II 430306 KNJIZNICARSKE NOVICE 3(1993), st. 2 11. februar 1993 ************************************* UVODNIK *************************************** KDO NE BERE "NOVIC" IN ZAKAJ? Zadnje case spet dobivamo sporocila, da ne­kateri delavci v knjiznicah do Knjiinilarskih novic sploh ne pridejo ali pa pridejo prepo­zno, ker le-te pristanejo in ostanejo na "sefovi" pisalni mizi ali v predalu. Zaradi tega se­veda prihaja do nam vsem nezazelene ne­obvescenosti -Knjiinicarske novice zelijo biti prav eden izmed dejavnikov boja proti ne­obvescenosti! Zaradi tega na tern mestu se enkrat poudar­jamo tisto, kar naceloma kot delavci, ki tudi profesionalno dajemo informacije, ze vsi vemo ali pa bi morali vedeti: informacija je name­njena vsem in ce smo pri Knjiinicarskih no­vicah -namenjene so vsem knjiznicnim de­lavcem, do "zadnjega" knjiznicarja, in ne le vodjem. Vodje pa imajo, nasprotno, celo na­logo, da poskrbijo za krozenje vsake posame­zne stevilke (tisto "V KROZENJE" na za­dnji strani ima prav to vlogo, da vodja ali ti­sti, ki prejema casopis, tja vpise imena osta­lih berocih, ki se potem, ko zadevo prebe­rejo/pregledajo, npr. odkljukajo in dajo na­prej) in da spodbujajo delavce k branju. K abecedi vodenja spada pravilo, da boste vodje imeli vec koristi od obvescenega delavca kot pa skode zaradi tega, ker vam bo padel image ekskluzivne informiranosti. Na koncu pa se priporocilo, ki je hkrati tudi reklama: Ce eden prebira Knjiinilarske novice ves mesec, narocite se dodatne izvode, tako da jih bo dovolj za vse! Franci Zorc *************************************** IZOBRAZEVANJE *************************************** STROKOVNO IZOBRAZEVANJE V LETU 1992 (DEJAVNOST ENOTE ZA RAZVOJ KN JIZNICARSTVA) V letu 1992 so sodelavci Enote za ra­zvoj knjiznicarstva sodelovali pri organiziranju oz. izvajanju stevilnih oblik strokovnega izo­brazevanja, v katere je bilo vkljucenih iz NUK kar 20 delavcev, kot predavatelji pa so sodelo­vali tudi delavci drugih ustanov. Zal ima NUK za izobrazevanje in razstavno dejavnost samo en prostor (t.i. razstavna dvo­rana), ki se zdalec ne zadosca vsem potre­bam niti funkcionalno ni primeren za izvaja­nje izobrazevanja. Zato je bilo v minulem letu 1 treba veckrat iskati prostore za izobrazevanje izven NUK. Pomembna pridobitev pa je bila racunalniska ucilnica, ki smo jo uspeli urediti s financno pomocjo Ministrstva za znanost in tehnologijo. V nadaljevanju homo navedli temeljne oblike izobrazevalne dejavnosti, ki jih je izvajala ali koordinirala Enota za razvoj knjiznicarstva. 1 Tecaj i in seminarj i 1.1 Izobrazevanje za sistem vza­Jemne katalogizacije ( CO­BISS) Enota za razvoj knjiznicarstva je sistematicno pristopila k izobrazevanju za delo v sistemu COBISS po pridobitvi racunalniske ucilnice v NUK (junij 1992). Najprej so potekali tecaji za delavce NUK, ob koncu junija pa smo izve­dli tudi prvi tecaj COBISS za delavce drugih knjiznic. V prostih terminih smo v ucilnici or­ganizirali vnos podatkov za potrebe koordina­cije nabave tuje literature v Sloveniji. Ucilnico so uporabljali tudi studentje Filozofske fakul­tete in udelezenci koordinacijskega kroga bio­medicine, v njej je tekel tudi prakticen prikaz iskanja po sistemu OCLC za delavce NUK in druge zainteresirane knjiznice (5 enodnevnih tecajev, ki se jih je udelezilo 70 udelezencev). V letu 1992 smo organizirali naslednje tecaje za sistem CO BISS: • Zacetni tecaj -katalogizacija monograf­skih publikacij. • Nadaljevalni tecaj -katalogizacija mono-grafskih publikacij . • Clanek. • Serijske publikacije. • COBIB/OPAC. 2 • Predstavitev sistema COBISS. Tecaje za obdelavo neknjiznega gradiva pa smo zaradi odsotnosti predavateljice presta­vili v leto 1993. Internih tecaj ev COBISS se je udelezilo 105 delavcev NUK, tecajev za delavce drugih knjiznic pa skupaj 339 udelezencev iz 63 razlicnih institucij. 1. Zacetni tecaj -katalogizacija mono­grafskih publikacij. Tecaji so bili eno­tedenski (45 ur), v mesecu februarju in marcu so bili izvedeni v IZUM Maribor (2 tecaja), vsi kasnejsi pa v NUK (6 tecajev) . Na osmih tecajih je bilo skupaj prisotno 128 udelezencev, predavatelji so bili: Li­dija Wagner, Zlata Dimec, Borut Osojnik, Matjaz Hocevar, Helena Fortuna, Alenka Kanic, Majda Tomazic. 2. Nadaljevalni tecaj -katalogizacija monografskih publikacij. Izvedeni so bili 3 enodnevni tecaji, udelezilo se jih je 43 knjiznicnih delavcev. · Predavatelj: Alenka Kanic. 3. Clanek. lzvedena sta bila 2 enodnevna tecaja, udelezilo se ju je 36 knjiznicnih delavcev. Predavatelja: Lidija Wagner, Martin Grum. 4. Serijske publikacije. Izveden je bi! en enotedenski (45 ur) tecaj, ki se ga je udelezilo 19 knjiznicnih delavcev. Preda­vatelj: Jelka Gazvoda. 5. COBIB/OPAC. Tecaja o moznostih is­kanja po bazi COBIB ter o OPAC se je udelezilo 99 knjiznicnih delavcev, izvede­nih je bilo 6 tecajev. Predavatelj: Boris Kosorok. 6. Predstavitev sistema COBISS. Eno­dnevnega tecaja se je udelezilo 14 poten­cialnih uporabnikov sistema. Predavatelj : Stan isl av Bah or. 1.2 Tecaji za pripravo na stro­kovne izpite bibliotekarske stroke V letu 1992 smo izvedli 2 stirinajstdnevna tecaja za pripravo knjiznicnih delavcev na strokovne izpite, udelezilo se jih je skupaj 81 kandidatov. Prvega tecaja (4.-15.5.92) se je udelezilo 46 kandidatov, od tega 24 iz SIK, 6 iz solskih knjiznic, 5 iz specialnih knjiznic in 11 iz vi­sokosolskih oz. univerzitetnih knjiznic. Drugega tecaja se je udelezilo 35 kandida­tov, od tega 9 iz SIK, 8 iz solskih knjiznic, 8 iz visokosolskih oz. univerzitetnih, 5 iz specialnih ter 5 trenutno brezposelnih knjiznicarjev. 1.3 Zacetni knjiznicarski tecaj Tecaja za knjiznicarje zacetnike ( dvoteden­ski, 85 ur, 7.-18.12.1992) se je udelezilo 30 knjiznicnih delavcev, od tega iz SIK 9, iz solskih knjiznic 12 in iz specialnih knjiznic 9. Kot predavatelji oz. sodelavci v delavnicah so sodelovali tudi delavci naslednjih institucij: CTK, Zavod za solstvo, Pionirska knjiznica, Solska knjiznica OS T. Tomsic, Knjiznica Instituta M. Vidmar. 1.4 Knjiznicarski tecaj za solske knjiznicarje V okviru tecaja, ki ga za zamejske knjiznicarje organizira N arodna in studijska knjiznica iz Trsta, so predavatelji NUK (Silva Novljan, Alenka Kanic in Tatjana Banic) sodelovali s 16 predavanji. 1.5 Tecaj za DOS/WORD 5.0 Tecaj je za delavce NUK izvedel Dare Balazic. Udelezilo se ga je 12 delavcev. 1.6 Razvijanje bralnih sposobno­sti Seminarja z delavnico Resevanje kviza, ki ga je organizirala svetovalka za SIK (financno sta izvedbo podprli MSS ter SAZU), seje udelezilo 60 knjiznicnih delavcev iz 59 knjiznic, od tega 54 iz SIK. 1. 7 Vloga SIK in izobrazevanje odraslih Seminarja, ki ga je v sodelovanju z An­dragoskim centrom (16. in 17.3.92) izvedla sve­tovalka za SIK, se je udelezilo 64 delavcev iz 44 SIK. 1.8 Knjiznica in ucne tezave Dveh enodnevnih seminarjev, ki jih je organi­zirala svetovalka za SIK (5.10. in 6.10) se je udelezilo 142 delavcev, od tega 32 iz SIK in 110 iz solskih knjiznic. 1.9 Seminar z delavnico -Mau­rice B. Line Organizirali smo dva seminarja oz. delavnici, ki ju je vodil ta priznani britanski strokovnjak. Udelezencev je bilo 59. Prve delavnice (15.­ 17.6.92) se je udelezilo 28 udelezencev, druge (18.-19.6.92) pa 31 udelezencev. 1.10 Seminar OCLC Seminarja, ki gaje pripravil Boris Kosorok (7.­9.10.92), se je udelezilo 50 zainteresiranih iz vse Slovenije. 3 2 Organizirana predavanja 2.1 Kaj moramo vedeti o varova­nju knjiznicnega gradiva Treh enodnevnih predavanj o varovanju knjiznicnega gradiva (predavala Jana Ko­lar; 14., 15., 16.4.92), se je udelezilo 120 knjiznicnih delavcev. Ponovitev predavanja je v Mariboru organiziralo DB Maribor. 2.2 Kongresna knjiznica Treh enodnevnih predavanj o washingtonski Kongresni knjiznici (predaval mag. Joze Ko­kole; 3.6.-5.6.92), se je udelezilo skupaj 130 knjiznicnih delavcev. Ponovitev predavanja je v Mariboru organiziralo DB Maribor. 3 Strokovni izpiti bibliote­karske stroke lzvedena sta bila dva izpitna roka, na kate­rih je strokovne izpite opravilo 86 knjiznicnih delavcev. Prvega izpitnega roka, ki je trajal deset delovnih dni (8.-24.6.92), se je udelezilo in izpite opravilo 46 delavcev, drugega roka, ki je trajal 9 delovnih dni (14.-28.9), pa se je udeleiilo 42 delavcev in izpite uspesno opravilo 40 delavcev. 4 Predavanja delavcev Enote za razvoj knjiznicarstva Sodelavci Enote za razvoj knjiznicarstva so opravili tudi vrsto predavanj za posamez­ne knjiznice, ZBDS in podrocna strokovna drustva, za udelezence knjiznicarskih tecajev in za studente FF. Ceprav se je na podrocju strokovnega izo­brazevanja v NUK "kar nekaj dogajalo", pa s tern seveda nismo popolnoma zadovoljni. Tru­dili se homo, da bo z organizacijskega vidika izobrazevanje potekalo se bolj kvalitetno, ne moremo pa resiti prostorske problematike v NUK (do nadaljnjega smo celo edini prostor, namenjen predavanjem, preuredili v pomozno citalnico za uporabnike NUK). Melita Ambroiic IZOBRAZEVANJE ZA SISTEM VZAJEMNE KATALOGIZACIJE (COBISS) Tudi v letosnjem letu bo NUK v sodelova­nju z IZUM izvajala za udelezence in koncne uporabnike sistema COBISS naslednje oblike izobraievanja: • Zacetni tecaj -katalogizacija monograf­skih publikacij. • Nadaljevalni tecaj -katalogizacija mono-grafskih publikacij. • Neknjizno gradivo. • Serijske publikacije. • Clanek. • COBIB/OPAC. • Predstavitev sistema COBISS. • Iskanje po bazah podatkov informacij­skega servisa IZUM/COBISS (ATLASS). • Vsebinska obdelava gradiva. Program izobrazevanja so udeleienci sis­tema ie prejeli. Zaenkrat poteka izobrazevanje 4 le v NUK, upamo pa, da ho cimprej na voljo se racunalniska ucilnica v IZUM (Maribor). Knjiznice prosimo, da na tecaje, ki so na­menjeni koncnim uporabnikom sistema CO­BISS (Predstavitev sistema, COBIB/OPAC in ATLASS), ne prijavljajo le knjiznicnih delav­cev, ampak tudi uporabnike (npr. pedagoske in raziskovalne delavce). $e posebej vabimo fa­kultete, ki imajo lastne racunalniske ucilnice (opremljene s terminali), da Enoti za razvoj knjiznicarstva sporocijo, ce bi zelele, da iz­obrazevanje za njihove delavce izvedemo pri njih. Vse tiste knjiznice, ki se bodo v sistem CO­BISS vkljucile v letosnjem letu, pa prosimo, da nas pravocasno obvescajo o svojih potrebah po izobrazevanju. Opozorili bi ie, da morajo imeti knjiznice urejene pogodbene obveznosti z IZUM. Melita Ambrozic OBVESTILO O TECAJU ZA PRIPRAVO NA STROKOVNE IZPITE IN O STROKOVNIH IZPITIH BIBLIOTEKARSKE STROKE Tecaji za pripravo na strokovne izpite Obvescamo vas, da bodo tecaji za pripravo na strokovne izpite potekali v NUK v fasu od 3. do 14. maja 1993. Obvezni del traja 70 ur. V popoldanskem casu homo pripravili tudi neobvezni del tefaja -obiski knjiznic ter delav­nica o iskanju informacij v sistemu vzajemne katalogizacije. Na tecaj prijavljajo udelezence njihove knjiznice na predpisanem obrazcu najkasneje do 30. marca 1993 oz. do zapolnitve raz­pisanih mest ( 40 udelezencev). Prijavnice posljejo knjiznice na naslov NUK, Enota za 5 razvoj knjiznicarstva, Ljubljana, Turjaska 1. U postevali homo vrstni red prijav. Predmetnik tecaja ostaja se vedno nespre­menjen, podrobneje je naveden v Obvestilih republiske matitne sluibe, 1980, st. 2 in 1984, st. 1-2. Strokovni izpiti bibliotekarske stroke Strokovni izpiti bibliotekarske stroke bodo potekali v NUK v casu od 7. do 18. ju­nija 1993. Kandidate morajo prijaviti nji­hove knjiznice na ustreznem obrazcu najka­sneje do 8. maja 1993 na naslov: NUK, Enota za razvoj knjiznicarstva, lzpitna komi­sija, Ljubljana, Turjaska 1. Izpiti bodo pote­kali po dosedaj veljavnem pravilniku. V pri­meru prevelikega stevila prijav bomo razpisali dodatni rok. Prijava k strokovnemu izpitu Knjiznice lahko prijavijo na strokovni izpit: • knjiznicne delavce, ki pri njih zakljucujejo program pripravniiitva; • druge knjiznicne delavce, ki niso vec pri­pravniki (pripravniiitvo so opravili v drugi knjiznici, strokovnega izpita pa ne) oz. delavce, ki so prisli v knjiznico iz druge stroke. Predlog za opravljanje strokovnega iz­pita pred potekom pripravniske dobe poslje knjiznica na Izpitno komisijo. lzpitna komi­sija ne more odobriti pristopa k st.rokovnemu izpitu kandidatu, ki ni opravil najmanj polo­vico zahtevane pripravniske dobe. K prijavi na strokovni izpit morajo knjiznice priloziti: • izjavo knjiznice, ki naj vsebuje podatke o kandidatovi solski izobrazbi, o sprejemu na delo, o programu strokovnega pouka v pripravniski dobi in oceno dosedanjega kandidatovega dela; • po potrebi pa se: morebitno soglasje o skrajsanju pripravniske dobe, dokumen­tacijo o eventuelnih oprostitvah in doku­mentacijo o ze opravljenem strokovnem izpitu v drugi stroki. Za delavce, ki zelijo opravljati diferencialni strokovni izpit, je treba priloziti prijavi za izpit tudi dokazilo o strokovnem izpitu bibliotekar­8ke stroke, ki ga je kandidat ze opravil. Opravljanje strokovnih izpitov Na osnovi prijave in prilog lzpitna komisija odloci, ali prijavljeni kandidat izpolnjuje vse zahtevane pogoje in ali sme opravljati stro­kovni izpit v roku, za katerega se prijavlja. 0 dnevu opravljanja strokovnega izpita obvesti Izpitna komisija knjiznico, v kateri je kandi­dat zaposlen (najkasneje 10 dni pred dnevom, ki je bi! dolocen za izpit ). Kandidati z diplomo iz knjiznicarstva na bivsi Pedagoski akademiji so oprosceni izpita iz predmetov "zgodovina knjige in knjiznic" in "splosna organizacija knjiznicar8tva". Kandidati 80 oprosceni opravljanja izpita iz tujih jezikov, ce imajo diplomo iz tujega jezika visje ali visoke sole. Ce kandidat ze ima opravljen strokovni iz­pit za doloceno strokovno kvalifikacijo v bibli­otekarski ali drugi stroki, je oproscen izpita iz splosnega dela. Podrobnejsa dolocila o strokovnih izpitih 80 zapisana v Samoupravnem sporazumu o pri­dobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke, Ur. list SRS, 1980, st. 30. Predmetnik in literatura za strokovne izpite 8ta objavljena 6 v Obvestilih republiske maticne sluibe, 1980, st. 2 in 1984, st. 1-2. Seznam novejse oz. dodatne literature prej­mejo kandidati na tecaju za pripravo na stro­kovne izpite oz., ce se tega niso udelezili, v gradivu, ki ga prejmejo od republiske maticne sluzbe potem, ko je lzpitna komisija potrdila njihovo udelezbo na 8trokovnem izpitu. Kandidate prosimo, da se za podrobnejse in­formacije obracajo na svoje obcinske maticne knjiznice ali osrednje knjiznice za dolocena znan8tvena oz. strokovna podrocja (ki so od republiske maticne 81uzbe ze prejele natancna navodila glede prijav, cen itd.). Za dodatna pojasnila pa se lahko obracate tudi na Enoto za razvoj knjiznicarstva -ga. Nadja VOZEL (med 12. in 15. uro). Melita Ambrozic P. S. Nepopolne in nepravocasne prijave za tecaj in 8trokovne izpite homo knjiznicam vracali, 8aj bi bilo sicer tecaje in izpite orga­nizacijsko nemogoce korektno izpeljati. ************************************** SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE *************************************** STROKOVNI RAZGOVOR 0 DOMOZNANSKI DEJAVNOSTI Doe 19. 1. 1993je bi! v Narodni in univerzi­tetni knjiznici v Ljubljani strokovni razgovor na temo domoznanstva v slovenskem prostoru. Prisotni predstavniki splosnoizobrazevalnih knjiznic II. skupine so na razgovoru evi­dentirali problematiko podrocja domoznanske dejavnosti, oblikovali predloge za nadaljnje in enotno delo, medsebojno sodelovanje SIK II. skupine ter pripravili predloge za sodelo­vanje z nosilko domoznanske dejavnosti Naro­dno in univerzitetno knjiznico. Sestanek, ki ga je vodila N atasa Petrov iz Studijske knjiznice Mirana Jarca Novo mesto, smo zakljucili z na­slednjimi sklepi: • lzpolniti moramo anketo o domoznanski dejavnosti za leto 1992 po vzorcu, kije bil objavljen v republiskem porocilu o etanju elovenskih knjiznic za leto 1990. Prikaz etanja po posameznih knjiznicah nam ho v pomoc pri izmenjavi informacij in iska­nju boljsih resitev za nase delo. • Vse SIK II. ekupine, ki so prevzele aktivno vlogo v domoznanski dejavnosti, pripra­vijo zemljevide svoje regije, podkrepljene z osnovnimi etatisticnimi podatki. • Noeilke domoznanske dejavnoeti v regijah morajo na oenovi enotnih smernic pripra­viti osnutke dogovorov za SIK III.-V. eku­pine (pasivni udelezenci). • NUK mora preko uetreznih ministrstev Republike Slovenije izpeljati uetrezno in­formacijsko povezavo knjiznic v R Slove­niji s knjiznicami v zamejetvu. Namen eklepa je oblikovati domoznaneko dejav­noet v celotnem elovenekem kulturnem in etnicnem prostoru. • Smernice za domoznansko dejavnost, ki emo jih sprejeli v preteklem letu, moramo cim hitreje uveljaviti v praksi. S tern ho zagotovljena enotnost dela vseh SIK-ov, ki se z omenjeno dejavnostjo ukvarjajo. • Poenotiti se mora klasifikacija domoznan­skih gradiv. V ta namen bosta Bernard Rajh in Branko Goropevsek pripravila osnutek tezavra za geslenje. Podlaga mu bo tezaver Univerzitetne knjiznice Mari­bor ter geslovnik Oerednje knjiznice Celje 7 in slovenske bibliografije. Oenutek teza­ vra homo poslali v verifikacijo ustreznim sluzbam NUK-a. • Za dosego enotnega domoznanekega stan­darda v nacionalnem merilu se zadolzi re­publisko noeilko domoznanske dejavnosti NUK, da izvede razdelitev preiodicnih na­slovov po posameznih SIK-ih II. skupine in doloci podrobne kriterije za vnoe na vzajemno in lokalno bazo podatkov. S tern zagotovimo enoten proces obdelave. • Za uepresno medsebojno eodelovanje vseh knjiznic nosilk domoznanske dejavnosti so dolocene kontaktne osebe: Vilma Krapez (Oerednja knjiznica Srecka Vil­harja Koper), Franc Drolc (Oerednja knjiznica obcine Kranj), Stefica Hranjec (koordinacija ljubljanekih SIK, Knjiznica Bezigrad), Bernard Rajh (Univerzitetna knjiznica Maribor), Joze Vugrinec (Po­krajineka in studijska knjiznica Mur­eka Sobota), Adreina Jejcic (Goriska knjiznica Franceta Bevka), Natasa Pe­trov (Studijska knjiznica Mirana J area Novo metso), Jaka Emersic (Ljudska in studijska knjiznica Ptuj), Meta Bostjan (Koroska oerednja knjiznica dr. Franc Susnik Ravne na Koroskem), Branko Goropevsek (Osrednja knjiznica Celje), Ksenija Majovski (N arodna in studijska knjiznica Trst), Meta Domej (Slovenska in studijska knjiznica Celovec) in Boldizar Gaspar (Knjiznica v Monostru). • Vsi sklepi morajo biti realizirani do naslednjega srecanja predstavnikov SIK II. skupine za domoznanstvo, ki ho pred­vidoma februarja 1993 v Celju . Branko Goropevsek, Osrednja knjiznica Celje AKCIJA "KNJIGE ZA VSE" JE ZAKLJUCENA Na razpis Knjiznice Oton Zupancic, enote Pionirska knjiZnica (glej KN 1992, st. 9-10, str. 21), je prispelo 12 prosenj in sicer 8 iz osnovnosolskih knjiznic, 1 iz srednjesolske knjiznice in 3 iz spl08noizobrazevalnih knjiz­mc. Te knjiznice bi rade z UNESCO-vim podar­jenim denarjem, ki ga namenja za nakup knjig za mladino, obogatile svojo stevilcno revno knjizno zalogo, kjer predvsem na podrocju ne­leposlovja marsikje zija praznina. Ne povzroca je samo pomankanje denarja, ampak tudi hi­tro zastarevanje vsebine knjig, na katero vpliva tudi spremenjen program ucnih vsebin in poso­dabljanje metod poucevanja in ucenja. Slednje so z diferenciacijo, individualizacijo in pro­blemskostjo dale knjigi in knjiznici podobno funkcijo, kot jo ima ta ze dolgo casa pri ob­veznem branju, ki povzroca iztrosenost knjig zaradi uporabe in klice po nadomestilu. Zanimivo dodatno podkrepi svojo prosnjo knjiznicar Drago Vuica iz OS Vavta vas. Ome­nj a motivacijski vpliv darila na otroke, ki bi po njegovi sodbi morali redneje obiskovati knjiznico. "In ta vasa akcija, sem preprican, jib ho (z)ganila, pritegnila." Na priporocilo gospe Liobe Bet ten je vodja projekta Pionirska knjiznica zaradi omejene vsote, namenjene nakupu knjig, sestavila ko­misija za izbor prosenj. Pri izboru so se 14.1.1993 srecali Tilka Ja­mnik (vodja Pionirske knjiznice), Irena Ker­nel (vodja maticne sluzbe v knjiznici Otona Zupancica), Silva Novljan (svetovalka za SIK pri NUK), Tanja Pogacar (predsednica sloven­ske sekcije IBBY) in Francka Zumer (predse­dnica sekcije za solske knjiznice pri ZBDS); Ema Struznik (svetovalka za solske knjiznice pri Zavodu RS za solstvo) pa je bila zaradi bolezni odsotna. Prisotni so po pretresu prosenj izbrali dve, ki ju bodo posredovali gospe Lioli Better, in s1cer: -prosnjo Osnovne sole Volcina, ki ji za 266 ucencev ob 1457 knjigah manjka pomembna referencna literatura, katere seznam navajajo; -prosnjo Pionirske knjiznice, enote knjizni­ce Otona Zupancica, ki bo s podarjenim de­narjem nabavila tuje mladinske slikanice in strokovno literaturo v mladinski knjizevnosti in knjiznicarstvu, kar ho dostopno v njenem studijskem oddelku tudi za knjiznicarje dru­gih knjiznic v Sloveniji. Upamo, da je bi! nas izbor pravi, priloznost pa se drugim ponuja naslednje leto. Silva Novljan ************************************** SOLSKE KNJIZNICE *************************************** SEJA AKTIVA SOLSKIH KNJIZNIC POMURJA ZAPISNIK seje aktiva so/skih knjiinicarjev Pomurja, ki je bila 10.12.1992 v citalnici Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne sole v Murski Soboti Dnevni red: l. Pregled dela aktiva v obdobju februar-no­vember 1992. 2. Program dela aktiva v solskem letu 1992/ 1993. 3. Normativi in standardi v solski knjiznici. 4. Napredovanje solskih knjiznicarjev po Pra­vilniku o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem solstvu. 5. Racunalnisko podprta solska knjiznica -sis­tern vzajemne katalogizacije -COBISS, preda­vanje g. Stanislava Bahorja iz NUK. 8 Pristonih je bilo 32 knjiznicarjev iz osnovnih in srednjih sol Pomurja. Ad 1) Pregledali smo delo aktiva in ugotovili, daje naloge, ki si jih je zadal v tern obdobju, tudi opravil. Ad 2) Program dela za solsko leto 1992/1993: I. lzobrazevanje: Tridnevni seminar v organi­zaciji ZRSS, ki naj bo v Pomurju. Vsebina: a) projektno ucno delo; b) literarnoestetsko branje; c) racunalniski program "solska knjiznica". II. Predavanje: tema se ni dolocena. III. Udelezevanje izobrazevanja v organizaciji ZRSS v drugih krajih Slovenije. IV. Udelezevanje izobrazevanja v organizaciji Zveze bibliotekarskih druiitev Slovenije. V. Dve seji aktiva. VI. Sodelovanje predstavnika aktiva na eni seji aktiva ravnateljev. VII. Sodelovanje z obcinskimi maticnimi knjiznicami ter Drustvom bibliotekarjev Per­murJa. VIII. Udelezbe predstavnika aktiva na sejah Sekcije za solske knjiznice pri Zvezi bibliote­karskih druiitev Slovenije. Ad 3) U gotavljamo, da se je polozaj solskih knjiznic v Pomurju v zadnjih dveh letih precej izboljsal: -nekatere sole, ki imajo po normativu dovolj oddelkov za enega knjiznicarja, so le-tega za­poslile s polno obvezo v knjiznici; -nekatere sole z manj ucenci, kot terja nor­mativ za enega knjiznicarja, so le-temu zvisale tedensko stevilo ur v knjiznici (glede na stevilo ucencev); -precej sol ima vec kot 20 oddelkov, ven­dar ima samo OS Lendava zaposlenega enega knjiznifarja in pol. Knjiznicarji, ki pokri­vajo vec kot 20 oddelkov, zaradi individu­alnega dela z ucenci ne morejo vkljucevati knjiznice v ucni proces z bibliopedagoiikimi urami tako, kot jim elementi dela narekujejo. Zato je potrebno normativ -20 oddelkov in vec -doreci ter za doloceno stevilo ur nastaviti se knjiznicarja; -najvecje spremembe dozivljajo solske knjiz­nice letos z uvajanjem racunalniske opreme. V lanskem letu je ena sola dobila racunalnik (bilaje prva v Pomurju), letos jih je se sedem. Nekaj sol ima nabavo racunalniske opreme v planu v letu 1993. Upamo, da jib bo zmeraj vec. Ad 4) S pravilnikom o napredovanju v nazive smo seznanjeni, vendar se ne strinjamo s tern, da knjiznicarjem, ki imajo visoko izobrazbo in so s svojim delom dokazali, da bi lahko napreder­vali v svetnika, to ni dovoljeno. Glede vclanjenja v Zvezo pedagoskih delav­cev Slovenije menimo, da smo premalo sezna­njeni z delom zveze. Vodja aktiva naj dobi podrobnejs informacije in nas z njimi seznani na prihodnjem aktivu. Po razpravi je aktiv sprejel sledece sklepe: 1. Od Zavoda RS za solstvo in sport zah­tevamo, da v bodoce organizira izer­brazevanje solskih knjiznicarjev tudi v Pomurju iz sledecih razlogov: -Dvodnevni ali tridnevni seminar na dru­gem koncu Slovenije (Nova Gorica, Rader­vljica, Poljce in delno Ljubljana) pomeni za nase udelezence dva dni daljso odser­ 9 tnost, kot seminar traja, ce zelijo p~iti pravocasno in ostati do konca. Vecmo knjiznicarjev ne biva v M. Soboti, Raden­cih in G. Radgoni, od koder pelje ob 5. uri prvi avtobus, ampak po naseljih od­daljenih tudi do 20 km, kjer do 5. ure ni javnega prevoza. Enako je ob povratku s seminarja. -Solstvu ne more biti vseeno, ce je knjiznicar, ki poucuje posamezni predmet (in takih je veliko), odsoten od pouka dva dni vec kot je potrebno. -Zaradi oddaljenosti kraja izobrazevanja se z nasega podrocja na seminarje prija­ vlja zelo ma.lo knjiznicarjev. -Ker se knjiznicarji izobrazevanja ne mo­rejo udelezevati tako, kot je zazeleno, trpi njihovo delo. Knjiznice ostajajo neure­jene in bibliopedagosko delo je pomanj­kljivo. Da ima tudi to svoje neugodne po­sledice pri ucnem uspehu ucencev, ni po­trebno posebej poudarjati. Pri tern opo­zarjamo na nadaljnje izobrazevanje nasih ucencev in na celovit razvoj pokrajine. -Knjiznicarji si zaradi neudelezevanja n~ seminarjih ne morejo priskrbeti potrdil o izobrazevanju, zato si bodo tudi tezje zbrali doloceno stevilo tock za napredo­vanje v naziv. In ponovno bodo prizadeti pri vrednotenju svojega dela (poleg nepri­znavanja formalne izobrazbe). -Ce gre vecje stevilo knjiznicarjev vsaj enkrat na leto na tridnevni seminar na drugi konec Slovenije in mora tam pre­spati tri ali stirikrat, so stroski znatno visji, kakor ce pridejo predavatelji v Po­murje. -Marsikatera sola svojih knjiznicarjev ne posilja na vsa ustrezna predavanja oz. ~ minarje prav zaradi pomanjkanja denarJa. Smatramo, da tudi Ministrstvu za solstvo ne more biti vseeno, kako se trosi denar. Zato predlagamo, da se seminarji po svo­jih vsebinah lahko marsikdaj zdruzijo s 10 seminarji za ucitelje. -Od Zavoda RS za solstvo in sport zah­tevamo: • da pri izdajanju potrdil za knjiznicarje zastopa iste kriterije, kakor jib za ucitelje. Torej da jim izdaja potrdila tudi za enodnevne in dvodnevne seminarje, kot to pocne za ucitelje; • da v Pravilnik o napredovanju v na­zive, vnese tudi naziv svetnik za knjiznicarje; • da knjiznicarjem prizna formalno iz­obrazbo. 2. Obcinske maticne knjiznice ponovno va­bimo, da navezejo trdnejse stike s solski~i knjiznicami na svojem podrocju. Tu m1­slimo na razlicne oblike pomoci: a) svetovalna za strokovno obdelavo knjiznicnega gradiva; b) medknjiznicna izposoja (tudi iz vecjih knjiznic v Sloveniji); c) koordinacija nabavne pol~tike, . p~e?­vsem s srednjimi solami zarad1 zak!Jucmh izpitov oz. mature (za ucence in ucitelje); d) ker so maticne knjiznice soudelezen_~e vzajemnega kataloga, lahko ponud1Jo solskim knjiznicarjem izpis iskane litera­ture, ce je same nimajo; e) solski knjiznicarji ze leta pricakujemo, da nas maticne knjiznice povabijo na sku­pni pogovor o razvoju stroke in sedanji ter nadaljnji organizaciji knjiznicarske mreze tako v obcinskih mejah kot v regiji oz. drzavi, ker so solske knjiznice sestavni de! te mreze -maticne knjiznice pa po za­konu o knjiznicah dolzne to mrezo vzpo­stavljati, organizirati in strokovno dvigo­vati. 3. Od republiske maticne sluzbe pricakuje­mo, da se bo bolj vkljucila v resevanje ne­katerih problemov solskih knjiznic: a) uredila svetovalno sluzbo za sre­dnjesolske knjiznice; b) solskim knjiznicarjem pomagala urediti njihov status (normativi, elementi dela, formalna izobrazba, dopolnilo v Pravil­niku o napredovanju v nazive). 4. Zvezo bibliotekarskih drustev Slovenije prosimo, da cimprej izda potrdila o izo­brazevanju tistim solskim knjiznicarjem, ki so se udelezili letosnjega posvetovanja slovenskih knjiznicarjev. 5. Zavod RS za solstvo in sport -OEM. So­bota prosimo, da: -predstavniku aktiva dovoli cimprej na aktivu ravnateljev Pomurja pred­staviti prednosti racunalnisko podprte solske knjiznice, elemente dela solskega knjiznifarja in vkljucevanje knjiznice v proces pouka; -intenzivneje vzpodbuja ravnatelje za urejanje knjiznic ter vkljucevanje knjiznic v ucni proces. Ad 5) Gospod Bahor nas je seznanil s sistemom vzajemne katalogizacije. Ugotavljamo pa, da smo o vsem premalo informirani in da je bilo predavanje na zelo visoki ravni. Poleg tega ima pri nas se zelo malo sol racunalnisko opremo. Zato zgoraj navedene ustanove prosimo, da vplivajo na vodstva sol pri intenzivnejsem pre­hodu solskih knjiznic na avtomatizirano obde­lavo, saj bo tako imel solski knjiznifar vec casa za ucenca oz. za razlicne oblike dela. Vodja aktiva: Vera Goricki ************************************* PREDSTAVLJAMO YAM *************************************** BIBLIOTEKARJI NOVE EVROPE Pred leti smo preko referenta za italija­ niko Amalie Petronio iz koprske Osrednje knjiznice vzpostavili stike s knjiznifarji iz so­ sednje dezele Furlanije-J ulijske krajine. Tako smo bili povabljeni na mednarodno srefanje bibliotekarjev, ki je bilo v Trstu od 26.11.-29.11.92. Srefanje z naslovom "Biblio­tekarji nove Evrope" je potekalo pod pokrovi­teljstvom Komisije za kulturo pri Evropskem parlamentu. Razpravljalci iz vse Evrope so govorili o stanju in potrebah izobrazevanja bi­bliotekarjev v svojih drzavah. Bibliotekarji iz OK "Srecka Vilharja" iz Ko­pra so bili povabljeni na zadnji clan srefanja, ko se je razpravljalo o izobrazevanju biblio­tekarjev v dezelah skupnosti Alpe-J a.dran. S svojim referatomje Alenka Sauprl-Zorko pred­stavila studij bibliotekarstva pri nas. Iz razprav ostalih udelezencev iz A vstrije in Madzarske se je dalo ugotoviti, da je iz­obrazevanje sistemsko najboljse urejeno na Hrvaskem in pri nas. Zakljucek vseh razprav je povzel koordinator zdruzenja knjiznic Alpe­J adran g. G. Lotta in del tega zakljucka je bil, da bi bilo potrebno v Evropi studij bibliote­karstva poenotiti ali vsaj "harmonizirati" . Obcutek, da V knjiznicarstvu nismo na repu, vkljucno z drugimi vzhodnoevropskimi drzavami, kamor nas pristevajo, je bil prije~ ten. Veseli smo bili tudi, da smo se takega srecanja enkrat udelezili tudi bibliotekarji 1z obrobja Slovenije. Damjana Ivancic, Srednja gostinska in turisticna sola Izola 11 OBISK V KONGRESNI KNJIZNICI V WASHINGTONU Pred enim letom smo v NUK-u dobili ob­vestilo o moznosti za tromesecno strokovno izpopolnjevanje v Kongresni knjiznici v Wa­shingtonu. Obisk je financiral George Soros, madzarski emigrant, ki si po politicnih spre­membah v srednji in vzhodni Evropi priza­deva pomagati tern dezelam, da ujamejo ko­rak z razvitim svetom, predvsem na podrocju dostopa do znanja in informacij. Vsi prijavljenci smo morali delati test o znanju anglescine, koncni izbor kandidatov pa je na podlagi prijave opravila Kongresna knjiznica, vecinoma v skladu s svojimi interesi ( navezava stikov, izboljsanje sodelovanja) in z moznostmi kandidata, da v svoji drzavi prido­bljeno znanje cimbolje uporabi. V Washington nas je sredi septembra lani prislo 14 knjiznicark iz srednje in vzhodne Evrope (Albanije, Bolgarije, Ceske, Esto­nije, Hrvaske, Jugoslavije, Latvije, Madzarske, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaske, Slovenije in Ukrajine). Kongresna knjiznica je program za nas pri­pravila po modelu svojih tecajev. Prvi mesec smo poslusali predavanja o funkcijah in or­ganizaciji Kongresne knjiznice. Zelo poudar­jajo njeno primarno nalogo -so v prvi vrsti parlamentarna knjiznica in delajo za Kongres kot najvisji zakonodajni organ ter sele potem opravljajo ostale funkcije. Kot agencija za co­pyright se ukvarjajo s pravnimi vidiki dodelje­vanja avtorskih pravic in preko te funkcije do­bivajo po dva obvezna izvoda vseh publikacij, ki so avtorsko zascitene. S tern pa posredno opravljajo se naloge nacionalne knjiznice. Prikazali so nam organizacijsko strukturo, izhajajoco iz vseh funkcij, ki jih opravljajo in predstavili stalne in posebne projekte, ki jih vodijo. Spoznali smo njihove kriterije za uvr­stitev gradiva v njihove zbirke, nacine za pri­dobivanje gradiva, organizacijo obdelave, in-formacijsko delo. Niso pa zamolcali problc­mov, s katerimi se soocajo: podvajanje dela, ogromni zaostanki {trenutno ca. 34,000.000 kosov, predvsem neknjiznega gradiva), zasta­rel racunalniski sistem. .. Predavanja so bila kombinirana z ogledi. Naslednja dva meseca so nam organizirali delo po posameznih oddelkih glede na nase posebne interese. Vecino tega casa sem pre­bila pri katalogizatorjih: za monografske in se­rijske publikacije, za gradivo v mikro obliki, za racunalniske datoteke, notno gradivo in zvocne posnetke ter za kartografsko gradivo. Naucila sem se uporabljati njihov sistem, se bolje seznanila z USMARC formatom in anglo­ameriskimi katalogizacijskimi pravili (v Kon­gresni knjiznici sicer uporabljajo lastna pra­vila, ki so interpretacija AACR2) in dejan­sko delala po njihovem nacinu. Zelo so bili veseli, ko sem jim tako lahko pomagala obdelati publikacije v slovenscini in ostalih juznoslovanskih jezikih, ker jih pac sami ne ob­vladajo. Nekaj mesecev pred nasim prihodom so v knjiznici izvedli reorganizacijo, ker so zeleli zdruziti bibliografsko in predmetno obde­lavo na enem mestu. Tako so za obdelavo knjiznega gradiva oblikovali skupine, ki so jim dolocili vsebinsko in jezikovno podrocje, ki ga pokrivajo (npr. zgodovina in knjizevnost juznoslovanskih narodov). V okviru take sku­pine, ki obsega priblizno 15 ljudi, pa se delo se vedno deli na bibliografsko in vsebinsko obde­lavo (sodelavci naj bi se sicer polagoma naucili tudi segmenta, ki ga ne obvladajo, vendar vsi izrazajo velik odpor do tega) . Pac pasta oba dela obdelave zdruzena v posebnih zbirkah. Spoznala sem tudi njihovo normativno da­toteko. Normativne oblike za imena (osebna in za korporacije) ter za zbirke vnasajo ka­talogizatorji sami. Normativna datoteka za predmetne oznake pa se gradi strogo centra­lizirano in katalogizatorji lahko samo predla­gajo uvedbo novih izrazov. Med bibliografsko 12 in normativno datoteko ni povezave, kar ob spremembi normativne oblike pomeni ustre­zno stevilo popravkov v bibliografski datoteki. Manjse stevilo takih popravkov za imena spet opravljajo katalogizatorji, vecje pa posebna skupina vnasalcev. Zanimivo je, da serijske publikacije katalogi­zirajo neposredno na OCLC in od tam zapise sele cez kaksen teden ali dva posljejo v lokalno bazo Kongresne knjiznice. Po drugi strani pa zapisov za neknjizno gradivo ne morejo direkt­no prenesti z OCLC, zato si jih stiskajo in vnesejo se enkrat. Menijo, da jim pri obde­lavi tudi to pomaga in iz tega ne delajo zelo velikega problema, ceprav seveda pricakujejo elegantnejso resitev. Tako sem lahko sproti ugotavljala, da je nas vzajemni katalog pri ne­katerih segmentih bistveno boljsi. V dveh oddelkih, kjer se ukvarjajo tudi z UNIMARC formatom, sem dobila nekaj ko­ristnih informacij in pojasnil v zvezi z nje­govo strukturo in razvojem. V kombinaciji s prakticnim delom po AACR2 in USMARC-u so postale nekatere dileme jasnejse, kar bo go­tovo pomagalo pri resevanju nekaterih proble­mov, s katerimi se srecujemo pri nas. Organizirali so nam tudi ogled nacionalne knjiznice za slepe (ki deluje v okviru Kongre­sne knjiznice), nacionalne medicinske in na­cionalne poljedelske knjiznice. Organizacija nasega bivanja je bila nasploh na zelo visoki ravni: predavanja in ogledi so se zacenjali tocno ob napovedani uri, vedno smo dobile dnevni red, vsi so se potrudili, da so nam povedali in pokazali kar najvec in odgovo­rili na vsa vprasanja. Pa tudi njih je za­nimalo, od kod vse prihajamo, kaj delamo, kako zivimo po vseh politicnih spremembah. Tako so nas dvakrat povabili, da predstavimo svoje drzave in ustanove, kjer delamo. V nji­hovih oceh je sicer vse, kar prihaja iz tega dela Evrope, tesno povezano z bivso Sovjet­sko zvezo in bili 80 prepricani, da vsi govorimo rusko (sami imajo veliko usluzbencev, ki ob-vladajo ruscino in se ukvarjajo s proucevanjem ruske zgodovine -vkljucno z direktorjem) . Ve­liko so sprasevali o vzrokih razpada J ugosla­vije, o vojni na Hrvaskem in v Bosni. V knjiznici sami je ogromno priseljencev z vsega sveta, ker pac potrebujejo njihovo jezi­kovno znanje in poznavanje dezel, od koder prihajajo. Tako lazje vzdrzujejo stik s temi drzavami in si olajsujejo informiranje o zanje zanimivem gradivu ter njegovo pridobivanje. Tudi me smo se pogovorile z vsemi, ki 80 za­dolzeni za gradivo iz nasih drzav in zelo so poudarjali svojo zeljo, da se stiki med nami okrepijo. Po treh mesecih v Washingtonu smo za en teden obiskale se tretjo najvecjo univerzitetno knjiznico v ZDA na University of Illinois v Champaign-Urbani. Tudi tam so nam prika­zali organizacijo dela in poudarili svoj interes za sodelovanje z nami, ker imajo zelo mocno zbirko gradiva s tega podrocja. Tu namrec pri­pravljajo American Bibliography of Slavic and East European Studies (ABSEES), ki je tudi online dostopna. lzven organiziranih aktivnosti za vso sku­pino sem dobila moznost obiskati OCLC v Ohiu in si ogledati njihovo ponudbo. Vzho­dna Evropa je zanje postala zelo zanimiva in si zelo prizadevajo prodreti tudi na to trzisce. Zadnji vikend bivanja v ZDA smo prezivele v New Yorku, kjer smo med drugim obiskale osrednjo pisarno Open Society Fund. Z G. Sorosem smo se srecale na zacetku nasega bivanja v Washingtonu. Povedal je, da nacrtuje zaenkrat se dva taka programa (letos in prihodnje leto), morda pa se kasneje. Pri­pravljen je tudi financno podpreti programe za izboljsanje sedanjega stanja v knjiznicah drzav vzhodne Evrope glede strojne in programske opreme (Slovenija je bila v tej skupini dalec najbolj napredna), udelezbe na mednarodnih kongresih in izpopolnjevanja v tujini. Za­vzema se tudi za nadaljnje vzdrzevanje stikov in za sodelovanje vseh, ki smo sodelovale v pro­ 13 gramu, in njihovih ustanov. V New Yorku smo kasneje izvedele, da pripravljajo se nekatere druge programe, namenjene knjiznicarjem. V Sloveniji koordiniranje programov izvaja slovenska pisarna Open Society Fund, ki je ze razpisala program za letosnje leto. Zelela bi opogumiti koleg(ic)e, da se v vecjem stevilu prijavijo na razpis. Spoznavanje drugih sis­temov in navezovanje stikov ter potem upo­raba pridobljenih izkusenj v domacem okolju je lahko dober rezultat tromesecne odsotnosti. Zlata Dimec SRECANJE DELOVNE SKUPINE ZNANSTVENIH KNJIZNIC ALPE-JADRAN Prvo srecanje delovne skupine knjiznic Alpe-Jadran v letu 1993 in pod novim vod­stvom (prof. Francesco Favotto) je bilo tokrat na Univerzi v Padovi 3. februarja. Srecanja smo se udelezili predstavniki univerzitetnih knjiznic naslednjih regij oz. regionalnih cen­trov: Italija (univerze Udine, Trento, Pavia in Padova), Avstrija (univerza Celovec), Hr­vatska (univerza Zagreb) in Slovenija (univerzi Ljubljana in Maribor ter IZUM Maribor). Od­sotni so bili kolegi iz Madzarske in Nemcije (Bavarska), zaradi bolezni pa tudi prejsnja vodja skupine dr. Sigrid Reinitzer (ki tako for­malno ni mogla podati porocila o delu skupine v preteklem obdobju). Glavni namen srecanja je bil, da se dogovo­rimo o nadaljnjih aktivnostih skupine -tako na podrocju vodica oz. podatkovne zbirke o znanstvenih knjiznicah Alpe-Jadran kot dru­gih moznih skupnih projektih. Dejstvo na­mrec je, da se od vzpostavitve zbirke in ti­skanja vodica dalje kaj bistvenega ni doga­jalo. Dogovorili smo se, da regionalni centri v najkrajsem casu poskrbijo za azuriranje po­datkov o knjiznicah svojega kroga (uporabimo dosedanji vprasalnik), ob tern pa se tudi do­govorijo, ce bi zeleli zajeti sirsi krog knjiznic (predlog je dala predstavnica univerze Udine, ki je menila, da ni dovolj, ce so vkljucene le t.i. centralne knjiznice, zajeti bi morali vse knjiznice posameznih univerz). Predstav­nica IZUM je pojasnila, da pri siritvi haze s tehnicnega vidika ni nikakrsnih ovir, obstaja pa dilema glede financne participacije. Posta­vilo se je tudi vprasanje smiselnosti vodica v tiskani obliki, saj imajo vsi moznost on-line dostopa do podatkovne zbirke oz. dostopa do zbirke na PC racunalnikih. Vodic bi zato v pri­hodnje izhajal le v obliki indeksa sodelujocih knjiznic. Predstavniki knjiznic, ki uporabljajo PC verzijo podatkovne zbirke, so se predlagali, da bi IZUM dopolnil programsko opremo za preiskovanje podatkov, tako da bi bilo mozno iskanje se po nekaterih dodatnih poljih, kar bi izboljsalo informacijsko vrednost zbirke. Pretezni del srecanja pa je bil namenjen dogovoru o nadaljnjih aktivnostih skupine in oblikah medsebojnega sodelovanja knjiznic. Prva naloga sodelujocih bo, da se medse­bojno obvestijo o moznostih on-line dostopa do OPAC-ov oz. zbirk podatkov, ki jib po­samezne ustanove ze izgrajujejo racunalnisko. Tako se ho lahko izboljsalo sodelovanje v med­bibliotecni izposoji in izmenjavi publikacij. Knjiznice -t.i. regionalni centri bodo v svojem krogu angazirale posamezne knjiznice za bolj aktivno sodelovanje v skupnosti Alpe-Jadran, pripravile bodo porocila o vecjih projektih, ki potekajo v posameznih regijah na podrocju knjiznicnega informacijskega sistema ter pri­pravile analizo in predlog organizacijskega mo­dela povezovanja knjiznic v okviru posameznih umverz. lzrazenaje bila tudi potreba po vec aktivnih srecanjih, na katerih bi posamezne knjiznice izmenjavale izkusnje pri avtomatizaciji njiho­vega dela. Zato je bil z zadovoljstvom spre­jet predlog, da ho naslednje srecanje skupine 14 (junija) v Mariboru, kjer se bodo udelezenci lahko tudi prakticno seznanili z moznostmi, ki jih nudi nas sistem COBISS. Dejstvo namrec je, da ima enoten racunalnisko podprt KIS, kot ga razvijamo v Sloveniji, stevilne prednosti v primerjavi z razlicnimi sistemi, kijih drugje ze uporabljajo ali jih sele razvijajo. Po srecanju so nas italijanski kolegi povabili se na ogled znamenitega botanicnega vrta v Padovi ter oddelka njihove Bioloske knjiznice, ki hrani stevilne stare tiske, znanstvena pi­sma, herbarije in fotografije s podrocja hota­nike. Ogledali smo si tudi prostore univerze v Padovi, ki so sami po sebi bogat kulturni spo­menik (npr. znana secirnica in soha grbov). Melita Amhrozic *************************************** OBVESTILA *************************************** Mladi raziskovalci na OS Draga Kobala v Mariboru. Klub mladih raziskovalcev OS Draga Kobala, ki so ga na soli zaradi holjse organiziranosti in lazjega uresnicevanja ciljev ustanovili po treh letih pripravljanja razisko­valnih nalog, nam je ze v decembru poslal dopis, v katerem prosi za pomoc. Med dru­gim pravijo takole: "Prosimo Vas, da nam po Vasih moceh pomagate. Vasi proizvodi, stori­tve in financna podpora nam hodo zelo poma­gali pri uresnicevanju nasih nacrtov. Hkrati Vas prosimo, da nam posredujete informa­cije o Vasih proizvodih in storitvah. Z njimi homo seznanili nase ohiskovalce in ucence ... " Denarna sredstva jim lahko nakazete na ziro racun: OS Draga Kobala, 51800-603-30260, s pripisom: za Klub mladih raziskovalcev. Kon­taktni osebi sta predmetna uciteljica Milena Luznik in pomocnik ravnatelja mag. Damijan Mumel. -Franci Zore 15 Cena revije "Knjiznica" v letu 1993. Obvescamo vas, da je cena revije "knjiznica" v letu 1993: 1. za clane ZBDS: 700 SIT (pos. st. 200 SIT); 2. za narocnike: 2.000 SIT (pos. st. 500 SIT); 3. za tujino: 20 USO (pos. st. 5 USO). -Jelka Gazvoda Razstava "Gradovi na Slovenskem". V celjski Osrednji knjiznici so 4. fehruarja od­prli razstavo o gradovih na Slovenskem, ki jo je pripravila Univerzitetna knjiznica Maribor. Razstava predstavlja 100 maket ter fotografije znanih slovenskih grajskih stavh iz Vischerjeve Topographia Ducatus Stiriae. Makete gradov je izdelal Igor Sapac, dijak II. gimnazije iz Maribora, Vlasta Stavbar je pripravila kra­tek zgodovinski opis gradov, Irena Sapac pa je iz fonda UKM izbrala publikacije o gradovih (razstavljenih je okrog 80 puhlikacij o grado­vih na Slovenskem) . Pri postavitvi razstave je sodelovala tudi Danica Kmetic. Posebna privlacnost te postavitve je v tern, da si homo lahko na enem mestu v trodimenzi­onalni obliki ogledali lep kos slovenske grajske arhitekture iz Stajerske, Pomurja, Dolenjske, Primorske in Notranjske, pa tudi v tern, da si homo lahko ogledali razstavljene faksimile starejsih del o gradovih (med drugim Valva­sorjeve Die Ehre des Herzogthums Crain iz !eta 1689, ki jo je izdala zalozha Trofenik v Miinchnu !eta 1970 v sodelovanju z Mladin­sko knjigo; faksimile Vischerjeve Topographia Ducatus Stiriae iz !eta 1681, ki jo je izdala zalozba Akademischer Druck Verlagsanstalt v Gradcu !eta 1975, pa tudi Cankarjeva zalozha v Ljubljani !eta 1971; faksimile Valvasorjeve Topographia Ducatus Carnioliae Modernae iz !eta 1679, ki jo je izdala zalozba Trofenik v Miinchnu leta 1970 v sodelovanju s Cankarjevo zalozbo iz Ljubljane) kot tudi novejse knjige Ivana Stoparja, Petra Fisterja, Naceta Sumija, Majde Smole in drugih. -Franci Zore POPRAVKI Seznam splosnoizobrazevalnih knjiznic V Sloveniji (KN st. 1, 1993). Do sedaj smo odkrili napako pri casu odprtosti knjiznice Otona Zupancica v Ljubljani: 25. KNJIZNICA OTONA ZUPANCICA: ODPRT0ST: PO-PE: 8-19.30 (in ne 17.30) Prosimo tudi, da nam morebitne napake, ki jih nismo opazili, sporocite, zgoraj omenjeni knjiznici pa se opravicujemo! -Franci Zore V KROZENJE KNJIZNICARSKE NOVICE, 3(1993), st.2. YU ISSN 0353-9237. Izdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. Uredil: mag. Franci Zore. Naklada: 550 izvodov. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st.23/179-92 z dne 16. 3. 1992 stejejo Knjiinicarske novice med proizvode informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvo­dov po stopnji 5 %. 17