od 50 let, med otroki do 10 let umrlih ni. Bolj ogroženi so bolniki s kroničnimi boleznimi, najbolj tisti s srčno-žilnimi boleznimi. Foto: Sta/M24 Verjetnost za smrt v primeru okužbe z novim koronavirusom po starostnih skupinah Starostna skupina Verjetnost za smrt (%) 80 in več 14,8 70–79 8 60–69 3,6 50–59 1,3 40–49 0,4 30–39 0,2 20–29 0,2 10–19 0,2 0–9 0,0 Vir: sta Verjetnost smrti v primeru okužbe z novim koronavirusom za osebe z drugimi boleznimi Že prisotne bolezni Verjetnost za smrt (%) Srčno-žilne 10,5 Sladkorna 7,3 Kronične bolezni dihal 6,3 Povišan krvni tlak 6,0 Rak 5,6 Brez bolezni 0,9 Vir: sta Zaloge razkužil in zaščitnih mask pošle tudi v Ormožu Po objavi novic o pojavu okužb s koronavirusom v Italiji se je tudi v poslovalnicah Lekarne Ormož p obraznih maskah in razkužilih. »Zaloge so nam pošle sredi tedna. V zadnjih nekaj dneh smo proda trenutno jih nimamo več na zalogi, saj jih ne moremo naročiti, ker jih ni pri dobaviteljih,« je sp Ksenija Senčar in dodala, da se sicer cene mask in razkužil kljub bistveno višjemu povpraševanju v Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 7 petek  28. februarja 2020 7V središču užil , ki jih lahko kupite v lekarni, in njihovo vseh razkužilih več kot 60-odstotna nami. Večina ima učinkovite lastnosti o-, vaccinia-, polio-, rotavirusu, herpes evati je treba tudi navodila. Dezinfekcija ži naj traja vsaj eno minuto. Povsod so med razkužili razlikujejo, zato je pri obnašanje kože, nikakor pa se razkužil classic pure, 100 ml, cena: 2,73 € o Spitaderm, 350 ml, cena: 8,66 € 5,35 € , 7,25 € Pure, 100 ml, 4,21 € Foto: M24 re nogi Slovenci, tudi v Podrav- li celo v veterinarski kliniki. Foto: ČG Po besedah Pirkerja se ome- njeni kip že po proporcih loči od ostalih skulptur v parku pred ormoškim gradom in s tem vna- ša v njeno formacijo nekakšno nesorazmerje: »Kar se kakovosti modulacije tiče, pa ni vredno iz- gubljati besed. Izgleda kot vaje- niški izdelek na kakšni livarski šoli, pa še tam skulptura ne bi dobila kakšne prav visoke ocene.« Obstajata dva kipa Stanka Čurina Toda to ni vse. Na dan je prišlo, da obstajata dve skulpturi Čurina, obe pa naj bi plačala ormoška občina. Po Pirkerjevem mnenju je občina že leta 2017 naročila izdelavo kipa kiparju Viktorju Gojkoviču, ta ga je izdelal in odlil v bron ter pripravil podstavek. Vendar plačanega kipa naj ne bi nikoli postavili v alejo velikanov zaradi političnih in ideoloških sprememb, do katerih je prišlo po volitvah. Omenjeni kip tako sedaj stoji na lastnem dvorišču kiparja. »Ne bom pisal o javnih naroči- lih in vem, da v Sloveniji prihaja do mnogo večjih (in dražjih) mahina- cij, kot je dvakrat plačana skulptu- ra ali postavitev očitnega kiča in diletantskega kiparskega izdelka v Aleji velikanov v Ormožu. Zani- ma pa me, kdo je bil v komisiji, ki je ocenila in dovolila postavitev omenjenega kiparskega skrpuca- la na mesto, kjer stoji. Predlagam, da je naslednji, ki bo v vrsti velika- nov občine Ormož, »gartncvergl« (vrtni palček). Še boljše bi bilo, če bi bila dva ali trije. To bi bilo po- polnoma v skladu s trenutno kul- turno politiko občine. Predlagam še, da pri izdelovalcu (odlivalcu) vrtnih palčkov naročijo polizdel- ke – nepobarvane vrtne palčke in jih potem kreativci iz vrst občin- skih veljakov, med dopoldansko malico, (po)farbajo sami in s tem dodajo pristen lokalni kolorit,« je kritičen Pirker. Vrbnjak: »Družina se ni strinjala s postavitvijo tistega kipa« Kaj od tega je res in kaj ne, smo preverili na ormoški občini, kjer so zatrdili, da nikoli niso plačali dveh kipov; plačali so le tega, ki sedaj stoji v aleji. Zakaj se niso od- ločili za postavitev že izdelanega kipa, pač pa naročili novega in ali gre res razloge za to iskati tudi v političnih ozadjih, je župan Dani- jel Vrbnjak odgovoril: »Kip je že bil res narejen, vendar brez upo- števanja mnenja družine Stanka Čurina. Tega kipa Občina ni finan- cirala. Družina se tudi ni strinjala z njegovo postavitvijo. Sedanji kip pa je postavljen z dogovorom družine. Občina Ormož je plačala izdelavo kipa, vendar smo obliko kipa in izbiro kiparja prepustili ožji družini Stanka Čurina.« Na Pirkerjevo kritiko glede kipa pa se je župan še odzval z nasle- dnjimi besedami: »Če si kdo pred- stavlja kot vajeniški izdelek, bi ga prosil, da tovrstna mnenja zadrži zase in pusti politične interese daleč od vsega tega. Stanko Ču- rin je bil velik človek, ki je za naš del Slovenije napravil ogromno. Dajmo mu velik poklon, kot je to napravila tudi občina Ormož, ko je postavila kip v aleji velikih in s tem izrazila veliko spoštovanje do Čurina.« Kipar Gojkovič: »Kip je naročil in plačal Trofenik« Županove besede, da občina ni naročila niti plačala skulpture, je potrdil tudi njen avtor, akademski kipar Viktor Gojkovič, ki je izdelal večino skulptur v ormoški spo- minski aleji. Povedal je, da je ome- njeni kip izdelal po naročilu nek- danjega župana Vilija Trofenika; ki ga je skoraj v celoti že plačal iz računa društva Forum. Kip za zdaj stoji na Gojkovičevem dvorišču. Ob tem pa je dejal, da še potekajo dogovori, kam ga bodo postavili. Zakaj niso postavili njegovega kipa in kakšno je njegovo mnenje o skulpturi Čurina v aleji, pa ni že- lel komentirati. Po tihem je razmi- šljal le, da se sicer na prvi pogled resda vidi, da omenjena skulptura že po proporcih tja ne sodi. »Jaz sem kip izdelal in za to dobil pla- čilo. Delo govori samo zase. Ne bi se rad vpletal v te zgodbe …,« je še zaključil. Ormož  Zakaj je »Gojkovičev Čurin« ostal na njegovem dvorišču Občina ni naročila in plačala dveh kipov Likovni kritik Milan Pirker je podal ostro kritiko na račun zadnje skulpture v aleji or- moških pomembnih mož, ki upodablja svetovno priznanega prleškega vinarja Stanka Čurina, češ da gre za vajeniški izdelek oz. »kiparsko skrpucalo«. Kot je še razkril Pirker, obstaja še en kip Čurina, ki ga je že pred tem ustvaril akademski kipar Viktor Gojkovič, a ga niso postavili v spominski park … Foto: ČG Viktor Gojkovič Foto: MH S slavnostnega odkritja kipa Stanka Čurina novembra lani. Postavljeni kip je stal 5.800 evrov Postavitev doprsnega kipa Stanka Čurina, ki stoji v aleji pred ormoškim gradom, je občino stala skupno 5.826 evrov, od tega izdelava kipa z napisom in letnicama 3.630 evrov, preostanek, okoli 2.200 evrov pa dobava in montaža stebra (Daniel Vrbančič, s. p., Gorišnica). Skulptura je delo livarja Dušana Hedla iz Zabukovice. se navlaži, začne prepuščati in za- dostuje za največ dve uri, medtem ko omenjene maske s certifikatom vzdržijo do osem ur. Kot še poudarjajo na NIJZ, je zelo pomembno, da so maske pravilno nameščene, in sicer da pokrivajo nos in usta. So pa ma- ske smiselne znotraj zdravstvenih ustanov, kjer so zaposleni poučeni, kdaj je uporaba maske potrebna, ter o njeni pravilni namestitvi, no- šenju, snemanju in odstranjevanju. In kot še poudarjajo na ministrstvu za zdravje: »Državljane pozivamo, da spremljajo uradne informacije in prisluhnejo stroki.« Tudi v ptujskih lekarnah pomanjkanje mask in razkužil Tudi v ptujskih lekarnah je pov- praševanje po zaščitnih maskah izjemno. »Razkužil še nekaj ima- mo, mask pa je zmanjkalo. Jih občasno prejemamo, odvisno od razpoložljivosti na trgu, vendar je povpraševanje resnično veliko,« je dejala direktorica ptujskih lekarn Darja Potočnik Benčič. Ob tem so maske postale tudi prava tržna uspešnica, na trgu je namreč vse več dobaviteljev zaščitnih mask, a Potočnik Benčičeva zagotavlja, da kakovost mask v Lekarnah Ptuj pred nakupom od posrednikov preverijo. Gre pa povpraševanje po maskah v celoti pripisati strahu pred koronavirusom, meni direk- torica. Ob tem pa opozarja: »Smiselno bi bilo, da bi si te maske tudi v pri- meru navadne gripe nadele bolne osebe, da ne prenesejo bolezni na druge oz. svoje bližnje, sedaj pa smo priče drugemu trendu. Pou- dariti je treba, da kirurške maske zadržijo bakterije, za viruse pa tega ne moremo reči. Najbolj učin- koviti ukrepi so še vedno dosle- dno umivanje rok, razkuževanje in prezračevanje.« Dodala je še, da naj ljudje v primeru bolezni v le- karno ne hodijo sami, temveč naj po zdravila ali druge pripomočke pošljejo zdrave svojce ali prijatelje. povečalo povpraševanje po zaščitnih ali okoli petsto kosov obraznih mask, poročila direktorica Lekarne Ormož v njihovih lekarnah niso spremenile. Slovenija pripravljena V Sloveniji za zdaj še niso potrdili prvega primera okužbe z novim koronavirusom, a je po oceni pristojnih služb pričakovati, da se bo to kmalu spremenilo. Sekretariat Sveta za nacionalno varnost je 24. 2. zaradi lažjega usklajevanja in reševanja odprtih vprašanj koordinacijsko skupino za obvladovanje nalezljivih bolezni v zdravstvu preoblikoval v vladno medresorsko delovno skupino, ki bo v naslednjih tednih koordinirala in usklajevala to delo, vodilo pa jo bo ministrstvo za zdravje. Ministrstvo je določilo izvajalce, ki bodo obravnavali bolnike, pri katerih obstaja sum, da bi lahko bili okuženi z novim koronavirusom. To so predvsem zdravstveni domovi, ki izvajajo 24-urno službo nujne medicinske pomoči. Bolnike bi v prvi fazi sprejemala UKC Ljubljana in Maribor ter Klinika Golnik za območje Gorenjske. Koronavirus v Evropi V Evropi so doslej potrdili več kot 400 okužb, največ v Italiji. Največ okužb so zabeležili v Lombardiji, sledita deželi Benečija (Veneto) ter Emilija-Romanja. O primerih okužb poročajo še iz dežel Piemont in Lacij. Prve primere okužb so potrdili tudi v sosednji Avstriji, na Hrvaškem in v Grčiji. V Italiji je po zadnjih podatkih umrlo 12 ljudi. Kot je v sredo sporočil vodja italijanske civilne zaščite Angelo Borelli, je 12. smrtna žrtev novega koronavirusa v Italiji 69-letni moški iz kraja Lodi v Lombardiji, ki je imel pred tem kronično obolenje dihal. Umrl je na intenzivnem oddelku bolnišnice v Parmi v deželi Emilija - Romanja. Po zadnjih podatkih italijanskih oblasti je v Italiji 347 primerov okužbe z novim virusom. Večino, 258, so zabeležili v Lombardiji, na drugem mestu je dežela Benečija (Veneto) z 71 primeri. V deželi Marke v osrednji Italiji pa so v sredo potrdili prvi primer novega koronavirusa. Med okuženimi so tudi štirje mladoletni, med njimi štiriletnica. V Italiji so sicer skupno izvedli skoraj 9.500 testiranj za novi koronavirus. Foto: Dreamstime/M24 Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 8 Decembra lani se je z rejo praši- čev ukvarjalo približno le še 22.000 kmetijskih gospodarstev ali približ- no 400 manj kot v istem obdobju leta 2018. Državni statistični podatki kaže- jo, da so vsa omenjena kmetijska gospodarstva skupaj redila prib- ližno 240.000 prašičev, kar znaša približno 7 % ali 19.000 živali manj kot pred letom dni. Trend upada- nja števila prašičev v Sloveniji, ki je nekoč veljala za veliko vzredite- ljico, se torej še naprej zmanjšuje in je od leta 2002, ko je bil stalež prašičev s približno 656.000 žival- mi najvišji, dosegel najnižjo točko, saj se je zmanjšal za skoraj 40 od- stotkov! Številke so skrb vzbujajoče, še posebej zato, ker Slovenci kljub spreminjanju prehranjevalnih na- vad od mesa najraje posegamo po prašičjem in ga v povprečju poje- mo skoraj 40 kilogramov na leto, a smo še daleč od samooskrbe, saj ga doma pridelamo komaj za tre- tjino. Torej smo še kako odvisni od uvoza, s tem pa dovzetni oziroma ranljivi za vse, kar se dogaja na tu- jih trgih. Primer je afriška prašičja kuga, ki je povzročila dvig cen pra- šičjega mesa tudi v Sloveniji, lani za kar 36 odstotkov. Kot je že večkrat poudaril prvi mož ptujskih kmetij- skih svetovalcev Peter Pribožič, so slovenske kmetije, ki v povprečju obsegajo 6,9 hektarja, zelo primer- ne za rejo plemenskih svinj in vzre- jo pujskov, kar gre z roko v roki s strategijo rojenega in vzrejenega v Sloveniji. Zato bi morala država več narediti na področju spodbu- janja prašičereje in zagotavljanja čim večje samooskrbe s prašičjim mesom. petek  28. februarja 20208 Kmetijstvo Slovenija  Rekordna licitacija lesa Skoraj 30.000 evrov za gorski javor rebraš Na Koroškem se je zaključila rekordna licitacija vrednejšega lesa. Najvišjo ceno je dosegel hlod gorskega javorja rebraša iz snežniških gozdov, dobrih 29.160 evrov. Visoke cene so doseg- le tudi druge drevesne vrste. Skupno se je na licitacijo obrnilo kar okoli dva milijona evrov. Več kot polovica lesa gre v tuji- no, največji kupec je s Kitajske. Skupno je 865 lastnikov na licitaciji ponudilo 6620 hlodov v skupni izmeri nekaj manj kot 7000 kubičnih metrov lesa, kar je največ v zgo- dovini licitacij na Koroškem. Ponujeni les si je ogledalo veliko kupcev, na koncu je skupno 21.001 ponudbo oddalo 43 kupcev iz sedmih držav, je povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki licitacijo organizira v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za goz- dove Slovenije. Kot vsa leta doslej je tudi letos najvišjo ceno dosegel gorski javor rebraš. Kupec iz Nemčije je za dobrih sto let star hlod, posekan v snež- niških gozdovih, ponudil 29.161,52 evra, ponujeni hlod pa je po kubič- nem metru dosegel 14.414 evrov. »To so absolutni rekordi,« je dejal Jeromel. Hčerka lastnika gozda, v katerem je bil posekan najdražji hlod, Hele- na Jaksetič je povedala, da so se licitacije s ponudbo enega tovornjaka hlodovine, predvsem smreke, udeležili prvič in da jih je izkupiček pri- jetno presenetil. Drugi najdražji hlod iz pohorskih gozdov Tudi drugi najdražji hlod, prav tako javor rebraš, je v primerjavi z doseženimi cenami v prejšnjih letih rekorder. Na bližnjem Pohorju ga je posekal domačin iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, zanj pa je kupec iz Italije, ki je ponudbo oddal prek celjske furnirnice Merkscha, ponudil 29.129,60 evra oz. 12.009 evra za kubični meter hloda. Visoke cene so dosegali tudi ostali javorji in tudi druge drevesne vrste. »To pomeni, da imamo v slovenskih gozdovih veliko kvalitetne- ga lesa,« je dejal Jeromel. Poudaril je, da so z licitacijo zelo zadovoljni in da je ta s ponudbo prav gotovo zelo velika učilnica tako za lastnike gozdov kot tudi za gozdarje. Da so dosežene cene daleč nad povprečjem trga, ki je trenutno zahteven, je dodal tudi predsednik Zveze društev lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren. Letošnja licitacija je prvič potekala v Podgorju pri Slovenj Gradcu, potem ko je na prejšnji lokaciji na Ozarah na območju Slovenj Grad- ca zmanjkalo prostora. A se je letos glede na ponudbo lesa tudi nov prostor izkazal kot premajhen, zato organizatorji že iščejo druge mož- nosti. Pri tem računajo tudi na pomoč slovenjgraške občine in države. Največ slovenskega lesa na Kitajsko Največ lesa z letošnje licitacije je prek posrednikov kupil kupec s Ki- tajske, skupno 1700 kubičnih metrov lesa, ki bo na Kitajsko potoval z ladijskimi kontejnerji. Skupno je posredno ali neposredno več kot po- lovica na licitaciji ponujenega lesa prodanega v tujino, približno polo- vico najkvalitetnejšega lesa pa bodo po podatkih organizatorjev kupci pred odvozom v tujino dali razrezati v furnirnico Merkscha. Kitajski kupci se sicer po Jeromlovih besedah zanimajo predvsem za hrast, javor in jesen, ki ga nato namenjajo za izdelavo parketa in masivnega pohištva. Italijanske in nemške kupce medtem zanimajo večinoma samo vrhunski sortimenti, najbolj cenjeni javor rebraš pa namenjajo za fur- nirje za jahte in avtomobile ter za glasbila. Na vprašanje, kaj bo Slovenija storila za to, da ne bo toliko najbolj- šega lesa izvoženega v tujino, je kmetijska ministrstica v odhodu Ale- ksandra Pivec dejala, da gre iskati možnosti v boljši gozdno-lesni veri- gi. Zatrdila je, da si z ministrstvom za gospodarstvo zelo prizadevajo, da bi »vrnili v Slovenijo lesnopredelovalno industrijo«, ki bi bila temelj temu, da bi se izdelkom večja dodana vrednost dodala doma, ne pa da se surov les izvozi, nato pa se uvažajo dražji izdelki. Foto: sta/M24 Slovenija  Dolgoletno upadanje števila prašičev se nadaljuje Z rejo prašičev padli na dno Po začasnih podatkih Sursa smo imeli lani v Sloveniji najmanj prašičev po letu 1991. Foto: MZ Razlog, da so Majšperčani zadr- žani do obiska Haložanke, morda tiči v strahu pred cenami, saj po- gosto potrošniki povežejo oznako lokalno z višjo ceno. Pa to ne drži, zatrjuje Dolores, ki v Haložanki sprejema kupce. »Ljudje se morajo navaditi, da imamo domače, lo- kalne izdelke, ki so cenovno vsem dostopni. Sicer pa cena resnično naj ne bo bojazen. Kupujemo ne- posredno pri ponudnikih, tako da so cene sprejemljive za vsak žep,« je dodal Boris Frlež, ki je trgovinico tudi registriral. Povod za vzposta- vitev trgovine z lokalnimi izdelki je bila tudi prodaja lastnih izdelkov. Ob tem so bili odprtju trgovine naklonjeni številni lokalni pride- lovalci, ki pa si, kot se je izkazalo, niso uspeli urediti ustrezne doku- mentacije. Tako imajo iz Majšper- ka le ponudnika medu. Sicer pa je največ povpraševanja po mesnih in mlečnih izdelkih, bogata je tudi vinska ponudba, mnogi si v njihovi trgovini naročijo tudi domači kruh, poiščejo moko. Možnosti je veliko in mnogi jih povežejo v darilne pa- kete. »Povpraševanje je bilo pose- bej veliko v decembrskem času, ko smo naredili res veliko paketov za domačo občino kot tudi podjetja od drugod.« Mala trgovinica pa sledi tudi novodobnim potrošni- kom, tako da omogoča nakupe tudi preko spleta. »Izdelke poš- ljemo ali dostavimo, odvisno od dogovora,« je dejal Frlež. Seveda se ob vsem tem poraja vprašanje, ali trgovinica z izključno lokalnimi izdelki, brez kartic ugodnosti in zbiranja točk ali unovčevanja kupo- nov, pije vodo. »O velikih prihodkih ne moremo govoriti, vendar je po letu dni ta naš projekt še fi nančno vzdržen. Tudi na račun sladoleda v toplejših mesecih, ki pa žal še ni lokalno pridelan,« je zaupal Frlež. Majšperk  Haložanka – trgovina z lokalnimi izdelki in pridelki Najbolj iskane mesnine in mlečni izdelki Leto bo minilo, odkar je družina Frlež iz Stoperc v središču Majšperka odprla trgovinico, v kateri je mogoče najti le domače, slovenske izdelke in pridelke. S svojo ponudbo kljubujejo velikim trgovcem, saj želijo ponuditi nekaj novega, drugačnega, zdravega. Kupci so jih prepoznali, a ti v večini prihajajo od drugod, domačini so v manjšini. Foto: Mojca Vtič Maja bo minilo leto, odkar je vrata odprla lokalna trgovinica Haložanka, katere lastnik je Boris Frlež. Opravljena revizija je sicer del ustaljene prakse Evropske komisi- je. V preverjanju postopkov v zvezi z izplačili kmetijskih subvencij na površino za obdobje 2015–2018 so revizorji pod drobnogled vzeli oko- li 500 milijonov izplačanih evrov, ki predstavljajo skoraj 99 % vseh razpoložljivih EU-sredstev v štiri- letnem obdobju. »Gre za denar, ki ga vsako leto prejme približno 56.000 kmetijskih gospodarstev. Povedati je treba, da je bil največji del revidiranih pla- čil potrjen brez pripomb, 'sporen' pa je v bistvu le en odstotek sku- pnega zneska izplačil, 4,99 milijona evrov, za katerega Evropska komi- sija predlaga, da ga Slovenija vrne. Ker se s tem ne strinjamo, bomo komisiji predlagali spravni posto- pek za zbližanje stališč,« pojasnju- jejo na kmetijskem ministrstvu. Šlo naj bi zgolj za neskladje predpisov Zapletlo se je pri dodelitvi pod- por na tistih kmetijah, na katerih se je po roku za oddajo letne zbirne vloge zamenjal njen nosilec in so bile subvencije izplačane novemu nosilcu. V takih primerih Slovenija po zagotovilih ministrstva rav- na vsako leto enako, saj kmetijo obravnava kot celoto, zato v skla- du z zakonom o kmetijstvu novi nosilec kmetije prevzame od prej- šnjega vse pravice in obveznosti. »V dosedanjih revizijah Evropske komisije na to prakso ni bilo pri- pomb, zdaj pa so revizorji očitno mnenja, da gre za neskladnost s predpisi EU in da je neposredni prenos izplačila na novega nosilca kmetije možen samo v primeru smrti. Ker ocenjujemo, da nacional- ne pravne norme niso v nasprotju s pravom EU, smo se na ministrstvu odločili predložiti omenjeni zahte- vek za spravni postopek.« Če bo Sloveniji kljub temu nalo- ženo vračilo petih milijonov evrov, obstaja še možnost pritožbe na evropsko sodišče. Slovenija  Zahteva za vračilo 5 milijonov evrov za subvencije Predlog za spravni postopek, sicer pritožba na evropsko sodišče Revizorji Evropske komisije so pregledali izvajanje neposrednih plačil na površino v Sloveniji v letih od 2015 do 2018 in ugotovili, da del denarja ni bil izplačan pravilno. Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  28. februarja 2020 9Politika Nadomestne volitve so izved- li za predsednika zveze in dva podpredsednika. Volilnega zbora se je udeležilo 42 predstavnikov društev PZDU Spodnje Podravje, manjkal je le predstavnik DU Jur- šinci.V predpisanem roku so na podlagi predlogov posameznih društev upokojencev kandidature za predsednika oddali: Viktor Ko- kol (DU Dornava), Nada Cestnik Koci (DU Budina – Brstje), ki jo je kasneje sama umaknila, in Darin- ka Ratajc (DU Videm pri Ptuju, s podporo DU Leskovec, Sela, Do- lena in bojda tudi iz Podlehnika). Nepopolno kandidaturo sta odda- la Branko Goričan (DU Destrnik) za predsednika in Jože Murko za podpredsednika, zato sta bili ti dve kandidaturi zavrnjeni. Tako sta v igri za podpredsedni- co ostali Danica Majč (DU Ormož) in Sonja Purgaj (DU Ptuj), za nove- ga predsednika pa Darinka Ratajc in Viktor Kokol. Ratajčeva kandidirala brez podpore podlehniških upokojencev Udeleženci volilnega zbora so se odločili za tajne volitve, še pred tem pa so prisluhnili predstavitvi kandidatke Darinke Ratajc, v ka- teri so nekateri pogrešali podatke o njenih prejšnjih zaposlitvah, iz DU Podlehnik pa so volilni zbor seznanili, da pri kandidaturi za predsednico ni imela njihove pod- pore. Kandidatka za podpredse- dnico Danica Majč je predstavila le mnenje društev upokojencev z ormoškega območja, da naj eno podpredsedniško mesto zasede njihov predstavnik, saj jim glede na več kot 2.230 članov verjetno to tudi pripada. Za novega predsednika PZDU Spodnje Podravje je bil z 32 gla- sovi izvoljen Viktor Kokol, ki so ga imenovali tudi za novega člana UO Zveze društev upokojencev Slovenije. Darinka Ratajc je prejela devet glasov. Zaprta lista za dve podpredsednici je prejela 28 gla- sov podpore. Prva prioriteta – fi nančna sanacija Novoizvoljeni predsednik Viktor Kokol se je zahvalil za zaupanje. Prizadeval si bo za ustrezno zasto- panost vseh 43 društev tako pri funkcionarjih kot v upravnem od- boru. Prva prioriteta novega pred- sednika PZDU Spodnje Podravje pa bo sanacija fi nančnega stanja. Zveza ima tudi neporavnani dolg do fi nančne uprave, ker so bila določena izplačila izvedena mimo predpisov. Zavzemal se bo za ena- kopravnost članov v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije, katere proračun presega milijon evrov in od katerega morajo tudi v Sp. Podravju v prihodnje dobiti več. Aktivirati bo treba vse sile, da se popravijo krivice upokojencem, saj se pokojnine niso usklajevale skladno s predpisi od leta 2012 dalje. Tako država upokojencem dolguje že 7,2 odstotka pokojnin. Izboljšati pa bo sicer treba celotno politiko do starejših, ki je v trenu- tnih razmerah na mnogih področ- jih zelo diskriminatorna. Zapisnik davčnega nadzora mora biti dostopen vsem Nova podpredsednica PZDU Da- nica Majč je prepričana, da bi mo- rala biti z zapisnikom o davčnem nadzoru seznanjena vsa društva, četudi naj bi šlo za davčno tajnost. Zahtevala je, da se vsa neupraviče- no izplačana sredstva, povečana za izračun davčnih obveznosti, v najkrajšem času vrnejo na transak- cijski račun pokrajinske zveze. Predsednik NO Anton Cestnik je povedal, da je bil zaradi pritiskov, ki jih je doživljal, prisiljen podati pri- javo na FURS. Ptuj  Volitve v Pokrajinski zvezi društev upokojencev Spodnje Podravje Večina delegatov za Viktorja Kokola Z volilnim zborom Pokrajinske zveze društev upokojencev (PZDU) Spodnje Podravje se je 20. februarja končalo ne- kajmesečno brezvladje, potem ko so 24. oktobra lani izglasovali nezaupnico dosedanjemu predsedniku zveze Francu Hojniku. Foto: Črtomir Goznik Na volilnem zboru je manjkal le predstavnik DU Juršinci. Kljub temu pa glede snemanja gorišniških sej ni nobenih spre- memb. Po kabelski televiziji se še naprej vrtijo zgolj delni posnetki s sklepi, brez razprav. Snemanje sej je bila ena izmed tem tudi na zadnji seji. Kdaj jih bodo vendarle začeli v celoti snemati in neposredno pred- vajati, je županu zastavil vprašanje svetnik Miran Černesl. Kokot: »S tem ne boste nič pridobili« Župan Jožef Kokot, ki je doslej na tovrstne zahteve odgovarjal, češ da potrebe po tem ne vidi, je tokrat zamenjal ploščo in dejal, da bi to s seboj prineslo stroške: »Kar se tiče snemanja, nimam nič proti. Vedite pa, da gre za velik strošek, na drugi strani pa bi radi imeli vse, igrala itd. Zaprosili bomo za predračun, koliko bi to stalo in po- tem se boste odločili. Mene oseb- no sicer to ne moti, vedite pa, da s tem ne boste nič pridobili. Imamo Kroniko, kjer je posnetek s seje. Sicer pa nikoli doslej nisem izva- jal nobene cenzure in tega niti ne mislim. Snemalci sami pripravljajo posnetke.« Černesl je pojasnjeval, da obča- ni pričakujejo, da bodo to, kar so potrdili, uresničili. Ob tem je pri- pomnil, da nikakor ne gre za to, da bi radi bili na televiziji. Opozoril pa je še, da z okoliških občin vrti- jo celotne posnetke sej. Na župa- novo stran se je postavil svetnik Jožef Petek, ki je dejal, da vaščani niso nikoli izrazili želje po celotnih posnetkih sej. Zanimivo bo spre- mljati, ali bodo seje zares postale predvajane v celoti in kako bodo v tem primeru nastopali izvoljeni … Gorišnica  Direktnih prenosov občinskih sej ni in ne bo Komu je v interesu, da so posnetki s sej »obdelani«? V preteklosti smo že pisali o pobudah nekaterih svetnikov, da bi bili objavljeni celotni posnetki občinskih sej in ne zgolj delni, skrajšani ter zmontirani posnetki, kot je praksa že dolgo. V lanskem letu je celo večina svetnikov izglasovala amandma k proračunu za 2020, s katerim so med drugim zagotovili dodatnih 3.000 evrov za snemanje občinskih sej v živo. Foto: MH in Wikipedia Sv. Andraž  Društvom sredstva od zdaj za tekoče leto Več nadzora pri fi nanciranju društev Andraški svetniki so decembra lani spremenili pravilnik o delovanju in fi nanciranju društev, da bi bilo to bolj trans- parentno in bi denar dejansko prejela tista društva, ki de- lajo pošteno ter v dobro občanov in občine. Foto: SD Društva v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah so zelo aktivna. Več denarja za krožišče Žiher, manj za kolesarko in namakalni sistem Gorišniški občinski svet je na zadnji seji pri potrditvi rebalansa letošnjega proračuna deloval kot ena velika složna družina, niti en svetnik ni glasoval proti, pa tudi nobene razprave pri tej točki ni bilo. Rebalans je bil deležen le manjših popravkov oz. prerazporeditev. Na novo je tako uvrščena ureditev recepcije na Dominkovi domačiji (245.000 evrov), precej so povišali postavko za ureditev krožišča Žiher (s 180.000 na 350.000 evrov). Na drugi strani pa so za 70.000 evrov, na 100.000 evrov, zmanjšali sredtsva za kolesarsko stezo, ter s 770.000 na 397.000 evrov še postavko rekonstrukcije namakalnega sistema, ki jo bodo izvedli v zmanjšanem obsegu. Takrat so tudi sklenili, da bodo 16 društvom, kolikor jih imajo v občini, olajšali delovanje, zato jim ne bo treba plačevati za najem društvenih prostorov, prav tako bodo športna društva oproščena plačila za najem telovadnice. Ker so bila društva doslej še vedno fi nancirana glede na preteklo leto, so na občini že nekaj časa razmišljali o spremembi, da bi društva pripra- vila program za tekoče leto in bi jih fi nancirali v skladu s tem načrtom, kot je to že praksa v nekaterih drugih občinah. Prvi korak pa je bilo spre- jetje novega pravilnika o delovanju in fi nanciranju društev. Pravilnike z novim načinom dodeljevanja sredstev so tako, kot reče- no, sprejeli na lanski decembrski seji občinskega sveta. V bistvu gre za štiri pravilnike, ki opredeljujejo pogoje za dodelitev sredstev, spremem- be pa se najbolj nanašajo na vključitev pravice občine do večjega nadzo- ra nad tem, kako društva porabijo denar. Obvezna predložitev dokazil, sicer vračilo denarja z obrestmi vred Od zdaj bodo namreč morala društva pripraviti vsebinsko in fi nanč- no poročilo o izvedbi sofi nanciranja programa, predložiti dokazila o namenski porabi sredstev z računi, potrdili o plačilu, fotografi jami, ban- čnimi izpiski in podobnim, dodati bodo morala tudi izjavo o resničnosti navedenih podatkov. Če ne bodo izpolnjevala pogodbenih določil, med katerimi je oddaja poročila, realizacija vsaj 80 % posameznega prijavlje- nega programa in izvedba programa v prijavljenem obsegu in kakovo- sti, se bo ustavilo fi nanciranje oziroma bodo društva primorana naka- zani denar vrniti s pripadajočimi obrestmi vred, naslednje leto pa se ne bodo mogla prijaviti na razpis oziroma ne bodo upravičena do fi nanci- ranja. Nadzor nad delovanjem društva in porabo sredstev bo opravila občinska uprava, ki lahko kadarkoli preveri namensko porabo denarja. Objavljeni so tudi že razpisi za sofi nanciranje programov društev: za tista s področja kulture je v proračunu rezerviranih 3.000 evrov, športa 4.000 evrov, za programe ostalih organizacij in društev je na voljo 8.000 evrov, za javne prireditve in akcije, ki pospešujejo razvoj in promocijo občine, pa je namenjenih 3.000 evrov. Foto: Črtomir Goznik Viktor Kokol, novi predsednik PZDU Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020  COLOR CMYK stran 10 Čeprav le za en dan, so se pri- mernega prostora zase psi še kako razveselili. Na ptujski občini so jim postavili hiške in zagotovili luksu- zno oskrbo. „V naši veterinarski ambulanti imamo boljšo nego in obravnavo, kužki se zdravijo pri meni, dr. Tilčki Pesjakovi, zraven je postavljena še lišpalnica Pri kodrčku. Vemo, da lastniki vedno bolj pritiskajo na svoje pse, da mo- rajo biti popolni, zaradi česar so pod stresom, zato smo v izpostavi zagotovili tudi ambulanto Šepetal- nica psov, ki skrbi za njihove psiho- loške potrebe. Imamo tudi mož- nost počitka, službo za sprehajanje psov ...,“ je koncept nove Mestne hiše na zelo resni novinarski konfe- renci predstavila županja oziroma veterinarka Tilčka Pesjakova. Ker se je vest o tem, kako luksu- zno je poskrbljeno za živali v pas- jem hotelu na Ptuju, razširila zelo hitro, se kapacitete polnijo s sve- tlobno hitrostjo. Vest o tem, kako lepo gre psom, je kot blisk zajela tudi sosednje občine, zato zdaj psi iz celotnega Podravja želijo na Ptuj. Vsi upi kosmatih štirinožcev o boljši negi in oskrbi pa so se kon- čali, kot je to praksa v politiki, zelo hitro, še isti dan oziroma zvečer, ko so na Ptuju pokopali pusta. petek  28. februarja 2020Ljudje in dogodki 10 Ptuj  Odsev Kurentovanja v arhivskih virih Ko Ptuju zavlada kurent V Qlandii je na ogled razstava o Kurentovanju v arhivskih virih, iz različnih ar- hivskih zbirk, na katero je povabila Zveza društev kurentov v sodelovanju z Zgo- dovinskim arhivom Ptuj. Temelji na osnovi razstave Zgodovinskega arhiva Ptuj iz leta 2011, na kateri so zgodovino ptujske pustne prireditve prav tako predstavili pod naslovom Ko zavlada Ptuju kurent. Predsednik Zveze društev kuren- tov Aleš Ivančič je prepričan, da bo ta razstava dobila trajno mesto tudi v Kurentovi hiši Zveze društev kurentov (Hiši dobrega), ki naj bi jo zveza oz. vsi ostali kurenti slej kot prej dobili na Ptuju. Srčno pa tudi upa, da bomo imeli v mestu tudi kdaj Kurentov trg. Tudi ptujska županja Nuška Gajšek, ki je bila za- časno brez oblasti, podpira idejo o Kurentovi hiši. „Če nam že ni uspe- lo zgraditi Kurentlanda, bomo vsaj imeli objekt, v katerem bomo lah- ko kurenta predstavljali skozi vse leto, da bo na nek drugačen način dostopen vsem, ki pridejo v naše mesto in ob tem doživijo še marsi- kaj drugega,“ je poudarila. Razsta- va je dodana vrednost jubilejnega Kurentovanja. Letošnje Kurentova- nje je že samo po sebi tako poseb- no, da potrebuje takšne in podob- ne vsebine, ki jih bo treba z leti še dopolnjevati in nadgrajevati. Zgo- dovino in tradicijo so s to razstavo približali tudi obiskovalcem trgo- vskega centra in vsem drugim, ki je še ne poznajo dovolj. Nanjo je po- nosen tudi aktualni princ karnevala Darko Cafuta, baron Jakob Zekel Videmski, saj predstavlja dragocen kamenček v mozaiku zgodovinske- ga spomina in ohranjanja tradicije za prihodnost. Na razstavi so se poklonili tudi kurentovemu vinu mistik, ki je v prvi polnitvi že pošlo, zato so se v Ptujski kleti potrudili in ponudili haložana s Cankarjevim kurentom, s povestjo kurenta. Foto: Črtomir Goznik V Qlandii je na ogled razstava o zgodovini ptujskega Kurentovanja iz različnih arhivskih zbirk. Kidričevo  28. fašenk v Cirkovcah Bučno rajanje sklenili z zadnjim kurentovim zvenom V Cirkovcah vsako leto na fašenk vabijo z besedami: Ludi, pujte hco, lušno bo. In tako je tudi bilo. Luštno. Kot se za Dravsko polje spodo- bi, so tudi 28. povorko v Cirkov- cah naznanili in odprli pokači iz Župečje vasi, sledili so jim koranti iz več društev, korantije so si na- deli tudi osnovnošolci. Že leta so redni gostje člani koledniške skupine Košuta iz Poljčan, osre- dnjo pozornost pa imajo ploharji z lesenim Honzekom iz Folklorne skupine Vinka Koržeta Cirkovce. Tradicionalnim pustnim likom so se pridružili še sodobnejši: zaigra- le so dude Škotov, zavel je božični duh iz Juršincev, iz Sp. in Zg. Gori- ce pa so prišli vampirji. Cirkovčani so na pustni dan pridobili frizerski salon pod vodstvom karnevalske skupine Vetrnice iz Njiverc, gosti- li so še cirkus, pa vrtnarke iz Šole zdravja Cirkovce in Kungota … Iz domače občine, tudi iz Njiverc, pa je priplula njiverška fl ota. Vrli mor- narji in mornarke so zaupali, da so na številnih povorkah v Podravju pridobili potrebne izkušnje in da so v polni pripravljenosti za plutje in nudenje turističnih storitev v gra- moznici Pleterje. Fašenk se je zaključil z rajanjem vseh mask v telovadnici osnov- ne šole, s kronanjem novega fa- šenskega carja, ki je postal Marko Žerak, in z zadnjim kurentovim zvenom.Foto: Mojca Vtič Iz Njiverc je priplula njiverška fl ota. Foto: Mojca Vtič Devetletni Aljaž iz Župečje vasi in štiriletni Leo iz Lovrenca sta pred začetkom povorke v Cirkovcah ne- umorno vihtela biča. Starejši redno vadi, njegovemu mlajšemu prija- telju še malo manjka, a se zavzeto uči. Tradicija pokačev je namreč v Lovrencu izjemna, njihovo društvo obstaja že 25 let in članstvo, glede na videno, imajo tudi v prihodnje zagotovljeno. Ormož  Na pustni torek mesto zavzele maske Zmago odnesle sodinske štorklje Vrhunec pustnih norčij se je na pustni torek zgodil tudi v mestu Ormož. Piko na i je tradicionalni pustni povorki oz. ormoškemu fašenku, v katerem je sodelovalo kar 500 mask, dalo še lepo sončno vreme in tako v mesto zvabilo številne obiskovalce. Poleg tradicionalnih pustnih mask, kot so kurenti, brez katerih v Ormožu pač ne gre, so obiskovalci tudi letos v sprevodu občudova- li domiselne, izvirne in dovršene pustne maske ter skupine z vozovi, ki so jih navdahnile teme vsakdanje- ga življenja. Pustno vzdušje so na čelu pustne povorke priigrali nepo- grešljivi ormoški godbeniki z mažo- retkami, sledile so otroške in šolske skupine; letos jih je bilo sicer zaradi počitnic nekoliko manj kot pretekla leta, za konec pa še odrasle. Zadnjo besedo pri ocenjevanju je imela tudi letos komisija, ki je med nastopajoče razdelila nagradni denarni sklad v višini 2.200 evrov, od tega 1.000 evrov med otroške skupine. Med karnevalskimi skupinami so mavrično žirijo najbolj prepričale štorklje iz TED Sodinci, ki so prejele 400 evrov nagrade. Drugo mesto ter 300 evrov nagrade so podelili barvicam iz Karnevalske skupine Spuhlja, tretjo in 200 evrov pa Svo- bodnim Arabkam, ki so prijezdile iz »daljnega« Središča ob Dravi. Ko- misija je podelila tudi dve posebni etnološki nagradi; pri šolskih skupi- nah je ta pripadla tretjemu razredu OŠ Središče ob Dravi, ki so se pre- levili v tikvino olje in tikve, pri kar- nevalskih skupinah pa podgorskim ciganom iz TD Podgorci. Posebno nagrado so tokrat podelili sose- dom, Udrugi Pingo Cestica, ki je tudi letos poskrbela, da je imel or- moški fašenk mednarodni značaj. S povorko pa se pustno rajanje ni končalo, nadaljevali so v šoto- ru, kjer poleg pustnega vzdušja ni manjkalo niti domačih krofov. Foto: MH Zmagovalci ormoškega fašenka: štorklje iz TED Sodinci Ptuj  Mestno hišo na pustni torek zavzeli kosmatinci Luksuzna oskrba za pse Po odprtju pasjega parka na Ptuju se je pokazalo, da za to dejavnost mesto nujno potre- buje še eno lokacijo. Tako so se odločili, da izpostavo za kosmatince odprejo kar v Mestni hiši. Zato je ta dan županja Nuška Gajšek opravljala delo veterinarke Tilčke Pesjakove. Foto: ČG Tudi letos so občinski uslužbenci skupaj z županjo Nuško Gajšek pripravili zabavno pustno novinarsko konferenco. Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  28. februarja 2020 Ljudje in dogodki 11 Povorka, ki je potekala v Žeta- lah, je bila organizirana pod tak- tirko tamkajšnje osnovne šole. »Na OŠ Žetale smo letošnji tehni- ški dan namenili izvedbi povorke. Učenci do 4. razreda so ustvarjali na temo pust in se maskirali indi- vidualno, učenci od 5. do 9. razre- da pa so izdelali skupinske maske: super zajtrk, roboti, Miki miške, m&m bomboni, domine,« je de- jal koordinator povorke in učitelj Miran Železnik. Pred gasilskim domom so se skupinske maske predstavile. Komisija je izbrala nekaj najizvirnejših individualnih mask in jih nagradila, nagrade pa so prejele tudi vse skupinske šolske maske in še nekaj ostalih skupinskih mask, ki so se pridruži- le povorki. »Posebna zahvala gre Društvu podeželskih žena Žetale, ki se vsako leto speče čudovite krofe za vse maske in obiskovalce povorke,« je še dodal Železnik. Na pustni torek v Podlehniku tradicionalno že 20 let na zadnjo pot pospremijo pusta. Spremljajo ga maske in glasba. Tako so tudi letos v tej veseli in razposajeni povorki z žalostnim pridihom so- delovali pihalni orkester iz Podleh- nika, orači iz ED Jablovci, koranti iz Podlehnika, malčki in vzgojiteljice iz vrtca, člani kulturno-folklornega društva Podlehnik, orači in pokarji ter seveda nepogrešljivo društvo, ki poskrbi za bogato gostijo, dru- štvo podeželskih žena Občine Pod- lehnik. Po številu nastopajočih se res ne morejo kosati s povorkami v ostalih občinah, a se tudi ne želijo. »Mi smo gor rastli s tradicijo, teme- ljimo na obhodu oračev, ki k hišam prinašajo srečo, zdravje, dobro letino, od pustne nedelje do torka do 12. ure. In ljudje nas iskreno radi sprejmejo,« je dejal predsednik KFD Podlehnik Franc Arnuš. Foto: KFD Podlehnik V Podlehniku pusta na zadnjo pot pospremijo maškare in glasba. Podlehnik  Tradicionalni pokop pusta Še pred 12. uro orači zaorjejo zadnjo brazdo Tudi v Podlehniku je tradicija fašenka še vedno zelo živa. Le s to razliko, da ne dajejo pou- darka karnevalskemu delu, temveč prisegajo na etnografsko dediščino. Foto: OŠ Žetale Roboti 21. stoletja iz OŠ Žetale Žetale  Pustna povorka Domači krofi za obiskovalce povorke in maske Nagajivi pust mastnih ust je obiskal tudi haloško občino Žetale. Osrednjo vlogo so imele ponovno najmlajše maškare. Dornava  24. Fašenk »po dornafsko« „Pazi, cigan gre“ Na pustni ponedeljek je v Dornavi potekal že tradicionalni fašenk po „dornafsko“. V znamenju pustnih norčij je nastopilo veliko število skupinskih mask od doma in drugod. Kot se za Dornavo spodobi, pa je bilo na vsakem koraku moč srečati cigana. Izvedbo 24. dornavskega fašen- ka je že četrto leto zapored prev- zelo Etnografsko društvo Cigani Dornava, ki z odlično organizacijo nastopov pustnih mask ni razo- čaralo velikega števila gledalcev. Med 34 skupinskimi maskami smo letos videli veliko število tradicio- nalnih in karnevalskih mask. Med njimi je žirijo najbolj navdušila sku- pina Naš božič iz Juršincev in osvo- jila nagrado v višini 400 evrov. Na drugem mestu je pristala skupina Cirkus Bukovci mladina. Nagrade so za svoje nastope prejele še sku- pine Božični škrati iz Moškanjcev in Stekleni par, ki smo ga v pust- nem koncu tedna lahko srečali že na več povorkah. Med nagrajence se je s svojim nastopom uvrstila še skupina zavoda dr. Marijana Boršt- narja Dornava v maski regratove lučke. Na povorki tokrat zaradi poči- tnic ni bilo šolskih skupin. Je pa bilo zato večje število otrok vključenih v drugih nastopih. Spremljali smo lahko nastop šolske skupine iz OŠ Kralja Aleksandra Karađorđevića, ki je prišla iz daljne Srbije. Gledalce so navdušili z masko Vesoljci ter skupinskim plesom. Vaščani Dornave vsako leto nestrpno pričakujejo prihod pust- nih mask. Nobena skrivnost ni, da jih radi gostijo ob svojih domovih. Tako skupaj z organizatorjem po- skrbijo za dobro počutje vseh ude- ležencev, ki se iz leta v leto vračajo.Foto:KG Ko se za Dornavo spodobi, je bilo ta dan povsod največ ciganov. Foto:KG V pustni povorki je kot regratove lučke nastopila tudi skupina iz zavoda dr. Marijana Borštnarja. Videm  Od tradicionalnih do karnevalskih mask Več kot 1.300 sodelujočih na 25. fašenku Pokači iz Tržca so zavihteli biče in naznanili začetek 25. fašenka v Vidmu. Letošnjega se je udeležilo 40 skupin oziroma več kot 1.300 maškar iz Slovenije in tudi sosednje Hrvaške ter Srbije. Najprej so se predstavili naj- mlajši iz Vrtca Videm z enotama Leskovec in Sela. Semaforčki so se zavrteli in sporočili, pozor, pozor – vedno poglej na semafor. Najšte- vilčnejša skupina 25. fašenka so bili osnovnošolci, ki so si nadeli frake in se opremili z glasbili. Sledile so številne etnografske skupine: kurenti in koranti, pokači, ruse, Jürek in Rabolj, pa mali orači iz Pobrežja. Za slednje je bilo slišati, da gre za male ljudi z velik srcem. Približno 500 etnografskim ma- skam in likom se je na povorki prid- ružil še karnevalski del. Tako so na Vidmu zaplesale snežinke iz Pob- režja, obiskovalce sta pozdravila grof in grofi ca Thurn iz KTD Klopo- tec Soviče-Dravci, Društvo Kocil iz Zg. Leskovca je pripeljalo čistilke in čistilce … Razigrane maškare so se predstavile, zaplesale, in kar je najpomembnejše, uživale. To po- zitivno energijo pa so prenesle na številne, ki so jih pozdravljale vse od krožišča do trga za gasilskim domom. Na fašenku so obelodanili tudi najboljše maske (karnevalske- ga dela), pričakovano so to postali člani KUD Maska Stojnci s skupin- sko masko disco party, noji iz Male vasi ter štorklje iz Sodincev. Foto: Mojca Vtič Koranti iz TD Pobrežje so rajali v krogu in neumorno z zvonci odganjali vse slabo. Foto: Mojca Vtič Videm so na pustni ponedeljek pobelile snežinke s Pobrežja. Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 12 petek  28. februarja 2020Kronika12 Podravje  Hranjenje otrok v vrtcih je izziv Primerni stolčki, nikakor privezovanje! Minuli mesec je obilo pozornosti požela novica o privezovanju otrok v času hranjenja v vrtcu Ruše. Čeprav naj bi bil razlog privezovanja varnostni vidik, pa je šolski inšpektorat to početje označil za nesprejemljivo. Z mnenjem inšpektorata se strinjajo tudi ravnateljice vrtcev v Podravju. Mnogi otroci prestopijo vrata vrtca že z 11 meseci in marsikateri malček ima pri tej starosti še težave s sedenjem na lesenih stolčkih. In da so te težave s sedenjem za mizo vsaj v začetnih tednih prisotne, je dejala tudi Barbara Vedlin, po- močnica ravnateljice vrtca, ki delujejo v okviru OŠ Majšperk. »Pri uvajanju so prve dneve prisotni tudi starši in opazujejo (tudi sodelujejo), kako poteka hranjenje. Po navadi sta v skupi- ni dva ali trije otroci, ki težko se- dijo. Takrat jih hranimo tako, da jih vzamemo na kolena, vmes pa seveda nahranimo še tiste, ki sedijo. Če je mogoče, pride na pomoč tudi pomočnica iz starejših skupin in pomaga pri hranjenju. Otrok pa ne privezujemo,« je pojasnila. Da otrok ni treba privezovati zaradi var- nosti in da je tudi sicer takšno početje nedopustno, je poudarila rav- nateljica Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica Stanislava Stegne. »Obstajajo stoli z nasloni za roke, tako da otroci ne morejo pasti levo ali desno,« je dodala. Bistveno je torej, da so stolčki primerni starosti in velikosti otrok. »Tovrstne stolčke zagotavljamo, načrtujemo nakup še dodatnih, saj opažamo, da ima vedno več najmlajših otrok slabše razvit mišični tonus in s tem težave s sedenjem,« pa je dejala ravnate- ljica ptujskega vrtca Marija Vučak. Foto: Mojca Vtič V vrtcih je poskrbljeno za varnost otrok v času hranjenja. Splet omogoča nenadzorovano širjenje informacij, ki so včasih tudi neresnične ali celo žaljive. Upo- števati je treba, da v Sloveniji po pravnem redu vsaka oseba, ki ni bila pravnomočno obsojena, velja za nedolžno. Zato je vsakršno ob- javljanje s takimi ali drugačnimi ob- tožbami sporno, sploh v primeru, ko gre za neutemeljene obtožbe. Sploh zato, ker izpostavljeni osebi objava lahko povzroči nepopravlji- vo škodo. Tovrstne objave, kot so obtožbe, da je nekdo „morilec, nasilnež, pe- dofi l ...“, se po podatkih Ministrstva za pravosodje lahko obravnavajo kot kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, kar posebej opredeljuje 18. poglavje kazenskega zakonika. Policija ima zvezane roke Predvidevanje, da policija spremlja tovrstne objave in jih sankcionira, je zmotno. „Policija objav na družabnih omrežjih ne obravnava,“ je sporočil Miran Šadl s PU Maribor. „Pregon osumljen- cev navedenih kaznivih dejanj se začne na zasebno tožbo, ki jo v skladu z zakonom o kazenskem postopku vloži oškodovanec,“ so Podravje, Slovenija  Obtoževanje na Facebooku ni nedolžna reč Objava „Ta gospod je pedofi l“ vas lahko stane svobode Dokaj pogosto se zgodi, da na družabnih omrežjih zaokrožijo obtožujoče objave, npr. da posamezniki objavijo fotografi jo osebe in jo obtožijo sprevrženega dejanja. Nedolgo tega je ena izmed tovrstnih objav razburkala duhove tudi na Ptujskem. Foto: Dreamstime/M24 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Kazni v primerih kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime Za razžalitev, žaljivo obdolžitev, opravljanje ali zaničeva- nje je po Kazenskem zakoniku predvidena denarna kazen ali zapor do treh mesecev (ob hudih posledicah tudi do enega leta). Za obrekovanje je predvidena denarna kazen ali zapor do šestih mesecev (ob hudih posledicah do dve leti). Vodja sektorja za odnose z javnostmi pri Policiji Vesna Drole: „Ne glede na vrsto žaljivega zapisa na internetu oškodovancem predlagamo primerno zavarovanje objave (npr. posnetek zaslonske slike) in glede na politiko zasebnosti in varnosti aplikacije tudi prijavo na družbo, ki ima aplikacijo v lasti.“ Foto: Profimedia/M24 potrdili z ministrstva. Tako mora oseba, ki je bila v tovrstni objavi iz- postavljena, sama začeti postopek zoper storilca kaznivega dejanja. „Tisti, ki žali čast drugega in mu s tem povzroči premoženjsko ško- do, mora to škodo povrniti,“ so še dodali na ministrstvu, kjer so še do- dali, da mora tudi postopek za po- vrnitev škode začeti oškodovanec. Ko čustva prehitijo razum Žal je tako, da je zlasti na zelo obiskanih družbenih omrežjih ve- likokrat najti prizore, ki vzbujajo sum, da gre za kaznivo dejanje. Negativne opazke, ki se vsujejo pod tovrsten komentar, fi lmček ali fotografi jo, so velikokrat pre- uranjene, včasih pa tudi načrtno zlonamerne. Policija poziva k preudarnemu postopanju v takih primerih. „V primeru suma kaznivega dejanja spolne zlorabe ali spolnega izko- riščanja otroka raje kot objave na spletu predlagamo takojšnjo prija- vo na policijo ali tožilstvo. Policija bo v skladu z danimi pooblastili preverila vse okoliščine, predvsem pa naredila vse, da se žrtev zašči- ti,“ je zapisala Vesna Drole s Polici- je; Šadl pa je k temu dodal: »Vsak posnetek storitve kaznivega deja- nja lahko služi kot dokaz v kazen- skem postopku, o čemer odloča sodišče.« Hrastovec  Mariborski kriminalisti na delu Poskus uboja v zavodu Hrastovec Mariborski kriminalisti so v sredo popoldne obravnavali poskus uboja v enem od zavodov na območju Policijske uprave Maribor. Kot so sporočili, naj bi 52-letna osumljenka v sobi zavoda skušala z vzglavnikom zadušiti 63-letno sostanovalko. Oškodovanka jo je med dejanjem odrinila, osumljena pa je nato sobo zapustila. Vodstvo zavo- da naj bi napadalko že premestilo v drugo sobo. V omenjenem socialno- varstvenem zvaodu Hrastovec so se sicer s podobnim prime- rom ukvarjali tudi julija 2018, ko je 24-letna varovanka poskušala zadušti 70-letno sostanovalko. Na mariborski policijski upra- vi so še napovedali, da bodo po vseh zbranih obvestilih zoper osumljenko vložili kazensko ovadbo. Foto: M24 Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  28. februarja 2020 Kultura 13 Ste že brali / Karel Glastra van Loon: Sad strasti V Sloveniji letno izide nekaj tisoč knjižnih naslovov (štete so knjige in brošure; v rekordnem letu 2009 jih je izšlo okrog sedem tisoč). Le kako naj človek to mno- žico obvlada in prebere vse tiste knjige, ki so branja vredne? Nemogoča naloga. Zato pač ljubitelji knjige spremljamo objave v različnih glasilih, poslušamo in gledamo oddaje o knjigah na radiu ali televiziji (če jih kje imajo), mimogrede ujamemo kak namig v pogovo- rih z znanci, brskamo po spletu, v knjigi, ki nam je bila všeč, poiščemo ime založnika ali naslov knjižne zbirke, kjer je izšla neka knjiga (včasih so knjige kake založbe opremljene tudi s seznamom doslej izdanih knjižnih naslovov) ... Skratka: poiskati dobro knjigo je pravi projekt. In če smo pri tem uspešni in nam je prebrana knjiga všeč, o tem z veseljem povemo še drugim. Tokrat je že tako! Pri ljubljanski založbi Tuma so leta 2005 začrtali knjižno zbirko Beri globalno. Vsako leto naj bi izšli štirje knjižni naslo- vi svetovnih uspešnic. Kot sem se poučil na spletu, je izšlo 18 knjig. Ali je zbirka zamrla ali je založba nehala izdajati knjige ali ostajati, nisem raziskoval, raje sem se lotil romana, ki je izšel v tej zbiri prvo leto; napisal ga je nizozemski pisatelj Karel Glastra van Loon in nosi naslov Sad strasti. (Mimogrede: isto leto smo v tej zbirki dobili še en slovenski, en grški in en nemški roman z ruskimi korenina- mi.) Sad strasti je prvenec in svetovna uspešnica žal prezgodaj umrlega Karla G. van Loona (roj. 1962, u. 2005), saj je ro- man preveden v več kot 30 jezikov (bil je najbolj prevaja- ni nizozemski roman, po njem so na Nizozemskem posneli tudi fi lm). Ima zanimiv zaplet: oče 13-letnega fanta Armin Minderhout, vdovec že deset let, želi s svojo novo prijateljico imeti otroka, a neuspešno. Na zdravniškem pregledu ugoto- vijo, da je pravzaprav že od rojstva neploden. Kdo je torej pravi oče njegovega 13-letnika Boja? Oče začne raziskovalno akcijo, a seveda tistega, ki bi mu iz prve roke povedal resnico – njegove žene – žal več ni. Njegovo iskanje pravega biolo- škega očeta svojega sina popelje bralca po nenavadni poti, na kateri je osrednji lik prisiljen ponovno razmisliti o vsem, v kar je nekoč verjel. »Odkritost je temelj vsakega prijatelj- stva, toda odkritost lahko prijateljstvo tudi uniči. Enako tudi ljubezen,« zapiše pisatelj. (Str. 129.) Pa ne mislite, da boste spremljali neko kriminalno-detektivsko zgodbo. Spremljala vas bo duhovita pripoved, v kateri bodo še posebej uživali lju- bitelji narave, saj sta tako oče kot sin velika ljubitelja narave (spoznali boste kup najrazličnejših rib in ptic, ki živijo na Ni- zozemskem), kako se razplete roman, pa vam seveda ne pove- mo, naj ostane presenečenje. Mimogrede boste izvedeli nekaj zanimivih podatkov o varanju med zakonci, pa o tem, da je vsak deseti otrok, rojen v zakonu, 'izdelek' nekoga drugega, ne uradnega zakonskega očeta; pa da je narava poskrbela, da moški, ko 'naskoči' žensko, ki ni njegova žena, izloči veliko več spermijev kot takrat, ko to počne s svojo ženo (tako je narava poskrbela, da vsak pogumen samec zanesljiveje doseže ohranjanje svojega genskega materiala ...). Pa veliko bralnih užitkov! Na regijskem srečanju tambura- ških orkestrov, ki je bilo tekmo- valnega značaja, so se z izbranim naborom skladb predstavili tam- buraški orkestri Majšperk, Ruda Sever Gorišnica, Cirkovce, tam- buraši iz Cirkulan ter starejši in mlajši tamburaški orkester iz KUD Ivana Lončariča Trniče. Srečanje je strokovno spremljal priznani diri- gent in skladatelj Gregor Zagorc, ki je o slišanem dejal: »Vse skupi- ne in orkestri so prišli pripravlje- ni. Program je bil raznovrsten, od ljudskih skladb, preko popevk, zabavnih, pa vse do resnih prime- rov iz literature klasične glasbe. Velika pohvala za dober koncert in lep večer tamburaške glasbe gre vsem orkestrom in njihovim umetniškim vodjem ter dirigen- tom.« Ob tem je posebej izposta- vil tamburaški otroški orkester iz KUD Ivana Lončariča Trniče in o njem dejal, da gre za orkester, ki ima perspektivo ter da je delo z mladimi za tamburaštvo izjemne- ga pomena. Majšperk  Regijsko srečanje tamburašev Dober koncert in lep večer tamburaške glasbe Sredi februarja so v Majšperku zazvenele strune šestih tamburaških orkestrov, strokovno uho pa je presodilo, da bodo na jubilejnem, 40. srečanju tamburašev in mandolinistov Slovenije nastopili tamburaški orkestri Majšperk, Ruda Sever Gorišnica in Cirkovce. Foto: OI JSKD Ptuj Regijskega srečanja se je udeležilo šest tamburaških orkestrov in skupin, med njimi tudi tamburaši iz Cirkulan, ki so medse povabili ljudske pevce Prešmentane falote iz Stoperc. Ptuj  Razstava Likovne kolonije Malek 2019 Navdihnile so jih pesniške rime Na Ptuju se predstavljajo likovni ustvarjalci, udeleženci sedme Likovne kolonije Malek 2019, ki je potekala v organizaciji Likovno kulturnega društva Ormož in OI JSKD Ormož. Z deli Likovne kolonije Malek 2019 se bodo predstavili tudi v državnem svetu, je povedal predsednik Likudo Bohumil Ripak. Njihova mentorica je Tadeja Ozmec, prof. likovne vzgoje na OŠ Stanka Vraza v Ormožu. Udeležen- ci Likovne kolonije Malek vsako leto ustvarjajo na drugo temo. Po navadi izberejo znano osebnost z območja Ormoškega, ki je s svojim delom po- membno zaznamovala to okolje. Za leto 2019 je bil to mladi vsestranski Foto: MG Razstava je na ogled v Zlatem kotičku v Super mestu Sveti Tomaž  Veseloigra navdušila Župan z nemoralno preteklostjo? Tomaževski ljubiteljski igralci so pred kratkim, kljub že večim ponovitvam veseloigre Trije vaški svetniki, navdušili občinstvo. Gledalci so uživali v veseli, simpatični, poldrugo uro dolgi veseloigri, ki je s hudomušnimi zapleti, humorjem in domačim narečjem, povzročala salve smeha. Zgodba se vrti okrog župana Po- renta, ki je v društvu za moralo in čednost celo predsednik. V tem ne bi bilo sicer nič spornega, če se rav- no zaradi svoje nemoralne prete- klosti ne bi znašel v zagati. Po dol- gih letih namreč pridejo na plano ljubezenska pisma Črne Lizike, ki poleg župana bremenijo še dva ob- činska veljaka, Bavdeka in Šimeca. Na vsak način želi stranpoti pome- sti pod preprogo. A na poti mu stoji učitelj Tine, ki je sicer zaljubljen v njegovo hčerko Alenko, vendar pa županu ni nikakor po godu. Ker pa učitelju pridejo v roke ta sporna pis- ma, se situacija spremeni … V režiserski vlogi se je predsta- vila Jožica Rajh, sicer tudi vodja dramske sekcije KD Frana Ksavra Meška Sveti Tomaž. »Čeprav smo igro uprizorili že večkrat, nas ljudje še vedno sprašujejo, kdaj jo bomo zopet. Tako da smo z odigrano predstavo lahko zadovoljni. Igra je preprosta, v domačem narečju … Igramo za svojo dušo in dušo obi- skovalcev,« je povedala Rajhova in dodala, da je najtežje odigrati naj- bolj komične situacije. Glavno vlogo župana je odigral Matjaž Lipovšek, njegovo ženo Olga Majcen, njuno hči Nika Cizerl, z vlogo kmeta z vasi se je spopadel Ivan Rajh, s hčerjo pa Urška Belšak. Peka in Jakca je uprizoril Boštjan Geč, Jakčevo mamo Monika Me- ško, učitelja Matej Lovrec in župni- ka Jani Raušl. Foto: MH Velike skupine, pomladek, narečje in komedije Igralce na odru je spremljala tudi strokovna spremljevalka Mojca Redjko: »V prvi vrsti me je navdušilo to, kako velike so skupine in kako so medgeneracijsko zasnovane. Drugič, ni se treba bati, da bi dejavnost upadla, kajti pomladka je zelo veli- ko. Tretja posebnost na tem območju pa je, da je večina pred- stav v narečju, kar je dobro, če so teme ljudske. Vse predstave so bile komedije, ki je sicer zelo zahteven žanr. Zato se mi to zdi pogumno in glede na reakcije publike očitno uspešno,« je omenjene predstave ocenila Redjkova. umetnik Denis Žuran, navdih pa so iskali v njegovem pesniškem prven- cu z naslovom Na sončni strani ga- laksije. V Likudo zelo dobro sodelujejo tudi s Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnje Podravje in Likovno sekcijo dr. Šte e Cobelj. Pričujoča razstava je že tretja po vrsti, s katero se predstavljajo v tem ptujskem razstavišču. Umetni- ško in siceršnje sodelovanje pa nad- grajujejo še s humanitarno noto. Tudi letos se bodo skupaj udeležili avkcijske razstave, na kateri bodo zbirali sredstva za Nežo iz Središča ob Dravi, ki je zbolela za cerebralno paralizo. Za kulturne utrinke na od- prtju razstave je poskrbela Cecilija Bernjak, razstava pa bo na ogled dva meseca. Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020  COLOR CMYK stran 14 petek  28. februarja 2020Zdravstveni globus14 Kakšen je namen EKG Namen preiskave je odkriti motnje srčnega ritma, ishemične bolezni srca (pomanjkljiva pre- krvavljenost srca), nekatere druge bolezni srca, škodljivo delovanje zdravil in drugih učinkovin ter kon- trola srčnih vzpodbujevalnikov. Kdo opravlja elektrokardiogram EKG izvajajo zdravniki družinske medicine, enote nujne medicinske pomoči, pediatri in šolski zdravniki, bolnišnični zdravniki različnih spe- cialnosti ter centri za rehabilitacijo in zdraviliško zdravljenje. Kdo vas na preiskavo napoti Najpogosteje vas na preiska- vo napoti vaš zdravnik družinske medicine, ki je med kliničnim pre- gledom in vaših navedbah težav posumil na spremembo v delova- nju srčne mišice. Snemanje EKG spada med rutinske postopke enot nujne medicinske pomoči, intenzivne medicine in kardiolo- ških ambulant. Težko bi našli zdra- vstveno dejavnost, kjer se EKG ne bi opravljal. Čakalne dobe ni, prei- skava je dostopna skorajda v vseh ambulantah. Kako se pripravite na EKG Posebnih priprav preiskava ne zahteva. Se pa priporoča, da se predhodno umirite in sprostite. Kako preiskava poteka Preiskava se pretežno izvaja ambulantno. Med preiskavo boste ležali na hrbtu, slekli se boste do pasu in sezuli čevlje ter nogavice. Priporoča se, da ste psihično in fi - zično sproščeni, sicer so v izvidu vidne motnje. Elektrode nasta- vimo na točno določena mesta na telesu. Če je prsni koš močno poraščen, vam bodo morda pred- hodno odstranili nekaj dlak (brit- je), sicer pa nanesemo na mesta pritrditve elektrod kontaktni žele, ki izboljša prevodnost in oprijeml- jivost elektrod. Med snemanjem je priporočljivo, da mirno dihate in ste čim bolj sproščeni. Po kon- čanem snemanju odstranimo elek- trode, lahko se oblečete in greste ponovno k zdravniku. EKG tehnič- no namreč najpogosteje snema st- rokovno usposobljen kader, odčita pa ga vedno zdravnik. Koliko časa traja EKG preiskava Običajno traja preiskava do 5 mi- nut, v redkih primerih do 10 minut. Kakšne neprijetnosti lahko pričakujete Sama preiskava je neboleča in hitra. Največja neprijetnost, ki jo lahko pričakujete, je hladen obču- tek na koži ob stiku s kontaktnim gelom, morebitno odstranjevanje dlak z britjem in manjša rdečina na mestih kontakta elektrod s kožo, ki pa v nekaj urah do dneh izgine. Kakšne so nevarnosti preiskave Elektrokardiogram (EKG) je var- na in popolnoma neinvazivna pre- iskava. Kdaj bodo znani izvidi preiskave Izvid preiskave je znan takoj. Čemu bodo služili izvidi Izvidi preiskave pomagajo zdravnikom prepoznati številne te- žave s srcem, kot so motnje srčne- ga ritma, nezadostno prekrvavitev srčne mišice, prekomerno zade- belitev srčne mišice, stanjšanje ali odsotnost dela srčne mišice, omo- gočajo kontrolo srčnega spodbuje- valnika in pomagajo pri reševanju vaših zdravstvenih težav. Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Zdrava dlesen in znaki vnetja Ko primerjamo zdravo dlesen in dlesen z znaki gingivitisa, moramo biti pozorni na barvo in površino dlesni. Zdrava dlesen je bledo ro- žnate barve. Površina načeloma ne sme biti gladka, saj je gladka površina znak otekline. Na strani jezika oziroma neba mora biti dle- sen prislonjena ob zobni vrat kot noževa konica. Dlesen ne sme biti zadebeljena, ampak se mora tanko končati v prostem robu. Pri vnetju pa se barva dlesni spremeni od bledo rožnate do temno rdeče, pri kroničnem gingivitisu je dlesen lah- ko tudi modrikaste barve. Površina je zaradi otekline gladka, napeta. Oblika dlesni pri gingivitisu je zara- di otekline spremenjena. Kaj je vzrok gingivitisa Glavni vzrok vnetja dlesni je ko- pičenje zobnih oblog, plasti bakte- rij, ki nenehno nastajajo okoli zob, na njih in med njimi, predvsem na težko dostopnih mestih. Te bak- terije dražijo dlesni in lahko pov- zročijo vnetje. Včasih pa za vnetje niso krive bakterije, temveč drugi dejavniki, kot so različni virusi, gli- vice in plesni, genetski dejavnik, različna zdravila in skupina alergij. Prav tako lahko gingivitis sprožijo sistemske motnje, med njimi tudi velika skupina kožnih bolezni, ki se izražajo v ustni votlini, bolezni prebavil (na primer crohnova bo- lezen, ki se lahko kaže na dlesnih), različne krvne bolezni (na primer levkemija) in tako dalje. Na dle- sni se lahko kot gingivitis kažejo Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Elektrokardiogram (EKG) EKG ali elektrokardiogram je grafični zapis delovanja srčne mišice, ki ga zaznamo z elektrodami s površine telesa. Je preprosta in neboleča preiskava. Foto: Arhiv Foto: Dreamstime/M24 Največja napaka Krvavitev iz dlesni je glavni vnetni znak in ljudje se je običajno ustrašijo. Posledično čistijo samo na mestih, kjer ni krvavitve, in s tem ustvarjajo začarani krog. Ravno te dele je treba temeljito in predvsem pravilno čistiti in naj vas krvavitve ne ustrašijo, kajti če je gingivitis izrazit, lahko dlesen krvavi že na rahel dotik. Z odstranjevanjem vnetnega dražljaja se vnetna reakcija zmanjšuje, manjša je oteklina, tkivo je bolj čvrsto, tudi žilje je čvrstejše in tkivo sčasoma prenese večje mehanske obremenitve. Krvavitev običajno preneha v desetih dneh. tudi različne poškodbe, predvsem kemične, toplotne ali mehanske. Pogosto je to zaradi nepravilnega čiščenja oziroma neustreznih pri- pomočkov za čiščenje. Kako se pozdravi Z vzpostavitvijo dobre ustne higiene in preprostimi preventiv- nimi zobozdravniškimi posegi, kot je odstranitev zobnega kamna in drugih dejavnikov, ki omogočajo zadrževanje zobnih oblog, je mo- goče vnetje dlesni povsem odpra- viti in pozdraviti tako, da ne pusti trajnih posledic. Če odlašamo z zdravljenjem, pa vnetje dlesni lahko postane kronično. Sčasoma se tako iz vnetja dlesni razvije pa- Znotraj zamašene žleze pa se nato začnejo kopičiti bakterije, ki povzročijo nastanek ječmena na očesu. Ječmen na očesu pogosto spremljajo tudi bolečina oziroma nelagodje, srbečica in povečano solzenje. Kako ukrepati? Vseka- kor se izogibajte stiskanju tvorbe, saj bi s tem situacijo le poslabšali. Namesto tega raje sledite spo- dnjim napotkom oziroma preiz- kusite enega izmed omenjenih nasvetov. Ječmen zdravimo z obkladki kamilic ali koriandra Pomembno je, da se v času okužbe čim manj dotikamo očesa, saj lahko tako okužbo prenesemo tudi na druga področja očesa. Si- cer pa se za zdravljenje uporablja- jo antibiotična mazila in kapljice. Pomagajo tudi topli obkladki, saj se zaradi toplote ječmen odpre in izprazni. Kot obkladek uporabite čisto gazo, ki jo namočite v toplo vodo in si jo polagate na oko trik- rat do štirikrat na dan od 10 do 15 minut. Nekateri si pomagajo tudi z izpiranjem ječmena s kamilica- mi. Če pride do hitre rasti ječme- na, krvavitve ali se po dveh tednih še vedno ne zaceli, se obrnite na svojega osebnega zdravnika. Spet drugi pa v primeru ječmena na očesu priporočajo izpiranje z mlačnim čajem iz koriandrovih semen. Kos kumare ali krompirja Da bi bil občutek, ki spremlja ječmen na očesu, manj neprije- ten, so poleg toplih priporočljivi tudi hladni obkladki. Pri tem si lahko pomagate kar s koščkom kumare ali krompirja, ki ste ga pred tem za nekaj časa postavili v hladilnik. To bo poskrbelo za osvežujoč občutek ter ublažitev bolečin in vnetja. Kako preprečiti nastanek ječmena Boljša kot kurativa je zagoto- vo preventiva. Če ste nagnjeni k nastanku ječmena, tako dvakrat na teden na svoje veke položite tople obkladke, ki bodo preprečili zamašitev žlez lojnic. Proti zama- šitvi pomaga tudi laneno olje, ki ga lahko vsak dan zaužijete po žli- ci ali ga dodate v solato. Nikar pa ga ne prekuhavajte, saj bo tako izgubilo pozitivne učinke. Ječmen pogosto nastane tudi zaradi po- manjkanja vitamina A, zato uživaj- te dovolj ribjega olja, jeter in jajč- nih rumenjakov, ki so bogati z re- tinolom. Poleg tega lahko okužbo preprečite z rednim umivanjem rok in pa tako, da se ne dotikate oči. Če ima ječmen nekdo v druži- ni, pazite, da ne uporabljate iste brisače. Foto: Dreamstime /M24 Ječmenček na očesu Dokler se ne znebite ječmena na očesu, je odsvetovana uporaba ličil, saj lahko dodatno razdražijo področje okoli oči in pospešijo čas celjenja. Podobno pa velja tudi za kontaktne leče. Če imate ječmen, bodite še posebej temeljiti pri umiva- nju rok. Hkrati pa poskušajte biti pozornejši na to, kdaj se- gate proti obrazu oziroma očem, in se pravočasno ustavite. Izogibajte se dražečim snovem (dim, zakajen prostor, izpu- šni plini), premočni svetlobi in suhim prostorom. Zatemnite si prostor, počivajte, nosite sončna očala in čim manj obre- menjujte oči z branjem, gledanjem televizije in podobno. Tedenski mikroskop Lojnice na naših vekah Ječmen ali ječmenček je pogosto poimenovanje za rdečo bulico, ki je videti kot mozoljček in ki se običajno pojavi na veki ali pa ob robu očesa. Pomagajmo si Gingivitis - vnetje dlesni, ki je ozdravljivo Gre za blago obliko bolezni dlesni, ki po navadi povzroči pordelost, oteklost in krvavenje tkiva dlesni, zlasti med ščetkanjem ali uporabo zobne nitke ali ob ugrizu v kaj trdega, recimo jabolko. Gingivitis je v zgodnjih stadijih ozdravljiv, zato je pomembno, da se pogovorite z zobozdravnikom in razumete svoje simptome, preden se razvijejo v drugačne težave. rodontoza, ki povzroča propada- nje zobnih tkiv. Sprva propadajo samo dlesni, ko pa začne propada- ti tudi kost, je škoda že zelo velika, saj se začnejo zdravi zobje majati in izpadati. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  28. februarja 2020 Za kratek čas 15 APATRID - oseba brez državljanstva, IRKUTSK - mesto v južni Sibiriji, CAMERA OBSCURA - zaprta škatla, v katero prihajajo žarki skozi majhno odprtino in napravijo sliko na nasprotni steni Venera vam bo podarila paleto ugodnih informacij v ljubezni. Na delovnem mestu bo pri- ložnost svetlobnih preobratov. Pravzaprav boste morali po- paziti, da ne boste iskali lažjih poti. Notranje se boste pilili in učili duhovnih zakonitosti in ezoteričnih veščin. Prisluhnili boste glasu svoje- ga srca. Tako se boste odločili pravilno in našli vero in upa- nje. Sprostili vas bodo pogovo- ri, prijetna glasba in narava. Omenjene reči bodo polepšale življenje in vam podarile krila. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni in varujte se prirojene trme. Blesteli boste na delovnem mes- tu in korak za korakom nap- redovali v znanju. Morda ne boste takoj dosegli tistega, kar si boste želeli. Življenje vam bo ponudilo možnost za osebno rast. S svojim znanjem in iz- kušnjami boste radi pomagali drugim ljudem. V ljubezni se bodo kresale iskre sreče. Zvezdni ples bodo plesale samske predstavnice in sam- ski predstavniki. Na delu bo Amorjeva puščica in tako bo prijetno in veselo. Življenje vam bo ponudilo novo mož- nost in osebnostno rast. Blesteli boste v službi. Resnica bo, da boste imeli več nalog in obve- znosti – toda vsemu boste kos. Jutra vam bodo pričarala po- sebno veselje. Sprostila vas bo dinamična glasba. Na dogodke, ki bodo prihajali, boste morali pogledati z drugega zornega kota. Službeno se bodo zade- ve uredile in vendarle ne boste smeli odigrati na prvo žogo. V ljubezni boste morali jasno in glasno povedati svoje mnenje. Toplo sonce bo ogrelo vaše srce. Pridobili boste upanje in ener- gija se bo širila in rasla. Na svoj način vas bodo privlačile skrivnosti in tiste dejavnosti, ki tako ali drugače odstopa- jo. Izzivi na delovnem mestu bodo stopili v ospredje. Družili se boste z ljudmi, ki vam bodo kazali prave poti. Sledili boste svoji resnici. V svoje življenje boste privabljali ljudi, ki vas bodo osrečili. Naš- li boste tudi upanje in sledili ugodnim vetrom v službi. Pri vsem tem ne boste smeli spre- gledati smerokazov. Zadeve boste morali reševati postopo- ma in korak za korakom. Nuj- no se bo prilagoditi v ljubezni. Imeli boste polne roke dela in delovnih obveznosti. Za- dev se boste lotili postopoma in temeljito. Morda boste celo malo prehitevali in se že v tem obdobju odločili za spomla- dansko čiščenje. Ljubezenska sreča bo podobna gugalnici in pravilno bo, da boste usmerili svoje misli v pozitivni smeri. Romantična doživetja vam bodo pomagala tako na oseb- ni kot duhovni ravni. Svoje mnenje boste povedali odločno in vendarle boste morali popa- ziti na ostrino besed in mišlje- nja. Nakazano je, da vas bodo sprostili sprehodi in da boste odločeni dokončati nekaj iz preteklosti. V igri usode boste imeli več od- ločitev. Sprejeli boste tisto, ki vam bo prinesla veselje. Doka- zali boste, da zadevam znate priti do dna in tako boste do- živeli kopico uspehov. Nekoliko težje bo, če se bodo stvari odvi- jale drugače. Sprostili vas bodo pogovori in izmenjava mnenj. Spodbudne iztočnice boste do- bili v komunikaciji. Nakazano je, da boste veliko na poti in med ljudmi. Stvari se bodo ši- rile na drzen in temeljit način. Tako boste našli v sebi moč, da boste na kreativen način kos izzivom, ki bodo prišli. Služ- ba: sledili si bodo nenavadni preobrati. Pluli boste po nekoliko nemir- nem morju. Zadeve se bodo od- vijale na drzen način in našli boste tudi pot do osebne sreče. Tišina vam bo vlila zaupanje in dobili boste odgovore na svo- ja vprašanja. Službeno boste kreativni in fi nančno uspešni. Ljubezen: občutila se bo močna potreba po čustveni varnosti. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Tedenski horoskop do 5. marca Petek, 28. februarja 9:00 Ptuj, Špajza modrosti: Počitnice v špajzi: Portret malo drugače – tudi iz revij 10:00 Ptuj, CID: S CID-om v zimskih počitnicah: Mladinska fi lmska delavnica Luksur produkcije 18:00 Sp. Hajdina, lokal Kavalo: občni zbor ŠD Hajdina 18:00 Hajdoše, hotel Roškar: občni zbor Planinskega društva Hajdina 18:00 Ptuj, Gostilna Kozel: 24. zbor Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice 19:00 Zg. Polskava, kulturni dom: predstava Medeni teden, 23. gledališki dnevi – območno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin 19:00 Ptujska Gora, degustacijski prostor TIC-a: vinski večer z vini Arnečič 19:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: slavnostna akademija ob 30. obletnici ustanovitve Demosa v Ormožu Sobota, 29. februarja 10:00 Makole, kmetija Vovk, Stari Grad 83: delavnica predstavitvene vzgojne rezi visokodebelnih sadnih dreves in drugih opravil v travniškem sadovnjaku 11:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: pohod z rdečimi baloni ob mednarodnem dnevu redkih bolezni – sprehod po ptujskih ulicah 14:00 Cirkulane, kmetija Črnivec, Brezovec 11: delavnica predstavitvene vzgojne rezi visokodebelnih sadnih dreves in drugih opravil v travniškem sadovnjaku 17:00 Hajdina, lovski dom: občni zbor LD Boris Kidrič 18:00 Cirkulane, večnamenska stara dvorana: 20. redni občni zbor Društva rejcev drobnice Haloze 18:00 Šmartno na Pohorju, OŠ: predstava Moj ata socialistični kulak, 23. gledališki dnevi – območno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin 19:00 Žetale, večnamenska dvorana: 24. redni občni zbor Strojnega krožka Žetalanec 19:00 Majšperk, kulturna dvorana KPC: komedija, v kateri Franček in Micka predstavljata Haložani.smo Nedelja, 1. marca 15:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: predstava Stojepiski, 23. gledališki dnevi –območno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin 18:00 Črešnjevec, dom kulture: predstava Klopca v parku 19:00 Videm, občinska dvorana: komedija Podnajemnik Mestni kino Ptuj petek, 28. februarja: 16:30 Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje!; 18:00 Fantazijski otok; 20:00 Prekla sobota, 29. februarja: 16:30 Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje!; 18:00 Prekla; 20:20 Fantazijski otok nedelja, 1. marca: 16:30 Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje!; 18:00 Fantazijski otok; 20:00 Prekla Prireditvenik Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  28. februarja 2020Poslovna in druga sporočila16 Cena vstopnice: 12 €. Predprodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, DARINKA Juršinci, Sandra SPUHLJA, Tajništvo Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 29. marec 2020, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju Maja Oderlap Tjaša in Uroš Nuša Derenda Nina Donelli Werner Neda Ukraden Davor Borno Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020  COLOR CMYK stran 17 statistika po odigranih nekaj več kot 180 minutah igre zgovorna same zase … „Realno lahko rečem, da imamo veliko težav v igri, kar bomo seveda analizirali in posku- šali popraviti že do sobotne tekme z Bravom v Ljubljani,“ je bil realen Nemanja Jakšić. Pred tem so gostje zapravili dve najlepši priložnosti na tekmi, ko jim ni uspelo izkoristiti napak v obram- bi Aluminija: v 32. minuti je Kontek v zadnjem trenutku izbil žogo pred Radićem na treh metrih od gola, v 55. minuti pa Pantalon tik pred Pe- trovićem … V naslednjih dveh krogih se bo Aluminij pomeril z dvema moštvo- ma iz Ljubljane: v soboto, 29. 2., v gosteh pri Bravu, v torek, 3. 3., pa bo v svoji „šumi“ gostil Olimpijo. Jože Mohorič Nogometaši Aluminija so tudi v drugi tekmi spomladanskega dela sezone prikazali igro močno pod nivojem tretjeuvrščene ekipe 1. slovenske lige, a so vseeno vknji- žili dragocene tri točke. Temu je v največji meri botrovalo popolno pomanjkanje samozavesti pri naj- slabši ekipi lige Rudarju, ki v tej sezoni enostavno „ne zna več zma- govati“. Zadnjo zmago so Velenjča- ni dosegli pred več kot sedmimi meseci, maja lani na tekmi v Celju, ko so slavili 0:2 … V ekipo Aluminija sta se po od- služeni kazni vrnila Ivan Kontek in Nemanja Jakšić, kar je na klop po- sadilo Luka Petka, Tilen Pečnik pa zaradi rdečega kartona tako ali tako ni imel pravice nastopa. Ob Petku je bila na klopi še celotna falanga do- mačih igralcev: Luka Janžekovič, Nik Marinšek, Aljaž Ploj, Luka Štor in David Flakus Bosilj, prednost so dobili igralci iz Hrvaške in Srbije Ma- tija Kovačić, Miloš Šaka, Stipe Vrdo- ljak, Renato Pantalon, Ante Živko- vić, Mihael Klepač, Nikola Leko in že omenjena Kontek in Jakšić. Glede same tekme je novinar- ska beležnica ostala skorajda pov- sem nepopisana. Nekateri igralci so svetlobna leta daleč od forme iz jesenskega dela sezone, ko so v prvi vrsti navduševali s pristopom, za nameček pa še z goli, podajami, preigravanji … Ko je eden izmed kakšne stotnije gledalcev pred kon- cem prvega polčasa glasno zaklical „ali spite?“, ga velika večina na igri- šču sploh ni razumela. Že drugič zapored je Grubor v drugem polčasu iz igre povlekel edinega pravega kreatorja igre, kapetana Vrbanca, ki je jeseni zbral 7 asistenc, največ med vsemi igral- ci lige. To seveda ni pripomoglo k pretočnosti igre, vse je bilo bolj ali manj prepuščeno navdihu kakšne- ga posameznika. Točno to se je zgodilo v drugi minuti sodnikovega podaljška, ko je Štor (v 62. minuti je zamenjal Kle- pača, ki je igral povsem „svojo tek- mo“) prekinil akcijo Rudarja, akcijo sta nadaljevala Marinšek in Jakšić, slednji je z natančno podajo s strani v sredini kazenskega prostora našel Živkovića, ki je na kakšnih sedmih metrih prisebno reagiral in žogo poslal v mrežo – 1:0. Veselje med igralci Aluminija je bilo razumljivo nepopisno, Velenjčani pa so samo nemočno obsedeli na zelenici … To je bil obenem edini strel no- gometašev v rdečih dresih v okvir vrat na celotnem srečanju … Če k temu dodamo še dejstvo, da na prejšnji tekmi v Celju niso sprožili niti enkrat v okvir vrat, potem je V letošnji sezoni Aluminij beleži najbolj- še rezultate v zgodovini sodelovanja v 1. ligi, praktično vse mu gre kot po maslu. Jesenski del so šumarji končali na 2. mestu lestvice, le za Olimpijo in celo pred Maribo- rom, vsi jih označujejo za največje pozitivno presenečenje sezone. V zimskem prestop- nem roku so za nameček izpeljali največji prestop v zgodovini kluba, Dejan Petrovič je po 12 letih igranja za rdeče-bele odšel v dunajskega velikana Rapid. Tudi drugi del sezone so začeli rezul- tatsko spodobno (poraz v Celju in zmaga doma proti Rudarju), a je v ekipi opazna precejšnja sprememba, ki med najzvestej- šimi privrženci ni ostala neopazna. Pa pri tem nimamo v mislih dejstva št. 1, da so igralci Aluminija v uvodnih dveh tekmah, v več kot 180 minutah čiste igre, zmogli le en sam samcat strel v okvir gola tekmeca. Da so imeli pri tem 100 % izkoristek in so iz edinega točnega strela zabili en gol in z njim celo osvojili tri točke, je v veliki meri zgolj naključje in neverjetna slabost tekmeca (Rudarja). Še bolj zaskrbljujoče od tega je dejstvo št. 2: v prvi postavi Aluminija na tekmi proti Rudarju sta bila zgolj dva igralca iz doma- čega okolja (lahko pa to razširimo tudi na celotno Slovenijo): Jure Matjašič in Matic Vrbanec. So v vmesnem času – med zim- skim premorom – pri NK Aluminij sprejeli kakšne nove usmeritve, ki jih zgolj niso že- leli deliti s širšo javnostjo? V Kidričevem so se doslej vedno glasno in zelo ponosno ponašali z lastno nogometno šolo, z igralci, ki se v šumi kalijo v najvišjem rangu mladinskega in kadetskega tekmova- nja Slovenije. Iz te šole so izšli številni igral- ci, ki smo jih lahko občudovali tudi v članski in mladinskih reprezentancah Slovenije. Spomnimo na brata Damjana in Saša Gaj- serja, Marka Kmetca, Martina Milca, Dejana Petroviča in Matica Vrbanca, svoj del so v mladinski šoli oddelali tudi Rajko Rotman, Boban Jovič, Antonio Mlinar Delamea, za- četne članske korake sta v Aluminiju nare- dila Matic Črnic in Ivan Firer … Za reprezen- tanco je zaigral že tudi Jure Matjašič. Vsi ti (in zagotovo še kateri) so bili v kakšnem trenutku članski ali mladinski reprezentanti Slovenije! Jasno je, da so lahko v Kidriče- vem upravičeno ponosni na vse te igralce. Začetek letošnje sezone je bil glede se- stave ekipe povsem v skladu z doslej znano strategijo kluba, ki je velik poudarek dajala domačim igralcem. V 2. krogu jesenskega dela so se Kidričani ekipi Triglava npr. upirali s šesterico domačih igralcev v začetni pos- tavi. To so bili Luka Janžekovič, Dejan Pet- rovič, Matic Vrbanec, Jure Matjašič, Luka Štor in Alen Krajnc – več kot polovica mo- štva! Ta številka je jeseni glede na poškodbe in kartone variirala med pet in sedem (le v enem primeru je padla na tri, proti Triglavu v gosteh ob porazu 1:0). Gledalci so zaradi dvojega – dobrih rezultatov in spremljanja »domačih pubecov« – v vedno večjem števi- lu začeli prihajati na stadion, podpora je bila večja kot kdajkoli … »Tihi začetek nove ere« se je zgodil v zadnjih dveh jesenskih tekmah, ko sta bila v postavi le še Petrovič in Vrbanec. Medtem ko smo takrat še mislili, da je to zgolj naključje, pa je začetek pomladi to ovrgel. Le zaradi kartonov Konteka in Jakšiča so bili v uvodni tekmi spomladanskega dela sezone v prvi postavi štirje domačini (Petek, Vrbanec, Matjašič, T. Pečnik), proti Rudarju znova dva. Je to naključje ali novi vzorec, presodite sami. Zdi se, da so pri Aluminiju zelo hitro poza- bili, s kom so izpeljali največji prestop v zgo- dovini kluba, pa tudi št. 2 in 3 sta iz domačih logov: Martin Milec in Luka Štor. Lahko še nadaljujemo z Rokom Kidričem, Erikom Gli- ho, Lovrom Bizjakom, Blažem Kramarjem … Za uravnoteženje sta nekoliko poskrbela Francisco Tahiraj in Derrick Mensah, a real- no gledano le za majhen del … Dejan Petrovič se je ob slovesu od Aluminija posebej zahvalil vsem, ki so mu v preteklosti omogočili, da je pri svojih 22 letih zbral že več kot 100 nastopov v elitni slovenski ligi. »Hvala vsem, ki so v uvodnih letih moje članske kariere spregledali napake in mi ponujali nove in nove priložnosti,« je bil njegov stavek. Za največji prestop v zgodovini kluba so pač bile potrebne nekatere »žrtve« … Da ne bi ostalo samo pri enosmernem razmišljanju o prestopih domačih igralcev, lahko v tem kontekstu omenim primer Ili- je Martinovića, ljubljenca navijačev ter ob Petroviču in Vrbancu najbolj izstopajočega posameznika jesenskega dela prvenstva. Verjamem, da bi bili vsi spremljevalci Alu- minija izjemno zadovoljni s podaljšanjem sodelovanja, če pa to ni (bila) opcija, pa z njegovim prestopom v drug klub, s katerim bi klub pol leta pred iztekom pogodbe ne- kaj zaslužil. A ni se zgodilo ne eno ne drugo, kar je v tem trenutku za vse vpletene najs- labša opcija … Ob vsem tem kadrovanju pa se samo od sebe postavlja še eno vprašanje: ali so igralci od drugod avtomatično boljši od domačih? Kako si drugače razlagati dejstvo, da je mesto v začetni enajsterici Aluminija po prihodu v Kidričevo nemudoma zasedel igralec, ki je v jesenskem delu sezone za slovenskega drugoligaša odigral le pet tekem, tri od tega v začetni enajsterici? Pa ima Aluminij na njegovem igralnem mestu mladinskega reprezentanta Slovenije … Pa to ni edini takšen primer … Je to začetek spremembe DNK-zapisa Aluminija? V katero smer bo šla nadaljnja pot? Jože Mohorič Atletika Medalje, naslovi in rekordi za ptujske atlete Stran 19 Rokomet Prvakom nuditi odpor čim dlje Stran 19 Na tekmi tudi Petrovič in Martinović Po tekmi smo pred slačilnicami opazili znana obraza, ki sta bila glavna tvorca jesenske pravljice Aluminija – Dejana Petroviča in Ilija Martinovića. Prvi je v soboto odigral celotno tekmo v dresu Rapida. „Na Dunaju je vse super, domala neverjetno, vse se odvija zelo hitro. Res je, tudi zaigral sem že, kar vse skupaj dela še bolj pravljično,“ je žarel Deki, ki se je iskreno veselil zmage svojega nekdanjega moštva. Ljubljenec navijačev Aluminija Ilija Martinović je bil manj zgovoren, čestital je so- igralcem, pozdravil in odhitel v noč ... Nemanja Jakšić, Aluminij: „Veselimo se treh točk, ki nam veliko po- menijo v borbi za evropska tekmovanja. Tekma je bila sicer težka, ne- kako smo preveč poskušali 'na silo'. Imamo nekaj novih igralcev, kar je po eni strani delno opravičilo, po drugi pa tudi ne. Tekme nas tudi v prihodnje čakajo vsake tri dni, zato moramo hitro popraviti določene stvari, če želimo ostati visoko na lestvici.“ Andrej Panadić, trener Rudarja: „Najbolj zgovoren je pogled v našo slačilnico, kjer igralci žalostni sedijo v tišini. Kljub ogromnemu vlože- nemu trudu prejmemo gol v zadnjih sekundah, pretekli teden pa proti Triglavu v zadnjih sekundah prvega polčasa. Tega si resnično nismo zaslužili!“ Motokros Tim začenja z obrambo naslova svetovnega prvaka Stran 18 Nogomet Poraz Olimpije vplival na energijo Maribora Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si 1. SNL, 23. krog: Bravo – Aluminij, v soboto ob 14.30 v Športnem parku Šiška v Ljubljani. Dosedanji medsebojni tekmi v sezoni: 5. krog: Bravo – Aluminij 0:1 (Štor); 14. krog: Aluminij – Bravo 5:1 (Krajnc 2, Leko, Živković, Klepač; Primc). Aluminij – Rudar 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Živković (92.). ALUMINIJ: Kovačić, Pantalon, Kontek, Vrdoljak, Jakšić, Šaka (od 79. Čermak), Matjašič, Vrbanec (od 72. Marinšek), Klepač (od 62. Štor), Leko, Živković. Trener: Slobodan Grubor. RUDAR: Radan, Pavlović, Filipo- vić, Džinić, Anđelković, Ćosić, Črn- čič, Kuzmanović, Krefl , Petrović (od 90. Panadić), Radić (od 69. Kopriv- nik). Trener: Andrej Panadić. Nogomet  1. SNL, 22. krog Zmaga brez pravega sijaja Nogomet  NK Aluminij So v Kidričevem spremenili začrtano smer? Foto: Črtomir Goznik Ante Živković (Aluminij) je iz edinega (!) neposrednega strela na gol v zadnjih dveh tekmah Aluminija svojemu klubu zagotovil tri točke. Foto: Črtomir Goznik Slobodan Grubor, trener Aluminija Štajerski TEDNIK petek, 28 2. 2020  COLOR CMYK stran 18 Najzanimivejša tekma kroga je bila odigrana v Murski Soboti, kjer so gostovali državni prvaki iz Ma- ribora. Na obeh trenerskih klopeh so med akterji številne povezave iz preteklosti: na eni strani Darko Milanič in njegov pomočnik Sašo Gajser, na drugi Ante Šimundža in njegov pomočnik Damjan Gajser. Bolje se je razpletlo za prva dva … Oba trenerja sta bila po koncu tekme zelo »gentlemanska«, oba sta hvalila svoje igralce, a tudi tek- mece. Zagotovo je v dobršni meri na energijo ekipe Maribora na Faza- neriji vplival poraz Olimpije proti Triglavu (tekma v Ljubljani je bila odigrana dan prej, že v torek), ki je vijoličastim v primeru zmage omo- gočal močno približanje tekmecem na prvenstveni lestvici. Kljub temu energija sama po sebi ni bila dovolj, potrebna je bila dobra izvedba na igrišču, a je bila s tem dodatnim vložkom Maribora nekako izenače- na s tisto energijo, ki so jo navijači Mure dajali svojim ljubljencem. Rok Kronaveter se je še enkrat izkazal za ključnega moža Milaničeve čete, njegov vodilni zadetek je močno prevagal tehtnico. Mura je v nada- ljevanju igrala boljše, tudi izena- čila, a je Mariboru uspelo tekmo zapeljati v želeno smer. Odsotnost Luke Zahovića (zaradi poškodbe bo manjkal kakšen mesec) je Milanič uspešno izničil z nekaj rošadami na igrišču, na koncu je zadel še z me- njavo, saj je rezervist Andrej Kotnik poskrbel za zmagoviti gol. Olimpija je v večnem derbiju v soboto izgledala dobro, močno, a je že nekaj dni kasneje odigrala sla- bo tekmo proti Triglavu. Gorenjci so sredi Ljubljane zasluženo slavili, bili so veliko bolj konkretni in na- tančnejši od tokrat skromnih zma- jev. Triglav je edina ekipa s polnim izkupičkom po dveh spomladanskih krogih. Nova sezona svetovnega prven- stva v motokrosu je pred vrati, 1. marca se bodo najboljši na svetu v boj pognali v Matterley Basinu v Veliki Britaniji. Naslov prvaka v na- jmočnejši kategoriji MXGP bo branil Tim Gajser. »Že dolgo nisem imel tako dobrih priprav. Več športov lahko vklopiš v pripravljalno obdobje, tek, pla- vanje, kolesarjenje, tako da lahko narediš vrhunski trening. Rad se vozim s kolesom in naredim kakšen skok, da ni preveč monotono samo na motorju in v telovadnici,« je na druženju s sedmo silo pred novo sezono povedal Gajser. Hitro se je spoprijateljil tudi z novim motorjem. »Že lanski je bil vrhunski, osvojili smo naslov svetovnega prvaka (smeh). Najbolj sem navdušen, da ko misliš, da ga ne moreš izboljšati, pridejo s čim novim. Takoj ko sem naredil ne- kaj krogov, sem se počutil doma na njem,« je povedal Tim, ki odlič- no sodeluje z inženirji pri Hondi: »Usedemo se in povem, kaj želim. Novembra pridejo in pripeljejo nov motor. Imajo ogromno posluha, vse, kar jim rečem, naredijo. V os- novi sem želel imeti čim močnejši in bolj vodljiv motor.« S konkurenco se ne obremen- juje. »Vsak skuša narediti tisto, kar si je zadal čez zimo. Herlings bo eden glavnih tekmecev, mogoče Cairoli. Morda tudi moj moštveni sotekmovalec, pa še vsi stari znan- ci. Prihajajo pa tudi novi, kot je Prado. Ogromno jih je, precej nas bo primerljivih. Morda Cairoli še ni stoodstoten, poškodba ramena se mu še malo vleče, bomo pa videli,« o tekmecih še noče preveč razmišl- jati Gajser. »Glavni cilj je ubraniti naslov svetovnega prvaka, si pa želim, da bi lahko užival in da bi ostal zdrav. Samo tako, da si vsak teden stoods- totno pripravljen, je mogoče dirkati,« je dejal Tim in potrdil, da se že pogaja s Hondo za novo pogodbo, sedanja se namreč po tej sezoni izteče. UR Vse bližje je dan potrditve, ko naj bi Viktor Trenevski uradno prevzel mesto glavnega trenerja Drave. S tem ptujski drugoligaš stopa na novo pot, pomembno vlogo pri tem pa igrajo nekdanji soigralci iz časov prve lige: Gennaro Chietti, Sead Zilić in Viktor Trenevski. Chi- etti ima kot nekdanji igralec Drave velike zasluge za angažiranje nove- ga vlagatelja Salvia Passanta, glav- ni vezni člen zgodbe med Dravo in Italijani je Sead Zilić, Trenevski pa bo sedaj po vseh napovedih v roke vzel dirigentsko palico moštva. 47-letni Makedonec je trenersko kariero začel v Zavrču, kjer je ekipo vodil med julijem 2012 in marcem 2014. Njegove naslednje postaje so bile Črna gora (Dečić Tuzi, Kom Podgorica) in Makedonija (Rabot- nički Skopje). Nazadnje je deloval v Črni gori, kjer je v 1. ligi vodil ekipo Kom Podgorica. Za spoznavanje nove ekipe bo imel zelo malo časa, saj se prven- stvo za Dravo začne že v petek, 6. marca, ko bodo Ptujčani na do- mačem igrišču gostili ambiciozno Nafto. JM Na državno tekmovanje ekipi OŠ Destrnik- Trnovska vas in OŠ Črešnjevec Območno tekmovanje osnovnih šol iz Podravja je v organizaciji Za- voda za šport Ptuj in izvedbi Ša- hovskega društva Ptuj v sredini februarja potekalo v večnamenski dvorani v Spuhlji. Skupno je v vseh konkurencah nastopilo 30 ekip. Na državno tekmovanje sta se uvrstili zmagovalni ekipi v konkurenci fantov in deklet do 15. leta starosti – OŠ Destrnik-Trnovs- ka vas (dekleta) in OŠ Črešnjevec (fantje). Rezultati: - dekleta do 12. leta (6 ekip): 1. OŠ Črešnjevec 12, 2. OŠ Poljčane 11, 3. OŠ Ljudski vrt-Grajena 8, 4. OŠ Kidričevo 7, 5. OŠ Gorišnica 5, 6. OŠ Makole 2; - fantje do 12 let (14): 1. OŠ Ljudski vrt 17, 2. OŠ Črešnjevec 1 17, 3. OŠ Majšperk 10, 4. OŠ Gorišnica 3 10, 5. OŠ Makole 10, 6. OŠ Poljčane 9 … - dekleta do 15 let (1): 1. OŠ De- strnik-Trnovska vas; - fantje do 15 let (9): 1 OŠ Črešn- jevec 18, 2. OŠ Poljčane 14, 3. OŠ Mladika 14, 4. OŠ Makole 10, 5. OŠ Laporje 9, 6. OŠ Destrnik-Trnovska vas 8 … UR petek  28. februarja 2020Šport18 Nogomet  1. SNL Poraz Olimpije vplival na energijo Maribora Motokros  Tim Gajser »Želel sem imeti čim močnejši in bolj vodljiv motor« Nogomet  NK Drava Prve trenerske izkušnje nabiral v Zavrču Šolski šport  Šah Foto: Grega Wernik / m24.si Nogometaši Maribora so v tretji medsebojni tekmi v sezoni prvič ugnali Muro - prvi dve tekmi sta se končali z remijema. Na fotografi ji sta v dvoboju Aleks Pihler (Aluminij) in Jon Šporn (Mura). V lanski sezoni je Tim Gajser slovenske ljubitelje motokrosa navduševal iz tedna v teden, tekmeci so ga zvečine gledali v hrbet. Nova sezona se začne 1. marca v Veliki Britaniji. Foto: Črtomir Goznik Viktorja Trenevskega ptujska publika kot igralca pomni po vrhun- skem tehničnem znanju, bil je tudi odličen izvajalec prostih strelov. 20 dirk V letošnjem koledarju SP je 20 dirk, med njimi večina klasičnih, ka- mor spadajo nizozemski Valkenswaard, italijanska Maggiora, češki Lo- ket, belgijski Lommel ... Pa seveda tudi Pietramurata v Trentinu, ena Gajserjevih najljubših prog, kamor ga pride spodbujat tudi ogromno navijačev v rdečem in rumenem. Prvič je letos na koledarju prizorišče Kymiring v bližini Lahtija na Fin- skem, pa Džakarta v Indoneziji. V koledarju je tudi dirka na Kitajskem, ki je za zdaj kljub številnim odpovedim športnih dogodkov zaradi ko- ronavirusa še niso odpovedali, a tudi prizorišča še niso določili. REZULTATI 22. KROGA: Aluminij – Rudar 1:0 (0:0); Mura – Maribor 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Kronaveter (17.), 1:1 Šušnjara (66.), 1:2 Kotnik (86.); Olimpija – Triglav 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Milanović (40.), 0:2 Ćerimagić (72.); CB 24 Tabor Sežana – Domžale 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Vujadinović (17.), 1:1 Zebić (35.), 2:1 Stevanović (74.); Celje – Bravo 2:2 (1:1); strelci: 0:1 Baturina (10.), 1:1 Benedičič (24.), 1:2 Ogrinec (49.), 2:2 Vizinger (69.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 22 13 4 5 48:27 43 2. MARIBOR 22 12 6 4 40:22 42 3. ALUMINIJ 22 12 5 5 40:21 41 4. CELJE 22 10 8 4 45:24 38 5. MURA 22 9 9 4 35:27 36 6. TRIGLAV KRANJ 22 8 2 12 30:50 26 7. DOMŽALE 22 7 4 11 31:41 25 8. CB24 TABOR SEŽANA 22 6 4 12 25:36 22 9. BRAVO 22 5 6 11 27:41 21 10. RUDAR VELENJE 22 0 8 14 21:53 8 Priložnost za podoben dosežek so imeli tudi Celjani, ki so na doma- čem stadionu gostili Bravo. A so se hitro znašli v težavah (beri zaostan- ku), iz še večjih pa jih je rešil vratar Matjaž Rozman, ki je ubranil kazen- ski strel Mustafu Nukiću. Namesto vodstva 0:2 so se morali pri Bravu kmalu nato soočiti z izenačenjem, kar pa jih ni vrglo s tira v tolikšni meri, da ne bi povedli še enkrat, tokrat z golom Sandija Ogrinca. A so Celjani z novim izenačenjem znova pokazali svojo moč. Na domačem igrišču so doslej osvojili 25 točk (12 tekem), s čimer v tej prvini zaostaja- lo le za Aluminijem, ki je na 11 doma- čih tekmah osvojil izjemnih 26 točk. Prvo zmago v vlogi trenerja je na klopi Sežancev vpisal Mauro Camo- ranesi. Veliko slabše jo je odnesel njegov kolega na nasprotni strani, Andrej Razdrh, ki se je jeseni k Dom- žalam preselil prav iz Sežane. Pozi- mi je iz tega kluba k sebi zvabil še napadalca Predraga Sikimića, oba pa sta še drugič zapored igrišče za- puščala razočarana. Kako dolgo bo še trajala kriza Domžalčanov? JM Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020  COLOR CMYK stran 19 Za mnoge atlete je vrhunec zim- ske sezone iz tekmovalnega vidika predstavljalo Prvenstvo Slovenije v dvorani za člane in članice. To tek- movanjeje bilo v soboto in nedeljo v olimpijskem centru v Novem mes- tu. Gre za sodoben kompleks, v ka- terem je Atletski klub Krka izvedel celovito tekmovanje. Na Dolenjskem so se zelo izkazali člani Atletskega kluba Ptuj, saj so skupno pobrali šest medalj, od tega štiri naslove državnih prvakov, dosegli so tudi štiri osebne rekorde. Dva naslova najboljšega v Slove- niji je osvojil Žan Viher (letnik 1999). V skoku v daljino je prejel zlato me- daljo, potem ko je močno izboljšal dosedanjo najboljšo znamko, ki je znašala 707 centimetrov – novo je prestavil kar za 23 centimetrov, na 730 centimetrov! Zanimivo je, da je v vseh treh veljavnih poskusih izboljšal osebni rekord (714, 718, 730), do zlate medalje pa je skočil prav v zadnjem, šestem poskusu. Skok v daljino: 1. Žan Viher (Ptuj) 7,30 cm 2. Dino Subašič (Velenje) 7,21 cm 3. Žiga Vrščaj (Mass) 6,99 cm Viher je bil najboljši tudi v teku na 60 metrov z ovirami, kjer je prav tako postavil nov osebni rekord. Prejšnjo najboljšo znamko – 8,50 s – je prestavil na 8,37 s. S tem rezul- tatom je sicer zaostal za Javierjem Donesom Gordillom (8,29), a je član Massa naredil napako pri štartu. Tek na 60 m z ovirami (m): 1. Žan Viher (Ptuj) 8,37 s 2. Matej Stanič (Gorica) 8,76 s 3. Leon Ljubič (Kronos) 8,84 s Ob Vihrovih dveh zlatih medaljah je pri moških še en naslov za ptu- jsko atletiko osvojil Kristjan Čeh. Suvereno je slavil v suvanju krogle, potem ko je orodje vrgel kar 17,65 metra. S tem je za debel meter po- pravil osebni rekord, ki je prej meril 16,48 metra. Čeh je s tem rezulta- tom dokazal, da je v zimski sezoni opravil dober trenažni proces kot delno pripravo za svojo paradno disciplino – met diska. Trenutno ga s trenerjem Gorazdom Rajherjem vadi na mini pripravah, ki sta jih v sredo začela v Medulinu. Te pripra- ve bodo Čehu pomagale pri mar- čevskih nastopih, ko ga najprej 7. marca čaka nastop na zimskem Pr- venstvu Slovenije v metih, ki bo na Mestnem stadionu na Ptuju, nato pa bo čez štirinajst dni tekmoval še na 20. evropskem pokalu v metih v Leiri. Suvanje krogle (m): 1. Kristjan Čeh (Ptuj) 17,65 m 2. Klemen Jeršin (Kronos) 1 2 , 6 8 m 3. Jože Pirnat (Domžale) 12,62 m Na Prvenstvu Slovenije v dvora- ni se je na zmagovalni oder vrnila Maja Bedrač, saj je bila prva v skoku v daljino s povprečno dolžino 593 centimetrov. Zlati medalji je dodala še srebrno v teku na 60 metrov z ovirami, kjer je za drugo mesto od- tekla osebni rekord 8,70 sekunde. Skok v daljino (ž): 1. Maja Bedrač (Ptuj) 5,93 m 2. Martina Jan (Kronos) 5,62 m 3. Ana Grajžl (KLC) 5,54 m Tek na 60 m z ovirami (ž): 1. Nika Glojnarič (Brežice) 8,48 s 2. Maja Bedrač (Ptuj) 8,76 s 3. Petra Rahne (TRK) 8,97 s Zbirko medalj Atletskega kluba Ptuj je na Dolenjskem dopolnila še Veronika Domjan, saj je z izidom 13,68 metra zasedla drugo mesto v suvanju krogle. V isti disciplini je Zala Cunk z izidom 10,59 metra za- sedla četrto mesto, Špela Gaber pa je bila z izidom 8,13 metra sedma. Suvanje krogle (ž) 1. Tjaša Križan (PMB) 13,88 m 2. Veronika Domajn (Ptuj) 1 3 , 6 8 m 3. Zoja Šušterič (MASS) 10,96 m 4. Zala Cunk (Ptuj) 10,59 m 7. Špela Gaber (Ptuj) 8,13 m V Novem mestu je v sprintu na 60 metrov solidno nastopil tudi Grega Pavlovič, ki je s časom 7,41 zasedel 19. mesto. David Breznik Najboljše teniške igralke sveta se v tem tednu merijo na dveh turnirjih serije WTA na atraktivnih lokacijah: v Dohi v Katarju se borijo za nagrad- ni sklad v višini 3 milijone dolarjev, v Acapulcu v Mehiki pa za 250.000 dolarjev. V mondenem letovišču na zahod- ni obali Mehike so kar tri Slovenke, ki so pred nekaj tedni v reprezen- tanci skupaj igrale v Pokalu feder- acij: Tamara Zidanšek (74.), Kaja Juvan (125.) in Dalila Jakupovič (230.). Slednja je hitro izpadla med dvojicami, prvi dve pa sta uspeš- no preskočili prvo stopničko med posameznicami. Pri tem je imela težjo nalogo mlada Ljubljančan- ka, ki je v dramatičnem obračunu ugnala nekdanjo številko 1, danes 39-letno Venus Williams (64.). Na poti do zmage je v 2. nizu ubranila kar sedem zaključnih žogic amer- iške veteranke. Tamara je za uvod ugnala 21-letno Rusinjo Anno Ka- linskayo (111.). Odločilno prednost si je članica ptujskega kluba priigra- la na svoj servis, tekmici je dopustila le en break. »Na treningih sva v zadnjih tednih precej delala na izboljšanju servisa, naredila sva štiri spremembe in razlika je bila opazna,« je iz Mehike sporočil Tamarin trener Zoran Krajnc. Ker sta bili Tami in Kaja uvršče- ni v isti del tabele, je to pomenilo njun medsebojni dvoboj v 2. krogu. »Mnogi mislijo, da je Kaja v tem dvoboju favoritinja,« je ob začetku prenosa na kanalu SK1 dejal ko- mentator. Njegova misel pa se ni uresničila, v četrtfi nale je zanesl- jivo napredovala tri leta starejša Tamara, saj je 19-letni Ljubljančan- ki prepustila le štiri igre. Servis je znova deloval zanesljivo, malo je bilo tudi neizsiljenih napak, zato zmaga v nobenem trenutku ni bila ogrožena. »Za dvoboj sva imela pripravl- jena dva načrta, Tamara je v veliki meri uresničila že prvega, kakšnih 80 %, kakšnih 20 % je uporabila še drugega. Zadovoljen sem z njeno predstavo predvsem s psihološke- ga vidika, tenis je bil bolj taktičen,« je sporočil Krajnc in odhitel spreml- jat dvoboj naslednje tekmice. To je postala 22-letna domačinka Renata Zarazua (270.), ki je v 1. krogu pred zelo gorečimi navijači presenetila 1. nosilko turnirja, Američanko Sloane Stephens (35.). Žreb je s tem res- da precej »odprt«, a prednost na lestvici še zdaleč ni edino merilo za končni izid dvoboja … JM Tenis  WTA-turnir v Mehiki Juvanova Williamsovo, Zidanškova Juvanovo petek  28. februarja 2020 Šport 19 Razporedi tekem kandidatov za uvrstitev v Ligo za prvaka: Dobova: Krka Novo mesto (doma), Maribor (v gosteh), Gorenje Velenje (doma); Jeruzalem: Celje Pivovarna Laško (doma), Riko Ribnica (doma), Slovenj Gradec (v gosteh); Koper: Slovenj Gradec (v gosteh), Trimo Trebnje (doma), Izola (v gosteh); Krka Novo mesto: Dobova (v gosteh), Loka (doma), Riko Ribnica (v gosteh); Loka: Riko Ribnica (v gos- teh), Krka Novo mesto (v gos- teh), Maribor (doma). Atletika  Prvenstvo Slovenije Medalje, naslovi in rekordi za ptujske atlete Foto: AZS Žan Viher (AK Ptuj, v sredini) WTA turnir v Acapulcu (250.000 dolarjev): 1. krog: Zidanšek – Kalinska- ya (Rusija) 6:3, 6:4; Juvan – V. Williams (ZDA, 5.) 4:6, 7:6(4), 6:2; 2. krog: Zidanšek – Juvan 6:2, 6:2; četrtfi nale: Zidanšek – Zarazua (Mehika) Redni del sezone 2019/20 je tik pred koncem, saj so do konca os- tali le še trije krogi. Štiri vstopnice za Ligo za prvaka so že podeljene, srečni 'dobitniki' pa so Celje Pivo- varna Laško, Riko Ribnica, Gorenje Velenje in Trimo Trebnje (slednji je v sredo gladko ugnal Gorenje s 30:25 in tako prekinil velenjski niz 13 zapo- rednih tekem brez poraza). Za uvrstitev v zgornji del lestvice sta prosti le še dve mesti, kandida- tov pa je kar pet. To so Dobova (19 točk), Jeruzalem (19), Koper (15), Krka (15) in Loka (15). „Čakajo nas zelo zanimivi trije krogi, zagotovo pa 20. krog še ne bo dal dokončne- ga odgovora glede 5. in 6. mesta. Bo pa najverjetneje kdo po tem krogu odpadel iz boja za uvrstitev v Ligo za prvaka. Kalkulacij je veliko, ampak se v klubu s tem ne ukvar- jamo, saj so vse misli usmerjene na nedeljsko tekmo proti Celju. Zave- damo se moči aktualnih prvakov in si ne mažemo oči, da bi jih lahko premagali. Seveda s tem ne mislim, da se bomo že vnaprej predali, kajti še zelo sveži in veseli so spomini na zadnjo 'domačo' tekmo s Celjem v Ljutomeru, ko smo jih prvič v zgo- dovini premagali (31:29). Takrat so nas pivovarji podcenili, kar smo izkoristili in jih šokirali. Tokrat bo nasprotnik maksimalno motiviran in v Ormož zagotovo prihaja v dob- rem vzdušju po odlični predstavi v sredo proti Flensburgu (poraz 29:26). Z nemškim prvakom so se enakovredno kosali do 50. minute (23:23) in prav takšna je tudi naša želja na tekmi proti Celju: da nudi- mo tekmecu žilav odpor čim dlje. Tudi v Kopru smo dokazali, da smo v zadnjih mesecih v odlični formi, in to želimo potrditi tudi proti Celja- nom,“ je pred tekmo razmišljal tre- nutno najbolj vroči igralec Jeruzale- ma Jure Kocbek, ki je na zadnjih de- vetih tekmah dosegel 54 zadetkov, vse iz igre, in bistveno pripomogel k uspehu svoje ekipe, ki se je s pred- zadnjega, 11. mesta dvignila v boj za najvišja mesta v državi. Minilo leto dni od zgodovinske zmage V četrtek, 27. februarja, je minilo natanko 365 dni od trenutka, ko so ormoški rokometaši prvič v zgodo- vini, odkar nastopajo v elitni ligi (17 let zapored), premagali celjske ro- kometaše. „Še vedno se rad spom- nim te tekme in tistih prelepih tre- nutkov. Takrat smo bili oboji v slabi formi, a so kljub vsemu pivovarji bili v vlogi absolutnega favorita. Spom- nim se, da so Celjani že na ogreva- nju delovali mlahavo, mogoče celo malo prepotentno. Na začetku so zapravili nekaj zanesljivih strelov, nam pa je steklo v napadu in v ob- rambi in v zaključek tekme smo prišli s prednostjo treh zadetkov. Po borbeni predstavi smo prednost uspešno ubranili. Vem, da bomo tokrat nekaj podobnega težko ponovili, saj bo tekmec nabrušen, da nam vrne milo za drago zaradi poraza pred letom dni. Bi pa bilo fenomenalno, če bi nam pred širno Slovenijo (prenos bo na TV Sloveni- ja 2) uspelo presenetiti Celjane še enkrat. Žoga je okrogla, mogoče pa se nam znova vse uskladi kot proti Kopru,“ se je tekme izpred leta dni spominjal Tilen Kosi, ki se je v Kopru na rokometna igrišča vrnil s petimi doseženimi zadetki po že drugi operaciji kolena. Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Tilen Kosi se je po dolgem času vrnil v ekipo Jeruzalema. Foto: AZS Kristjan Čeh (AK Ptuj, v sredini) Rokomet  Jeruzalem Ormož Prvakom nuditi odpor čim dlje Tamara Zidanšek Nogomet  1. SNL RAZPORED 23. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Rudar – Olimpija; OB 14.30: Bravo – Aluminij; OB 18.00: Maribor – CB24 Tabor Sežana; V NEDELJO OB 14.00: Triglav – Mura; OB 16.30: Domžale – Celje. Rokomet  NLB liga (m) RAZPORED 20. KROG, V PETEK OB 19.00: Slovenj Gradec – Ko- per; V SOBOTO OB 19.00: Riko Ribnica – Urbanscape Loka, Dobova – Krka, Butan plin Izola – Maribor Branik; V NEDELJO OB 17.30: Jeru- zalem Ormož – Celje Pivovarna Laško. Tekma Trimo Trebnje – Gore- nje je že bila odigrana. 1. B SRL (m) 18. KROG: LL Grosist Slovan – Drava Ptuj (v petek ob 18.30 v Lju- bljani). 1. A SRL (ž) 16. KROG: ŽRK Izola – ŽRK Ptuj (v petek ob 19.30). Odbojka  1. DOL – zelena skupina (ž) 3. KROG: Ankaran – ŽOK GSV Ptuj (v soboto ob 19.00). JM Športni napovednik Štajerski TEDNIK petek, 28 2. 2020  COLOR CMYK stran 20 Šport, rekreacija, akcije20 petek  28. februarja 2020 Legende Drave – Humane zvezdice /Art Football Team Slovenija Še pred uvodom v novo sezono 2. lige bo na Ptuju potekala zani- miva tekma, ki pa ne bo imela tek- movalnega, temveč humanitarni značaj. Na njej bodo namreč zbirali sredstva za pomoč družini Lovrec (iz nje prihaja nekdanji mladi igra- lec Drave Sašo Lovrec, sedaj član Aluminija), ki jim je požar vzel stre- ho nad glavo. Tako se bo na Ptuju zbrala vrsta nekdanjih uspešnih no- gometašev, športnikov, estradni- kov in drugih umetnikov ter znanih osebnosti. Tekma bo 1. marca na Mestnem stadionu na Ptuju, če bo slabo vre- me, pa v športni dvorani Ljudski vrt, v obeh primerih ob 14. uri. Po- budnik akcije je Aleš Čeh. Modre legende bo v boj popeljal nekdanji slovenski reprezentant Nastja Čeh, zraven pa bo zagotovo nekaj igralcev iz ekipe, ki je nekoč igrala v 1. ali 2. SNL: Marko Dreven- šek, Gorazd Gorinšek, Franci Fridl, Matjaž Majcen, Aleš Čeh, Sead Zilič, Gennaro Chietti, Doris Kelenc, Milan in Tomi Emeršič, Marko Roškar … Zanimiva imena bodo zaigrala tudi v ekipi Humane zvezdice alias Art Football Team Slovenija. Na se- znamu je kar 30 igralcev, med njimi nekaj zanimivih imen iz sveta nogo- meta (Marko Šuler, Kliton Bozgo, Amir Karič, Mirnes Sišić, Suad File- kovič, Boštjan Damiš, Samo Vidovič, Almir Sulejmanovič, Juninho, Ro- bert Sraga …), sveta estrade (Miro Todosovski, Alex Serrajotto, Patrik Šimenc, Sash Kuzma, Gorazd Ade- movič …) in tudi z drugih področij. Humanitarna tekma za družino Lovrec V pustnem času so se po tradici- ji stari rokometni prijatelji sešli na Kurentovem veteranskem turnirju. A 10. izvedba veteranskega turnirja ni bila odigrana v najstarejšem slo- venskem mestu, saj se sanira špor- tna dvorana Center. Organizatorke – Rokometno društvo Veteranke Ptuj – so bile primorane tekmova- nje izpeljati v športni dvorani v Ve- liki Nedelji. Tudi na novi lokaciji so se izkaza- le kot odlične gostiteljice, ki so se v prvi vrsti osredotočile na organiza- cijo in nekoliko manj na samo tek- movanje. Na njem je skupno igralo 14 ekip iz Hrvaške in Slovenije. Pri moških se je merilo devet ekip, ki so v predtekmovanju igrale v treh skupinah. Zmagovalci skupin so se uvrstili v končnico, to je uspelo ekipam Gorišnice, Velike Nedelje in Trebnja. Zmage so se tokrat veselili veterani iz Gorišnice, ki so za zade- tek ugnali Veliko Nedeljo, medtem ko so bili rezultatsko bistveno pre- pričljivejši na obračunu s Trebanjci. Pri ženskah se je igralo po siste- mu vsaka z vsako. Vse medseboj- ne zmage so dosegle Savinjčanke, druge so bile Zagorjanke, tretje pa igralke iz hrvaškega Trogirja. Roko- metno društvo Veteranke Ptuj so zasedle končno četrto mesto. Za večino sodelujočih sam re- zultat ni bil v ospredju, ampak je bilo na 10. kurentovem turnirju ro- kometnih veterank in veteranov v ospredju druženje. Celodnevno druženje igralcev in igralk je ponudi- lo mnoge lepe in nepozabne zgod- be, za prav posebno zgodbo pa so med udeleženci poskrbeli s svojim nastopom koranti E.K.D Veseli ko- rant Ptuj. David Breznik Prokhor Ryazanov zmagal Koka na Madžarskem je gostila turnir evropskega pokala Akos Toth Memorial Tournament. Za BK Ring Ptuj so nastopali Prokhor in Matvey Ryazanov (oba do 57 kg, član) in Andi Gerdellaj (54 kg, kadet). Gerdellaj je zasedel 2. mesto, potem ko je v polfi nalu premagal prvaka Švedske, v fi nalu pa je izgu- bil proti izkušenejšemu domačemu borcu (med drugim je osvojil že tudi bronasto medaljo na evropskem kadetskem prvenstvu, op. a.). Za Andija je bila to prva zmaga na med- narodnem turnirju. Prokhor Ryazanov je po dveh zmagal osvojil svoj prvi članski tur- nir, saj je premagal dva Madžara. Njegov brat Matvey je nastopal v drugi skupini in je v polfi nalu izgubil s prvakom Švedske ter tako osvojil 3. mesto. Oba brata Ryazanov sta nastopala v višji težnostni kategoriji. David Breznik Zmagovalna ekipa Gorišnice Organizatorice turnirja – Veteranke Ptuj Rokomet  Veteranski turnir 10. kurentov turnir Boks  Tekma za evropski pokal na Madžarskem Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  28. februarja 2020 Ljudje in dogodki 21 Kot so povedali veseli stanovalci, ki smo jih presenetili med okraše- vanjem, se zelo radi družijo ob vsaki priložnosti; pravzaprav kar vsak dan. Skupaj urejajo cvetlične grede, si pomagajo, tokrat pa so se dru- žno lotili tudi izdelave pustne dekoracije, ki je krasila blok na Rimski ploščadi. Pri okraševanju so pomagali Tončka Lesjak, Jožica Boletnik, Ivan Zajc in Matija Murat. Ptuj  Pustno vzdušje na domačem pragu Okrasili vhod v blok Stanovalci bloka na Rimski ploščadi 2 so letošnji peti letni čas pozdravili s pustno okrasitvijo vhoda v svoj večstanovansjki objekt. Foto: Radmila Kaučevič Problem mikroplastike se veča. Mikroplastika prodira v vodo, ki jo pijemo, v hrano, ki jo jemo, in tako v naše telo. Menda so že razviti fi ltri za zajemanje delcev, ki nastajajo pri pranju, a za vgradnjo teh ni interesa pri izdelovalcih pralnih strojev. Take izboljšave ne smejo biti odvisne le od interesa proizvajalcev. Aktivnosti ministrstva za zmanjševanje odpadkov se preveč nanašajo na kodekse, sporazume. Čim prej je treba v zakonodaji predpisati ukrepe. Niso dovolj le prostovoljne odločitve nekaterih, da ne bodo ponujali plastičnih reči za enkratno uporabo. V urejeni družbi mora biti poskrbljeno, da se ne počne stvari, ki nam škodijo. To pa ne more sloneti na prostovoljnih odločitvah za naše skupno dobro. Potrebno je aktivno ozaveščati ljudi, da smisel življenja ni v potrošniškem kopičenju materialnih dobrin (ki so pogosto kmalu po nakupu zgolj odpadek). Spodbujanje nakupovanja je psihološki trik z negativnimi učinki na fi nančno stanje ljudi in okolje. Če hočemo ljudje preživeti na tem planetu z omejenimi viri, moramo že končno dojeti, da ni bistvo v vedno večjem bruto domačem proizvodu in v potrošništvu. Treba je spremeniti navade in preiti v trajnostno družbo itd. Stroka mora čim prej opraviti svoje delo, kako na vseh področjih in nivojih zmanjševati količine odpadkov. Še primer, iz katerega se nazorno vidi nastajanje vedno novih rešitev: država bi lahko ob rojstvu otroka staršem podarila paket pralnih plenic (sodobne pralne plenice, ki so bolj praktične) ali pa bi namesto sedanjih plenic za enkratno uporabo vpeljali biorazgradljive plenice ali pa je predhodno predlagano že zgodovina, saj smo lahko zasledili, da se z vpeljavo katalitične depolimerizacije za predelavo odpadkov v sintetično gorivo lahko predela vse vrste komunalnih odpadkov, od plenic do odpadnega olja. Iz primera plenic je vidno, da se s časom pojavljajo nove rešitve. Zakaj s sežigalnico vztrajati s starim, zastarelim načinom? Edini odpadki, katerih problematiko bi lahko reševali s sežiganjem, so lahko le tisti, ki so v rangu nevarnih bioloških snovi (kužni materiali) in nevarnih kemičnih snovi, ki jih ni možno razrešiti brez sežiganja; pri tem pa ni bistvo v ekonomski upravičenosti (s pridobivanjem energije), temveč odpravljanje nevarnosti. Ena od poti nadaljnjega razvoja so tudi počasna mesta (Cittaslow). Na radijskem programu Val 202 je bila 8. 8. 2019 oddaja Počasna mesta. Želim si, da Ptuj postane eno od teh mest, ki želijo izkoristiti to, da jih je pretekli hitri razvoj zaobšel, sedaj pa sta njihovo ne preveč degradirano okolje in manj stresno okolje prednost za nadaljnji razvoj. Med temi mesti poteka izmenjava najboljših projektov. Zavzemajo se za vzpostavitev boljšega življenjskega okolja za nove generacije. Delajo na vzdržnem razvoju, krožnem gospodarstvu, zelenem kmetijstvu, šolstvu, aktivni družbi, kvalitetnem načrtovanju urbanih površin, infrastrukture, …, vključujejo lokalno zgodovino, kulturo, razvijajo pozitivno počasnost – kot prednost, ki jo imajo pred tistimi, ki so svoje okolje degradirali ali ga spremenili v okolje, ki je stresno do prebivalcev in obiskovalcev zaradi prehitrega življenjskega tempa. Počasna mesta niso mesta v zamudi (ki bi živela v preteklosti), temveč se skušajo premakniti v drugačno prihodnost. Združenje je vir za širitev dobrih praks. Na koncu oddaje je vabilo slovenskim mestom. Želijo si tudi člana iz Slovenije. Glede na to, da se Ptuj poteguje za evropsko prestolnico kulture, mesta iz tega združenja pa delajo tudi na vključevanju lokalne zgodovine in kulture, v združenju pa je tudi veliko mest iz sosednje Italije, s katerimi nas povezuje rimska zgodovina, bi sedaj bil zelo pravi čas, da bi se Ptuj potrudil pridružiti tem mestom. Turistični obisk se vedno bolj usmerja tja, kjer ljudje lahko pobegnejo iz stresnega vsakdana, v čim manj onesnaženo okolje. Ptuj bi lahko bil tak kraj. Pisma bralcev Nekaj odgovorov tistim, ki rešitev vidijo le v sežigalnici, 2. del Člani Zadruge Mozaik generacij so v sodelovanju s soorganizatorji 60. Kurentovanja, Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor in projek- tne skupine Medgeneracijskega centra Kidričevo, pripravili bogat zabav- ni program. Etnografske skupine so predstavile številne pustne šeme, like in običaje iz bogate pustne dediščine Ptujskega. Za veselo pustno vzdušje in druženje so poskrbeli tudi glasbeniki. Pet evrov pa je pustne zabave željne seniorje stala okusna pustna pojedina; postregli so tudi s prekmurskimi langaši. Udeleženci, ki so izstopali z izvirnimi maskami, pa so se razveselili tudi lepih nagrad. Veselo pustno druženje so sklenili v prepričanju, da bodo čez eno leto ponovno skupaj in še v večjem številu kot letos, ko se jih je zbralo 700. Ptuj  Vseslovensko seniorsko pustovanje Tudi letos veselo in nepozabno Vseslovensko pustno rajanje seniorjev v evropski prestol- nici karnevalov na Ptuju je letos potekalo 20. februarja. Foto: Črtomir Goznik Seniorji iz cele Slovenije so se tudi letos v pustnem času zabavali na Ptuju. Center Ptuja so v ponedeljek zavzeli otroci iz 22 vrtcev iz vse Slovenije. Na letošnji jubilejni otro- ški povorki so nastopili v različnih kostumih, od raznolikih rožic do množice živalskih likov, sneža- kov, prometnih znakov ... Starši in strokovne delavke so v kostume vložili ogromno dela, otroci pa so poskrbeli, da so bili ti odlično pre- zentirani. „Otroci se za to prilož- nost zelo potrudijo in nas vedno znova navdušijo. Na drugi strani pa mi delamo na tem, da preko ot- rok ohranimo kulturno dediščino in več kot očitno je, da se nam na Ptuju ni treba bati, da se tradicija ne bi nadaljevala,“ je po povorki dejala ravnateljica Vrtca Ptuj Ma- rija Vučak. Vesele in nagajive maškare vrtcev iz celotne Slovenije so zno- va dokazale, da z njihovim priho- dom v mestu zaveje povsem nov, svež veter. Ptuj  10. tradicionalna otroška pustna povorka vrtcev Za en dan smo se prepustili otroški domišljiji Eden najlepših dogodkov, izpeljanih v sklopu Kurentovanja, je gotovo tradicionalna otroška pustna povorka vrtcev. Na njej se je letos predstavilo 1.300 otrok, našemljenih v različne etnografske in druge pustne like. Otroci so obiskovalce navdušili tako z izvirnostjo kot s svojimi simpatičnimi nastopi. Foto: Črtomir Goznik Na povorki se je predstavilo 1300 otrok v družbi kar 300 vzgojiteljic. Avtor programa je trener po- zitivne discipline Jani Prgić, s pomočjo katerega učitelji učijo učence o osmih temeljnih nače- lih, po katerih živijo uspešni posa- mezniki. »Osnovne šole ne more- mo več predvideti, katera znanja bodo naši učenci potrebovali čez 10 ali 20 let, znano pa je, kaj loči odlične ljudi od povprečnih,« je dejala Kočevarjeva. Ta načela, ki vodijo k odličnosti, so po Prgiće- vem modelu: odgovornost za lastna dejanja, predanost pri ure- sničevanju lastnih ciljev, govori z dobrim namenom, fl eksibilnost v smislu, da smo pripravljeni po- skusiti različne načine, da bi prišli do svojega cilja, pozitiven odnos do dela, časa, sebe in drugih, ra- zumevanje, da napake vodijo k uspehu ali kako se lahko učimo iz svojih napak, integriteta ali kako usklajujemo svoje vedenje s svojimi vrednotami ter uravno- teženost v življenju. »Vsak mesec v okviru razrednih ur poglobljeno obravnavamo eno od teh načel, in čeprav smo začeli šele jeseni, imam občutek, da so rezultati že vidni,« meni ravnateljica. Seveda pa bo ponotranjenje teh vrednot, ki so povsem življenjske, uspe- šnejše, če bodo k temu streme- li tudi starši. »Vsem nam, torej tudi odraslim, manjkajo nekate- re vrednote in včasih se nam zdi nekaj samoumevno, čeprav to ni, zato je treba v duhu teh vrednot vzgajati že najmlajše. Lažje jim bo v življenju, pri soočanju s težava- mi in v medsebojnih odnosih,« je še dodala Kočevarjeva. Majšperk  Osem krogov odličnosti Bodite odgovorni, govorite z dobrim namenom Učenci Osnovne šole Majšperk in podružničnih osnovnih šol Ptujska Gora in Stoperce v tem šolskem letu delujejo po me- todi osmih krogov odličnosti. »Gre za učenje vrednot, ki bodo učencem olajšale nadaljnjo pot,« je pojasnila ravnateljica Evelin Kočevar. Foto: OŠ Majšperk Učenci OŠ Majšperk in podružničnih osnovnih šol Ptujska Gora in Sto- perce so staršem in učiteljem na roditeljskem sestanku predstavili model osmih krogov odličnosti. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  28. februarja 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Napoved oddaje 29. 2. in 1. 3.: sobota ob 21:00 – nedelja ob 10:00: 60. Mednarodni pustni festival Ptuj 2020: Ptuj je Evropska prestolnica karnevalov, Medna- rodna karnevalska povorka, Preko 50.000 navdušenih obiskovalcev, V povorki 3.000 mask iz 15 držav, Več kot 800 kurentov iz 30 različnih društev, Nagrajene najlepše maske, Mednarodni posvet o pomenu stanj zavesti; Predstavitev knjige Kurent – korant, ali veš, kdo si ? Avtor knjige dr. Štefan Čelan; Razstava foto- grafi j v Salonu umetnosti – 60 let ptujskega kurentovanja, Mestni pustni korzo s 150-letno tradicijo; Prešernov nagrajenec Stojan Kerbler na sprejemu v Mestni hiši; Predstavitev knjige Kurent avtorjev Liljane Klemenčič in Stojana Kerblerja; Z glasbo stopimo v sobotno noč. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Osnovne šole Cirkulane. Vidimo se v torek, 3. marca, ob 18.00, Cirkulane in Osnovno šolo Cirkulane vabi na prireditev . Vidimo se v sredo, 4. marca, ob 10.15 uri, Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  28. februarja 2020 Oglasi in objave 23 Lep spomin je nate iz skupnih naših let, videli smo te kdaj jokati, slišali te lepe pesmi pet. Ko solzne oči so naše, sprašujemo se vedno – zakaj? Danes pojemo ti pesem v zahvalo, za ves trud, ljubezen … Iz srca hvala za trenutke tvoje … V SPOMI N Minilo je osem let, odkar bilo nam je odvzeto tisto, kar bilo je najbolj sveto – naša draga Jožica Slaček IZ DRAGOVIČA 10, JURŠINCI Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Večno v naših srcih … Večno v naših srcih … Tvoji najdražji Ni te več na vrtu, na dvorišču, ne v domači hiši, nič več se tvoj glas med nami ne sliši. Le bolečina, solza, praznina za teboj je ostala ... ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata ... Konrada Kodriča IZ STOJNCEV 4C 15. 4. 1938– 5. 2. 2020 Iskrena hvala vsem vam, sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena in posebna zah- vala prijateljem kopjašem za zadnje kopje in spremstvo svojega najstarejšega kopjaša. Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano pesem. Hvala pogrebnemu podje tju Javne službe Ptuj. Vedno boš z nami! Tvoji najdražji Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 68. letu starosti nas je po hudi in dolgi bolezni zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in tašča Jožica Presečki, roj. Tepuš ZG. VELOVLEK 22A Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem za nesebično pomoč, za izrečeno sožalje, sveče, cvetje, za svete maše in denarno pomoč. Hvala g. župniku za opravljen obred, Pogrebnemu zavodu Almaja. Iskrena hvala pevcem, govornici za poslovilni govor in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih žalosti. Posebno hvala osebju Internega oddelka Bolnišnice Ptuj za ves trud. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali, sočustvovali z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Mirko in hčerka Darinka z družino Na svetu je mnogo poti, a samo ena vodi tja, dragi ata, kjer si ti. ZAHVALA Z bolečino v srcu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, prade- dek, stric in brat Stanislav Solina Z ORMOŠKE CESTE 54 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan- cem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, sveče in namesto cvetja darovali za nove orgle, in vsem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja. Zahvala patru Janku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, Ptujskemu kvartetu za odpete melo- dije, godbeniku za odigrano Tišino, gospe Nadi za besede slo- vesa, pogrebnemu podjetju Mir in Javnim službam za korektno opravljeno storitev ter Okre pčevalnici Majda za vzorno priprav- ljeno sedmino. Žalujoči: njegovi najdražji V SPOMIN 1. marca bo minilo 25 let, odkar nas je za vedno zapustila Anica Zmazek IZ BUKOVCEV Hvala vsem, ki se je spomnite in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Od nas se je poslovila Anica Kelenc IZ MOŠKANJCEV 1939–2020 Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili del njenega življenja, jo obisko- vali in jo pospremili k večnemu počitku. Vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče in povedati ti hoče, da zelo pogrešamo te vsi, ki nekdaj skupaj smo bili. SPOMIN V nedeljo, 1. marca, mineva 10 let, odkar nas je tragično zapustila naša draga Štefka Gojkošek IZ GEREČJE VASI Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje se je naučiti živeti brez njega. Hvala vsem, ki se je spominjate in se z lepimi mislimi ustavite ob njenem grobu. Pogrešamo te. Njeni najdražji FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. Zaposlimo voznika avtovleke. Pogoj je izpit kategorije C in E. Dodatne informacije na številki 051/645-383. Vloge pošljite na naslov: Avtovleka Kodran, Podvin- ci 121c, 2250 Ptuj, ali damijan@ kodran.si OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. Vsak drugi petek POLNA IDEJ KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor Ursus, IMT, Univerzal, Što- re, Deutz ali podobno, tudi pomožne priključke. Telefon 041 680 684. DELO IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. PO NIŽJI ceni prodam novo kotno se- dežno z ležiščem in predali. Tel. 041 915 368. Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju, na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 14/15 – ZUUJFO in 55/17) objavlja JAVNI RAZPIS ZA VPIS novincev v vrtec pri Osnovni šoli Videm za šolsko leto 2020/2021. Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo javni vpis novincev za novo šol- sko leto 2020/2021 potekal od 15. 3. 2020 do 31. 3. 2020 od 8. do 14. ure v tajništvu Osnovne šole Videm. Otroke lahko vpišete v vrtec pri OŠ Videm, vrtec pri podružnični šoli Lesko- vec in vrtec pri podružnični šoli Sela. Vlogo za sprejem otroka v vrtec lahko najdete na spletni strani http://vrtec. solavidem.si/obrazci/ ali jo dobite na sedežu šole Videm. Vlogo za spre- jem otroka v vrtec lahko oddate po pošti ali v tajništvo šole. Starše, ki ste vlogo že oddali, pozivamo, da jih osebno ali telefonsko potrdi- te na telefonsko številko 02 761 94 25 v razpisanem roku. Štev.: 6020-2/2020-1 Datum: 28. 2. 2020 OSNOVNA ŠOLA VIDEM KMETIJSTVO NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti. Naročila sprejemamo po tel. 040 531 246. Možnost tudi dostave. Re- šek, Starše 23. PRODAM krmo v balah, kockah. Tel. 040 630 551. PRODAM teličko simentalko, staro 3 me- sece, odstavljeno od mleka. Tel. 041 442 135. Ne spreglejte v novi Zarji Jani ! Vsak torekNa izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99. Zvezdana iskreno o sebi VEM, KAJ JE ŽALOST, VESELJE, STRAH, VSE VEM, ŽIVELA SEM! Štajerski TEDNIK petek, 28. 2. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  28. februarja 2020Tednikov mozaik24 Pustne zgodbe za leto 2020 je nepreklicno konec. Sedaj bo polnila razne dokumentacijske mape, pisne in fotografske ter druge, predvsem pa bo zapo- slovala vse tiste, ki se veselijo takšnih ali drugačnih statističnih podatkov, ki pa niso nujno tudi kazalnik fi nančne uspešnosti. Ptujska pustna zgodba četudi ima že 60 let, še vedno ne prina- ša pričakovanih rezultatov tudi na trženjskem oz. fi nančnem področju. Vsaj polovico denarja bi ji vsako leto lahko zagotovila vstopnina. Tako pa je še vedno v pretežni meri odvisna od spon- NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko mestnih vrat je imel Ptuj v 16. stoletju? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Nagradno turistično vprašanje tsko cerkvijo na Ptuju iz leta 1951. Na njej je tudi Rudolf Križaj, oče princa Matevža Zokija II. Ptujsko Kurentovanje je kot največji slovenski zimski etnografski fe- stival v zadnjih letih postalo prepoznavno v širšem evropskem in tudi svetovnem prostoru. Gre za festival, ki ga priporočata tudi Lonely pla- net in The Guardian. Pod svoje okrilje pa je vzel tudi Unesco. Slovenska turistična organizacija pa je v pustnih dneh objavila, da je Kurentova- nje na Ptuju seglo tudi na Poljsko. Znani poljski tiskani medij Podroze je objavil reportažo, v kateri se je osredotočil na Kurentovanje nekoč in danes. Po pripovedovanju starejših domačinov v kurentovi deže- li je bil to čas, ki je predstavljal vrhunec njihovega leta, dogodek, na katerega so se pripravljali cel mesec. Svojega obraza pa takrat niso nikoli pokazali. Kostum so častili, samo kreiranje maske pa je predsta- vljalo velik in večdnevni proces. Materiale pa so iskali na vseh koncih Evrope. Z leti pa se je stanje nekoliko spremenilo, saj so tradicijo mal- ce prilagodili, ugotavlja avtor. Medtem ko so bile nekoč maske nujno rdeče, rumene, bele in črne, je danes na karnevalu mogoče opaziti vse barve. Ne glede na to pa kurent ohranja svoj prvotni namen. Kuren- tovanje, karnevali in fašenki na Ptujskem pa predstavljajo za Ptujčane in okoličane peti letni čas, ki ga želijo deliti z domačimi in tujimi gosti. Medtem ko Ptujčani še vedno čakamo na turistično atrakcijo, takšno, ki bo prinašala dohodek skozi vse leto, si snovalci Poti med krošnjami Pohorje na Rogli manejo roke. Od 20. septembra lani, ko so jo sveča- no odprli, jo je do konca decembra lani obiskalo že več kot 60.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Pot je še posebej zanimiva za vse ljubitelje preživljanja prostega časa v naravi. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, iz katerega leta je najstarejši pečat s podobo sv. Jurija na konju, bo prejel Stanislav Erlač iz Zabovcev (Markovci). Ta izvira iz leta 1273. Danes sprašujemo, koliko mestnih vrat je imel Ptuj v 16. stoletju. Nagrada za pravilen od- govor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 6. marca. zorjev in donatorjev ter tudi pro- računa MO Ptuj. Ob dveh knjigah, ki so izšle v pustnem času, Kurent Liljane Klemenčič in Stojana Kerbler- ja ter Štefana Čelan Kurent ali korant – ali veš kdo si?, kjer je v ospredju zgodba kurentov ali korantov, so svojo publikacijo dobili tudi princi ptujskega kar- nevala. To je hkrati poklon njiho- vemu poslanstvu, ki ga kot pro- motorji ptujskega Kurentovanja s karnevalom ter etnografske in siceršnje dediščine Ptujskega opravljajo že 20 let. Publikacijo je uredila mama princev karne- vala Marija Hernja Masten, ki je tudi avtorica tekstov o princih karnevala. Krasi pa jo fotografi ja kurentov pred porušeno minori- Knjižni poklon tudi princem karnevala Največ prazne od padne embalaže se je v zadnjih le tih nabralo v parlamentu. * * * Sosedi sem samo rahlo pihnil na dušo, pa me je d oma doletel uničujoči vihar. * * * Odkar občino vo di mati županja, kažejo ankete, je 95 % občanov (in neka j občank) med p etnajstim in stop etnajstim letom naklonjeni h incestu. * * * Zanesenjake rad o zanese. * * * Sem zadnjič vide l takšno miško, d a bi se takoj skri l v njeno luknjico. AFORIZMI BY FREDI DATUM DAN KRAJ LOKACIJA URA 4.3.2020 Sreda SENČAK PRI JURŠINCIH Turistično društvo Gomila 8.00 – 10.00 5.3.2020 Četrtek SELCE Gostilna Ornik 7.00 – 16.00 6.3.2020 Petek PRVENCI Gasilski dom 7.00 – 9.00 STOJNCI Gasilski dom 9.30 – 10.30 FORMIN Gasilski dom 11.00 – 12.00 MOŠKANJCI Gasilski dom 13.00 – 17.00 7.3.2020 Sobota ZAVRČ Trgovina Haložanka 7.00 – 10.00 MARKOVCI Počivališče 10.30 – 11.30 JANEŽOVCI Gostilna pri Mici 12.00 – 14.00 DESTRNIK Gasilski dom 14.00 – 16.00 9.3.2020 Ponedeljek GEREČJA VAS Gasilski dom 7.00 – 8.30 ZGORNJA HAJDINA Prevozništvo Vogrinec 9.00 – 12.00 APAČE Gasilski dom 12.30 – 16.00 10.3.2020 Torek LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU Igrišče 7.00 – 15.00 11.3.2020 Sreda DOBRINA Kmetija Kolar 7.00 – 12.00 PODLEHNIK Lovski dom 12.30 – 16.30 12.3.2020 Četrtek TRNOVSKA VAS Večnamenska dvorana 7.00 – 16.30 13.3.2020 Petek SELA Kulturni dom 7.00 – 14.00 TRŽEC Gasilski dom 14.30 – 16.30 14.3.2020 Sobota PLETERJE Parkirišče Medol 7.00 – 14.00 VIDEM PRI PTUJU Igrišče 14.30 – 17.00 16.3.2020 Ponedeljek GRAJENA Igrišče športnega društva 7.00 – 11.00 DRSTELJA Režijski obrat 11.30 – 16.00 17.3.2020 Torek MAJŠPERK Športni park 7.00 – 14.00 18.3.2020 Sreda JURŠINCI Igrišče 7.00 – 14.00 POLENŠAK Igrišče 14.30 – 17.00 19.3.2020 Četrtek CIRKULANE Bar Marinka 7.00 – 10.00 ZGORNJI LESKOVEC Gasilski dom 10.30 – 14.00 MOŠKANJCI Gasilski dom 14.30 – 16.00 20.3.2020 Petek DORNAVA Hmelj Dornava 7.00 – 11.00 DESENCI Gasilski dom 12.00 – 14.00 SELCE Gostilna Ornik 14.30 – 16.00 21.3.2020 Sobota VITOMARCI Kulturni dom 7.00 – 16.30 23.3.2020 Ponedeljek ŠIKOLE Gostilna Kureš 7.00 – 12.00 LANCOVA VAS Igrišče 12.30 – 15.00 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU Igrišče 15.30 – 17.00 24.3.2020 Torek MEZGOVCI OB PESNICI Igrišče 7.00 – 11.30 SPODNJI VELOVLEK Gasilski dom 12.00 – 17.00 25.3.2020 Sreda NOVA VAS PRI MARKOVCIH Delavnica Kekec 7.00 – 9.00 SPODNJE JABLANE Gasilski dom 9.30 – 13.00 CIRKOVCE Igrišče šola 13.30 – 15.30 26.3.2020 Četrtek SESTRŽE Kmetija Križanec 7.00 – 15.00 27.3.2020 Petek STAROŠINCE Gasilski dom 7.00 – 11.30 DRSTELJA Režijski obrat 12.00 – 16.00 28.3.2020 Sobota ŽETALE Parkirišče ob šoli 7.00 – 12.00 STOPERCE Dom krajanov 13.00 – 16.30 6.4.2020 Ponedeljek GRAJENA Igrišče športnega društva 7.00 – 12.00 JURŠINCI Igrišče 13.00 – 15.00 TRAKTORJEV NA TERENU IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV DO 3,5 T Z VAMI ŽE DOBRO ZNANA EKIPA Peter Benko 051 349 368 Alojz Benko 031 728 010 Roman Kranvogl 041 291 369 Danilo Turk 041 419 757 Sandi Strnad 041 405 272 Anton Potrč 031 456 205 Matjaž Roškar 051 248 128 Tadej Toplak 041 581 388 Dejan Habjanič 031 589 554 ptuj@teve-ptuj.si | www.teve-ptuj.si Foto: Črtomir Goznik Publikacija princev ptujskega karnevala je posvečena 20-letnici princev karnevala.