Štajerski TEDNIK Aktualno Ptuj z Bi center mesta napolnila McDonald's in Zara? petek, 15. 4. 2022 COLOR CMYK stran 1 V središču Ptuj z Ptujske tržničarje še naprej selijo sem in tja  Stran 3  Stran 7 LLetnik ik LXXV z ššt. 29 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Ptuj, petek, k 15 15. aprila il 2022 Slovenija, Podravje z Samo za plače poslancev lani 4,8 milijona evrov, milijoni še za dodatke Poslancem odlične plače in številni dodatki Za plače poslancev je bilo lani porabljenih blizu 4,8 milijona evrov. Poleg tega jim pripada cela vrsta dodatkov in ugodnosti, med drugim od 500 do 800 evrov mesečno za delo z volivci na terenu, tudi v času koronskih omejitev ... K vsemu temu vsakemu poslancu pripada še do 40 delovnih dni dopusta. Več na straneh 6 in 7. Podravje Dornava z Celovita obnova dvorca še brez trdnega zagotovila  Stran 4 Politika Majšperk z Kislih jabolk v osnovni šoli ne manjka  Stran 5 Kronika Sp. Podravje z Za koga na občinskih stavbah visi žalna zastava?  Stran 12 Ljudje in dogodki Podravje z Prvi znani štajerski romar v Sveto deželo je bil ormoški menih Ptuj z Ormož z Šport Kolesarstvo z Na Pokalu Poli izjemna udeležba in odlični rezultati perutninarjev Na Bregu z zračno puško ustrelil mucka Vinska »flaša« v sredini krožišča kot promocija  Stran 17 petkova izdaja  Stran 14 Foto: Sta/M24  Stran 2  Stran 2 MMP Gruškovje ostaja brez dodatnega pasu z Čakalne dobe tovornjakarjev na meji dražijo storitve  Stran 3 Štajerski TEDNIK petek, 15. 4. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 15. aprila 2022 Ptuj z Človeška zloba in nehumanost ne poznata meja Na Bregu z zračno puško ustrelil mucka Streljanje na živali z orožjem ni le zlobno in nehumano, pač pa tudi kaznivo dejanje. Družina Hojnik iz Ptuja je pred nekaj dnevi opazila, da je bil njihov mucek deležen strela iz zračne puške, ki ga je zadel nad oko: »Najprej smo mislili, da gre za kakšno 'bojno' rano, da so se mačke morda steple. Čez nekaj dni pa je hči mucu iznad očesa vzela ven metek. Neverjetno, kaj ljudje počno. Naš Zorro je sicer imel veliko srečo v nesreči, da je dobro, a želimo ljudi opozoriti, kaj se dogaja, naj pazijo na svoje ljubljenčke.« Vsi člani družine Hojnik z Mariborske ceste na Ptuju so veliki ljubitelji živali. V njihovem domu so štiri lepe muce. Enega izmed njih, Zorra, so rešili pred dvema letoma. Pravzaprav si jih je izbral sam. Kot pritepenec je dom našel v družini, ki uživa v družbi živali. »Spravili smo ga k sebi, uredili, danes je to lep in zadovoljen muc. Vse naše mačke sicer stanujejo notri, a gredo tudi naokrog. Zorro se rad zadržuje v stari zapuščeni hiši pri semaforju na Mariborski cesti, v bližini našega doma,« pravi Iva Hojnik. Po kratkih vsakodnevnih potepih pa se muce z velikim veseljem vrnejo domov, kjer se počutijo najbolj varno in zadovoljno. Tudi prejšnji teden je bilo tako, a so lastniki pri enem izmed njih opazili poškodbo. »Najprej nismo niti ugotovili, da gre za strelno rano. Vse skupaj nas je odkritje šokiralo. Težko je verjeti, da to sploh lahko kdo naredi živali. Poklicali smo tudi Društvo za zaščito živali Ptuj, jih opozorili, kaj se dogaja. 27 let živimo na Bregu in nikoli se ni pripetilo nič podobnega, pa smo zmeraj imeli živali. Lastnike živali želimo opozoriti, naj bodo previdni,« pravijo Hojnikovi. Glede na rano je bil maček ustreljen z daljše razdalje, le sreča je, da Foto: arhiv Metek ga je zadel direktno nad očesom. Mučenje živali je kaznivo dejanje Foto: arhiv Lastniki so najprej mislili, da gre za kakšno »bojno« rano. Zorro je imel veliko srečo v nesreči, da jo je odnesel brez resnih zdravstvenih posledic. je napad preživel brez resnih posledic. Lahko bi ostal brez očesa ali celo poginil. Kdo bi lahko stal za tem nehumanim dejanjem, se jim ne sanja. Kristina Pšajd, predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj, pravi, da je lastnike napotila, naj podajo prijavo na policijo. Letos je to na območju Ptuja prvi tak primer, o katerem so bili v društvu obveščeni. Pšajdova pravi, da se vsako leto ni, da jih ni oziroma da smo o vseh obveščeni. Pomembno pa je izpostaviti tudi dejstvo, da ne skrbijo vsi lastniki primerno za svoje hišne ljubljenčke,« pravi Pšajdova. Na eni strani so skrbni lastniki, ki imajo radi svoje živali in jih dejstvo, da jih je nekdo poškodoval, močno prizadane. Na drugi so takšni, ki se ljubljenčkov naveličajo: »Veliko dela imamo z zapuščenimi živalmi, ki jim moramo iskati nov dom. Foto: arhiv srečajo z eno ali dvema tovrstnima prijavama. K sreči je tega v zadnjih letih veliko manj kot nekoč. »Lani smo imeli tak primer v občini Sveti Tomaž, kjer smo ukrepali skupaj s policijo. Problem je, ker je težko izslediti storilce. Sama lastnikom po navadi svetujem, naj se obrnejo na policijo ali veterinarsko inšpekcijo. V zadnjih letih se sicer res stanje na tem področju izboljšuje. Manj je takšnih primerov, kar pa ne pome- Pred kratkim smo imeli primer, ko se je gospa preselila v drugo stanovanje in s seboj ni želela vzeti psa, ki ga je imela 12 let. Temu psu smo morali poiskati novo namestitev. Tudi to so stvari, ki te razjezijo in jih enostavno ne moreš razumeti.« Družina Hojnik spada v kategorijo lastnikov, ki imajo svoje ljubljenčke neizmerno radi in zanje lepo skrbijo. To se najbolje vidi po zadovoljnih mucah. Upajo, da bo V 15. členu zakona so našteta dejanja, ki jih je prepovedano izvajati na živalih, med njimi je zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, udarjanje, izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom, streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave ... Globa za kršitev zakona o zaščiti živali znaša od 400 do 800 evrov. Zraven denarne kazni pa storilcem grozi tudi zaporna, in sicer do treh let. njihova zgodba tistemu, ki je Zorru, ki očitno res ima devet življenj, povzročil poškodbe, dala misliti in ga odvrnila od tega, da bi še kdaj poškodoval kakšno žival. Gotovo pa velja tudi opozorilo lastnikom živali, predvsem na desnem bregu reke Drave, kjer se je tokrat zgodil napad, naj bodo previdni. Zelo majhna je namreč verjetnost, da se je napad zgodil slučajno. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Ormož z Novo krožišče zopet buri duhove Vinska steklenica v sredini V novem krožišču v Ormožu pri Hoferju so pred dnevi postavili veliko skulpturo iz varjenih jeklenih palic v obliki vinske steklenice, znotraj nje pa zasadili grmovnico. Krožišče, ki je že ob sami gradnji razburjalo zaradi same velikosti, je z novo podobo zopet postalo tarča tako pohval kakor tudi kritik. V javnosti je kar nekaj zanimanja sprožila ureditev sredine novega krožišča. Nekateri so nad njo navdušeni, drugi pa ob pogledu na vinsko steklenico odkimavajo. Medtem ko prvi menijo, da steklenica oz. flaša promovira tamkajšnje vinorodno območje in odlična vina, pa drugi pravijo, da ta bolj spominja na pijančevanje in še več: da njeno mesto nikakor ni v krožišču, saj je alkohol še vedno glavni krivec za prometne nesreče s smrtnim izidom. Veliko primernejši bi po njihovem bil prleški klopotec, ki je med drugimi v logotipu Destinacije Jeruzalem Slovenija. Kritike na ta račun je bilo slišati tudi na zadnji občinski seji. Župan Danijel Vrbnjak je na drugi strani pojasnjeval, zakaj so se odločili za to. Kot je dejal, steklenica vina nikakor ne pomeni pijančevanja, pač pa predstavlja lokalne vinogradnike, odlična vina, kakovost in lego, na kar so zelo ponosni. »Okrog steklenice bomo Foto: MH Nekaterim je ureditev krožišča z vinsko steklenico všeč, drugi ob pogledu nanjo odkimavajo. 6SRåWRYDQHREĀDQNHLQREĀDQL YVWRSDPRYĀDVYHOLNRQRĀQHJDSUD]QRYDQMDYĀDV NRVHSRJORELPRYDVHVHXPLULPR 9HOLNRQRĀQRYRåĀLOR]QDMOHSåLPLçHOMDPLQDPHQMDPSUDYYVHP GDELYPLUXVUHĀLLQYHVHOMXYHOLNRQRĀSUD]QRYDOL ]YHGULQRLQOMXEH]QLMRYVUFX 3ULMHWQHSUD]QLĀQHGQLSUHçLYLWHMLKYNURJXYDåLKGUXçLQ VNRåDUDPLSROQLKGREURWLQEDUYLWLKSLVDQLF 3RGDULPRSUD]QLNRPVYRMĀDULQOHSRWRNLQDVREGDMD 1 åN * Må N 1XåND*DMåHN çXSDQMD0HVWQHREĀLQH3WXM zasadili še vinsko trto v obliki teras, ki so dejansko značilne za ljutomersko-ormoško območje in so znamenitost naših krajev. In to je treba poudariti, da vsi, ki pridejo k nam, vedo, s čim se želimo ponesti in na kaj smo ponosni. In niti na misel nam ne sme priti, da je steklenica znak pijančevanja. V zvezi z ureditvijo smo pridobili 15 oz. 18 takšnih in drugačnih predlogov, a je ta bil najbolj povezan z destinacijo,« je dejal. Načrt ureditve videza sredinskega otoka je izdelal krajinski arhitekt Boštjan Vauda, ki je zasnoval tudi ureditev parka pri avtobusni postaji. Dodajmo še, da je sicer (bilo) taisto krožišče tarča kritik tudi na račun njegove velikosti, češ da je premajhno za izvažanje večjih tovornih vozil. Pomisleke o smiselno- sti gradnje tako majhnega krožišča pa je slišati še zlasti glede širitve cone in prihoda večjega podjetja Carthago tik ob krožišče, zaradi česar se bo promet tovornih vozil še povečal. V drugem krožišču bosta bivola Kot smo že poročali, pa je znano, kako bo urejena sredina tudi drugega krožišča, ki je planirano nekaj metrov naprej, proti Središču ob Dravi. Ponazarjala bo reko Dravo in vabila k ogledu naravnega rezervata Ormoške lagune. Glavna motiva bosta pločevinasti tabli, v eni bo izrez močvirskih ptic, v drugi pa izrez dveh vodnih bivolov. Otok bodo uredili še z večjimi prodniki in okrasnimi travami. Obe sredici bosta opremljeni s kovinskimi tablami Destinacije Jeruzalem in osvetljeni. Pri ureditvi je treba upoštevati (le) prometna pravila V sredinah otokov krožišč po državi je sicer danes videti že vse mogoče, od fontan do različnih skulptur in kipov. Investitor mora za ureditev teh otokov na državnih cestah pridobiti soglasje državne direkcije za infrastrukturo, z ustrezno projektno dokumentacijo pa mora dokazati le, da okrasitev otoka ne predstavlja težav pri preglednosti ali prometni varnosti, medtem ko se v samo vizualno podobo ne »vtikajo«. ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ petek, 15. 4. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 15. aprila 2022 3 Podlehnik z Ministrstvo za notranje zadeve in DARS z različnimi odgovori Čakalne dobe tovornjakarjev na meji dražijo storitve V Podlehniku si želijo, da bi se na mejnem prehodu Gruškovje vzpostavil dodaten pas za tovorna vozila, ki bi omogočil večjo pretočnost tovornjakov in skrajšal čakalne dobe. Na notranjem ministrstvu so s to željo seznanjeni, odgovarjajo pa, da je umestitev dodatnega pasu zelo zahtevna, na DARSU pa te investicije nimajo v načrtu. »Dodaten pas bi omogočil ločitev polnih in praznih tovornih vozil ter skrajšal čas za prehod meje slednjih,« je pojasnilo začel župan Sebastian Toplak. To bi bilo pomembno z vidika pocenitve prevozov, je dodal. »Iz hrvaških kamnolomov vozijo velike količine materiala, vendar pa se vozniki zaradi čakalnih dob izogibajo Gruškovju, raje gredo po daljši poti, kar posledično pomeni, da je strošek prevoza gradbenega materiala dražji, s tem pa tudi izvedba.« S to problematiko je župan pred slabim letom seznanil tudi notranjega ministra Aleša Hojsa. Z notranjega ministrstva so odgovorili, da so s predlogom seznanjeni in da se zavedajo, da bi dodatni vozni pas za tovorna vozila omogočil hitrejši prehod vozil med mejnima prehodoma Republike Slovenije in Republike Hrvaške. »Drži pa, da je izvedba takšnega gradbenega projekta zaradi same umestitve obeh mejnih prehodov zelo zahtevna. Minister za notranje zadeve je že predlagal državni družbi DARS, da prouči možnosti izvedbe tega dodatnega pasu.« Dodali so še, da je po njim znanih podatkih DARS že pristopil k proučitvi možnosti izvedbe tega projekta. Podatek o čakalnih dobah za tovorni promet na Mejnem prehodu Gruškovje postaja stalnica prometnih informacij. Razlogov je več, eden je zagotovo v povečanem prometu tovornih vozil, še posebej na vstopu, ki je višji kot kadarkoli prej, so izpostavili na PU Maribor. »Letošnje dnevno povprečje znaša 711 vozil, brez izvzetih praznikov in nedelj, ko velja odredba o omejitvi tovornega prometa.« Podatka o povprečni čakalni dobi nimajo, so pa policisti čakalno dobo v povezavi s tovornim prometom v letošnjih prvih treh mesecih, to je v 90 dneh, zabeležili kar 58krat. Na čakalno dobo poleg večjega prometa tovornih vozil vplivajo tudi aktivnosti Policije, ki jih izvajajo zaradi velikega pritiska ilegalnih migracij po zahodni balkanski poti (tudi skrivanje oseb v tovornih vozilih), so pojasnili. Dodatno na čakalne dobe vplivajo tudi aktivnosti drugih organov in služb, ki občasno izvajajo kontrolo tovornih vozil (FURS, Cestel – tehtanje). Celoletna primerjava za zadnja štiri cela leta – prehodi tovornih vozil Foto: Črtomir Gozdnik DARS: Gradnja ni rentabilna in je ne bo! Ko pa smo se z vprašanji obrnili na DARS, saj sta nas ministrstvi za notranje zadeve in javno upravo z vprašanji glede dodatnega pasu sprva pošiljali z enega naslova na drugega, pa so nam na Družbi za avtoceste povedali, da v planskih dokumentih družbe DARS ni pro- jekta izgradnje dodatnega voznega pasu za tovornjake na območju mejnega prehoda Gruškovje. »Preučitev možnosti izvedbe projekta je v sklepni fazi, zato bomo v kratkem o tem obvestili tudi MNZ. Kakor kaže dosedanja preučitev, pa projekt praktično ni izvedljiv – gre za območje med obema mejama (na enem delu je mejna ograja na robu jarka, ko se približujemo slovenskemu delu območja, je steber nadvoza, zadrževalnik … ).Takšen, obsežnejši gradbeni poseg bi v primeru izvedljivosti terjal tudi znatna sredstva, pri čemer se utemeljeno postavlja vprašanje ekonomske upravičenosti. Približno 500-metrski pas bi namreč omogočal vzpostavitev dodatne kolone tovornih vozil za okrog 25 tovornjakov,« so odločitev dodatno pojasnili na Dars-u. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Ptuj z Kako bi se lahko prazni prostori zapolnili z vabljivo ponudbo Bi center Ptuja napolnila McDonald's in Zara? Bolj kot se polnijo trgovski centri, bolj se praznijo mestna jedra. Ptuj pri tem ni nobena izjema. Spodleteli so številni poskusi oživitve dogajanja v centru mesta. Mnogi menijo, da je edini način, da Ptuj zaživi tako, kot bi moral in si z vsem, kar ima ponuditi, tudi zasluži, odprtje kakšne večje trgovske verige z oblačili (kot sta denimo Zara ali H&M) in poslovalnice hitre prehrane. McDonald's na Ormoški – ob trgovskih centrih – je namreč konstantno poln. O pobudi, da bi v centru mesta svojo poslovalnico odprla kakšna svetovno priznana in razširjena veriga, se pravzaprav govori že leta. A dlje kot od ideje vse do danes nismo prišli. Dodatna ponudba bi bila vsekakor dobrodošla, vsako novo zaprtje še tako majhne trgovine na Ptuju namreč pusti še kako grenak priokus. Svetnik Alen Iljevec je prepričan, da brez dodatnega angažmaja občinskih služb izboljšanja ni možno pričakovati. Predlagal je, da pozovejo mednarodno znane ponudnike hitre prehrane (Burger King, Kentucky Fried Chicken) k odprtju poslovalnice v starem mestnem jedru: »Dolga leta so med občani krožile govorice, da Perutnina Ptuj zavira prihod mednarodno priznanih ponudnikov hitre prehrane, da je Ptuj premajhen za rentabilno poslovanje poslovalnice mednarodno priznanih ponudnikov hitre prehrane, kar pa je poslovalnica McDonald’s ovrgla. Gre za točko, kjer se 'obrne' neverjetno število ljudi, kjer se zbirajo mladi.« Iljevec meni, da bi mesto najenostavneje oživili prav z dodatno ponudbo v mestu. Tovornjakov v Gruškovju več kot kadarkoli prej Iljevec: pričakujem, da bo občina povezovalni člen Odgovor občine na navedeno pobudo je zelo kratek: »Trenutno nimamo prostega poslovnega prostora, ki bi bil primeren za ponudnika hitre prehrane.« Čeprav je praznih kar nekaj lokalov v centru mesta, med drugim tisti na Mestnem trgu, v katerem je nazadnje delovala Teta Frida, pa dvonadstropna stavba nekdanjega Merkurja v Murkovi ulici in gostinski lokal Perutnine Ptuj na Novem trgu, so vsi ti objekti zasebna last. Skupaj Izstop Vstop 2018 521.043 280.057 240.986 2019 559.909 300.381 259.528 2020 489.640 291.120 198.520 2021 510.226 312.032 198.194 Vir: PU Maribor Primerjava prvo trimesečje zadnjih pet let – prehodi tovornih vozil Skupaj Izstop Vstop 2018 124.201 64.146 60.055 2019 127.505 67.850 59.655 2020 128.475 68.506 59.969 2021 121.065 78.244 42.821 2022 136.237 72.247 63.990 Vir: PU Maribor kako pijačo, starši pa so v Blagovnici nabavljali vse, od oblačil do pohištva,« se ob povedanem nekih drugih časov spominja Iljevec. Zdaj pravi, se moramo prilagoditi novi realnosti. Izzivov je veliko, eden ključnih, da bomo sploh lahko razmišljali o širitvi ponudbe, privabljanju novih investitorjev in večjem obisku, ostaja zagotavljanje zadostnega števila parkirnih mest. Mnogi so prepričani, da smo eno pomembno priložnost zamudili, ko v projekt urejanja tržnice ni bila umeščena ideja o izgradnji podzemne garažne hiše. Dobrih in sprejemljivih opcij, kje bi se jo dalo zgraditi, je sicer še kar nekaj, je pa res, da se na vsaki lokaciji pojavi kak nov izziv. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Iljevec kljub temu meni, da bi občina morala pokazati več angažmaja in odigrati večjo vlogo pri iskanju rešitev: »Morali bi biti povezovalni člen med ponudniki in lastniki lokalov.« »Nekoč smo otroci šli v mesto, v PP trgovini smo si kupili klobaso, v pekarni Presta štručko, v Pepsiju Foto: ČG McDonald's skrivnosten Foto: ČG Čeprav ptujska občina nima primernega prostora za odprtje poslovalnice hitre prehrane, je Iljevec prepričan, da bodo vseeno morali pokazati več zavzetosti, če želijo napolniti mestno jedro. McDonald'sova poslovalnica na Ormoški cesti na Ptuju, ki je svoja vrata odprla junija 2016, je odlično obiskana: „S poslovanjem te restavracije smo zadovoljni. Veseli nas, da so nas Ptujčani dobro sprejeli in se radi vračajo k nam. Glede nove lokacije na Ptuju pa vam zaenkrat ne moremo podati nobenih informacij. Po dveh letih, polnih izzivov, s katerimi smo se soočali v času pandemije, upamo, da bomo zdaj lahko svoje moči usmerili v najboljšo storitev za naše goste in v razvoj podjetja.“ KFC in Burger King imata v Sloveniji vsak po eno poslovalnico, prvi v Pesnici pri Mariboru, na avtocesti, kjer je izjemno veliko prometa, drugi v Ljubljani. Tako prehrambne kot trgovske verige iščejo frekventne lokacije. To pa ne pomeni, da se ne bi splačalo poskusiti privabiti jih tudi v center Ptuja. Štajerski TEDNIK petek, 15. 4. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 15. aprila 2022 Središče ob Dravi z Z osrednje slovesnosti Majšperk z Cenik in najem dvoran po občini Kdo so letošnji dobitniki priznanj Društva želijo enake pogoje za vse Po dveh letih je kulturno dvorano Sokolana zajelo praznično vzdušje. Občina Središče ob Dravi je namreč obeležila 66. občinski praznik, ki bi ga sicer morali praznovati že leta 2020. A je epidemija začasno prekinila nadaljevanje dolgoletne tradicije praznovanja, na katero so sicer v Središču zelo ponosni. Občina Majšperk se po letih vlaganj sedaj ponaša z obnovljenimi in sodobno opremljenimi dvoranami. Najem je za domača društva brezplačen, razen za dvorano v kulturno podjetniškem centru (KPC) Majšperk. Na to razliko je na marčevski seji opozorila svetnica Branislava Vedlin, ki je tudi predsednica KUD Majšperk. Foto. Mojca Vtič Foto: MH Prejemniki občinskih priznanj z županom Jurijem Borkom. Zato je bilo pred dnevi še toliko bolj veselo. Proslave so se udeležili številni gostje, med drugimi predstavniki iz pobratene občine Mislinje, hrvaškega Nedelišća, iz Osečine iz Srbije … Praznik obeležujejo v spomin na žrtve v drugi svetovni vojni oz. natančneje: Nemci so v začetku leta 1942 aretirali 18 krajanov, ki so jih nato v marcu in aprilu vse ustrelili, največ od njih 11. aprila. Vrhunec praznovanja je bila podelitev občinskih priznanj zaslužnim občanom. Priznanja so prejeli: Lucija Pocrnja za večletno prizadevno delo na področju kulturnih dejavnosti in sodelovanje na kulturnih prireditvah, Frančiška Masten za dolgoletno prizadevno delo v pevskem zboru DU Središče in Milan Bratuša za večletno delo v domačem turističnem društvu, s posebnim priznanjem so nagradili Silvo Marčec za dolgoletno aktivno in prizadevno delo v folklorni skupini KD Obrež ter podjetje Highfly, inovativnega podjetnika Davida Vukovića, bronasto plaketo pa so izročili Francu Škrjancu za požrtvovalno delo v društvu starih vozil Središče ob Dravi. Slavnostni govornik je bil župan Jurij Borko, ki je v nadaljevanju slavnostno podpisal listino Zelena politika slovenskega turizma Slovenia Green Destination. Sledila je še podelitev certifikatov kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija, ki izkazuje najodličnejšo kakovost izdelkov domačih ponudnikov. Slednje so prejeli: Jeruzalem Sat Oljarna in mešalnica Središče ob Dravi, Pivovarna Skoliber, nosilka dopolnilne dejavnosti Vesna Žerjav, Ta Folk, nosilka dopolnilne dejavnosti Danica Perger in Kmetija Sever. Prireditev so obogatili s kulturnim programom, v katerem so nastopali nepogrešljivi domači godbeniki in dijaki gimnazije Ormož, ki so prebirali in prepletali svoje misli in dela z deli rojaka Martina Kojca. ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ Dornava, Ptuj z Pomoč za ukrajinske otroke Tisoče zdravil in prehranskih dopolnil Vojna v Ukrajini se je dotaknila številnih, ki želijo v takšni ali drugačni obliki ublažiti nepojmljivo tragedijo tamkajšnjih ljudi. Tudi v DU Dornava smo bili med tistimi, ki so želeli pomagati na najboljši način, je povedal predsednik Viktor Kokol, ki vodi tudi Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnje Podravje. Pisali so na Veleposlaništvo Ukrajine v Ljubljani, da so kot nevladna humanitarna organizacija, DU Dornava iz občine Dornava, svoje člane pozvali k zbiranju pomoči za njihovo državo v okviru akcije – Pomoč ukrajinskim otro- kom. Že pred tem pa so nekateri člani prispevali finančna sredstva, oblačila in prehranske izdelke, ki so jih kot pomoč Ukrajini predali Karitasu in Rdečemu križu. „S prispevki svojih članov in lastnimi sredstvi je DU Dornava v Foto: Črtomir Goznik Viktor Kokol, predsednik DU Dornava: „S prispevki svojih članov in lastnimi sredstvi smo nabavili več tisoč kosov zdravil in prehranskih dopolnil za otroke v Ukrajini.“ nedavno odprti lekarni Špringer v Dornavi nabavilo več tisoč kosov zdravil in prehranskih dopolnil. Prvega aprila smo jih predali v zbirni center za Ukrajino, ki ima sedež v Perutnini na Ptuju, od koder so jih že odpeljali v Ukrajino. Vsi skupaj pa si želimo, da bi se ta nesmiselna vojna čim prej končala. Sami smo pomagali, kolikor smo lahko. Kolikor pa poznam naše člane, sem prepričan, da bodo še pomagali po svojih močeh,“ je po predaji pomoči za ukrajinske otroke povedal predsednik DU Dornava Viktor Kokol. Člani DU Dornava tudi sicer vedno pomagajo, ko je to potrebno v ožjem in širšem okolju. Tako so lani pomagali tudi Jožetu Pirhu, katerega žalostna zgodba je bila predstavljena v oddaji Tednik TV Slovenija. Sedaj pa so se odzvali na humanitarno krizo, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini. ŰŪ Sestavni del pravilnika o uporabi dvoran v lasti Občine Majšperk je cenik, ki med drugim določa, da je strošek celodnevnega najema dvoran Ptujska Gora, Sestrže, Stoperce ter Naraplje 50 evrov oz. za KPC Majšperk v 600 evrov (za štiri ure 402 evra) – kadar gre za komercialno uporabo. Za zavode in društva ter politične stranke s sedežem v Občini Majšperk je najem dvoran v krajih po občini brezplačen, za najem KPC Majšperk pa morajo odšteti 300 evrov za celodnevno uporabo oz. 96 evrov za štiri ure. Pravilnik oz. cenik je pokomentirala Branislava Vedlin: »Zgolj društva iz Majšperka moramo plačati za »svojo« dvorano, če pobiramo vstopnino ali prostovoljne prispevke. Res je, da dobimo dotacijo od občine, pa vendarle drugim društvom ni treba plačati najema za dvorane v svojih krajih, kar pomeni, da nismo vsi enaki.« Na opazko se je odzvala županja Darinka Fakin, ki je dejala, da bo o tem opravljena razprava na eni izmed naslednjih sej odbora za gospodarstvo in kmetijstvo. Najemnina oz. uporabnina je prihodek občine, s katerim ta krije stroške vzdrževanja doma oz. v kulturno podjetniškem centru Majšperk tudi plačilo tehnika. Leta 2019, torej v predkoronskem letu, je uporabnina vseh dvoran (KPC, Stoperce, Ptujska Gora in Naraplje) kakor tudi uporabnina squash dvorane dosegla nekaj manj kot 4.300 evrov, leta 2020 več kot polovico manj, lani pa se je v proračun občine nateklo skromnih 1.136 evrov. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Dornava z Dvorec danes, jutri, pojutrišnjem Celovita obnova še brez zagotovila V Dornavi so se pred dnevi veselili odprtja prenovljene grajske kapele. Slavnostnega dogodka se je med drugimi udeležil minister za kulturo Vasko Simoniti, ki pa je bil v izjavi glede celovite prenove gradu zadržan. Kapela je obnovljena, oranžerija se obnavlja, kako naprej? „Gremo lepo po vrsti in počasi. Za oranžerijo računamo, da bi jo končali do jeseni. Potem pa je treba začeti z dobrim vsebinskim načrtom. S tem imamo več težav kot z vprašanjem, ali dvorec obnoviti ali ne. Treba je najti pravo vsebino, mi pa bomo delali na tem, da se kontinuiteta obnove ne prekine. Za dvorec Dornava bo treba najti vsebine, ki bodo nagovarjale širše okolje in to 365 dni na leto,“ je pojasnil minister Simoniti. Župan Janko Merc je svečanost z odprtjem grajske kapele označil za velik praznik. Dodal je, da sta se z ministrom pogovarjala, da bo treba najti vsebine oziroma dejavnosti, ki se bodo izvajale v dvorcu in bodo tudi rentabilne. Odprta je tudi možnost iskanja zasebnega partnerja. Župan Merc ne nasprotuje ideji, da občina ustanovi javni zavod, ki bi upravljal z dvorcem. „Zavod v vsakem primeru da, vprašanje je njegova velikost. Če bi bil grad obnovljen, bi ministrstvo pokrivalo del stroškov, vseh pa zagotovo ne. Zato bo treba iskati oziroma zagotavljati dodatne vire financiranja.“ Za organizacijo otvoritvene slovesnosti grajske kapele je poskrbel Matej Zorko, občinski svetnik in član komisije za oživitev dvorca. „Obnova dvorca Dornava je res v nacionalni resoluciji oziroma strategiji, je pa to šele osnova o vključitvi projekta v NRP državnega proračuna,“ je pojasnil Zorko in dodal, da bi dvorec že sedaj potreboval upravljavca, ki bi bil vezni člen med lastnikom (ministrstvom za kulturo) in morebitnimi uporabniki ali najemniki (tudi denimo za enodnevne prireditve). „Stališče komisije za oživitev dvorca in občine je, da se ustanovi zavod. O tem se vsi strinjamo. Zbiramo pa podatke o stroških ustanovitve in nadaljnjega delovanja.“ ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ Foto: Stanislav Ciglar Utrinek s slavnostnega odprtja grajske kapele, ki datira v konec 18. stoletja. Po letu 1945 je bila v prostorih kapele mizarska delavnica, obnovljena bo ponovno služila prvotnemu namenu – bogoslužjem. petek, 15. 4. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 15. aprila 2022 5 Ptuj z Iz dosjeja o strehi na telovadnici in dvorani OŠ Ljudski vrt Sodnik Neudauer napovedal epilog na sodišču Saga s streho na osnovni šoli Ljudski vrt je stara že celo desetletje. Dobesedno nova streha, na katero so namestili sončno elektrarno, je tako zamakala, da je ni bilo moč popraviti. Zato so jo zamenjali, a krivde za nastalo situacijo se vsi otepajo. O tem, kaj je šlo narobe in kdo naj bi bil za to odgovoren, bo v prihodnjih dneh odločilo ptujsko okrožno sodišče. Tožba občine proti izvajalcem je težka 275.000 evrov. Čeprav so se v njegovem mandatu svetniki, ki so pripadali listi ZA Ptuj, zelo trudili priti do odgovora, kdo so odgovorni za nastalo situacijo, jim to ni uspelo. Še ena cokla postopka je podjetje Zim iz Maribora, ki je vmes končalo v stečaju. V Senčarjevem mandatu so svetniki prav tako spraševali, ali je namestitev sončne elektrarne na streho šole smotrna oziroma koliko ima občina od tega koristi. Robert Šegula je dobil pojasnilo, da občina na letni ravni iz naslova oddajanja strehe v najem za namen sončne elektrarne dobi okoli 2.000 evrov. Šegula je o „izkupičku“ imel tehtno pripombo, dejal je, ali je bilo za 2.000 evrov letno vredno poseči v novo streho velikosti skoraj 2.000 m². Da ima zgodba res dolgo brado, priča tudi obdobje, ki je minilo od njenega začetka. Prizidek k šoli in sončno elektrarno so gradili v obdobju župana Štefana Čelana. Njegov naslednik Miran Senčar, ki je občino vodil med letoma 2014 in 2018, se je srečal z nepopravljivo težavo zamakanja (zato so namestili novo kritino, kar je stalo dobrih 300.000 evrov), sprožil je tudi postopke na sodišču, da se ugotovi odgovornost za nastalo situacijo. Sedaj se izteka županski mandat 2018–2022, ko ptujsko občino vodi županja Nuška Gajšek. Dokazni postopek na sodišču je pri koncu, sodnik Tomaž Neudauer je napovedal izdajo sodbe. Glede na kompleksnost primera ga nedvomno čaka zahtevna naloga. ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ Kaj se je pravzaprav dogajalo Foto: ČG Težave na strehi so se pojavile po namestitvi sončne elektrarne. Začelo je zamakati, celo tako zelo, da strehe več ni bilo moč pokrpati, ampak jo je bilo treba zamenjati. Z gradbeno pogodbo iz leta 2009 in dvema aneksoma je Mestna občina (MO) Ptuj gradbenemu podjetju GP Projecting zaupala dela v vrednosti 4,8 milijona evrov – za gradnjo prizidka in ureditev parkirišča pri OŠ Ljudski vrt. Podjetje je po besedah direktorja Antuna Daljavca dela opravilo korektno, kar naj bi dokazovala primopredajna dokumentacija. Na vsa izvedena dela je gradbinec izdal 10-letno bančno garancijo. Daljavec je na zadnji obravnavi na sodišču povedal, da so težave na skoraj 2.000 m² veliki novi strehi nastale po namestitvi sončne elektrarne. Gradbinec je sicer že v času gradnje izvedel, da bodo na streho namestili sončno elektrarno. Zato so tudi spreminjali in prilagajali strešno konstrukcijo. V zvezi s tem so po besedah Daljavca imeli sestanek na UE Ptuj, kjer so presodili, da sprememba gradbenega dovoljenja zaradi sprememb na konstrukciji ne bo potrebna. Izvajalec je namestil tudi drugo kritino, kot je bila predvidena po projektu; objekt so namesto z bakrom pokrili s pločevinastimi paneli. Sončno elektrarno pritrdili kar na pločevinasto kritino Zaradi spremembe pri izvedbi projekta in namestitve drugačne kritine se podjetje Arbol, ki je na streho vgradilo sončno elektrarno, za nastalo situacijo (uničeno streho) ne čuti odgovornega. Prav tako odgovornost zanikajo v pod- jetju GP Projecting, saj da je bila streha, ko so objekt predali lastniku (MO Ptuj), brezhibna. Težave so se začele pojavljati po namestitvi fotovoltaike, ki po presoji Antuna Daljavca ni bila pravilno nameščena. Vpeti bi jo morali na konstrukcijske ostrešne elemente in ne neposredno na kritino. Poleg tega so obremenitev na kritini prenesli samo na eno rebro panela, namesto da bi jo razporedili enakomerno. Zaradi (nepooblaščenega) posega v streho je GP Projecting umaknil bančno garancijo. Primer se po petih letih na sodišču zaključuje Pooblaščenec podjetja GP Projecting Igor Majnik je na zadnji obravnavi na sodišču predlagal, da bi postavili še izvedenca za statiko. Prav tako je pripomnil, da se jim o zadnjem izvedeniškem mnenju, ki so ga dobili dva delovna dni pred obravnavo na sodišču, s strankami ni uspelo posvetovati in podati morebitnih pripomb. Sodnik Tomaž Neudauer je dal strankam na voljo 15 dni časa, da se o poročilu pisno izjasnijo. S tem bo dokazni postopek končan in zrel za izrek sodbe, je napovedal sodnik. Sredi leta 2012 je GP Projecting končal gradnjo prizidka pri OŠ Ljudski vrt, v katerem sta dvorana in telovadnica. Ko so čez pol leta na streho namestili panele sončne elektrarne, je začela v objekt teči voda. O prvem zamakanju je ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič lastnika stavbe (MO Ptuj) obvestila v začetku leta 2013. Streho so poskušali pokrpati, a to ni bilo mogoče, ker je bila polna lukenj. Zaradi porušene statike so se paneli začeli povešati in razslojevati. Strehe in zamakanja ni bilo moč rešiti, situacija je za uporabnike objekta (šolarje in zaposlene) postajala vedno bolj in bolj nevarna. Ker se izvajalcem gradnje med seboj ni uspelo dogovoriti o odgovornosti, je MO Ptuj leta 2017 naročila novo streho, kar je stalo dobrih 300.000 evrov. Leto prej je občina proti vsem vpletenim v gradnjo prizidka in namestitev sončne elektrarne na ptujsko okrožno sodišče vložila tožbo. Odločitev sodišča bo znan v kratkem, najverjetneje naslednji mesec. Na občini so se medtem menjali trije župani Pandorino skrinjico okoli nove strehe na OŠ Ljudski vrt, ki je po pol leta začela puščati, je odprl nekdanji župan MO Ptuj Miran Senčar. Foto: ČG Majšperk z Kislih jabolk na OŠ Majšperk ne manjka glasovanje nista bili javni, tako da ni znano, katerega kandidata je občinski svet podprl tokrat. Podpora ravnatelju je občinska skrivnost Na razpis za prosto delovno mesto ravnatelja javnega vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Majšperk sta letos prispeli le dve prijavi, in sicer dosedanje ravnateljice Evelin Kočevar ter nekdanjega ravnatelja, sedaj učitelja na POŠ Ptujska Gora, Rajka Jurgca. Oba kandidata sta se predstavila tudi občinskim svetnikom, katerega so podprli, pa ni znano, saj so razpravo in glasovanje zaprli za javnost. Na izboru ravnatelja leta 2016 je na razpis prispelo osem vlog, takrat je bil izbran Jože Velec, ki pa je nato nepričakovano odstopil. Slednjega so takrat podprli strokovni delavci, svet staršev in nazadnje še svet OŠ Majšperk, medtem ko je občina soglasje podala Rajku Jurgcu. Vodenje je po odstopu Veleca začasno prevzela Evelin Kočevar. Na ponovljeni razpis v letu 2017 je ponovno prispelo osem vlog, med njimi tudi vlogi Jurgca in Kočevarjeve. Takrat so svetniki s 14 glasovi za podali pozitivno mnenje k imenovanju slednje. Kdo bo se- Foto: Mojca Vtič Največ pozornosti so tokrat namenili predstavitvi kandidatov za ravnatelja OŠ Majšperk. daj prevzel ravnateljsko funkcijo na OŠ Majšperk, bo tako znano po seji sveta OŠ Majšperk, ki bo predvidoma prihodnji torek. Bo pa novi/stari ravnatelj oz. ravnateljica moral zagristi v kar nekaj kislih jabolk, kot je bilo slišati ob in po seji. Namreč na OŠ Majšperk, čeprav tega nobeden od kandidatov ni izpostavljal, naj bi bila velika problematika nasilje med sovrstniki, prav tako je bilo slišati, da uspehi učencev niso takšni, kot bi si jih želela javnost. »S katerimi metodami boste otroke in sodelavce spodbudili, da bi premaknili voz navzgor, da se ne bi pogovarjali, da je OŠ Majšperk podpovprečna,« je vprašanje postavila županja Darinka Fakin. Svetnik Kristijan Lovrenčič pa je opozoril na nezadovoljstvo staršev glede kakovosti pripravljene hrane, ki naj bi se razlikovala med podružničnima šolama in matično šolo. Kot omenjeno, razprava in Občina bo kupila nov traktor Na dnevnem redu aprilske seje je bil še rebalans proračuna, s katerim so za skoraj pol milijona evrov povečali investicijska sredstva. Občina namreč namerava letos kupiti traktor s priključki (metla, plug, posipalec) za vzdrževanje cestne infrastrukture ter zgraditi nov nadstrešek z garažo za nabavljeno opremo. Na seznam cest, ki bodo letos obnovljene, pa je dodana še cesta Zg. Sveča–Winettu v vrednosti 50.000 evrov. Največji projekt letošnjega leta ostaja kolesarska steza Ptuj–Hajdina–Kidričevo–Majšperk v vrednosti skoraj 1,5 milijona evrov za majšperški odsek, pol manj pa bo občino stala izgradnja kompetenčnega centra na Bregu. Županja Darinka Fakin je dodala, da je na razpis za izgradnjo centra prispelo več ponudb, ki so cenovno sprejemljive. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Štajerski TEDNIK 6 petek, 15. 4. 2022 COLOR CMYK V središču Ne izstopajo po številu bolnišničnih okužb Posamezne slovenske bolnišnice naj bi izstopale po visokem deležu bolnišničnih okužb, s katerimi se pacienti lahko okužijo med postopki diagnostike in zdravljenja. Med petimi bolnišnicami, ki naj bi imele najvišji delež okužb z bakterijo MRSA, je bila izpostavljena tudi ptujska. Pozitivnih 4,4 % odvzetih vzorcev in ne polovica Tudi Teodor Pevec, strokovni direktor SB Ptuj, je navedbe, da so po številu okužb z MRSO na samem vrhu zavrnil in opozoril, da je v nekaterih bolnišnicah malo izvedenih presejalnih testov za ugotavljanje kolonizacije. Posledično je seveda tudi manj ugotovljenih primerov. Zapis NIJZ, da naj bi v letu 2020 nekatere bolnišnice imele velik delež bolnikov z bolnišnično pridobljeno MRSO (bolnišnice Brežice, Topolšica, Nova Gorica, Ptuj Foto: ČG V ptujski bolnišnici so imeli lani 34 primerov MRSE, kar je, to zdaj priznava tudi pristojno ministrstvo, povsem primerljivo z ostalimi bolnišnicami. in Psihiatrična bolnišnica Ormož), je demantiral s številkami: »Od 770 bolnikov, pri katerih smo to preverili, ker so ti bolniki imeli dejavnike tveganja, je bilo pozitivnih 34, kar predstavlja 4,4 % bolnikov.« Opozoril je še, da sprejemajo veliko bolnikov iz socialnovarstvenih zavodov in drugih bolnišnic: »Tako smo v letu 2020 ob sprejemu ugotovili kolonizacijo pri treh bolnikih iz domov na Hrvaškem, dveh iz Zavoda Dornava, treh iz enot DU Ptuj in treh iz UKC Maribor. Glavni dejavnik tveganja pri pridobljenih kolonizacijah so dolgotrajne hospitalizacije in antibiotična terapija. Največ pridobljenih kolonizacij je bilo na internem oddelku, in sicer 13.« V bolnišnici z MRSO manj kot odstotek bolnikov Ministrstvo za zdravje je pridobilo razlago stanja glede problematike MRSA v ptujski bolnišnici, podatke so preverili tudi v letnem poročilu za leto 2020: »Dejstvo je, da je pri 11.025 sprejemih v bolnišnico prišlo do prenosa omenjene bakterije v dveh primerih, 16 pacientov pa se je koloniziralo. Torej je omenjeno bakterijo dobilo skupaj 18 pacientov oz. 0,16 % vseh hospitaliziranih, kar je povsem v okvirih ostalih bolnišnic. Poleg tega je pomembna tudi informacija, da sledijo usmeritvam glede obsega testiranih pacientov.« Foto: ČG Teodor Pevec: »Glavni dejavnik tveganja pri pridobljenih kolonizacijah so dolgotrajne hospitalizacije in antibiotična terapija.« Na navedbe, ki so se zadnje dni pojavljale v javnosti, se ni odzvala le ptujska bolnišnica, pač pa tudi ostale izpostavljene. Številke, s katerimi je operiral minister za zdravje Janez Poklukar in njegova interpretacija, so dvignile veliko prahu. Odgovor, ki ga je poslal enemu izmed poslancev, je bil skrb vzbujajoč, saj je pokazal s prstom na ptujsko in šempetrsko bolnišnico. Zdaj je jasno, da so bile številke podane brez pravega konteksta. Posledično je bilo v javnosti govora celo o »nevarnih« bolnišnicah. A so se na ministrstvu popravili in posuli s pepelom. mag. Bernardka Juri͝ K˔ndid˔t˞˔ Gib˔n˝˔S˩obod˔ ˃˧˨˝ʦ 10 ˁ˔˥ˢ͝ˡ˜˞ʭʺ˜˕˔ˡ˝˘ˆ˩ˢ˕ˢ˗˔ʟˀ˜˞˟ˢΡ˜͝˘˩˔˖˘˦˧˔ʪʟʤʣʣʣʿ˝˨˕˟˝˔ˡ˔ ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ ZA! ˃ˢ˟˜˖˘ˡ˧˥˜͝ˡ˜˥˔˭˩ˢ˝ ˆ˟ˢ˩˘ˡ˜˝˘ʡ ZA! ˅˘˩˜˧˔˟˜˭˔˖˜˝ˢʻ˔˟ˢ˭ ˜ˡʷ˥˔˩˦˞˘˚˔ˣˢ˟˝˔ʡ petek z 15. aprila 2022 Slovenija, Podravje z Poslanska funkcija prinaša številne finančne k Ptuj z Ministrstvo za zdravje stopilo korak nazaj “Delež pridobljenih okužb je odvisen tudi od tega, koliko pacientov je okužbo že imelo ob prihodu v bolnišnico, in tega, kako v kateri bolnišnici jemljejo vzorce. Pri nas smo glede tega zelo striktni. V naši bolnišnici imamo letno okrog 12.000 sprejemov in vseh 34 primerov MRSA v letu 2020 predstavlja zelo nizek delež,« poudarja Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Zraven števila okužb z MRSO bolnišnice ministrstvu za zdravje poročajo še število sprejemov in odvzetih vzorcev. A nadzori kužnin niso v vseh zavodih izvedeni po enakih merilih in v enakem obsegu. Prav zato naj bi prišlo do manipulacij s podatki. Kar se tiče ptujske bolnišnice, direktorica zagotavlja: »Glede okužb smo zelo dosledni in delamo po vseh smernicah in priporočilih.« stran 6 Samo za plače lani 4,8 milijona Za plače poslancev je bilo lani porabljenih blizu 4,8 milijona evrov. A to ni vse. P bena stanovanja po ugodnih najemninah, nadomestilo za ločeno življenje v višin evrov, do 800 evrov za izobraževanje, 180 evrov za delovanje poslanske pisarne, p tudi strokovna pomoč ... In k vsemu temu vsakemu poslancu pripada še do 40 primerih pa še dodatnih 30 delovnih dni izrednega dopusta. Kmalu bomo izbirali nove poslance državnega zbora (DZ). Ta funkcija je bolj kot zaradi ugleda zanimiva z vidika finančnih koristi. Novoizvoljeni poslanci bodo za svoje delo prejemali med 3.660 in 4.800 evri osnovne bruto plače, pripadajo pa jim tudi različni dodatki in mesečni pavšal. Samo za poslanske plače je bilo lani porabljenih okoli 4,8 milijona evrov, februarja letos je za ta namen šlo okoli 400.000 evrov davkoplačevalskega denarja. Najvišjo plačo prejema predsednik državnega zbora, ki je uvrščen v 65. plačni razred. Po podatkih državnozborske službe za odnose z javnostmi je predsednik Igor Zorčič za mesec februar prejel bruto izplačilo v višini 5.700 evrov (osnovna plača z dodatkom na delovno dobo), kakih 200 evrov manj je dobil podpredsednik Branko Simonovič (Desus), Jože Tanko (SDS) pa 5.450 evrov. Še štirje poslanci so presegli prag 5.000 evrov bruto plače, večina jih sicer prejema med štiri in petimi tisočaki, najnižjo plačo pa je prejela Jerca Korče, okoli 3.200 evrov (materinski dopust). Kakšno plačo prejemajo ptujsko-ormoški poslanci Najvišjo plačo izmed osmih poslancev s Ptujsko-Ormoškega, Lenarškega in Bistriškega je za februar prejela Mojca Žnidarič (Konkretno), in sicer dobrih 4.800 evrov bruto, malenkost manj, slabih 4.700 evrov Suzana Lep Šimenko (SDS) in Karmen Furman (SDS), Franc Breznik (SDS) nekaj manj kot 4.200 evrov, Boštjan Koražija (Levica) in Jožef Lenart (SDS) približno 4.100 evrov, Jani Ivanuša (SNS) je bil tik pod 4.000 evri, Aljaž Kovačič pa je kot eden izmed slabše plačanih poslancev prejel okoli 3.850 evrov. K navedenim zneskom jim, kot že rečeno, pripadajo še številni drugi dodatki, kot so povračilo stroškov za prehrano (3,52 evra), stroški prevozov in službenih potovanj z dnevnicami, stroški regresa za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob dohodu v pokoj, povračilo stroškov za izobraževanja … Za najem stanovanja od 72 do 273 evrov Poslanci so upravičeni do službenih stanovanj, za katera plačujejo neprofitne najemnine, ki so precej nižje od tržnih. Na voljo je 49 stanovanj, vsa so v prestolnici, različnih velikosti (od 19,44 m² do 68,92 m²), večina jih ima urejen tudi parkirni prostor. Poslanci zasedajo 16 stanovanj. Med najemniki je najdlje, od leta 2007, Eva Irgl, ki za 42 kvadratnih metrov plačuje 143,48 evra. Od februarja 2012 je 58 kvadratov veliko stanovanje v najemu Jožefa Horvata (NSi), ki Za plače (brez vseh dodatkov, ki jim pripadajo) je bilo lani 90 poslancem izplačano 4 Vsakemu poslancu mesečni pavšal do 800 evrov, tudi v času koronskih omejitev Poslanci prejemajo še mesečni pavšal za pokrivanje stroškov pri delu v volilni enoti; ta znaša med 500 (do 50 km) in 800 evri (nad 150 km), odvisno od oddaljenosti stalnega prebivališča poslanca od sedeža DZ. Lani so tako v DZ za pavšale poslancem izplačali nekaj več kot 642.000 evrov, leto poprej slabih 644.000 evrov. Še po 180 evrov na mesec pa prejmejo za delovanje poslanske pisarne. Naši poslanci so omenjene dodatke (tako kot tudi vsi preostali v DZ) v celoti izkoristili. Franc Breznik in Mojca Žnidarič po 800 evrov, Jani Ivanuša, Boštjan Koražija, Suzana Lep Šimenko in Aljaž Kovačič po 700 evrov, Jožef Lenart pa 600 evrov. Zanimivo ob tem je, da se niti eden od 90 poslancev v minulem koronskem obdobju s številnimi omejitvami tem dodatkom ni odrekel. Čeprav je bilo »gibanja« med volivci in dela na terenu brez dvoma manj kot sicer. Foto: Dreamstime/M24 zanj plačuje 173,56 evra na mesec, nekdanji predsednik DZ in minister Dejan Židan (SD) pa biva v 28 kvadratnih metrov velikem stanovanju od oktobra 2012 za 107,93 evra na mesec. V službenih stanovanjih so tudi Samo Bevk (SD), Franc Jurša (Desus), Gregor Perič (Konkretno), Branko Simonovič (Desus), Vojko Starović (SAB), Franc Rosec (SDS), Danijel Krivec (SDS), Jani Prednik (SD), Miha Kordiš (Levica), Bojana Muršič (SD), Andrej Rajh (SAB), Jože Lenart (LMŠ) in Jurij Lep (NP). Med najemniki pa ni no- benega s Ptujsko-Ormoškega. Najemnine sicer znašajo od 72,24 do največ 273,61 evra. Nadomestilo za ločeno življenje Poslancem, ki se preselijo v Ljubljano, pa poleg službenega stanovanja pripada tudi povračilo potnih stroškov ob dela prostih dneh, povračilo stroškov selitev ter nadomestilo za ločeno življenje, in sicer v višini 140,54 evra (za več kot 70 km od kraja prebivališča). petek z 15. aprila 2022 COLOR CMYK petek, 15. 4. 2022 Štajerski TEDNIK stran 7 7 V središču Ptuj z Ptujske tržničarje še naprej selijo koristi a evrov, milijoni še za dodatke Poslancem pripada še cela vrsta drugih dodatkov in ugodnosti, med njimi služni 180 evrov, mesečni pavšal za pokrivanje stroškov v volilni enoti od 500 do 800 plačilo računov za telefone (do 1.000 evrov letno), poslanskim skupinam pripada delovnih dni dopusta, 7 delovnih dni izrednega plačanega dopusta, v izjemnih Gredo za stojnicami, druge možnosti nimajo Bolj kot se oddaljuje datum dokončanja obnove ptujske tržnice, vse bolj postaja jasno, da je bila obnovljena vse prej kot za namene trženja. Prostor postaja izključno prireditveni prostor, tako da se morajo tržničarji vselej umakniti, ko mesto oz. drugi organizatorji nanj umeščajo prireditve. Za mesečne pavšale poslancem od 600.000 do 700.000 evrov letno V evrih 717.353,52 728.338,69 747.174,84 695.754,80 653.483,76 652.500,00 664.429,00 663.236,67 687.407,10 653.923,29 644.139,14 643.804,09 642.344,94 Vir: DZ RS Foto: Sta/M24 4,8 milijona evrov. Službena vozila, računalnik, telefon … DZ razpolaga s sedmimi vozili, ki jih lahko za službene potrebe uporabljajo tudi poslanci. Ob vsem tem jim pripadajo še službeni računalnik ter službeni telefoni, na katerih lahko porabijo okoli tisoč evrov na leto (predsednik DZ celo do 1.300 evrov). Poslanskim skupinam dodatno 2.200 evrov za poslanca A tudi to še ni vse. Poslanskim skupinam pripada strokovna pomoč. DZ vsaki poslanski skupini izplača zaposlitev sekretarja poslanske skupine, dva strokovna sodelavca, svetovalca za odnose z javnostmi in referenta ter na vsakih osem poslancev še po enega referenta. Poslanski skupini, ki ima več kot osem poslancev, se poleg tega na vsakih šest poslancev zagotovi še po enega strokovnega sodelavca. Poslanskim skupinam pa pripadajo tudi sredstva za dodatno strokovno pomoč, in sicer okoli 2.200 evrov bruto za vsakega poslanca mesečno (ta sredstva se lahko namenijo za zaposlovanje javnih uslužbencev za določen čas ali za pogodbeno delo) in še 800 evrov na leto za izobraževanje. Za strokovno pomoč je bilo lani skupno porabljenih 2,17 milijona evrov, leto prej okoli 100.000 evrov manj. Nadomestilo poslanske plače tudi do leto dni Zakoni pa so poslancem pisani na kožo tudi v primeru, če ne bodo Foto: arhiv M24 Izvoljeni predstavniki ljudstva v hramu demokracije včasih raje gledajo nogometne tekme kot poslušajo sami sebe. uspeli na volitvah. V tem primeru bodo namreč še vsaj pol leta upravičeni do nadomestila v višini 80 % zadnje plače. Pravica se jim lahko podaljša še za največ šest mesecev, če v tem času izpolnijo pogoje za upokojitev. Prav tako lahko nadomestilo dlje časa prejemajo poslanci, ki so funkcijo opravljali več mandatov zapored, in sicer tri mesece za vsak mandat, a ne več kot šest mesecev skupaj. Po koncu prejšnjega mandata je nadomestilo prejemalo kar 22 nekdanjih poslancev, med njimi Andrej Čuš, ki ga je prejemal kar devet mesecev. V sedanjem mandatu pa je to pravico izkoristil zdaj že nekdanji poslanec Darij Krajčič, ki ga je s poslanskih klopi odnesla afera sendvič. ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗŃ Za stanovanje v prestolnici od 72 evrov naprej Najemnik Samo Bevk Jožef Horvat Franc Jurša Gregor Perič Branko Simonovič Vojko Starović Franc Rosec Danijel Krivec Jani Prednik Miha Kordiš Jože Lenart Bojana Muršič Eva Irgl Dejan Židan Andrej Rajh Jurij Lep m2 59 58 26 26 19 46 63 62 39 63 25 48 42 28 30 41 Datum vselitve 1. 9. 2019 14. 2. 2012 16. 9. 2014 1. 9. 2018 1. 10. 2018 1. 9. 2018 15. 10. 2018 1. 9. 2018 1. 11. 2018 1. 1. 2017 1. 8. 2018 1. 8. 2018 19. 1. 2007 1. 10. 2012 1. 8. 2018 1. 9. 2018 Najemnina (€) 273,61 173,56 99,73 97,31 72,24 180,30 270,33 245,34 152,35 247,63 91,50 205,63 143,48 107,93 114,93 146,90 Vir: DZ RS Foto: Črtomir Goznik Četudi naj bi Ptuj z obnovo tržnice dobil sodobni tržni prostor, na njem ni stalnega prostora za tržničarje, ker imajo prednost prireditve. Vsi tisti, ki so pričakovali, da bo najstarejše mesto lahko tudi v tem pogledu konkuriralo bližnjemu Mariboru, kjer tržnice ne ukinjajo, so bili v zmoti. Območje, ki se lahko pohvali s kakovostnimi domačimi izdelki, ne samo s sadjem in zelenjavo, tako izgublja še eno „mestno“ značilnost. Tudi sama ureditev je bila prilagojena prireditveni dejavnosti. Tržnica je samo posodila ime, da se je lahko vse to, kar potrebujejo prireditelji in nastopajoči, izvedlo. Tržničarji so tako ostali brez pravega skladiščnega prostora, tudi priročnih zabojnikov, kamor bi lahko shranjevali svoje produkte, jim niso zagotovili, kaj šele sodobnejše stojnice. Morda tudi zato, da jih lažje in hitreje preselijo ob prireditvah. Zdaj je tako, da morajo iti za stojnicami, če želijo kaj prodati. Kamnite mize kot prodajni pulti pod streho objekta tržnice, pa so se že v začetku pokazale kot neprijazne za prodajo. Tudi če bi tudi kdo hotel v tem času tam prodajati, ne bi mogel. Po zaprtju drsališča je bilo zato pričakovati, da jih bodo ponovno vrnili na prostor tržnice. Drsališča že nekaj tednov ni več, tržničarji pa so še vedno na lokaciji pred Blagovnico oz. pred nekdanjo gostilno in prodajalno PP. Še dobro, da je gostilna zaprta, ker bi sicer bilo umeščanje na tej lokaciji še težje. Upravljavca mestne tržnice, Javne službe Ptuj, smo zato vprašali, kdaj jih bodo vrnili na njihovo mesto, torej prostor tržnice, in kako je z njihovimi pogodbami za letos. Upravljavec je naša vprašanja posredoval MO Ptuj kot lastnici tržnega prostora. „Iz Mestne hiše sporočamo, da tržničarji za zdaj ostajajo na prostoru pred Mercatorjevo Blagovnico in se zaenkrat še ne bodo selili na mestno tržnico. Tam so namreč v bližnji prihodnosti predvideni nekateri dogodki in bi bilo morda nesmiselno, da se selijo le za kratek čas. Prav gotovo pa jih bodo kupci na stalnem tržnem prostoru lahko obiskali takoj, ko bodo razmere to dopuščale,“ so odgovorili. Dodali pa so, da bodo Javne službe, ki so upravljavec tržnice, tržničarjem pogodbe posredovali pred začetkom prodaje, predvidoma aprila. V tem času pa naj bi uredili tudi polletne pogodbe za najem tržnih prostorov. Cena rezervacije prodajnega prostora za branjevke je 31 evrov za en meter za obdobje pol leta. Cena rezervacije za podjetja je pa je za iste pogoje 61 evrov. ŰŪ Kje so časi, ko si na ptujski tržnici lahko kupil marsikaj Ptujčani ne morejo razumeti, kako lahko tržnice živijo povsod drugje, samo ne sredi kmetijskega območja. Tudi turisti se pogosto sprašujejo o tem, saj bi morala biti tudi naša tržnica magnet za turiste. Tržnica ima namreč večplasten pomen, od družbenega do gospodarskega in turističnega. Tržni prostori so že od nekaj prostor komunikacije, druženja, interakcije med kupci, prodajalci in drugimi, ki vstopajo na ta prostor. Mesto pravega odgovora na vprašanje o tem, zakaj tržnica ne živi, dobesedno umira, nima, ker bi sicer ravnalo drugače. Predvsem pa bi moralo spodbujati prodajo na svojem tržnem prostoru, trebuhu mesta. Umeščanje prednosti lokalnega je v tem primeru samo še ena puhlica več iz okolja, ki bi sicer moralo svoje potenciale razvijati iz lokalne pridelave hrane. Občudovanje doma pridelanega na festivalu Dobrote slovenskih kmetij in nekajdnevna prodaja pod arkadami dvorišča minoritskega samostana je odločno premalo. Morda pa je mestna politika celo naravnana na to, da se poslovi od tržnega prostora oz. tržničarjev, da bo lahko brez selitev stojnic prireditveno nemoteno delovalo. Nekateri kljub neprijaznim razmeram še vztrajajo, a jih je iz leta v leto manj. Drugi pridelovalci zelenjave in sadja ter domačih pridelkov pa so si že zdavnaj poiskali svoje stalne tržne prostore na drugih, prijaznejših lokacijah. Komentiramo Leto 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Foto: ČG Štajerski TEDNIK petek, 15. 4. 2022 COLOR CMYK Kmetijstvo 8 stran 8 petek z 15. aprila 2022 Podravje z Slabša razrast ozimnih žit skrbi kmete Zaporedna setev koruze v kolobarju brez zelene luči Kmetijsko-gozdarska zbornica je zaradi slabega stanja posevkov z žiti in izrednih razmer na trgu z žiti zaradi vojne v Ukrajini predlagala, da bi se v kolobarju izjemoma dovolila zaporedna setev koruze. S kmetijskega ministrstva so odgovorili, da pravne podlage za uvedbo takšnega odstopanja nimajo. Ob podražitvi koruze in krme je na mestu vprašanje o primernosti uporabe krmnih rastlin za proizvodnjo energije v bioplinarnah. V KGZS menijo, da je uporaba koruzne silaže in zrnja za bioplinarne v teh razmerah, ko se na trgu soočamo z visokimi cenami in pomanjkanjem žit za prehrano ljudi in živali, nesprejemljiva. Na drugi strani pa imamo ravno v Podravju Perutnino Ptuj, ki ima lastno bioplinarno v Dražencih, ki uporablja poljščine za proizvajanje energije. Pojasnili so, da so lani vso potrebno količino zagotovili z odkupom pri zunanjih ponudnikih. Na vprašanje, ali letos zaradi vse dražje krme razmišljajo o zmanjšanju obsega pridelkov, ki ga uporabljajo za namene bioplinarne, pa so odgovorili: »Letos za anaerobno razgradnjo bioloških odpadkov v bioplinarni Draženci načrtujemo odkupiti pridelke na prostem trgu pri zunanjih ponudnikih oziroma uporabiti pridelke iz tako imenovanega drugega/naknadnega posevka. Gre za posevek, ki ga sejemo po spravilu glavnega posevka, slednji je namenjen izključno prehrani živali.« Foto: MV Predvsem na težkih ilovnatih tleh in v kombinaciji s pozno setvijo in spomladansko suhomraznico je veliko posevkov žit močno poškodovanih in jih bi bilo potrebno presejati. je, ki bi dopustila zaporedno setev koruze v kolobarju. Predlog zbornice so pozdravili v Perutnini Ptuj, ki bo letos posadila koruzo na 1.340 hektarjih. »Sprejetje takšnega predloga bi odprlo dodatne možnosti za blažitev negativnih učinkov v oskrbi s surovinami zaradi stanja posevkov in izrednih razmer na trgu. Vsakršna pomoč bi prišla prav ne glede na to, ali gre za večje pridelovalce ali posamične kmete,« so pokomentirali predlog zbornice. A optimizem je bil kratkega daha. Kmetijsko ministrstvo je Evropski komisiji med drugim predlagalo proučitev začasnih odstopanj od zahtev kolobarjenja v okviru navzkrižne skladnosti oz. v okviru nekaterih kmetijsko-okoljskih ukrepov, a komisija za zdaj odstopanj ni dovolila. »Iz tega sledi, da nimamo pravne podlage EU, na podlagi katere bi lahko uvedli takšno odstopanje,« so odgovorili na kmetijskem ministrstvu. Za ljudi. 20 nasadezela.si Foto: SD ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Naročnik oglasa je stranka Naša dežela dr. Aleksandre Pivec. Na zbornici so po pregledu razmer na slovenskih poljih ter vojne v Ukrajini zaskrbljeni zaradi možnega pomanjkanja krme za živali in posledično prevelike odvisnosti od uvoza. Nadpovprečno suha zima, ko smo imeli v Sloveniji le tretjino padavin dolgoletnega povprečja, je pustila posledice na ozimnih žitih, oljni ogrščici in travinju, ugotavljajo na zbornici. Dodatno so stanje poslabšali še pogosti in močni vetrovi ter nizke nočne temperature. Težave pa so se pokazale predvsem na tistih posevkih, ki so bili lani zaradi poznega spravila koruze in vlage posejani prepozno. Slovenjebistriški kmet in eden večjih prašičerejcev v Podravju Štefan Brumec je ocenil, da bo letina ječmena za tretjino slabša. Mnogi kmetje so tako razmišljali, tudi zaradi vojne v Ukrajini in posledično velike možnosti pomanjkanja žit za krmo in visokih cen na trgu, da bi preorali njive z ozimnimi žiti in posejali druge krmne rastline, predvsem koruzo. KGZS je do tega ukrepa zadržana, kmetom raje svetujejo, da nadomestijo izpad žit z drugimi krmnimi rastlinami, na primer s sončnicami, krmnim grahom, sojo, deteljo … Kljub navedenim možnostim pa je KGZS kmetijskemu ministrstvu predlagala spremembo zakonoda- Krmne rastline v bioplinarne COLOR CMYK petek, 15. 4. 2022 Štajerski TEDNIK Politika petek z 15. aprila 2022 9 Destrnik z Tretji, a ne nujno zadnji del nadaljevanke o odpovedi koncesije Predlagajo pogajanja s Petrolom Destrniški svetniki so po dobrem tednu dni od prekinitve maratonske seje, ki je trajala štiri ure, v torek znova zasedali, seja pa je tokrat na isto temo trajala »le« tri ure. Glavna točka dnevnega reda je bila odločanje o odkupu Petrolove koncesije, ki jo je župan Franc Pukšič prejšnjič prestavil. Kot je znano, ima Petrol od leta 2016 koncesijo za ogrevanje treh občinskih objektov: osnovne šole, zdravstvenega in gasilskega doma ter Volkmerjevega doma kulture, preko tako imenovanega energetskega pogodbeništva pa je v investicijo vložil 360.000 evrov. Energetska sanacija je bila slaba, saj se stroški ogrevanja v omenjenih stavbah niso zmanjšali, v njih pa je tudi še vedno hladno, kar ne nazadnje ugotavljamo vsi, ki se v kulturnem domu udeležujemo sej občinskega sveta in tam sedimo v plaščih. in 47 minut ste imeli, da mi javite termin ogleda, vabilo pa sem nato dobil nekaj minut, preden ste začeli. Zato se zdaj seveda sprašujem, če je bilo treba kaj skrivati,« je bil oster. »Poleg tega me zanima, zakaj smo za tolmačenje pogodbe s Petrolom morali najemati drage odvetnike, ko pa imamo v občinski upravi zaposlena dva pravnika. Jima ne zaupate, da bi znala pregledati pogodbo?« Brez finančne konstrukcije Župan prepričan v prihranek Tudi pogodba je takšna, da z njo, kot pravijo župan, Petra Veltruski iz odvetniške pisarne Veltruski in Branko Zelenko iz podjetja Menerga, v tem javno zasebnem partnerstvu služi samo Petrol, občina pa od tega nima nič, zato svetnikom že tretjič predlagajo sporazumni odkup koncesijske pogodbe. V Petrolu so se namreč pripravljeni odreči koncesiji, vendar za odškodnino v višini 200.000 evrov, za katero je Pukšič sprva predlagal najetje stran 9 Foto: SD V Volkmerjevem domu kulture in prostorih osnovne šole je pozimi kljub Petrolovi energetski sanaciji še vedno hladno. kredita, a so svetniki to idejo zavrnili. Na drugi seji je svoj predlog modificiral in dejal, da bodo denar za odkup našli znotraj prerazporeditev na proračunskih postavkah, ni pa hotel jasno povedati, s katerih točno, zgolj namignil je, da bi lahko denar vzel iz rezervacije za dom starejših v Zasadih. Pogodba je bila podpisana za 20 let, kar po Pukšičevih besedah pomeni, da bi občina Petrolu v tem času plačala 788.000 evrov, v zadnjih šestih letih pa mu je že 236.500 evrov. »Če odštejemo še odkup koncesije v višini 200.000 evrov, ugotovimo, da prihranimo 352.000 evrov.« Svetniki se s tem izračunom niso povsem strinjali, saj župan pri tem ni upošteval trenutnega stanja toplotnih črpalk in stroškov vzdrže- vanja. Po njihovem je prevzeti ves riziko nase precej tvegana poteza, sploh v današnjih negotovih časih draženja energentov in drugega materiala. Pukšič je zato razpravo prekinil in za tretjo sejo na temo Petrola pripravil oceno stroškov vzdrževanja toplotnih črpalk in poročal o njihovem dejanskem stanju. »Storil sem, kar ste želeli in vam postregel s podatki in stroški.« Je bilo treba kaj skrivati? Zakaj ni mogel biti prisoten pri tehničnem pregledu toplotnih črpalk, pa je nato zanimalo zdaj že nekdanjega podžupana Roberta Simoniča, ki se mu je na eni od prejšnjih sej zaradi neposlušnosti Pukšič odrekel. »Natančno 31 ur Svetnike je še zmeraj najbolj presenečalo nenadno hitenje s prekinitvijo pogodbe, saj v preteklosti o kakršnemkoli nezadovoljstvu s Petrolom niso govorili; zdi se jim neprimerno, da bi se odločali na vrat na nos, in to pol leta pred volitvami. Skeptični pa so tudi do dejstva, da odločajo o nečem, kar nima zaključene finančne konstrukcije, saj v resnici še vedno ne vedo, od kod Pukšiču denar za odkup. Majdo Kunčnik je še zanimalo, zakaj doslej na seje niso povabili nikogar iz Petrola, da slišijo še njihovo plat. Prikimal ji je tudi Matej Sužnik, ki je predlagal pogajanja s koncesionarjem. »Tudi Petrol je zavezan k spoštovanju pogodbe, česar se očitno ne drži najbolje. Zakaj si vsaj ne poskusimo izboriti boljših pogojev, obenem pa poiščemo boljšega serviserja?« Večina svetnikov tudi tokrat ni glasovala za odkup Petrolove koncesije, kar je precej razburilo župana. »Upam, da bo teh pet svetnikov jeseni bolj pametnih, sicer bogdnegaj, da še zagledajo luč občinskega sveta.« ŶƈƑƎƄŃŧƕƈƘ 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Slovenska Bistrica z Parkirni kaos pred zdravstvenim domom 1,5 milijona evrov ne bo rešilo stiske Najti prosto parkirišče v neposredni bližini Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica je pravi čudež. Ljudje posledično parkirajo na zelenicah, ob cesti, zasedajo parkirna mesta prebivalcev blokov … Občina je za rešitev parkirne zagate predvidela ureditev zelenega parkirišča v vrednosti 1,5 milijona evrov, a kot opozarjajo opozicijski svetniki, gre zgolj za reševanje parkirnega vprašanja zaposlenih. Na zemljišču med zdravstvenim domom in športno dvorano občina namerava zgraditi t. i. zeleno parkirišče s 197 parkirnim mesti za osebna vozila, štirimi postajališči za avtodome, osmimi elektro polnilnicami in sanitarije. Kot omenjeno, je vrednost projekta ocenjena na 1,5 milijona evrov, v celoti ga bo financirala občina, parkirišče pa naj bi bilo končano julija prihodnje leto. A kot opozarjajo opozicijski svetniki, se s parkiriščem rešuje le parkirna problematika zaposlenih. Dnevno ZD Slovenska Bistrica obišče okrog 500 pacientov, k temu pa je treba dodati še okrog 120 zaposlenih, ki se v službo pripeljejo z avtom. Občina je na novem parkirišču predvidela 197 parkirnih mest, kar pomeni, da bodo 2/3 mest zasedli zgolj zaposleni. Z dozidavo zdravstvenega doma na območje dosedanjega parkirišča in s širitvijo dejavnosti je pričakovati, da bo potreb zaposlenih in tudi uporabnikov po parkirnih mestih še več. A župan Ivan Žagar na opazke opozicijskih svetnikov odgovarja, da v vsakem primeru mesto pridobi dodatna parkirna mesta. »Brez izgradnje parkirne hiše te problematike ne bo mogoče rešiti, težava pa so omejitve Zavoda za kulturno dediščino.« Opozicija je tako predlagala razmislek o gradnji parkirne hiše pod načrtovanim prizidkom ZD, a glede na dokumentacijo širitve zdravstvenega doma, ki parkirne hiše ne zajema, in s katero se občini mudi prijaviti na razpis zdravstvenega ministrstva, izgradnje parkirne hiše na tej lokaciji za zdaj ni pričakovati. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Foto: Mojca Vtič Obiskovalci ZD Slovenska Bistrica zaparkirajo vsak centimeter prostega zemljišča. 1DMEROMYHVHODGUXĜHQMDSRWHNDMRY 4FHQWUX3WXM 9 4FHQWUX QDMYHËMHP QDNXSRYDOQHP VUHGLŕËX QD 3WXMX VH FHO PHVHF YUVWLMR QHSR]DEQLGRJRGNL Minuli konec tedna je zaznamo˜ƒŽ‘‡’‘œƒ„‘†”—ā‡Œ‡•‘Œ‹ Ȃ ˜ †”—ā„‹ «Žƒ‘˜ ‘Œ‡‹æ‡‰ƒ ‡–”ƒ ‹’‘†”‘ ƒ‹ ƒ ƒ”‹„‘” •‘ ‘–”‘ ‹ǡ ’ƒ –—†‹ ‘†”ƒ•Ž‹ǡ •’‘œƒŽ‹ –‡ ’Ž‡‡‹–‡ ā‹˜ƒŽ‹ǡ •‡ ƒ—«‹Ž‹•”„‡–‹œƒŒ‡‹Œ‹ŠŒ‡œ†‹Ž‹Ǥ Sobota je bila namenjena kulina”‹«‡—”ƒœ˜ƒŒƒŒ—ȂœƒŒ„‘ŽŒæ‘ †‘ƒ«‘Š”ƒ‘•‘•‡ƒ—Ž‹ƒ”‹«‡†‡˜—’”‡†•–ƒ˜‹Ž‹†‹ƒ‘ v prenovljeni podobi pod no˜‹ ˜‘†•–˜‘ǡ ‹‡ ˆ‘” •–‡ƒ • ’”˜‘˜”•–‹‹ ‡•‹‹ ‡‹Œ‹ǡ ”‡’«‡˜ƒŽ‹ ƒ ƒ āŽ‹ ‘ǡƒŒ— œ†‘ƒ«‹‹–‘”–‹ ƒ‹–‡”—”–‘æ‹ Ȃ•Žƒ•–‡ƒ†āƒ”•‡•Žƒ†‹ ‡Ǥ œŒ‡‘ ’‡•–”‘ ’ƒ „‘ –—†‹ –‘ •‘„‘–‘ǡ ͷͼǤ ƒ’”‹ŽƒǤ „ ͷͼǤ —”‹ •‡ „‘†‘ ’”‹ ’”‹”‡†‹–˜‡‡ ‘†”— ’”‡†•–ƒ˜‹Ž‹ ’Ž‡•ƒŽ ‹ Ž‡•‡ 摎‡ ƒ„ƒǤ  –‡Œ •‡œ‘‹ Œ‹Š‘˜‹ –”‡‹‰‹’‘–‡ƒŒ‘˜†˜‘”ƒ‹˜ ‡–”—ǡ ƒ” •‡ Œ‡ ‹œƒœƒŽ‘ œƒ ‹†‡ƒŽ‘ kombinacijo – medtem ko otroci ˜ƒ†‹Œ‘ ’Ž‡•‡ ‘”ƒ‡ ‹ •‡ —«‹Œ‘ ‘˜‡ ‘”‡‘‰”ƒƤŒ‡ǡ ŽƒŠ‘ •–ƒ”æ‹ ˜  ‡–”— ‘’”ƒ˜‹Œ‘ ƒ—’‡ ƒŽ‹ •‹ ’”‹˜‘æ«‹Œ‘ƒŒ„‘ŽŒæ‘ƒ˜‘˜‡•–—Ǥ  •‘„‘–‘ •‡ „‘†‘ ’”‡†•–ƒ˜‹Ž‡ ˜•‡•—’‹‡ǡ‹†‡Ž—Œ‡Œ‘˜‘˜‹”— Ž‡•‡摎‡ƒ„ƒȂ‘–”‘ ‹‘†ͻǤ Ž‡–ƒ†ƒŽŒ‡„‘†‘’”‡†•–ƒ˜‹Ž‹’Ž‡•‹ ’”‘‰”ƒ—„ƒ‹†•ǡ˜‹†‡Ž‹„‘•–‡ Žƒ–‹‘ ‹š ‹ ’Ž‡•‡ ƒ•–‘’‡ ˜ Š‹’ǦŠ‘’—ǡ†‘‰ƒŒƒŒ‡„‘†‘ ’‘’‡•–”‹Ž‹ æ‡ ’Ž‡•ƒŽ ‹ Žƒ–‹•‘ƒ‡”‹æ‹Š ’Ž‡•‘˜ ‹ ’‘•‡„‹ ’Ž‡•‹ ’ƒ”‹Ǥ ƒ †ƒ „‘†‘ ‘„‹•‘˜ƒŽ ‹ ‹‡Ž‹ ‘ā‘•– ˜‹†‡–‹ǡ ‘Ž‹‘ œƒŒƒ ŽƒŠ‘ Žƒ†‹ ’Ž‡•ƒŽ ‹ —•˜‘Œ‹Œ‘ ˜ ‡‹’Ž‡•‹•‡œ‘‹‹ƒ‘‹œŒ‡‡ ‰‹„ƒŽ‹‹’Ž‡•‹ƒ’”‡†‡†‘•‡ā‡Œ‘Ǥ ƒ †‘‰‘†— „‘ ā‡ ‘‰‘«‡ ‘’”ƒ˜‹–‹ ˜’‹• ˜ –‡«ƒŒ‡ Ž‡•‡ 摎‡ ƒ„ƒ œƒ ƒ•Ž‡†Œ‘ •‡œ‘‘Ǥƒ †‡Ž—Œ‡ ā‡ ˜‡« ‘– ͷ͸ Ž‡–Ǥ ˜ƒ”ŒƒŒ‘ •‡ • ’‘—«‡˜ƒŒ‡ ”ƒœŽ‹«‹Š œ˜”•–‹’Ž‡•ƒȂ‘†–‡‘˜ƒŽ‹Š†‘ ”‡”‡ƒ–‹˜‹Š ’Ž‡•‘˜ǡ ‘”‰ƒ‹œƒ‹Œ‘ ’”‹”‡†‹–‡˜ǡ ˜ƒŽ‡–ǡ ƒ–—”ƒ–•‹Š ’Ž‡•‘˜ǡ ’Ž‡•‹Š †‡Žƒ˜‹  ‹ ’”‹’”ƒ˜ǡ–‡ƒ–•‹Š’Ž‡•‘˜œƒ‘†”ƒ•Ž‡ –‡” ”‘Œ•–‘†‡˜‹Š œƒ„ƒ˜ œƒ‘–”‘‡Ǥ Œ‹Š‘˜ •Ž‘‰ƒ Œ‡ ̹̹ƒ ˜•‡ ‰‡‡”ƒ ‹Œ‡̹̹ǡ ƒ” ’‘‡‹ǡ †ƒ ’”‹ Œ‹Š ƒŒ†‡–‡ ’Ž‡•‡ –‡«ƒŒ‡ œƒ ˜•‘ †”—ā‹‘ǡ ‘† ˜”–«‡˜•‹Š ‘–”‘ †‘ –‹•–‹ŠƒŽ‘•–ƒ”‡Œæ‹ŠǤŽ‡•ƒ摎ƒ ƒ„ƒ Œ‡ ƒ‡Œ‡ƒ œƒ«‡–‹‘ǡ–‹•–‹ǡ‹ā‡Ž‹Œ‘•˜‘Œ‡’Ž‡•‘ œƒŒ‡ ‘„‘˜‹–‹ ƒŽ‹ ƒ†‰”ƒ†‹–‹ ‹ •‡˜‡†ƒ –—†‹ –‡‘˜ƒŽ ‡ Ȃ ˜•‡ǡ‹‹ƒŒ‘˜‡•‡ŽŒ‡†‘’Ž‡•ƒǤ Štajerski TEDNIK 10 petek, 15. 4. 2022 COLOR CMYK Kultura stran 10 petek z 15. aprila 2022 Knjigarnica Ptuj z Razstava Zapuščina Mihe Remca Velikonočne sanje Neusahljiva ljubezen do pisanja Vsak praznični čas knjižničarji pospremimo s tematsko izbranim knjižničnim gradivom, ki ga izpostavimo na posebnih policah. In običajno tik pred samim praznikom zmanjka teh izbranih knjižnih naslovov. Seveda so praznovanja in obredja, kakor je na primer »čas veselega decembra«, ki so jim posvečene premnoge pravljice, povedke, zgodbe, pesmi in poučne pripovedi ter knjige, ki spodbujajo domačo ustvarjalnost. Spet drugi prazniki skorajda nimajo »pomoči« v leposlovju za otroke. Tik za široko paleto božičnih in novoletnih knjig za vse starosti bralcev so tiste, ki se tako in drugače dotikajo velikonočnih praznovanj in običajev. S ključno besedo velika noč je najti v vzajemni knjižnični bazi 3788 naslovov za odrasle bralce in 69 za otroke. V vseh oddelkih vaše najbližje knjižnice je najti tudi nekoliko starejše tematske knjižne izdaje in na ta veliki petek sem izbrala knjigo z UDK oznako 27, kar pomeni »obča zgodovina krščanske cerkve«. Njen naslov je Velika noč na Slovenskem (Ljubljana: Družina, 1990) in ima 205 strani. Zanimivo je, kako so knjižnice zelo različno »postavljale to knjigo«, nekatere so jo označile za čisto leposlovje, spet druge za etnografijo, tretje so jo »postavile« med antologije. Knjiga Velika noč na slovenskem je zanimivo branje, saj je v uvodu res povsem strokovno in seveda hkrati tudi poljudno branje, čigar avtor je duhovnik, teolog in prevajalec Anton Strle (1915–2003). Obsežnemu uvodu sledita dva velika, povsem leposlovna razdelka oziroma dve veliki tematski poglavji: Veliki teden in Velika noč. V prvem je 41 naslovov, v drugem 42 in podpisujejo jih zelo znana, znana in manj znana imena iz domačega literarnega sveta, od Jožeta Likoviča, Vladimirja Truhlarja, Joža Lovrenčiča, Ludvika Zorzuta do Antona Vodnika, Stanka Majcna, Ivana Preglja, Pavla Golie, Edvarda Kocbeka, Ivana Cankarja, Frana Levstika, Iga Grudna, Frana S. Finžgarja, Frana Ksavra Meška, Prežihovega Voranca, Srečka Kosovela, Franceta Bevka in drugih. Na strani 158 je tako najti pripoved Franceta Bevka (1890–1970, pisatelj, med drugim tudi udeleženec pariške mirovne konference in član SAZU) z naslovom Velikonočne sanje: Imel sem strašne sanje. Sanjal sem, da preživljam težke dni velikega tedna in da prenaša težki križ moja najdražja, zasramovana, ki so jo sodili in obsodili pismarji in farizeji. Vodili so jo po vseh trnovih stezah in krvavih stopinjah, kronali so jo s trnjem in bičali, slekli do nagega in pljuvali v njen molčeči, tiho vdani obraz. Videl sem jo v prostorni veži, kako sede okrog nje in ji govorijo bogokletne besede ter se ji krohotajo. Njene oči so gledale v daljavo, kot da zrejo v prihodnost in so se smehljale v bolečini. Blizu ognja si je grel narod, podoben Petru, premrle ude in zrel predse. V srcu je bilo nekaj strašnega; vojaki so uprli oči vanj, orožje se je lesketalo. Ko je bila pozna ura in je polovica stražnikov pospala, rablji pa so se utrudili, je spregovoril narod, podoben Petru: »Kako ti je, domovina? Reci, kako in pomagal ti bom!« Domovina je vzdihnila in dejala s krvavo solzo v prodirajočem pogledu: »Preden bo petelin tretjič zapel, me boš trikrat zatajil …« Narod je pobesil glavo. Ko se je zdramil eden izmed stražnikov, je pogledal na bitje ob ognju, prezeblo in osramočeno, in dejal: »Tudi ti si eden izmed tistih …« Ta se mi pa ni več zdel podoben Petru, ampak bogatinu, ki se boji za hišo in denar; napravil je silno velike oči, položil roko na prsi in prisegel: »Bog mi je priča, da je ne poznam.« Tedaj je petelin zapel prvič in domovini je kanila bela solza iz oči … Konec zgodbe najdete na strani 159, kjer je najti tudi pojasnilo, da je Bevkova zgodba simbola in je nastala v letu požiga Narodnega doma v Trstu, v času vse hujših napadov na Slovence. Kot vabilo k branju je tu še začetek zgodbe pesnika Srečka Kosovela (1904–1926) s strani 163 navedene knjige z naslovom Velikonočnice: Velikonočnice so rože; samo čul sem o njih, pa se mi zdi, da jih poznam poblizu kakor najbolj znane cvetove naših tal. Kajti velikonočnice niso samo rože – so tudi misli, čustva, prošnje, molitve, strast, bolečina, samota in spomin. So lepe rože in rasto povsod, koder je že zatonila človeška stopinja. Greš naprej- trnje je preko poti, če pa se ozreš nazaj, se ti zdi, da dehti vsa pot od velikonočnic, prvih in ponosnih cvetov pomladi … Prijetno praznovanje in branje želim ter naj velikonočne misli obrodijo celoletne sadove. Liljana Klemenčič V ptujski knjižnici so predstavili novo pridobitev, literarno zapuščino Mihe Remca, s katero so lani obogatili domoznansko zbirko. Del gradiva je leta 2011 knjižnici predal avtor sam, skupaj z zapuščino očeta Alojzija Remca, preostanek je po njegovi smrti leta 2021 knjižnici podarila žena Mira Remec s sinovi. Del prejete zapuščine, ki jo predstavljajo na razstavi Zapuščina Mihe Remca pred študijskim oddelkom knjižnice, bo na ogled do 29. aprila. „Z njo se želimo javno zahvaliti družini Remec, ki nam je zapuščino zaupala v hrambo, hkrati pa želimo ozaveščati javnost o pomenu dela Mihe Remca za slovensko književnost in o pomenu njegove zapuščine,“ je ob odprtju razstave povedala vodja Domoznanskega oddelka in skrbnica zapuščine Mira Petrovič, ki je tudi predstavila njegovo delo. Miha Remec, pesnik in pisatelj, eden najplodnejših slovenskih pisateljev znanstvene fantastike je bil sin Alojzija Remca, znanega pisatelja, odvetnika in dolgoletnega ptujskega župana pred drugo svetovno vojno. Na slovenski literarni sceni je deloval več kot šest desetletij. Pisati je začel že pri desetih letih, ko je objavil svojo prvo pravljico o srečnem kovaču. Njegov opus je izjemen, obsega pa pesniške zbirke, dramska dela in romane. Prvi znanstveni fantastični roman je Votlina iz leta 1997. „Poleg poezije iz njegovega zgodnjega obdobja v prvi vitrini prikazujemo tudi njegovo delo Pripovedke iz Zmajskega gradu, ki so bile napisane leta 1956 in so izšle leto kasneje. V 60. letih, ko je že delal kot novinar Slovenskega poročevalca oz. kasneje Dela v Ljubljani, se je ukvarjal predvsem z dramatiko. Že leta 1959 je dobil nagrado za kmečko dramo Klopi, ki je bila na pustni torek 1960 uprizorjena v SNG Maribor in izšla tudi v knjižni obliki pod imenom Mrtvi kurent. Leta 1977 se je k motivu vrnil s povestjo Smrt v kurentiji. Ohranjena korespondenca in film- Foto: Črtomir Goznik V ptujski knjižnici je na ogled razstava Zapuščina Mihe Remca, ptujskega rojaka, pesnika in pisatelja, izjemnega pisca znanstvene fantastike. ski scenarij pričata o tem, da so obstajali tudi resni načrti za snemanje filma po Mrtvem kurentu, vendar do realizacije ni prišlo. Sploh pa so se razmere za Miho Remca zelo spremenile po uprizoritvi drame Delavnica oblakov v SNG v sezoni 1966/67, ko so se slovenski gledališki odri za Remčeva dela povsem zaprli. Neuprizorjenih je tako ostalo več Remčevih del, eno takih, Priklicevanje nebov iz leta 1974, prikazujemo na razstavi. Po odmiku od gledališč se je Miha Remec posvetil romanopisju. Tako je že leta 1969 izšel njegov roman Sončni obrat. V kasnejših romanih pa se je posvetil predvsem žanru znanstvene fantastike in predstavlja enega najplodnejših slovenskih pisateljev znanstvene fantastike. Prvi Remčev znanstvenofantastični roman je Votlina iz leta 1977, v katerem je že nakazal vse osnovne žanrske teme ter opozoril nase z ustvarjanjem novih besed. Prav ustvarjanje novih besed je ena od osnovnih značilnosti Remčevega opusa. Na to posebnost smo na razstavi opozorili z njegovo rokopisno beležko, v katero si je zapisoval nove besede. Zelo zanimiv je tudi politično fantastični roman Zelena zaveza, v katerem avtor opisuje odcepitev Slovenije od Balkanije v daljni prihodnosti. Osamosvojitev Slovenije se je v naslednjih letih dejansko uresničila. Ves čas je Remec pisal in objavljal znanstvenofantastične zgodbe. Rodnemu mestu se je v svojih poznih letih poklonil z romanom Mitrejin koder (zbirka Zapisani v Ptuj, 2011) in ciklom romanov Ptujska trilogija (2018),“ je Remčevo bogato ustvarjanje in dela z razsta- ve, ki so del zapuščine, predstavila Mira Petrovič. S ptujsko trilogijo (Klonski greh, Pajčevine časa in Petovionsko razgrešenje), ki je njegovo življenjsko delo, se ni vizionarsko poklonil samo svojemu rodnemu Ptuju, temveč tudi neusahljivi ljubezni do pisateljevanja. Svojemu Ptuju se je poklonil tudi z dramo Mrtvi kurent, povestjo Smrt v kurentiji in romanom Veliki voz. Remčevo zapuščino so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj strokovno uredili in popisali tudi v knjižničnem katalogu Cobiss, raziskovalcem je dostopna v čitalnici Domoznanskega oddelka. Odprtja razstave so se udeležili tudi Remčevi svojci, žena Mira Remec s sinovoma Matijo in Jernejem ter pisateljev dolgoletni prijatelj Milan Jazbec, avtor več spremnih besed v Remčevih romanih ter ocen njegovih del. ŰŪ Sveti Andraž z Večer Kajuhove poezije ob stoti obletnici rojstva Po krivici pozabljen pesnik Samo en cvet so po slavni pesmi Karla Destovnika Kajuha v KUD Vitomarci poimenovali recitatorsko-glasbeni večer. Ob pomoči ostalih društev in Občine so ga pripravili v vitomarški E(t)noteki. Letos namreč mineva sto let od rojstva tega pisatelja, poeta in kulturnika po rodu iz Šaleške doline, ki pa je zapustil neizbrisen pečat v slovenski kulturi. Veljal je za upornika in pesnika mehkega srca ter svobodno ptico, kakršna je tudi ptica kanja, po kateri je dobil vzdevek. Njegov rojstni Šoštanj je zato leto 2022 razglasil za Kajuhovo leto, vse pobude, da bi se ta naziv dvignil na državni nivo, pa so pri sedanji oblasti naletele na gluha ušesa. Za zdaj tudi ni nič s predlogom, da bi 22. februar, dan, ko je med drugo svetovno vojno kot 22-letni partizan padel v boju, postal Kajuhov dan. Dolga leta je bil poleg Prešerna, Gregorčiča, Aškerca in Kosovela eden najbolj branih slovenskih pesnikov, ljudje so znali številne njegove verze na pamet, saj so jim dajali upanje in vero v lepši jutri. Starejše in srednje generacije se gotovo spominjajo pesmi, kot sta Bosa pojdiva, dekle obsorej ali Materi padlega partizana. Toda po osamosvojitvi je začel počasi izginjati z repertoarja in zavesti ter predvsem iz šolskih programov, saj kot partizanski narodni heroj ni več »pasal« v novi sistem. Andraški kulturniki so se, kot je povedala njihova predsednica Valerija Ilešič Toš, povezali s kolegi iz Šoštanja in se pridružili njihovemu projektu Beremo Kajuha, ki je v minulih mesecih zaradi epidemije potekal zlasti po spletu. Večeru poezije, ki je napolnil obnovljeno klet ob- činske stavbe E(t)noteka, bodo kmalu pridružili še Kajuhovo delavnico, nato pa se bodo odpravili tudi v Šoštanj in si ogledali kraje, ki so mladega Kajuha oblikovali v pesnika. Ŷŧ Foto: SD V E(t)noteki v Vitomarcih je potekal večer Kajuhove poezije, posvečen stoti obletnici pesnikove rojstva. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 15. 4. 2022 stran 11 Ljudje in dogodki petek z 15. aprila 2022 Podravje z Kristijani praznujejo 11 Podlehnik z Pogodba z izvajalcem je podpisana Pasijon v Stopercah Po dveh letih, ko so kristjani verske obrede ob največjem krščanskem prazniku spremljali le preko zaslonov, so letos cerkve na široko odprle vrata vernikom. Priprave na veliko noč so kristjani začeli s pepelnično sredo. Foto: arhiv M24 Fotografija je simbolična. Na veliki četrtek so se kristjani spomnili prve svete maše, ki jo je Jezus daroval na zadnji večerji. Danes, na veliki petek, verniki podoživljajo Jezusovo trpljenje na križevem potu, jutri, v soboto, bo po župnijah tradicionalni blagoslov ognja, nato velikonočnih jedi, prav tako pa je sobota namenjena obisku Jezusovega groba. Velika noč je praznik Jezusove zmage nad smrtjo in v baziliki na Ptujski Gori bodo praznik začeli z vstajenjem pri Božjem grobu in vstajenjsko procesijo s sveto mašo. Posebno izkušnjo doživetja velikonočnih praznikov pa bodo omogočili člani gledališke sekcije KPD Stoperce. Danes, na veliki petek, in v nedeljo, na veliko noč, bodo na ploščadi pri tamkajšnji župnijski cerkvi ob 20. uri. (v primeru slabega vremena pasijon odpade) uprizorili pasijon. Prvič so zgodbo križanja Jezusa odigrali pred desetimi leti, po sedmih letih pa so se ponovno opogumili in se lotili zahtevnega projekta. »Pri pasijonu sodeluje tudi do 50 oseb, kar pomeni velik organizacijski zalogaj, a kljub temu nam je uspelo. Igro izpred desetih let smo prenovili, dodali Jezusove čudeže in učenje, bistvo pasijona pa ostaja nespremenjeno,« je povedala vodja skupine Lea Gregurec, ki je tudi pripravila besedilo. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Začetek del na cesti Sedlašek–Cestnik že ta mesec Cesto Sedlašek–Cestnik, ki jo trenutno ogrožajo kar štirje udori, bodo do konca septembra obnovili, je zagotovil Rok Cajzek iz podjetja Gic Gradnje, ki je z županom Sebastianom Toplakom podpisal gradbeno pogodbo za sanacijo plazov v vrednosti dobrega pol milijona evrov. Udori na cesti Sedlašek–Cestnik niso novost, vendar pa je varnost cestišča dodatno poslabšala ujma pred dvema letoma. »Takrat smo najnujnejša sanacijska dela financirali iz občinskega proračuna, obenem pa smo škodo prijavili na okoljsko ministrstvo ter začeli pripravo dokumentacije za sanacijo plazov na omenjeni javni poti,« je pojasnil župan. Na občini so upali, da bodo cesto sanirali že v preteklem letu, saj gre za pot, po kateri vozi tudi šolski avtobus, vendar so zaradi omejenosti državnih sredstev takrat iz nabora projektov izpadli. Letos so dočakali sklep in pogodbo okoljskega ministrstva o financiranju sanacije. Iz državnega proračuna je za projekt zagotovljenih 425.944 evrov, preostanek do 530.000 evrov bo pokrila občina. Sanacijo bo izvedlo družinsko gradbeno podjetje Gic Gradnje iz Rogaške Slatine, ki je oddalo najugodnejšo ponudbo na razpis občine, ki se je iztekel v začetku leta. »Gre za zahteven projekt, saj od S sanacijo ceste Sedlašek–Cestnik se ne bo izboljšala le dostopnost do občanov in občank, ki živijo na tem območju, temveč tudi do izletniške kmetije Cestnik - Vaupotič. Gospodar Franc je dejal, da je skrajni čas, da cesto sanirajo: »To je investicija, ki bi morala biti izvedena že pred leti, vendar v vreči ni nikoli dovolj denarja za vse potrebe. Zadovoljni smo, da smo sedaj prišli na vrsto in da bo cesta sanirana.« Foto: Mojca Vtič Župan Sebastian Toplak in predstavnik podjetja Gic Gradnje Rok Cajzek sta podpisala gradbeno pogodbo za sanacijo plazu na cesti Sedlašek–Cestnik. Gradbeniki s ponudbami Ponudnik Gic Gradnje, Rogaška Slatina H.S. Nizke gradnje, Maribor Cestno podjetje Ptuj, Ptuj Pavčnik, d. o. o., Dol pri Hrastniku Vrednost 529.961 evrov 548.900 evrov 580.700 evrov 689.131 evrov Vir: Portal javnih naročil nas zahteva sanacijo štirih usadov. To pomeni, da bomo z mikropiloti teren stabilizirali, zgradili armirano vezno gredo v dolžini 45 metrov, uredili odvodnjavanje in vozišče v dolžini 1.140 metrov še kompletno sanirali,« je gradbena dela na kratko povzel predstavnik podjetja Rok Cajzek. Dela bodo končana predvidoma septembra, bo pa v času del cesta Sedlašek–Cestnik popolnoma zaprta. Na vprašanje, ali bodo dela opravili v okviru predvidenih vrednosti, pa je gradbinec iz Rogaške Slatine izkušeno odgovoril, da si bodo prizadevali, da ostanejo znotraj dogovorjenih zneskov. Dodal je, da so gradbeniki v velikem cenovnem primežu in da je prednost podjetja Gic Gradnje velikost podjetja, vendar pa da je trg gradbeništva trenutno izredno nestabilen. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Ormož z Praznik godbenikov uspel Zmagovalne godbe: Liboje, Vevče in Slovenj Gradec Kidričevo z Velikonočne razstave Krasijo vaška središča V občini Kidričevo so v nekaterih vaških središčih pripravili tematske razstave, tokrat o veliki noči. Foto: MZ Ponovno so bili aktivni člani kreativnih delavnic Kulturnega društva (KD) Lovrenc. „Ustvarjali smo na temo velikonočnih praznikov. V središču Lovrenca smo na ogled postavili zajčje družine, ki smo jih izdelali iz različnih naravnih materialov. Naredili smo veliko piščančkov ter barvitih pirhov. Našo pomladno-velikonočno dekoracijo krasijo različne cvetlice, ki smo jih v ta namen zasadili že v lanskem letu,“ je povedala predsednica KD Lovrenc na Dravskem polju Metka Kouter. Velikonočna razstava krasi tudi vaško središče v Kungoti pri Ptuju. Za lično dekoracijo s tremi velikimi gnezdi in zajčkom so poskrbele članice Šole zdravja Kungota, ki jih vodi Olga Serdinšek. Idejo o postavitvi razstave so oblikovale v lanskem letu. Iz šibja so naredile tri velika gnezda, v njih so posadile kokoške, izdelane iz slame in mahu. V gnezda so dodale pisanice in druge okraske. Razstavo, ki je na prostem, si je moč ogledati vsak dan. ŰŽ Na cvetno nedeljo se je po mestu razlegal zvok koračnic. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb, ormoško občino in tamkajšnjo glasbeno šolo pripravil 25. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu Vinka Štrucla. Omenjeno tekmovanje je bilo zaradi epidemije prestavljeno z lanskoletnega novembra. Nastopilo je osem slovenskih godb s preko 400 godbeniki. »V okviru tekmovanja je bil izpeljan tudi skupni nastop sodelujočih godb na ploščadi pred Grajsko pristavo, kjer je sočasno v mestu zaigralo veliko godbenikov in poskrbelo za vrhunsko predtekmovalno vzdušje. Na prireditvenem prostoru za Grajsko pristavo, kjer je potekalo tekmovanje, pa je vladalo napeto tekmovalno vzdušje. Tekmovanje je s programom, v okviru katerega je zaželeno, da vsak pihalni orkester izvede čim več slovenskega programa in vsaj eno skladbo skladatelja Vinka Štrucla, ki se je rodil v bližini Ormoža in se vedno rad vračal v te kraje, povrnilo kulturo v slovensko godbeništvo ter v Ormož. Strokovna žirija je imela Foto: arhiv JSKD Skupni nastop vseh sodelujočih godb, ki jim je dirigiral idejni oče tekmovanja godb v Ormožu Slavko Petek. težko delo, saj godbe nista ocenjevala glede na težavnost izvajanega,ter pestrost tekmovalnega programa, temveč sta morala v vsej vrhunski kakovosti nagraditi najboljše izvedbe,« je povedala vodja OI JSKD Ormož Barbara Podgorelec. Absolutni zmagovalci v posameznih kategorijah, ki so prejeli zmagovalne pokale in posebne nagrade, so: KD Godba Liboje (v kategoriji do 34 nastopajočih), KD Papirniški pihalni orkester Vevče (od 35 do 40 nastopajočih) in KD Pihalni orkester Slovenj Gradec (nad 41 nastopajočih). Tekmovanja se je udeležila tudi domača godba, pihalni orkester GŠ Ormož, ki si je tokrat priigrala zlato plaketo. Na slavnostni podelitvi pa so podelili tudi dve posebni priznanji za izjemno uspešno delo in dosežke, listini Vinka Štrucla. Z njo so nagradili nekdanjega uspešnega dirigenta ljutomerskega pihalnega orkestra Janka Škrajnarja ter Aljoša Deferrija, ki umetniško vodi zmagovalni orkester Vevče. ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ Žamenci z Velikonočna okrasitev Zajček, gnezda in pisanice Že drugo leto zapored se je vaški odbor Žamenci, s pomočjo PGD Žamenci, odločil za posebno popestritev središča vasi. Foto: KD Lovrenc Z različnimi dekoracijami prikazujemo svojo izvirnost in kreativnost ob različnih priložnostih skozi celo leto. Jeseni se z dekoracijo zahvalimo za dobro letino, ob noči čarovnic poskrbimo, da nas opazijo vsa grozljiva bitja, decembra pričaramo božično vzdušje z doma izdelanimi lesenimi jaslicami. Velikonočno okrasitev smo postavili na prostem, pri gasilskem domu v Žamencih. Za okrasitev smo izbrali velikonočnega zajčka, gnezda s kokoškami in piščančki, velike pisanice, okrašene z različnimi likovnimi tehnikami, čisto prave velikonočne pisanice in presmec. űƌƑƄŃŪƒƏƘƅ Foto: Nina Golub V velikonočnem času so vaško središče okrasili na pobudo Zdenke Burina in Slavice Zagoršak. Štajerski TEDNIK 12 petek, 15. 4. 2022 COLOR CMYK petek z 15. aprila 2022 Črna kronika Slov. gorice z Preiskanost kaznivih dejanj pod 40 % Spodnje Podravje z Za koga na občinskih stavbah visi žalna zastava? Na delu dolgoprstneži Ponekod plapola za vsakega umrlega Postajališče na pomurski avtocesti v Lormanju ostaja prizorišče tatvin in velikih tatvin, predvsem vlomov v rezervoarje tovornih vozil, ki se tam ustavijo, da si vozniki odpočijejo. Policisti Policijske postaje (PP) Lenart so sicer lani na območju občin, ki spadajo pod lenarško upravno enoto, skupaj obravnavali 224 kaznivih dejanj, kar je zgolj 60 odstotkov desetletnega povprečja, ki znaša 361 kaznivih dejanj na leto. »Uspelo nam je preiskati 86 kaznivih dejanj, torej smo bili pri tem 38,4-odstotno uspešni v raziskanosti, kar je v primerjavi z desetletnim povprečjem, ki znaša 46,33 odstotka na leto, nekoliko slabše. Največ smo obravnavali premoženjskih deliktov – 207, kjer smo raziskanost izboljšali na 36,7 odstotka. Beležili smo tudi 26 velikih tatvin, od katerih smo jih preiskali pet oziroma 26,2 odstotka vseh primerov,« je pojasnil Miroslav Glavendekić, načelnik PP Lenart. Foto: SD Policisti PP Lenart so lani na območju občin UE Lenart obravnavali 224 kaznivih dejanj, kar je 60 odstotkov desetletnega povprečja. Lani so imeli opravka s 372 kršitvami javnega reda in miru, od tega 101 primer, ki so ga obravnavali po Zakonu o varstvu javnega reda in miru, 170 pa je bilo kršitev v zvezi z epidemijo, vezanih na spoštovanje Zakona o nalezljivih boleznih. Vsi omenjeni prekrški so se zgodili na javnih mestih in v zasebnih prostorih, ne pa v gostinskih lokalih in edini diskoteki na tem območju, saj so bili ti večino leta 2021 zaprti. Težave z drogami Nasilneže v družini policisti še naprej obravnavajo po načelu ničelne tolerance; podali so 14 kazenskih ovadb za kaznivo dejanje nasilja v družini, obravnavali še 19 prekrškov v zvezi s tem, izrekli pa 17 ukrepov prepovedi približevanja določeni osebi ali kraju. Lani se je na območju PP Lenart zgodilo več prometnih nesreč kot v letu poprej, a se njihovo število še vedno giblje v okviru večletnega povprečja, podobno velja tudi za posledice nesreč. »Večletni trend sicer kaže na rahel upad tako števila prometnih nesreč kot poškodovanih v njih, žal pa je bila v letu 2021 med njimi ena, ki se je zaradi neprilagojene hitrosti končala tragično, s smrtjo udeleženca.« Glavendekić obljublja, da si bodo v prihodnje prizadevali povečati število odkritih kaznivih dejanj in prekrškov ter njihovih storilcev zlasti s področja prepovedanih drog, kar je precejšnja težava v Slovenskih goricah. Poleg tega bodo skušali omejiti porast premoženjske kriminalitete, kot so razne tatvine in vlomi, in izboljšati njihovo preiskanost, še bolj pa bodo aktivni tudi pri ukrepih, povezanih s prekrški glede vožnje pod vplivom alkohola. Ŷŧ Slovenija z Preklic ukrepov za perutninarje Ptičja gripa je izzvenela Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v začetku tega tedna sporočila, da so zaradi ugodnega stanja preklicani ukrepi zaradi pojavov visoko patogene ptičje gripe (aviarne influence) pri prostoživečih pticah. stran 12 Občine imajo precej različna pravila oziroma navade glede izobešanja črne zastave, s katero počastijo smrt pokojnika. V največ primerih na občinski stavbi zaplapola žalna zastava, kadar v občini umre funkcionar, ki je bil do svoje smrti aktiven, isto pa velja tudi za nekdanje občinske veljake. Zastavo torej izobesijo za aktualne ali bivše umrle župane, podžupane, svetnike in častne občane. A ne povsod, marsikje jo namreč postavijo tudi za umrle sedanje in nekdanje zaposlene v občinski upravi, za direktorje oziroma ravnatelje zavodov, predsednike društev … Praksa v malih občinah Toda v občini Sveti Andraž, ki šteje približno 1.200 duš, imajo navado, da črno zastavo na občinsko stavbo obesijo za prav vsakega umrlega občana, kar seveda ni zelo pogosto, glede na statistični podatek, da na leto tam umre med 10 in 15 ljudi. »Naš koncesionar – podjetje Almaja – nas o vsaki smrti v občini obvesti že zaradi pogreba in uporabe mrliške vežice,« razlaga županja Darja Vudler Berlak. »Potem takoj avtomatsko obesimo žalno zastavo, ki nato visi do pogreba pokojnika. Mislim, da imamo takšno navado že vse od ustanovitve samostojne občine.« Podobno ravnajo tudi v sosednji Trnovski vasi z nekaj manj kot 1.400 prebivalci; tudi tam izobesijo črno zastavo v znak spoštovanja za vsakega umrlega občana, vendar s soglasjem njegovih svojcev. Kot pravijo na občini, se s tem strinja velika večina. Zato ne preseneča, da je o načinu po sistemu za vse enako tekla beseda tudi na zadnji seji občinskega sveta na Destrniku, ki je skupaj z zgoraj omenjenima nekoč tvorila skupno občino. Eden od svetnikov je namreč menil, da si ob smrti žalno zastavo na občinski stavbi zasluži vsak od dobrih 2.600 prebivalcev, kolikor jih šteje občina Destrnik. V občini Podlehnik bi po besedah direktorice občinske uprave Nine Lozinšek na pročelje občinske stavbe izobesili črno zastavo, če bi umrl kdo od funkcionarjev ali zaposlenih v občinski upravi. Večina manjših občin, pa tudi kar nekaj večjih, teh pravil nima zapisanih v svojih aktih, pač pa se ravnajo po nekih tradicijah, ki izhajajo še iz časov, ko so bile organizirane kot krajevne skupnosti. To vrzel dokazuje tudi povpraševanje o pravilih ravnanja ob smrti zaposlenega občinskega delavca, bivšega zaposlenega, častnih meščanov …, ki ga je na občine članice naslovila Skupnost občin Slovenije. Odgovori so bili podobni našim ugotovitvam, da je ravnanje občin v takih primerih različno. Pametni zapiše Vzorno so izobešanje črne zastave opredelili v pravilniku o protokolarnih obveznostih občine Benedikt, ki je stopil v veljavo v začetku leta 2020, sicer pa se s takšnimi pravilniki, kot že rečeno, lahko bolj pohvalijo v večjih občinah. V Mestni občini Ptuj je povsem jasno, komu pripada črna zastava na pročelju Mestne hiše in koliko časa tam visi. V primeru smrti aktivnega funkcionarja, kot so župan, podžupan, član mestnega sveta, ali častnega občana se med drugim izkaže spoštovanje z izobešanjem žalne zastave na Me- Foto: arhiv M24 stni hiši, in sicer od dneva smrti do dneva pogreba. Če umrejo nekdanji funkcionarji, visi žalna zastava na dan pogreba, v primeru smrti direktorja oziroma ravnatelja javnih zavodov in drugih pomembnih občanov pa je predvidena »le« sožalna brzojavka svojcem. Kako pametno je v svojih aktih natančno opredeliti pravila v primeru smrti občanov, dokazuje lanski zaplet iz Dornave, ko je gospa iz Bratislavcev izgubila svojega 32-letnega sina, ob veliki izgubi pa jo je dodatno prizadel dogodek z izobešanjem črne zastave v počastitev njegovega spomina. Kot smo že poročali, so zastavo pri gasil- Še brez izkušenj V občini Markovci so za počastitev pokojnih občanov zadolžene vaške skupnosti. »Ko nekdo umre, člani vaških odborov poskrbijo za postavitev žalne zastave. Zastava visi tudi pri vežici na pokopališču, kar je naloga delavcev režijskega obrata, če umre član društva upokojencev, pa plapola še na stavbi DU. Na občini jo izobesimo v primeru smrti občinskih funkcionarjev in častnih občanov, a takega primera doslej še nismo imeli,« pravi župan Milan Gabrovec. Foto: GT sko-kulturnem domu na Polenšaku najprej izobesili, nato pa z droga sneli. Zastava gor, zastava dol Mati preminulega vse do danes še ni dobila odgovora, kaj točno se je dogajalo in kdo je odgovoren za to. V odloku o grbu in zastavi občine Dornava med drugim piše: »V primeru pogreba na pokopališču v Dornavi ali na Polenšaku občinska uprava poskrbi, da se žalna zastava izobesi na pokopališču, kjer je pogreb. V primeru, da umre občan občine Dornava in je pokopan na pokopališču v Dornavi ali na Polenšaku, občinska uprava poskrbi, da se žalna zastava izobesi še pred vaško-kulturnim domom v Dornavi ali gasilskim domom v Mezgovcih ali gasilsko-vaškim domom v Žamencih ali pred izpostavo občine Dornava na Polenšaku, glede na to, kje je pokojnik prebival.« Kljub temu pa se je v praksi pokazalo, da je politika izobešanja žalne zastave pri gasilskem domu v središču Polenšaka nekoliko drugačna od zapisanega; da je namreč ne izobesijo vsem krajanom, temveč zgolj članom društev. V dornavski občinski upravi si očitno ne želijo več podobnih zapletov, zato, kot pravijo, so občinski akti, ki opredeljujejo izobešanje žalne zastave, že v postopku spreminjanja. ŶƈƑƎƄŃŧƕƈƘ Danes se bo od severa pooblačilo. Sredi dneva bodo na severu že krajevne padavine, deloma plohe, ki se bodo popoldne nekoliko razširile proti jugu. Zapihal bo severovzhodni veter. Na Primorskem bo suho, pozno zvečer bo zapihala šibka burja. Jutranje temperature bodo od 2 do 9, najvišje dnevne od 18 do 23, na jugovzhodu do 25 °C. Foto: SD Ne glede na to UVHVVR poziva rejce perutnine, da izvajajo biovarnostne ukrepe, s katerimi lahko zmanjšajo možnost vnosa bolezni v rejo in prenos med rejami. Zelo pomembno je tudi zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo škode, ki jih pojav bolezni povzroči. Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav ptičje gripe v reji (klinični znaki, spremembe v proizvodnji – padec nesnosti, povečana umrljivost, zmanjšana poraba vode in krme), naj rejci perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja. ŶƗƄ 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 15. 4. 2022 COLOR CMYK Kolesarstvo Izjemna udeležba, odlični rezultati perutninarjev Stran 14 Judo Kakovostno in množično judo tekmovanje Stran 14 stran 13 Futsal Najboljša predstava Ptuja za polfinale z Dobovcem Stran 15 Športnik leta v Ormožu Kuharičeva, Šumar, RK Jeruzalem, Luskovič ... Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL Komu ponedeljkov velikonočni dvoboj na Fazaneriji? Šest krogov pred koncem sezone je za vse ekipe še vedno na voljo 18 točk, kar v teoriji omogoča številne kombinacije in pomike moštev v smeri proti vrhu oz. nazadovanja na lestvici. V praksi bo tega zagotovo manj, saj moštva v zadnjem delu sezone nimajo na voljo čudežnega napoja, ki bi jim dodajal super moč za izvedbo tistega, kar jim prej ni uspelo v dosedanjih 30 krogih. Za zadnji del sezone pa ostaja še nekaj realno odprtih vprašanj, predvsem gre za minimalne spremembe na lestvici. V boj za naslov prvaka se tako z dokaj enakovredne osnove podajata Maribor (59 točk) in Koper (56), nekaj štartne prednosti ima vsekakor naš najuspešnejši klub, ki je za zdaj boljši tudi v medsebojnih dvobojih. Zadnji medsebojni dvoboj v sezoni bo odigran v 33. krogu v Ljudskem vrtu. V tekmi za 3. mesto, ki še vodi v evropske pokale, sta v podobnem položaju Olimpija (49) in Mura (47). Razlika med njima je »manjša od ene tekme«, kar pušča precej odprtih možnosti. Medsebojni dvoboj bo v predzadnjem krogu odigran v Stožicah. Ob bojih za najvišja mesta štiri klube čaka še zaključek pokalnega tekmovanja. Polfinalna para sta Bravo – Domžale in Koper – Celje. Le eden izmed teh klubov se bo preko pokalnega tekmovanja uvrstil v Evropo, želje pa so štiri … Trije od teh nimajo drugih možnosti, le Koper ima pot v evropska tekmovanja odprto še preko prvenstva. Foto: Črtomir Goznik Kidričani v dosedanjem delu sezone 2021/22 Mure še niso ugnali, dvakrat so slavili Prekmurci, enkrat pa se je tekma končala z remijem. V spodnjem delu lestvice je kombinacij manj. Aluminij ima edino možnost za obstanek preko zmanjšanja razlike do Tabora pred zadnjim krogom na tri točke, nakar mora v zadnjem krogu s Sežanci slaviti doma. Naloga ni neuresničljiva, a počasi zmanjkuje tekem, na katerih bi šumarji lahko iskali točke, ki jim vztrajno polzijo med prsti. Naslednja možnost za osvojitev prve zmage v spomladanskem delu sezone bo za šumarje v ponedeljek v Murski Soboti. Na prvi pogled gre v tekmi zadnjega na lestvici proti aktualnim prvakom za malo verjetno možnost, a šumarji proti murašem – vsaj tako nas uči zgodovina – lažje osvajajo točke na Fazaneriji kot v domačem športnem parku. »Tudi mi smo na očeh javnosti, izkoristimo to« »Ekipa počasi dviguje formo, zato sem prepričan, da nas čaka odličen zaključek sezone,« je v optimističnem tonu začel trener Aluminija Robert Pevnik in se dotaknil nadaljnjih korakov: »Agresivnost v obeh fazah Nogomet z Drava Ptuj 1. SNL, 31. krog: Mura – Aluminij, v ponedeljek, 18. 4., ob 17.30 v Murski Soboti igre smo že nekoliko povečali, a še vedno nismo na nivoju, ki si ga želim. Zanimivo je, da fantje na treningih že kažejo želeno podobo, na tekmah pa jih še nekaj ovira, v prvi vrsti je to pomanjkanje samozavesti. Zavedam se, da so fantje pod stresom, da so psihične obremenitve zaradi zadnjega mesta na lestvici velike, zato jih na vsak način poskušam razbremeniti. Na enem od sestankov sem jim dejal, da naj uživajo v tem boju za obstanek, da so oči javnosti uperjene tudi v njih in naj to izkoristijo v svoj prid. Kar je za Maribor in Koper boj za naslov, je za nas boj za obstanek, na nek način smo v zelo podobnem položaju. Priložnost za dokazovanje in uspeh je na dlani, le izkoristiti jo je treba. V ta boj moramo sproščeni in samozavestni, na drugi strani pa maksimalno disciplinirani in skoncentrirani. Jasno nam je vsem, da časa za izboljšave ni veliko, zato moramo v tem tednu izkoristiti vsak trening, da se že proti Muri v ponedeljek pokažemo v pravi luči.« Mura je na zadnjih sedmih tekmah le enkrat izgubila (s Koprom doma), ob tem pa nanizala štiri zmage in dva remija. Na domači zelenici so muraši »med najmanj gostoljubnimi« glede oddaje točk, v tem oziru zaostajajo le za Mariborom in Olimpijo. O vlogi favorita na tekmi na velikonočni ponedeljek tako ne more biti dvoma … Na prekmurski ravnici bo v črno-belem dresu šumarje pričakalo nekaj njihov nekdanjih soigralcev (Klepač, Škoflek, Pucko, Kozar), Mihael Klepač je v zadnjem krogu npr. odločil tekmo z Bravom (dosegel je gol za 1:2). Bo tokrat za katerega obveljal »zakon bivšega«? JM Z Brežicami že za biti ali ne biti Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so nazadnje proti Bilju odigrali solidno tekmo, točke pa so se jim vseeno izmuznile iz rok. Tako kot v 1. ligi je tudi v slovenskem drugoligaškem tekmovanju do konca sezone treba odigrati še šest krogov. Nogometaši Drave imajo pred sabo zahtevno nalogo preboja iz trenutnega predzadnjega mesta, ki jih pelje v nižji rang tekmovanja. V podobnem položaju so najbolj ogroženi Krško (19 točk), Drava (16) in Brežice (14). Pot proti morebitnemu obstanku bodo dravaši začeli v Brežicah, kjer bo v petek pod reflektorji odigran pravi derbi začelja, saj se bosta pomerili zadnja in predzadnja ekipa lestvice. Točke v tem dvoboju so za obe ekipi domala nujnost, vsi ostali tekmeci do konca sezone bodo Tenis z Pokal Billie Jean King Slovenska reprezentanca v svetovno skupino Slovenska ženska reprezentanca se v tem tednu nahaja v znanem turškem letovišču Antalyja, kjer se v predtekmovanju meri za napredovanje v svetovno skupino pokala Billie Jean King, nekdanjega Pokala Federacij. Slovenke so si že krog pred zaključkom z zmago proti Bolgariji zagotovile napredovanje, kar je za slovenski tenis velik uspeh. Slovensko reprezentanco sta na prvih dveh mestih zastopali Tamara Zidanšek in Kaja Juvan, 27. in 81. igralka sveta. Zidanškova je na WTA-lestvici najvišje uvrščena igralka na turnirju v Turčiji. Glavno prepreko na poti v eni od kvalifikacijskih skupin so za naše igralke pomenile Hrvatice, ki jih na tekmovanju zastopajo Petra Martić (60.), Ana Konjuh (64.) in Donna Vekić (108.). Slovenija je do zmage proti našim južnim sosedam prišla že po dvobojih posameznic; Kaja Juvan je premagala Ano Konjuh, Tamara Zidanšek pa je bila boljša od Petre Slovenska ženska reprezentanca je z odliko opravila nalogo v Turčiji. Martić. Za najboljšo športnico Ptuja je to bila prva zmaga v četrtem medsebojnem obračunu z Martićevo. Težko delo so imele Slovenke dan prej tudi proti Avstrijkam, kjer je dvoboje oviral močan veter. Juvanova se je v teh razmerah dobro znašla, Zidanškova pa je izgubila proti Julii Grabher (198.). Odločilno igro dvojic sta Zidanškova in Juvanova dobili, čeprav sta izgubili uvodni niz ... Na pokalu Billie Jean King finančni vidik za igralke ni v ospredju. Ob dokaj enoličnem življenju na svetovni turneji je ekipno tekmovanje prava popestritev. „Res se imamo dobro. Vzdušje je odlično, vseskozi se zabavamo, smo prava ekipa in vsi dihamo za isti cilj. Uživam vsak trenutek, predvsem s Kajo Juvan, saj se odlično ujameva na igrišču in izven njega,“ je dejala Tamara Zidanšek in po napredovanju dodala: „Uvrstitev v svetovno skupino je lahko velika spodbuda za vse mlade tenisače v Sloveniji. Je dokaz, da lahko tudi iz majhne Slovenije pridemo med svetovno elito. Prejšnji generaciji s Katarino Srebotnik, Majo Matevžič, Tino Pisnik in Tino Križan je to že uspelo, zdaj je ta uspeh uspelo ponoviti tudi nam.“ glede na lestvico za obe moštvi še zahtevnejši. Drava se bo do konca sezone tako doma pomerila s Fužinarjem, Gorico in Rogaško, v gosteh pa z Ilirijo in Krko. V ptujskem taboru pred petkovo tekmo nimajo težav s kartoni, pri domačinih pa bosta manjkala dva centralna branilca, Hrvata Hrvoje Kudumija in Marin Vujčič. JM 2. SNL, 25. krog: Brežice Terme Čatež – Drava Ptuj, v petek ob 19.30 v Brežicah. Slovenijo prva akcija v svetovni skupini pokala Billie Jean King čaka novembra, dvoboj doma ali na tujem za izločilne boje oziroma predzadnjo stopničko do zaključnega turnirja 2023. JM, sta Kvalifikacije za svetovno skupino, Antalya, rezultati: 1. krog: Slovenija – Gruzija 2:1 (Juvan – Kardava 7:5, 6:1; Zidanšek – Bolkvadze 6:3, 6:0; Falkner/Lovrič – Bolkvadze/Kalašnikova 6:3, 6:7 (5), 4:6); 2. krog: Avstrija – Slovenija 1:2 (Kraus – Juvan 1:6, 4:6, Grabher – Zidanšek 6:3, 6:3, Klaffner/Kraus – Juvan/Zidanšek 6:2, 4:6, 2:6); 3. krog: Slovenija – Hrvaška 2:1 (Juvan – Konjuh 6:2, 7:5, Zidanšek – Martić 6:3, 6:2, Lovrič/Smejkal – Martić/Vekić 4:6, 4:6); 4. krog: Slovenija – Bolgarija 2:0 (Lovrič – Shinikova 6:4, 6:4; Juvan – Tomova 6:1, 6:2; Falkner/Smejkal – Shinikova/ Tomova) Štajerski TEDNIK petek, 15. 4. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 14 stran 14 petek z 15. aprila 2022 Kolesarstvo z Pokal Poli 2022 Izjemna udeležba, odlični rezultati perutninarjev V soboto je bilo na obkanalski cesti med Hajdošami in Slovenjo vasjo – krog je meril 4 km – v organizaciji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj izvedeno uvodno tekmovanje letošnje sezone za mlajše kategorije – Pokal Poli 2022. To je štelo tudi za Pokal Pogi. Organizatorji so bili navdušeni nad izjemno udeležbo, saj se je dirke udeležilo skoraj 330 tekmovalcev iz Slovenije, Srbije, Hrvaške in Madžar- ske. Česa podobnega v Sloveniji na dirkah mlajših ni bilo videnega že kar nekaj časa … »Dirko smo zaradi slabega vremena najprej prestavili za en teden, a se naše želje glede izboljšanja pogojev v obliki toplejšega in sončnega vremena kljub zamiku niso uresničile. Kljub temu je tekmovanje Pokal Poli zagotovo lepo uspelo. Ob tej priložnosti bi pohvalil vse službe, ki so sodelovale pri tem, še posebej pa celotno organizacijsko ekipo, ki je opravila res odlično delo,« je v uvodu povedal direktor dirke Marjan Kelner in se dotaknil še tekmovalnega vidika KK Perutnina Ptuj: »Če je slabo vreme razlog za dosežene rezultate naših kolesarjev, potem te pogoje radi sprejmemo še na kakšnem naslednjem tekmovanju. Na domači dirki so si namreč fantje letvico glede Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme dečkov A in mlajših mladink Foto: Črtomir Goznik Utrinek z dirke dečkov B in deklic A doseženih rezultatov postavili zelo visoko. Nedvomno je to rezultat dobrega dela v našem klubu skozi dolga leta, v zadnjem zimskem pripravljalnem obdobju je bila dodana samo zadnja nadgradnja celotnega procesa, skozi katerega trenerji vodijo vsako generacijo od najmlajših do mladincev. Bilo pa bi sedaj utopično pričakovati, da se bodo tako odvijale vse naslednje dirke, saj gre za res izjemne rezultate.« Domači predstavniki KK Perutnina Ptuj so med drugim dosegli tri zmage. Pri najstarejših mladincih je med 38 tekmovalci po desetih krogih (40 km) prepričljivo zmago s samostoj- nim pobegom v zadnjem kilometru slavil Jure Majnik. Pri deklicah A je po prevoženih 16 km zmagala Hana Jeromel, ki je najbližjo konkurentko prehitela za kar 48 sekund. Bolj tesno je bilo pri dečkih B, kjer je 32 mladih kolesarjev moralo prevoziti 16 km. V ciljnem šprintu je bil najhitrejši domači član KK Perutnina Ptuj David Adam, ki je ugnal Roka Bajželja (KK Kranj). Davidu je pri tem obilno pomagal klubski kolega Maj Bohak, ki se je veselil 3. mesta. Pri dečkih A je po prevoženih 20 km med 37 tekmovalci za zmago šprintal tudi Nik Muršec, na koncu pa je zasedel še vedno odlično 2. mesto (zmagal je Mai Prevejšek – KK Adria mobil). Peto mesto je v tej kategoriji s časom zmagovalca osvojil Miha Bošnik. Na tretjo stopničko se je v svoji kategoriji uvrstila tudi Živa Bohak (deklice C). V prvi deseterici je bilo še nekaj domačih kolesarjev in kolesark: 4. Nik Golob (ml. mladinci), 5. Luka Lampret (dečki C), 5. Hana Štumperger (deklice C), 6. Jon Pritržnik (ml. mladinci), 7. Matija Lačen (dečki C), 8. Nik Vidovič (dečki B), 9. Primož Kirbiš (mladinci). JM Judo z Pokal Ptuja 2022 Kakovostno in množično judo tekmovanje Športna dvorana Mladika je bila v soboto v znamenju juda, saj je Judo klub Drava Ptuj izvedel mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja. Da je šlo za veliko športno tekmovanje, pričajo številke, saj se je na treh tatamijih borilo skupno kar 290 tekmovalcev in tekmovalk iz 27 klubov iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Komentar 35. Pokala Ptuja je po tekmovanju podal predsednik organizacijskega odbora Vlado Čuš: »Udeležba na tekmovanju na Ptuju je bila nad pričakovanji in to je bil eden močnejših letošnjih turnirjev v Sloveniji. Ta turnir v starostni kategoriji do 12 let, v mladinski kategoriji in v mlajši članski kategoriji šteje tudi za slovenski pokal. To je na Ptuj privabilo številne dobre mlade judoiste in judoistke, ki so pokazali odlične borbe. Ob tem tekmovalnem pogledu lahko rečem, da smo se izkazali tudi kot organizatorji, o čemer pričajo številne pohvale udeležencev.« Domači JK Drava Ptuj je imel na tekmovanju številčno zasedbo, ki se je izkazala v borbah in osvojila precej kolajn in vidnih uvrstitev. O Judo klub Drava Ptuj: 1. mesta: Neo Voršič, Ema Štumberger, Lana Strelec, Ana Vidovič, Maja Simonič, Morgana Senica, Taja Potočnik, Alen Adrian Plošinjak, Lan Milošič, Zoja Anžel; 2. mesta: Jaka Čuš, Andi Karameta, Mai Pak, Žanet Polanec (U18 in U23), Luka Šarić, Lana Strelec, Lan Strelec, Tibor Veber; 3. mesta: Aljaž Ajdič (U21 in U23), Jakob Kozel Kus, Vid Krajnc, Matevž Križan, Alen Adrian Plošinjak, Žanet Polanec, Elin Slana, Jure Vogrin, Matic Zavratnik; Za Judo klub Drava Ptuj so tekmovali še: Luka Caf, Mik Krapša, Teo Foto: Črtomir Goznik Utrinek iz enega izmed dvobojev (na fotografiji je Mai Pak – JK Drava Ptuj) Šah z EP posamezno Foto: arhiv JK Drava Del ekipe JK Drava Ptuj na domačem tekmovanju rezultatih ptujskih judoistov Čuš nadaljuje: »V klubu nam je ob dobri izvedbi tekmovanja zmeraj še v dodatno veselje to, da domači tekmovalci dosežejo dobre rezultate. Nam je tudi letos to uspelo in smo zadovoljni po tej plati. Ob tem pa moram pohvaliti tudi vse naše trenerje, ki dokazujejo, da na Ptuju znamo dobro in uspešno delati z mladimi judoisti.« Iz statističnega zornega kota so bili dravaši zares zelo uspešni na blazinah, saj so skupno osvojili kar deset zlatih, deset srebrnih in deset bronastih medalj. Uspešnejši od Ptujčanov so bili tokrat le predstavniki Judo kluba Apolon, saj so osvojili enajst zlatih medalj, ob tem pa še sedem srebrnih in sedem bronastih medalj. Mariborčani so tudi zmagali v skupnem seštevku vseh ekip in so osvojili Pokal Ptuja 2022, medtem ko je JK Drava Ptuj zasedel odlično 2. mesto. Uspešni tudi Gorišničani Odlične rezultate so na Pokalu Ptuja dosegli tudi predstavniki Judo kluba Gorišnice. Skupno jih je na tatamijih nastopilo deset. Izmed teh so trije stopili na najvišjo stopniško zmagovalnega odra, po trije pa tudi na drugo in tretjo. Devet osvojenih medalj za Judo klub Gorišnica na Pokalu Ptuja predstavlja lep uspeh za klub in njihove mlade tekmovalce. David Breznik Boštjan Majcen, Žane Zupanc, Matic Biškup, Jernej Jus, Nejc Korošec, Anej Kostanjevec Judo klub Gorišnica: 1. mesta: Nika Murk, Liam Abiola Fajfarič Afuwape, Aljaž Horvat 2. mesta: Mihael Janžekovič, Ožbej Bromše, Jaka-Vito Korpar 3. mesta: Maks Kokol, Gaj Purgaj, Jakob Horvat Ekipni vrstni red za Pokal Ptuja 2022: 1. JK Apolon Maribor 2. JK Drava Ptuj 3. JK Bežigrad Ljubljana 4. JK Impol Slovenska Bistrica Foto: arhiv JK Gorišnica Ekipa JK Gorišnica je na Ptuju osvojila devet kolajn. MK David Murko upravičil nastop V termah Čatež se je zaključilo evropsko posamezno šahovsko prvenstvo, ki ga je gostila Šahovska zveza Slovenije. Sodelovalo je 317 šahistk in šahistov, največ, 35, iz Ukrajine, sledi Slovenija s 33 udeleženci, Nemčija 28 ... Najboljši član Šahovskega društva Ptuj je bil VM Jyriy Kozubov na 18. mestu, ki se je uvrstil na svetovni pokal, MK David Murko je upravičil svoj nastop. Ukrajinska kriza je dodobra vplivala na samo udeležbo, zato je bilo prvenstvo nekoliko okrnjeno, saj je iz najmočnejše šahovske države, Rusije, nastopilo le pet šahistov, pa še to z nekoliko nižjim ratingom. Mednarodna šahovska zveza jim udeležbe ni prepovedala, morali pa bi nastopiti pod njeno, FIDE zastavo. Številčno ukrajinsko delegacijo so sestavljali predvsem mladi do 18. leta starosti in ženske, za večino katerih je Šahovska zveza Slovenije našla tudi sponzorje za kritje stroškov bivanja na prvenstvu. Zelo malo je bilo tistih med 18 in 60 leti glede na omejitev izhoda iz države, med njimi pa so bili tudi trije člani ŠD Ptuj, velemojstri Andrei Volokitin, Jyriy Kozubov in Jyriy Kryvoručko. Naturalizirani Slovenec, član ŠD Ptuj VM Aleksander Beljavski iz Ukrajine, je po začetni poziciji zasedal 96. mesto, ob koncu pa je s 6,5 točke pristal na 127. mestu. Ob tem je petkrat zmagal in zabeležil še po tri remije in poraze. Gotovo je k nekoliko slabšemu nastopu vplivala situacija v njegovi domovini in misli niso bile povsem pri šahu. Solidno je svoj nastop opravil MK David Murko. Po uvodnih dveh porazih je v nadaljevanju trikrat zmagal, štirikrat remiziral, še dvakrat pa priznal poraz ter le za eno mesto zaostal za začetno pozicijo. Vsekakor je bilo veliko presenečenje zmaga 20. nosilca, Nemca Matthiasa Bluebauma, kar je njegov največji uspeh, ter šele 60. mesto prvega nosilca, Čeha Davida Navare, edinega z ratingom 2700 točk. Najboljših 20 si je priborilo pravico nastopa na svetovnem pokalu prihodnje leto. Med njimi pa ni nobenega Slovenca, saj je bil najboljši mladi Jan Šubelj s 6,5 točkami na 66. mestu in je za pol točke zgrešil drugi bal za VM. Vrstni red: 1. (20.) Matthias Blauebeum (Nemčija) 8,5 točke, 2. (7,) Gabriel Sargissan (Armenija) 8,5, 3. (4.) Ivan Šarić (Hrvaška) … 127. (96.) Aleksander Beljavski 6 … 223. (222.) David Murko (oba ŠD Ptuj) 5 točk … Silva Razlag Štajerski TEDNIK petek, 15. 4. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport petek z 15. aprila 2022 15 Futsal z 1. SFL, končnica Najboljša predstava Ptuja dovolj za polfinale z Dobovcem FC Hiša daril Ptuj – KMN Meteorplast Šic Bar 6:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Badrov (14.), 2:0 Debeljak (19.), 2:1 Goričan (29.), 3:1 Pasariček (30.), 4:1 Pasariček (32.), 5:1 Kneževič (35.), 6:1 Ručna (40.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Caf, Zdovc; Badrov, U. Senekovič, Rednak, Ručna, Debeljak, Jelić, Pasariček, Kneževič. Predstavnik kluba: Damjan Teršek. KMN METEORPLAST ŠIC BAR: Prijol, Lovrenčič; A. Goznik, M. Goznik, Rajter, Gašparič, Goričan, Aljaž Ruis, Kosec, Šnofl, Alen Ruis, Vajda. Trener: Tomislav Novak. Med tednom je padla odločitev o tem, katero moštvo se bo Dobovcu, Litiji in Siliku pridružilo v polfinalu končnice 1. futsal lige. To je na koncu uspelo zasedbi FC Hiša daril Ptuj, ki je v odličnem vzdušju dvorane Ljudski vrt (več kot 200 gledalcev) ugnala zasedbo iz Ljutomera. Domačini so tekmo odigrali v okrnjeni zasedbi (manjkali so Pihler, Andrijašević, Gajser in Anžel), na klopi ni bilo niti trenerja Roberta Grdovića (kartoni), pri gostih ni bilo Trstenjaka. Kapetan pri domačih je bil Borut Ručna. V uvodnih minutah je bila pobuda na strani domačih, nato pa so jo prevzeli gostje. Ti so imeli najlepšo priložnost v 11. minuti, ko Aljažu Gozniku z idealnega položaja ni us- pelo ugnati Kevina Cafa. V trenutkih pobude je zadela domača ekipa: Debeljak je izvajal kot, podajo pa je z izjemnim strelom iz voleja v gol pospravil Nikola Badnov – 1:0. Domačini so imeli težave s prekrški, po šestem so imeli gostje v 18. minuti priložnost za izenačenje, a je Alen Ruis iz 10-metrovke zgrešil gol. Namesto izenačenja so gostje v naslednji minuti doživeli še eno hladno prho: poskus Kneževića so odbili, Timotej Debeljak pa je odbito žogo zabil v gol – 2:0. V drugem delu je odločitev padla med 29. in 32. minuto. Najprej je Urban Goričan za goste prižgal kanček upanja z znižanjem na 2:1, takoj zatem pa je Patrik Pasariček z dvema goloma v dveh minutah zapečatil usodo gostov – 4:1. V nadaljevanju so domačini z izjemno borbenostjo držali prednost ter jo s streli čez celotno igrišče (Kneževič, Ručna) celo povečali. Že v petek čaka ptujsko zasedbo prva tekma polfinala, tekmec je branilec naslova državnih prvakov – Dobovec. „Rezultat ne pokaže realnega stanja na igrišču. Prvi gol smo npr. zabili v trenutkih, ko so nas gostje stiskali, s čimer smo presekali njihovo igro. Podobno je bilo ob koncu prvega polčasa. S tem nam je tekmo uspelo umiriti, kar je bil eden izmed odločilnih dejavnikov tekme. Drugi je bil hiter odgovor na znižanje Meteorplasta na 2:1, ko smo po slabi minuti zadeli za 3:1. To smo res pot- 1. SFL, končnica, polfinale, prvi tekmi: Dobovec – FC Hiša daril Ptuj, Litija – Siliko Vrhnika (v petek ob 20.00) rebovali, saj sta se nam poškodovala še dva igralca (Badnov, Rednak, op. a.) in smo imeli malo število igralcev v rotaciji,“ je tekmo iz domačega tabora videl Borut Ručna. „Prvo tekmo v četrtfinalu smo odigrali slabo in po tekmi smo si rekli, da jo je treba čimprej pozabiti. Vsi smo 100 % verjeli v naš napredek v polfinale, čeprav smo se izmed vseh možnih tekmecev najbolj bali prav Meteorplasta, saj so bili v zaključku sezone v najboljši formi. Ob tem je šlo za lokalni derbi, v katerem ni favoritov. Izkazalo se je, da je šlo za pravo promocijo futsala, z veliko gledalci, pred katerimi je zmaga še slajša,“ je celotno četrtfinalno serijo videl Ručna in se nato dotaknil naslednjih tekmecev: „Dobovec je nova zgodba, imajo polovico slovenskih in polovico hrvaških reprezentantov, tako da so izraziti favoriti. Ob tem se mi ubadamo z veliko težavami glede poškodb in kartonov, a tako je bilo tudi proti Meteorplastu, pa smo se borili do konca. Tudi v petek bo tako! Potrebujemo strpno igro s čim manj napakami v obrambi, v napadu pa moramo izkoristiti to, kak nam bo Dobovec ponudil – to je recept za uspeh. Že dvakrat v sezoni smo do- Foto: Črtomir Goznik Igralci FC Hiša daril so v tretji tekmi četrtfinala pokazali najboljšo predstavo v tej seriji in se zasluženo veselili napredovanja med najboljše štiri. kazali, da lahko igramo z njimi (2:2 na Ptuju, 5:3 v gosteh), za morebitni uspeh pa potrebujemo idealno tekmo. Na srečo se po odsluženi kazni vračata Pihler in Andrijašević, upam pa tudi, da bo vse v redu z Rednakom in Badnovom.“ Gostje so se zavedali, da so tokrat odigrali slabše od pričakovanj. „V tekmo smo vstopili samozavestno, a smo nato storili nekaj napak, po katerih smo prejeli gola. Lahko obžalujemo nekaj priložnosti iz začetka tekme, ko bi lahko povedli in morda tekmo obrnili v drugo smer. Po zaostanku nam je zmanjkalo nekaj energije, tudi sreče, morda smo bili tudi preveč obremenjeni z rezultatom. Na koncu se je izkazalo, da tokrat enostavno nismo bili pravi in zmaga Ptujčanov je popolnoma zaslužena,“ je dejal kapetan Matic Goznik. „S četrtfinalom smo lahko zadovoljni, proti favorizirani ekipi Ptuja Podelitev priznanj športnikom občine Ormož za leto 2021 Na NZS Futsal centru trije Ljutomerčani Selektor slovenske članske reprezentance Tomislav Horvat je skupaj z Miletom Simeunovičem in Ivanom Bratičem opravil prvi dvodnevni NZS Futsal center za igralce U-17. Ob štirih treningih so opravili dve kakovostni videoanalizi, ki bodo mladim v veliko pomoč na nadaljnji športni poti. Na zboru so bili prisotni tudi trije člani KMN Meteorplasta: Luka Lovrec, Niko Kosec in Alen Ruis. smo se dobro borili in pokazali dve zelo dobri predstavi. V Ljutomeru bi lahko odločili serijo, v tretje pa ni več šlo. V prvi sezoni v 1. ligi smo imeli glavni cilj obstanek, zato smo lahko glede na vse s tem zadovoljni. Sedaj bomo zagotovo v miru sedli za mizo in pregledali narejeno, nato pa z novimi močmi krenili v naslednjo sezono,“ je o sezoni povedal kapetan ljutomerske zasedbe in dodal: „Zahvaljujem se vsem navijačem, ki so nas spremljali skozi celotno se- zono. Ljutomer je res pravo futsal mesto in veselje je igrati pred takšno publiko. Ob tem bi dodal, da imamo res mlado in perspektivno ekipo, s precejšnjim številom mladih reprezentantov, manjka nam le nekaj izkušenj. Z nadaljnjim delom na tem nivoju lahko pričakujemo, da bomo še bolj konkurenčni vsem ekipam v državi. Želim si, da ostanemo skupaj v takšni zasedbi in da skupaj gradimo uspešno zgodbo.“ Jože Mohorič Rokomet z 2. SRL (m), 2. krog končnice Kuharičeva, Šumak, RK Jeruzalem, Luskovič ... Velika Nedelja novi Javni zavod za turizem, kulturo in šport Ormož je na prireditvi Športnica, športnik leta 2021, ki je potekala pri Veliki Nedelji, nagradil najboljše športne posameznice, posameznike in klube v letu 2021 ter podelil priznanje za življenjsko delo na področju športa v občini Ormož. To prestižno nagrado je prejel Anton Luskovič (31. 5. 1949), ki na področju športa v občini Ormož deluje že več kot 40 let. Poznamo ga kot velikega ljubitelja nogometa in bivšega predsednika Tenis kluba Ormož ter Nogometnega kluba Ormož. Prav v dveh predsedniških mandatih Luskoviča je ormoški nogometni klub dosegal najboljše rezultate ter uspešno nastopal v 3. slovenski nogometni ligi. V času njegovega predsedovanja se je zgradilo tudi novo nogometno igrišče. Najuspešnejša športnica občine Ormož v letu 2021 je postala strelka ormoškega Kovinarja Urška Kuharič. Slednja se lahko v letu 2021 pohvali z izjemnimi rezultati. Na evropskem prvenstvu z zračnim, malokalibrskim, velikokalibrskim ter puško šibrenico v Osijeku je Urška najprej z Živo Dvoršak in Klavdijo Jerovšek postala ekipna evropska podprvakinja, nato pa še bronasta v posamični disciplini. Za najuspešnejšega športnika občine Ormož v letu 2021 je devetčlanska komisija izbrala Jana Šumaka, strelca ormoškega Kovinarja, ki je minulo leto osvojil 1. mesto na državnem prvenstvu mešanih parov na 10 m z zračno puško in 2. mesto na državnem prvenstvu posamezno 10 m z zračno puško med člani. Najuspešnejša ekipa občine Ormož v letu 2021 je postala članska ekipa Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož. V svoji osemnajsti sezoni zapored med slovensko rokometno elito so igralci Jeruzalema prvenstvo v letu 2021 končali na 4. mestu, kar je po 3. mestu leta 2005 eden največjih 1. B-ligaš Velika Nedelja – Jadran Hrpelje-Kozina 28:25 (13:14) Foto: Bojan Žalar, Foto Žalar Urška Kuharič in Anton Luskovič - prejemnika priznanj za najboljšo športnico in za življenjsko delo na področju športa v občini Ormož uspehov kluba v zgodovini. Z visoko uvrstitvijo so si drugič v zgodovini kluba priborili nastop v Evropi in Pokalu EHF. Še posebej veseli, da je bil uspeh dosežen z veliko večino doma vzgojenih igralcev. Klub je v zatonu leta 2021 odigral štiri evropske tekme, dve proti islandskemu Selfossu in dve proti švicarskem Suhr Aarauu. Pred lepo polno dvorano pri Veliki Nedelji je prisotne nagovoril župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, za kulturni program je poskrbela Gimnazija Ormož z mentorjem Alešem Lubijem, za okrasitev dvorane Mateja Meško iz Osnovne šole Ormož, prireditev je vodila predsednica Komisije za podelitev priznanj športnikom Anita Kosec. Seznam prejemnikov priznanj: - najuspešnejša športnica leta 2021: Urška Kuharič (SD Kovinar Ormož); - najuspešnejši športnik leta 2021: Jan Šumak (SD Kovinar Ormož); - najuspešnejša ekipa občine Ormož v letu 2021: RK Jeruzalem Ormož; - življenjsko delo na področju športa v občini Ormož: Anton Luskovič; - okrogla obletnica klubov: AK Ormož (20 let delovanja); - vrhunski dosežki na področju športa: Urška Kuharič (SD Kovinar Ormož,) Marko Bezjak (SC Magdeburg). - uspešni trenerji v letu 2021: Stanka Miholič (SD Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu), Saša Prapotnik (RK Jeruzalem Ormož), Mladen Grabovac (RK Jeruzalem Ormož), Iztok Luskovič (RK Jeruzalem Ormož), Darjan Mesarec (RK Velika Nedelja), Žan Tomažič (KBV Ormož); - najzaslužnejši športni delavci: Marta Tetičkovič Ranfl (SD TSO), Rudolf Majcen (AK Ormož), Marko Zabavnik (TK Ormož), Franc Šulek (RK Jeruzalem Ormož); - uspešni športniki v mladinski kategoriji: Zala Cunk (AK Ptuj), Blaž Fergola (RK Jeruzalem Ormož), Denis Škrinjar (RK Jeruzalem Ormož), Nik Ćirović (RK Jeruzalem Ormož); - perspektivni športniki: Olivia Vočanec (SD Kovinar Ormož), Elena Hudin (KBV Ormož), Eva Petek (SD Kovinar Ormož), Rok Škorjanec (SD Kovinar Ormož), Nino Benjamin Kovačec (SD Kovinar Ormož), Blaž Majhen (RK Jeruzalem Ormož), Enej Kovačec (RK Velika Nedelja/ RK Jeruzalem Ormož), Ian Mesarec (RK Velika Nedelja/RK Celje Pivovarna Laško); - uspešni veteranski športniki: Vesna Mele (SD TSO), Bojan Vozlič (AK Ormož), Alojz Trstenjak (SD Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu), Primož Meško (AK Ormož). Uroš Krstič VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga, Mesarec; Zorec 6, Kosi 3, Kovačec 2, Torič 2, Sovič, Borko 7 (4), Niedorfer 8, Kralj. Trener: Davorin Kovačec. Čeprav je ekipa Velike Nedelje tudi tokrat nastopila v okrnjeni zasedbi, je zmaga ostala doma. In to že sedemnajsta zapored v letošnjem prvenstvu. S to zmago so Zeleni tako teoretično kot praktično novi 1. B-ligaši! Tekmec iz Primorske je k Veliki Nedelji prispel po zmagi na lokalnem derbiju proti Ajdovščini in v veliki želji po novi zmagi, ki bi jih zraven Velike Nedelje približala k napredovanju v 1. B-ligo. V 1. polčasu sta se ekipi ves čas izmenjevali v vodstvu. Na začetku so največ za dva gola vodili gostje (1:3), v zaključku prvega dela tekme pa je vodstvo z dvema goloma prevzela Velika Nedelja (12:10, 13:11). S serijo treh zaporednih golov so na odmor z golom prednosti odšli rokometaši Jadrana (13:14). V 2. polčasu je igra domačih postajala vse boljša v obrambi in gostje so se za vsak zadetek morali zelo namučiti. Pet minut pred koncem je Nedeljčanom uspelo uiti na neulovljivo prednost petih golov (24:19). 2. SRL (m), končnica od 1. do 4. mesta REZULTATA 2. KROGA: Velika Nedelja – Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina 28:25, Nova Gorica – Ajdovščina 23:32. 1. VELIKA NEDELJA 2. AJDOVŠČINA 3. JADRAN HRPELJE - KOZINA 4. NOVA GORICA 2 2 2 2 2 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 2 34 24 22 19 Sledil je zaključek tekme, kjer se nobena ekipa več ni trudila z igro v obrambi in zadetki so padali kot po tekočem traku. Gostom je na koncu uspelo ublažiti poraz na končnih –3 (28:25). Pred Veliko Nedeljo so zdaj štiri gostovanja: Logatec (zaostala tekma rednega dela), Ajdovščina, Nova Gorica, Hrpelje Kozina in zadnja domača tekma proti Ajdovščini. Zeleni si še vedno želijo sezono 2021/22 v 2. državni ligi končati brez poraza, kar bi se zgodilo prvič v zgodovini tretjeligaškega tekmovanja. Davorin Kovačec, trener Velike Nedelje: „Čestitke fantom, da so znova odigrali zelo kakovostno tekmo. V 1. polčasu smo nadzirali rezultat, v 2. polčasu pa je zmagovalca znova odločila naša čvrsta obramba z vratarjem Ianom Mesarcem na čelu. Gostje so v 2. polčasu nekoliko pregoreli v želji po zmagi, postajali so nervozni in s tem grešili. Vse njihove napake smo uspešno kaznovali ter zasluženo zmagali. Še vedno trdim, da je Jadran po kakovosti igralskega kadra druga ekipa 2. DRL, da so kakovostnejši od Ajdovščine. Tudi na naslednji tekmi želimo igrišče zapustiti zadovoljni, torej z zmago.“ Peter Hrvatin, trener Jadran Hrpelje Kozina: „To je bila za nas zelo pomembna tekma, saj bi nam zmaga odprla vrata k napredovanju v 1. B-ligo. Velika Nedelja je odigrala bolj zbrano ter mirno od nas in to je bil ključ do njene zaslužene zmage. Na koncu smo res bili preveč živčni in to nas je stalo presenečenja pri Veliki Nedelji. Najpomembnejše je, da ostajamo v boju za napredovanje, pred nami so odločilne tekme te sezone.“ JM COLOR CMYK petek, 15. 4. 2022 Štajerski TEDNIK Šport 16 petek z 15. aprila 2022 Nogomet z 3. SNL - vzhod Športni napovednik Podvinčani boljši od šampionov Podvinci – Šampion 3:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Zajko (5.), 2:0 Zajko (9.), 3:0 Anžel (30.), 3:1 Kužner (67.). PODVINCI: Cajnko, Gojkošek, Ramšak, Zamuda Horvat, Oman, Svenšek, Kuserbanj (od 73. Prahić), Anžel, Kolenko, Orovič (od 91. Šlamberger), Zajko (od 79. Simić). Trener: Robert Hojnik. V torek je bilo v Podvincih odigrano zaostalo srečanje 18. kroga, domača ekipa je gostila celjski Šampion. Višje uvrščenim gostom mesta na lestvici ni uspelo potrditi in so povsem zasluženo ostali praznih rok. Za Podvinčane je to bila prva spomladanska domača tekma po štirih zaporednih gostovanjih, v sončnem vremenu si jo je ogledalo kakšnih 100 gledalcev. Varovanci trenerja Roberta Hojnika so tekmo odprli na sanjski način, z dvema goloma v slabih desetih minutah. Oba je prispeval Jan Ziko Zajko (letnik 2000), ki je bil najiznajdljivejši pred gostujočim vratarjem Kolmanom. Podvinški napadalec tako nadaljuje izjemen strelski niz, na zadnjih štirih tekmah je dosegel kar 7 zadetkov. Odličen je tudi njegov partner v napadu, kapetan Jernej Orovič, ki je spomladi zadel štirikrat. Domača zasedba tudi v nadaljevanju prvega polčasa ni popuščala, kar se jim je obrestovalo s tretjim zadetkom na tekmi, z res natančnim strelom pod prečko ga je prispeval Leon Anžel – 3:0. V drugem polčasu so imeli domačini lepo priložnost za povišanje vodstva, a je ostalo neizkoriščeno, nakar so svoje minute dočakali tudi gostje. Za znižanje izida je v 67. minuti poskrbel rezervist Rok Kužner, vse nadaljnje poskuse pa je domačim branilcem s pomočjo vratarja Tiborja Cajnka uspelo odbiti. Nekajkrat so „viseli na nitki“, a imeli od odprti postavitvi gostov tudi sami v protinapadih veliko možnosti za povišanje vodstva. Z zmago so se Podvinčani zavihteli v zgornji del lestvice, na 7. mestu Nogomet z 1. SNL RAZPORED 31. KROGA, V PETEK OB 20.15: Maribor – Kalcer Radomlje; V SOBOTO OB 15.00: Domžale – Koper; OB 17.30: Celje – Bravo; OB 20.15: Olimpija – Tabor Sežana; V PONEDELJEK OB 17.30: Mura – Aluminij. 2. SNL RAZPORED 25. KROGA, V PETEK OB 17.45: Triglav Kranj – Rudar Velenje; OB 19.30: Brežice Terme Čatež – Drava Ptuj; V SOBOTO OB 17.00: Rogaška – Krško, Fužinar Vzajemci – Roltek Dob, Vitanest Bilje – Primorje; OB 18.00: Krka – Beltinci Klima Tratnjek; V PONEDELJEK OB 17.00: Gorica – Jadran Dekani, Ilirija – Nafta. 3. SNL – vzhod Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Podvincev so si z odlično igro v prvem polčasu priigrali lepo prednost, ki je v nadaljevanju niso več izpustili iz rok. imajo 28 točk, Šampion s 30. točkami ostaja šesti. Jernej Orovič, Podvinci: „S Šampionom imamo vedno zanimive obračune. Po štirih tekmah v gosteh smo prišli na domači teren, kjer smo želeli pokazati, kdo je tukaj glavni. Odlično smo vstopili v srečanje, zabili tri gole, nato pa kontrolirali potek dogajanja na igrišču. Lahko bi še povišali prednost in bili mirni vse do zaključka, tako pa so ob manjšem padcu zbranosti gostje zapretili. V Namizni tenis z Državne lige Cirkovčanke za las brez končnice, Ptujčani v boj za obstanek Foto: Črtomir Goznik Ekipa NTK Cirkovce je še drugič zapored osvojila 5. mesto v 1. ženski državni ligi. Končan je redni del tekmovanja v slovenskih državnih ligah, na vrsti so končnice za prvaka in obstanek. V 1. ženskih in moških državnih ligah se bodo za prvaka merile prve štiri uvrščene ekipe (1-4, 2-3 v polfinalu). 1. SNTL (ž) REZULTATI 18. KROGA: Logatec - Cirkovce 3:5, Inter Diskont – Krka 5:0, Letrika – Kema Puconci 3:5, Vesna – Kajuh-Slovan 0:5. Prosta je bila ekipa Arrigoni. 1. KAJUH-SLOVAN 2. INTER DISKONT 3. KEMA PUCONCI 4. LETRIKA 5. CIRKOVCE 6. ARRIGONI 7. LOGATEC 8. KRKA 9. VESNA 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 0 80:10 11 5 65:45 10 6 60:47 10 6 65:48 10 6 66:53 7 9 59:58 5 11 45:61 3 13 29:67 0 16 0:80 32 22 20 20 20 14 10 6 0 Logatec - Cirkovce 3:5 Tereza Kavčič – Ina Unger 0:3, Nina Zupančič – Daniela Butkovska Tomanič 3:1, Kaja Okorn – Katja Krajnc 2:3, Nina Zupančič – Ina Unger 3:0, Tereza Kavčič – Katja Krajnc 0:3, Kaja Okorn – Daniela Butkovska Tomanič 3:0, Nina Zupančič – Katja Krajnc 1:3, Kaja Okorn – Ina Unger 2:3. Dekleta NTK Cirkovce so z zmago v zadnjem krogu v Logatcu opravila svoj del naloge pri lovljenju uvrstitve v končnico najboljše četverice, a pri tem niso bila več odvisna samo od sebe, ampak tudi od izida srečanja med Letriko in Kemo (3:5). V primeru zmage prvih bi končale na 4. mestu, a se to ni zgodilo … Tako so se znašle v krogu treh ekip z enakim izkupičkom zmag in porazov (10-6), v tem trikotniku pa so potegnile najkrajšo, saj so imele najslabši izkupiček v medsebojnih dvobojih (Kema 3 zmage in 1 poraz, Letrika 2 zmagi in 2 poraza, Cirkovce 1 zmaga in 3 porazi). Končnica se jim je tako že drugi sezono zapored izmuznila iz rok v zadnjem trenutku. Uvodni del sezone je bil za Cirkovčanke odličen, zapletlo pa se je v zadnjem delu, ko so izgubile nekaj zaporednih dvobojev: v 14. krogu s Kemo (2:5), v 16. krogu z Inter Diskontom (4:5) in v 17. krogu z Letriko (3:5). Ker so glavne tekmice na drugi strani zmagovale, so se točkovno izenačile z njimi in jih v sami končnici tudi prehitele … Peto mesto kljub temu ostaja zelo soliden rezultat. stran 16 2. SNTL (m) 10. KROG: Rakek – Ptuj 5:3, Arrigoni – Ptuj 5:2. 1. TEMPO 2. KEMA PUCONCI II 3. RAKEK 4. ILIRIJA 18 18 18 18 16 15 13 10 2 3 5 8 86:39 80:42 73:50 57:62 32 30 26 20 nogometu pač ne gre vse vedno po načrtih, kljub temu pa smo lahko v celoti gledano zadovoljni s potekom in razpletom tekme. Naša miselnost je, da gremo iz tekme v tekmo in da želimo na vsaki prikazati kar največ od tega, kar smo sposobni. Lahko rečem, da nam zaenkrat to kar dobro uspeva, nekaj podobnega ali celo boljšega si želimo vse do konca sezone. Kam nas bo to glede uvrstitve pripeljalo, pa bomo videli na koncu.“ Jože Mohorič 5. ARRIGONI 6. MENGEŠ II 7. SAVINJA II 8. SOBOTA 9. PTUJ 10. MELAMIN 18 18 18 18 18 18 9 7 7 7 4 2 9 11 11 11 14 16 75:68 64:78 61:72 57:68 54:78 33:83 18 14 14 14 8 3 Rakek – Ptuj 5:3 RAZPORED 20. KROGA, V PETEK OB 17.00: Šmartno – Šampion; V SOBOTO OB 17.00: Podvinci – Premium Dobrovce, Zavrč – Krško Posavje, Dravinja – Cirkulane, Zreče – Kety Emmi Bistrica, Koroška Dravograd – Šmarje; OB 18.00: Korotan Prevalje – Bosch Bračič Videm. Super liga RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Apače – Boč Poljčane, Gerečja vas – Grajena Anpro; V PONEDELJEK OB 10.30: Skorba – Hajdina, OB 16.00: Gorišnica – Markovci, Stojnci – Bukovci. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Ormož – Pragersko, Rogoznica Slofin – Podlehnik; V PONEDELJEK OB 10.30: Hajdoše – Središče. Prosta je ekipa Tržca (ekipa Majšperka je izstopila iz lige). 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Slovenja vas SMS sanacija – Mladinec Lovrenc, Zgornja Polskava – Polskava avtop. Grobelnik; V PONEDELJEK OB 16.00: Dornava Digitalpartner.si – Leskovec, Makole Bar Miha – Oplotnica Senčila Senica. Veteranske lige MNZ Ptuj Vzhod +35 RAZPORED 10. KROGA, V ČETRTEK OB 17.00: Cirkulane – Borovci; V PETEK OB 17.00: Markovci – Rogoznica Gostilna Muršič, Gorišnica – Grajena, Podvinci – Dornava. Zahod +35 RAZPORED 10. KROGA, V PETEK OB 17.00: Leskovec – Tržec, Skorba – Gerečja vas, Pragersko – Apače. Prosta je ekipa Hajdine. +40 RAZPORED 10. KROGA, V ČETRTEK OB 17.00: Ormož – Mladinec Lovrenc; V PETEK OB 17.00: Majšperk – Zgornja Polskava, Spodnja Polskava – Videm, Hajdoše – Pohorje Oplotnica. Potrbin – Šegula 3:0, Urbanc – Selišek 3:0, Vodlan – Krušič 0:3, Urbanc – Drčič 3:2, Potrbin – Krušič 0:3, Vodlan – Selišek 3:1, Urbanc – Krušič 0:3, Vodlan – Drčič 3:2 1. mladinska liga Arrigoni – Ptuj 5:2 1. kadetska liga Pauković – Šegula 0:3, Paulin – Selišek 3:0, Frank – Krušič 3:2, Paulin – Šegula 3:0, Pauković – Krušič 0:3, Frank – Drčič 3:0, Paulin – Krušič 3:1. Manj uspeha so imeli v 2. moški ligi Ptujčani, ki so že pred zadnjim krogom zapravili možnosti za neposredni obstanek. Poraza z Rakekom in izolskim Arrigonijem sta tako bila že del priprav na dodatne kvalifikacije za obstanek v 2. ligi, v katerih se bodo merili z drugo uvrščeno ekipo 3. lige, to pa je ekipa NTK B2 BENDL iz Kranja. Gorenjci so redni del sezone v 3. ligi zaključili z enakim izkupičkom kot ekipa NTK Logatec, a s slabšim razmerjem v medsebojnih dvobojih. Prva tekma kvalifikacij bo na sporedu 7. maja na Ptuju, druga in morebitna tretja (igra se na dve zmagi) pa bosta 11. in 14. maja v Kranju. 21. KROG: Nova KBM Aluminij – A2S Celje (v soboto ob 16.00), Drava Ptuj – Maribor (v soboto ob 17.00). 21. KROG: Nova KBM Aluminij – A2S Celje (v soboto ob 14.00), Drava Ptuj – Maribor (v soboto ob 15.00). Futsal z 1. SFL, končnica RAZPORED POLFINALA, PRVI TEKMI: Dobovec – FC Hiša daril Ptuj, Litija – Siliko Vrhnika (obe v petek ob 20.00). Rokomet z 1. A SRL (ž) KONČNICA, ČETRTFINALE, 2. TEKMA: Mlinotest Ajdovščina – ŽRK Ptuj (v petek ob 20.00). 1. B SRL (m) 23. KROG: Dol Tki Hrastnik – Moškanjci-Gorišnica (v soboto ob 19.00). Konjeniški šport z Začetek kasaške sezone Kasaški klub Ljutomer na velikonočni ponedeljek tradicionalno odpira kasaško tekmovalno sezono. Tokrat bo 18. aprila ljutomerski hipodrom gostil 35 kasačev iz šestih kasaških klubov in društev (Stožice Ljubljana, Komenda, Šentjernej, Krim, Slovenske gorice Lenart, Ljutomer). V petih dirkah bodo sodelovali 3- do 14-letni kasači, štiri dirke bodo z avtoštartom na 2100 metrov dolgi stezi, ena pa z obratom na 2160 metrov. Prva dirka bo na sporedu ob 14.15. JM Skupščina MNZ Ptuj Podeljeni plaketi in šest priznanj Prejemniki plaket in priznanj MNZ Ptuj, desno je predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar Jože Mohorič, NŠ V začetku aprila so se predstavniki klubov MNZ Ptuj zbrali na redni letni skupščini Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Zasedanja skupščine se je udeležilo 29 delegatov iz klubov MNZ Ptuj in obeh strokovnih organizacij, trenerske in sodniške. Skozi dnevni red skupščine so bili delegati seznanjeni s pregledom opravljenih aktivnosti delovanja MNZ Ptuj v letu 2021. Predstavljen je bil načrt dela za leto 2022. Ob zaključku skupščine so bila podeljena priznanja in plakete zaslužnim nogometnim delavcem iz klubov in organov MNZ Ptuj. Plaketi sta prejela Zvonko Bezjak in Stanko Podgorelec, priznanja pa Anton Lipavšek, Aleš Skok, Franc Stariha, Tadej Podvršek ter Duško Nikolič in Sonja Makivić Nikolić. UR Štajerski TEDNIK petek, 15. 4. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki petek z 15. aprila 2022 Cirkulane z Mesarija Kokol podpira domače rejce Živine v Halozah je dovolj V Halozah je več družinskih podjetij, ki niso pomembna samo zaradi delovnih mest, ampak tudi izdelkov. S slednjimi namreč veliko prispevajo k promociji teh krajev. V občini Cirkulane so že vrsto let poznani po usnjarskih izdelkih (Herman), peki kruha in haloški gibanici (Pekarna Blanka, kmetija AS Arnečič), siri iz kozjega mleka (Sirarstvo Bedrač) ter vinu. Nekateri lokalni ponudniki se med seboj tudi povezujejo oz. sodelujejo v okviru različnih projektov. Med njimi je tudi Mesarija Kokol, družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno pred 29 leti v Dolanah. Po besedah direktorice Simone Kokol, ki je vajeti podjetja prevzela pred šestimi leti, dajejo velik poudarek predvsem temu, da so mesarija iz Haloz. »Meso odkupujemo izključno od haloških in okoliških kmetov, ker se zavedamo pomena lokalno pridelane hrane, hkrati pa cenimo njihov trud in delo.« Trenutno sodelujejo z okoli 30 kmetijami, z nekaterimi že vse od začetka ustanovitve. Po oceni Kokolove je za zdaj v Halozah in okolici še dovolj živine za odkup, kljub temu da so se vrata marsikaterega hleva že zaprla. Podravje z Prvi znani štajerski romar je v Sveto deželo romal ormoški menih Ko je bilo romanje vse prej kot mačji kašelj Na pragu velikonočnih praznikov se spominjamo Gabrijela, frančiškana ormoškega samostana, ki se je davnega leta 1527 skupaj s samostanskim bratom Primožem odpravil na Božjo pot iz Ormoža v Jeruzalem. Bil je le en od mnogih drugih romarjev, ki so se takrat odpravili v Sveto deželo, a edini s Štajerske, ki je vtise o tej dogodivščini tudi sproti marljivo zapisoval. Potovanja v daljne kraje so bila v začetku 16. stoletja precej tvegana, tudi njuno je bilo polno nevarnosti. Na ladjo sta se vkrcala v Benetkah, od tam pa je z več postanki plula do svetih krajev na Bližnjem vzhodu. Romar je lahko življenje izgubil tako rekoč na vsakem koraku; če ni staknil kakšne nalezljive bolezni, se zastrupil s hrano ali postano vodo, so ga napadli roparji ali pa je utonil v neurju na razburkanem morju. Nasveti za druge romarje Foto: ČG V družinskem podjetju gradi tradicijo mesarstva že tretja generacija. »Kmetje finančno vse težje shajajo, podpora države je premajhna. V vsakem primeru bi se morali vsi bolj zavedati pomena samooskrbe, tudi zaradi ukrajinske vojne in drastičnih podražitev. Kmetje pravijo, da bodo za svoje potrebe pridelali dovolj hrane. Zato se je treba vprašati, na kakšen način bomo vsi skupaj podprli domačega kmeta, mu omogočili preživetje in s tem posledično vsem nam zagotovili predvsem zdravo pridelano hrano,« je izpostavila sogovornica. Trenutne razmere tako za Mesarijo Kokol kot celotno živilsko branžo niso najugodnejše, saj se cene vzrejnih živali tedensko višajo. Tudi epidemija jim ni šla najbolj na roko, saj so beležili padec prometa. Kljub temu bodo še naprej vztrajali in odkupovali živino samo od domačih rejcev, saj njihovi kupci cenijo izključno domače meso. Njegov dnevnik ali potopis, pravzaprav prepis izvirnega rokopisa, je v Bavarski državni knjižnici v Münchnu odkril štajerski zgodovinar Sašo Radovanovič in ga sklenil prevesti iz stare nemške gotice. »Vsekakor gre za zanimiv dokument tistega časa, ki opisuje, kako je potekalo romanje v Sveto deželo in katere nevarnosti na poti prežijo na romarje. Seveda ne gre za kakšno literarno delo, ampak zgolj za zapis preprostega meniha iz 16. stoletja,« opozarja Radovanovič, ki je s pomočjo Občine Ormož pred desetimi leti izdal knjigo z naslovom Iz Ormoža v Jeruzalem 1527. O obeh bratih, ki sta zaradi svojega potopisa zagotovo najbolj znana meniha ormoškega frančiškanskega samostana, ni bilo znanega nič več kot to, da je bil Gabrijel doma iz Rattenberga na avstrijskem Štajerskem, Primož pa iz Kamnika. Barantanje za ceno prevoza »Čeprav je nemogoče napisati vse, kar sem videl in doživel na tem romanju, želim na kratko opisati vsaj večino in najpomembnejše Foto: Iz Ormoža v Jeruzalem 1527 dogodke. Posebej zaradi neznanja se ljudem marsikaj zgodi na tem potovanju, tako na morju kot na kopnem, in to jim je lahko prihranjeno, če bodo pozorno prebrali, kaj se je zgodilo meni in drugim,« je med drugim zapisal. Pot je potekala skozi številne dežele ter predvsem različne kulture in verstva, zlasti med tedaj mogočnima Beneško republiko in Osmanskim cesarstvom. V Benetkah sta najprej deset tednov čakala, da sta našla ustreznega in poceni ladjarja. »Tedaj je bila namreč navada, da od bosonogih bratov (ubožni redovi) niso terjali enakega plačila kot od drugih potnikov. Včasih so od nas zahtevali le polovico, včasih še manj. Toda kapitan je od naju hotel 60 dukatov in niti pfeniga manj. Cene nama ni hotel spustiti, ker je bilo romarjev malo. Ker tolikšnega zneska nisva mogla plačati, sva morala poiskati novega prevoznika, ki je za mesec dni potovanja zaračunal sedem dukatov, od tega štiri za hrano in pijačo ter tri za prevoz. Takšno ceno so si posvetni ljudje tedaj lahko le želeli, saj je bilo priti iz Benetk na Ciper in celo v Sveto deželo zelo težavno. Na ladji nas je bilo 16 romarjev in več bogatih trgovcev.« Foto: ČG Tradicionalno sodelujejo s proizvajalci in domačimi rejci iz Haloz in okolice. Haloško meso v hotelih na Primorskem Simona je v poslovanje domačega podjetja vpeta že od zgodnjega otroštva, zato je bila nekako logična odločitev, da nadaljujejo tradicijo svojih staršev. Slednja sta začela svojo poslovno pot v kletnih prostorih Hiše usnja Herman, nato pa sta odkupila sosednji objekt, kjer je v preteklosti že obratovala mesarija. Sočasno z gradnjo poslovnega objekta so odprli tudi trgovino, v kateri ne prodajajo samo svojih izdelkov, ampak tudi domači kruh iz krušne peči, domače sire, skuto itd. iz Haloz in okolice. Že več kot 15 let dostavljajo sveže meso in suhomesne izdelke gostincem na Primorsko, predvsem butičnim gostilnam. Veliko kupcev imajo tudi na Koroškem, v sosednji Hrvaški, k njim pa se pripeljejo tudi iz Ljubljane, Maribora in Avstrije. Po besedah Kokolove je najboljša reklama od ust do ust, kljub temu pa bodo v prihodnje nekoliko bolj aktivni na socialnih omrežjih, prav tako bodo s svojimi izdelki z veseljem sodelovali pri različnih promocijskih dogodkih. Tik pred epidemijo so zgradili prizidek. Stare stroje v proizvodnji pa so nadomestili z novimi, zaradi katerih so njihovi izdelki še kakovostnejši. Pred časom so se odločili še za eno novost, in sicer za odkup krškopoljskih svinj, saj želijo svojim kupcem ponuditi tudi nekaj novega. ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ 17 Viharji, uši in sovražni tujci Najprej so si nabavili veliko skrinjo, v katero so shranili nakupljeno posodo in hrano: osem veder dobrega vina, veliko vrečo prepečenca (dvakrat pečeni kruh), parmezanski sir, začinjene klobase, svinjsko pleče in svinjsko meso, steklenico olja in vrč masti, poleg tega so s seboj vzeli fižol, riž, čebulo, česen, sol in dobre začimbe. Vsak si je priskrbel še blazino ter koc ali plašč, saj je bilo ponoči na ladji hladno. »Dobro in potrebno je, da se za takšno potovanje oskrbiš z letnimi in zimskimi oblačili, da jih ob različnih letnih časih lahko zamenjaš ter da stara nošena oblačila očistiš, kajti drugače se v oblačila zaredi polno uši.« Ladja je naprej plula med grškimi otoki Zakintos, mimo Krete na obalo Rodosa, ki je bila pod Turki in kjer so nanje prežali roparji, zato so zaprosili za zaščito. Tam so jih obtožili celo vohunjenja in so se komaj rešili zapora ter se jim je slednjič uspelo vkrcati na novo ladjo do Jaffe. Na poti so jih spremljali tudi viharji, vročina in mraz, a slednjič so prispeli v Sveto deželo, kjer pa nevarnosti še zdaleč ni bilo konec. Do cilja so namreč morali marsikoga podkupiti in se izogibati kakršnimkoli konfliktom. »Brez spremstva ni bilo varno potovati, saj se je okoli Jeruzalema potikalo veliko Arabcev, ki so bili zapriseženi in smrtni sovražniki Turkov ter so oropali vsakogar, ki si je drznil na pot. Sovraštvo med Arabci in Turki izvira iz časov, ko so Turki zasedli Sveto deželo in so sultana, ki je bil tudi kralj Arabcev, obesili na drevo in prepovedali, da bi se še kdo kdaj poimenoval sultan ali kralj Arabcev. Če Arabci kje srečajo romarje ali trgovce, jih oropajo, pogosto pa tudi ubijejo.« Pijani popadali z oslov Foto: Lucas van Leyden Romarji v začetku 16. stoletja Gabrijel je največ pozornosti posvetil samemu ogledu svetih krajev in Kristusovega groba, kar je zanj kot meniha seveda pomenilo vrhunec njegove poti in obiska Svete dežele. Ki pa jo je zaključil ne najbolj dostojanstveno, saj so se romarji za konec nekoliko preveč sprostili. »12. oktobra 1527 smo v spremstvu zapustili Jeruzalem. Ko smo se odpravljali iz mesta, so se Foto: Iz Ormoža v Jeruzalem 1527 Sveti grob v Jeruzalemu leta 1487 Jeruzalem, Rim in Santiago de Compostela Različne oblike romanja, beseda izvira iz imena italijanske prestolnice, so razširjene v večini religij: za vernega muslimana je romanje v Meko ena od njegovih temeljnih dolžnosti, Judje romajo proti »obljubljeni deželi«, budisti pa od enega do drugega templja v pričakovanju razsvetljenja. V krščanstvu se na romanje odpravijo katoličani in pravoslavci, protestanti pa ne. Glavni cilji krščanskih romarjev so bili po letu 1000 trije: Jeruzalem, Rim in Santiago de Compostela. Ker pa niso vsi verniki imeli možnosti za tako dolga romanja, so se začele graditi »domače« Božje poti. nekateri romarji tako napili, da so med ježo popadali z oslov. Zaradi tega nas je bilo pred domačini in Turki zelo sram, saj so se norčevali iz nas in pravili, da smo sramota za vse kristjane.« Pot domov je romarje nato vodila do Benetk. Tudi nazaj grede so marsikaj doživeli, še posebej jih je pestila lakota, saj zaradi izbruha kuge marsikje niso mogli pristati in se oskrbeti z najnujnejšim. »Tudi v Zadru nismo pristali, izvedeli smo namreč, da v mestu in okolici ljudje množično umirajo zaradi kuge. Če bi v Benetkah izvedeli, da smo pristali tukaj, bi nas dali v karanteno in bi morali zelo dolgo čakati, da bi lahko vstopili v mesto.« ŶƈƑƎƄŃŧƕƈƘ Štajerski TEDNIK 18 petek, 15. 4. 2022 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 18 petek z 15. aprila 2022 ANA ROŠ ALEKSANDER ČEFERIN KSENIJA BENEDETTI IZTOK MLAKAR DESA MUCK TOMAŽ VESEL ERIK BRECELJ NIKA KOVAČ VLADO KRESLIN ANITA OGULIN KAREL GRŽAN NATAŠA PIRC MUSAR LUKA RENKO NINNA KOZOROG LADO BIZOVIČAR MANCA KOŠIR TADEJ GOLOB LJERKA BIZILJ VASILIJ ŽBOGAR MARJAN OGOREVC SPOMENKA HRIBAR MATEVŽ ŠALEHAR – HAMO BERNARDA JEKLIN DENIS AVDIČ ZDENKA BADOVINAC KLEMEN BUNDERLA MAJA KEUC TOMISLAV JOVANOVIĆ – TOKAC ANA PRAZNIK ZVEZDANA MLAKAR JERNEJ Na DIRNBEK volitvahSARA štejeRUTAR vsak PETER glas POLES LARISA ŠTOKA ALJOŠA BAGOLA ANICA MIKUŠ KOSglas BOŠTJAN MILENA in vsak štejeGORENC-PIŽAMA enako. MIKLAVČIČ SLAVKO IVANČIČ BISERKA MAROLT MEDEN EVA BOTO MARKO SORŠAK Če se volitev ne udeležimo, SOKI KAJA ŠIROK JURE POGLAJEN ZALA IN GAŠPERodločanje DAN PODJED ANA PROTNER prepustimo BOŠTJAN NOČ TINKARA KOVAČ SEBASTIAN CAVAZZA VIDApotem DRAME OROŽIM DRAGAN drugim. In kdo ŽIVADINOV MARTIN GOLOB ANA ROŠ zastopa ALEKSANDER ČEFERIN KSENIJA BENEDETTI IZnaše interese? TOK MLAKAR DESA MUCK TOMAŽ VESEL ERIK BRECELJ NIKA KOVAČ VLADO KRESLIN ANITA OGULIN KAREL GRŽAN NATAŠA PIRC ANA MUSAR LUKA RENKO NINNA KOZOROG PROTNER, PR VINSKA KRALJICA LADO BIZOVIČAR MANCA KOŠIR TADEJ GOLOB LJERKA BIZILJ VASILIJ ŽBOGAR MARJAN OGOREVC SPOMENKA HRIBAR MATEVŽ ŠALEHAR – HAMO BERNARDA JEKLIN DENIS AVDIČ ZDENKA BADOVINAC KLEMEN BUNDERLA MAJA KEUC TOMISLAV JOVANOVIĆ – TOKAC ANA PRAZNIK ZVEZDANA MLAKAR JERNEJ DIRNBEK SARA RUTAR PETER POLES LARISA ŠTOKA ALJOŠA BAGOLA ANICA MIKUŠ KOS BOŠTJAN GORENC-PIŽAMA MILENA MIKLAVČIČ SLAVKO IVANČIČ BISERKA MAROLT MEDEN EVA BOTO MARKO SORŠAK SOKI JURE POGLAJEN ZALA IN GAŠPER DAN PODJED ANA PROTNER BOŠTJAN NOČ TINKARA KOVAČ SEBASTIAN CAVAZZA VIDA DRAME OROŽIM DRAGAN ŽIVADINOV MARTIN GOLOB ANA ROŠ ALEKSANDER ČEFERIN KSENIJA BENEDETTI IZTOK MLAKAR DESA MUCK ERIK BRECELJ NIKA KOVAČ VLADO KRESLIN ANITA OGULIN KAREL GRŽAN NATAŠA PIRC MUSAR LUKA RENKO NINNA KOZOROG LADO POSEBNA 19.4.2022 BIZOVIČAR MANCAPRILOGA. KOŠIR TADEJ GOLOB LJERKA BIZILJ VASILIJ ŽBOGAR MARJAN OGOREVC SPOMENKA HRIBAR MATEVŽ ŠALEHAR – HAMO BERNARDA JEKLIN DENIS AVDIČ ZDENKA BADOVINAC KLEMEN BUNDERLA MAJA KEUC TOMISLAV JOVANOVIĆ – TOKAC ANA PRAZNIK ZVEZDANA MLAKAR JERNEJ DIRNBEK SARA RUTAR PETER POLES LARISA ŠTOKA ALJOŠA BAGOLA ANICA MIKUŠ KOS BOŠTJAN GORENC-PIŽAMA MILENA MIKLAVČIČ SLAVKO IVANČIČ BISERKA MAROLT MEDEN EVA BOTO MARKO SORŠAK SOKI JURE POGLAJEN ZALA IN GAŠPER DAN PODJED ANA PROTNER BOŠTJAN NOČ TINKARA KOVAČ SEBASTIAN CAVAZZA VIDA DRAME OROŽIM DRAGAN ŽIVADINOV MARTIN GOLOB ANA ROŠ ALEKSANDER ČEFERIN KSENIJA BENEDETTI IZTOK GREMO VOLIT Štajerski TEDNIK petek z 15. aprila 2022 petek, 15. 4. 2022 COLOR CMYK stran 19 19 Za kratek čas Tedenski horoskop do 21. aprila OVEN (21. 3. – 20. 4.) Sreča je na strani pogumnih ljudi in vendarle boste še vedno bolj vase zaprti. Svet duhovnih razsežnosti vam lahko pomaga razrešiti neke dvome in da dobite zaupanje vase. Vsekakor je življenje igra in sami boste dokazali, kako jo znate najbolje odigrati – štela bo tudi prožnost. BIK Foto: obe Profimedia (21. 4. – 20. 5.) Je uradna valuta Romunije in je razdeljen na sto banov. Trenutno je v obtoku četrta generacija te valute. Prva generacija je prišla v obtok že leta 1867, ko sta se takrat združeni kneževini Romunija in Moldavija nahajali še pod suverenstvom Osmanskega cesarstva. Zaradi visoke inflacije je leta 1947 v obtok stopila druga generacija. Ker se je v kratkem petletnem obdobju spet pojavila inflacija, je oblast 28. januarja 1952 predstavila tretjo generacijo. Ponovni inflaciji so se želeli izogniti z različnimi menjalnimi tečaji za različne oblike denarja. 1. julija 2005 je v obtok stopila že četrta generacija. V križankah boste pogosto videli izraz lej za romunsko valuto, ki je posledica slovenjenja množinske oblike lei. Izdaja ga Romunska narodna banka. Oznaka valute je RON. EVRIDIKA - Orfejeva žena, RAKURZ - kot filmskega snemanja, TRAKIJA - jugovzhodni del Balkanskega polotoka Slovenija z Zmagovalci Zlate niti Velika Britanija z Odkritje znanstvenikov Lunos najboljši med malimi podjetji Odkrili eliksir mladosti? Lunos je postal najboljši zaposlovalec med malimi podjetji v izboru najuglednejših in najuspešnejših slovenskih zaposlovalcev Zlata nit. Foto: arhiv podjetja Lunos Milan Kuster, direktor podjetja Lunos, s priznanjem za najboljšega zaposlovalca »Vesel in ponosen sem, da smo v Lunosu postali najboljši zaposlovalci lanskega leta v kategoriji malih podjetij. Zdravi in kakovostni odnosi so pri nas na prvem mestu, saj se zavedamo, da le zadovoljni zaposleni, ki na delovnem mestu uresničujejo svoje talente, delajo dobro in tako tudi prispevajo k uspehu in ugledu podjetja. To bo naše vodilo tudi v prihodnje, hkrati pa upam, da se nam bo na tej poti pridružilo še več malih podjetij. Zavedati se je namreč treba, da je zdrav odnos na delovnem mestu temelj prihodnosti zdrave družbe,« je prejem uglednega naziva komentiral Milan Kuster, direktor podjetja Lunos. Ekipa 20 zaposlenih z 38 zunanjimi sodelavci, predvsem monterji, tvori uigrano ekipo. Ponosni so na lasten razvoj in kakovosten proizvod, ki ga vsako leto še izboljšajo. Posvečajo se skrbnemu in strokovnemu izboru in vključevanju sodelavcev. Dobra klima v podjetju se prenaša tudi na zadovoljne stranke, saj Lunosove prezračevalne sisteme uporablja več kot 100.000 Slovencev. ųőŹő Znanstveniki iz Cambridgea so za 30 let pomladili kožne celice 53-letne ženske. Verjamejo, da lahko v prihodnje enako storijo tudi z drugimi tkivi. Končni cilj nove študije je razviti zdravljenje s starostjo povezanih bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in nevrološke motnje, poroča britanski BBC. Raziskovalcem je uspelo delno obnoviti delovanje starejših človeških celic; v poskusih, ki so simulirali kožno rano, so se delno pomlajene celice začele obnašati kot bolj mladostne celice. »O tem smo že dolgo sanjali. Številne pogoste bolezni se s starostjo poslabšajo, zato je misel, da bi na ta način pomagali ljudem, zelo vznemirljiva,« je dejal vodja študije Wolf Reik, profesor z inštituta Babraham v Cambridgeu. Dodal je, da upa, da bo mogoče tehniko sčasoma uporabiti za daljše ohranjanje zdravja starejših ljudi, vendar je študija, ki je bila objavljena v znanstveni reviji eLife, v zelo zgodnji fazi. Začetki te tehnike segajo v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so raziskovalci na inštitutu Roslin, nedaleč od Edinburga, razvili metodo spreminjanja celic mlečne žleze odrasle ovce v zarodek. To je privedlo do nastanka klonirane ovce Dolly. ƖƖ (23. 9. – 23. 10.) Nekoliko bolj se boste zapirali vase in si določenih stvari ne boste hoteli priznati. In vendarle je čas, da odgrnete preprogo preteklosti in na svoj način rečete bobu bob. To morda ne bo najlažje, toda osebno se boste osvobodili. Finančno stane bo prej kot ne podobno gugalnici. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Z eno besedo boste cveteli in se predali užitkom in možnostim, ki vam jih bo ponudilo življenje – da ga zajemate z veliko žlico, pa tako ali tako ni nobena skrivnost. Zanimivo je, da ste lahko zelo prožni in da sprejmete val sprememb in novosti, ki že trkajo na vaša vrata. Ljubezensko življenje bo v ospredju in zdravili boste sebe skozi pojem prijateljstva. Čas je, da pogledate nekoliko bolj harmonično na val življenja in da uvidite lepote pomladi. Ptički veselo prepevajo pesem o sreči in sami boste deležni harmonične sreče. Sledite osebni svobodi! DVOJČKA STRELEC (21. 5. – 20. 6.) Dosledno se boste lotili zastavljenih nalog in pri tem poželi uspehe. Sreča bo na vaši strani v pogledu komunikacije in intelektualnih zadev. Ljubezensko življenje bo zavito v tančico skrivnosti in sami si boste morali določene stvari priznati. Odpravite se lahko na izlet! RAK (21. 6. – 22. 7.) Potrebno bo, da najdete mir v sebi in da se soočite s tistim, kar vas moti. Seveda je na drugi strani nujno, da se ne zapirate vase, ampak da ste odprti za takšna in drugačna srečanja. Privlačile vas bodo tiste dejavnosti, ki temeljijo na mistiki ali ezoteriki. LEV (23. 7. – 22. 8.) Nakazano je, da boste v tem tednu spoznali, kaj je ljubezen. Odkrita tekmovalnost se bo občutila v pogledu službe. Nekoliko težjo bo, če ugotovite, da ne boste glavni. Sam čudež je, da lahko živite, ustvarjate in se predajate valu sreče. Osrečite sebe in ljudi, ki so vam blizu. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: Dreamstime/M24 TEHTNICA Spoznali boste zakonitosti tistega, kar vam je tako ali drugače uganka. Ljudje, ki bodo prihajali v vašo bližino, vam bodo na svoj način učitelji. Govorno v veliki meri napredujete in svojih stališč tokrat ne boste skrivali v sebi, ampak jih jasno in glasno izrazili. (23. 11. – 21. 12.) Zavedali se boste lastne odgovornosti in pridobili istočasno možnost, da ustvarjate lastno kreacijo. Morda si boste želeli mnogo več, kot lahko dobite v trenutku, toda stara ljudska modrost pravi; da je potrpljenje božja mast. Ljubezen in delavne obveznosti gredo z roko v roki. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Modrosti življenja so kot solze, vsaka je v svojem bistvu dragocena. Pridobili boste možnost za intenzivno dojemanje sveta okoli sebe. Spomnili se boste svojega otroštva in mladosti. Čas pa je, da v duhovnem smislu negujete notranjega otroka v sebi. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Reka življenje teče naprej po strugi in sami boste tisti, ki si lahko določite prioritete, kaj vam je bolj in kaj manj pomembno. Domače ognjiče bo kraj, kjer se naučite kaj o sreči, ljubezni in prijateljstvu. Ni dobro, da bežite, ampak je bolje, da se soočite z vsakdanjimi težavami. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Dobro se boste znašli v besednem izražanju. Besede bodo našle pravo pot in tako boste lahko povedali bistvo. Iskali boste ljudi, ki razmišljajo podobno kot vi. Partnerjeva pomoč in podpora vam bo v spodbudo. Kazalci usode se bodo v prijetnih pogovorih vrteli mnogo hitreje. Štajerski TEDNIK petek, 15. 4. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 petek z 15. aprila 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Zdravljenje s konopljo – šarlatanstvo ali sodobna metoda zdravljenja Priporočajo omilitev protikoronskih omejitev po svetu S perspektive nekoga, ki se že leta ukvarja z metodami zdravljenja s pomočjo konoplje, z vidika novejših znanstvenih študij in seveda tudi zgodovinskih dejstev me vedno znova preseneča, da je bila konoplja odstranjena iz naših predalnikov in omaric z zdravili. Tisočletja je služila ljudem kot hrana, osnova za tekstil, barvila in seveda kot nenevarno in zelo učinkovito zdravilo. Velja za rastlino, ki je bila v skoraj vseh kulturah skozi čas najpogosteje gojena rastlina, do pred kratkim pa povezana predvsem z negativnim prizvokom kajenja marihuane, kljub temu da je bila njena medicinska vrednost trdno dokazana. Najnovejše raziskave in na novo odkrita spoznanja pa bodo, tako vsaj upamo, ponovno vključila medicinsko konopljo med zdravila, kajti zahodna medicina lahko s konopljo vsekakor ogromno pridobi; kot nadomestilo za številna sintetična zdravila ali v kombinaciji s klasičnimi zdravili. Treba pa je seveda vedeti, da medicinska konoplja (Cannabis Sativa L.) ni čudežno zdravilo, da ne zdravi/pozdravi vseh vrst raka, psihičnih obolenj, bolečinskih stanj, vnetnih procesov itd. in da se ob jemanju lahko pojavijo tudi kakšni stranski učinki in ni primerna za vsakogar. Zato je tako pomembno natančno predpisano jemanje konopljinih preparatov glede na vrsto obolenja in njihova kakovost. In prav takšen način, komplementarni način zdravljenja, je tisti, ki ga v Svetu Biomedicine zagovarjamo. Zagotovimo, da se lahko ljudje svobodno odločajo o poteh do svojega zdravja, jih obravnavamo povsem individualno in jim posvetimo čas, da se lahko izrečejo o svojih težavah. To je najpomembnejše v času, ko smo se oddaljili drug od drugega, ko živimo drug mimo drugega, ko odlagamo maske in si nadevamo druge ter smo hkrati obkroženi s tolikimi nerešljivimi bolezenskimi stanji, da sta stres in depresija le Foto: zasebni arhiv Mag. Vlasta Klep, magistra bio-medicinskih znanosti majhen del naših težav, pogosto pa osnova vseh drugih obolenj, ki nas bremenijo. Žal pa država, politika, pogosto tudi medicinska stroka nima razumevanja za kakovostno uporabo konoplje v medicini (še vedno jih namreč veliko meni, da gre za šarlatanstvo), zato je zdravljenje samoplačniško, kar predstavlja za ljudi precejšnjo finančno obremenitev. Vsi strokovnjaki, ki pa posvečamo svoje znanje tovrstnemu zdravljenju, pa se za zdaj borimo z mlini na veter. A v znanju je pot, pot pa cilj do zavarovalniških nadomestil in možnosti do različnih metod zdravljenja. Konoplja navsezadnje vsebuje več kot tisoč različnih substanc, med drugim več kot 140 vrst ka- stran 20 nabinoidov, (CBD in THC sta le dva izmed njih). Ta raznovrstnost molekul in njihovo medsebojno delovanje pa se posledično kaže kot širok vpliv na človeški organizem. Ta široki vpliv pa lahko izkoristimo, da postane zdravje človeka bližje naravi in dlje od sintetičnih zdravil, ki jih uporabljamo v tako ogromnih količinah in nam povzročajo zelo veliko neprijetnih stranskih učinkov. Zanesemo se lahko, da se bo s primerno obravnavo in terapijo naše zdravje z jemanjem CBD in ostalih substanc iz konoplje v vsakem oziru izboljšalo, pa naj govorimo o artritisu, alergijah, boleznih prebavnega trakta, avtoimunih boleznih, poškodbah in boleznih kože, različnih vrstah raka, bole- V prvem četrtletju letošnjega leta so se ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa znatno izboljšali, ekonomisti pa so pozvali k nadaljnjim omilitvam ukrepov, izhaja iz raziskave münchenskega inštituta Ifo. znih sodobnega časa (sladkorna bolezen, maščobe, povišan krvni tlak), izgorelosti, psihičnih obolenjih, stresu, ki vodi v depresijo, demenco itd., pri čemer naj še enkrat izpostavimo, da v Svetu Biomedicine ne uporabljamo THC, ki je edina snov v konoplji, ki povzroča odvisnost. Veliko vprašanj se postavlja tudi glede uporabe CBD pri otrocih ali bodočih mamicah. Pri otrocih se je konoplja izkazala kot odlično sredstvo za blaženje, umirjanje ali preprečevanje epileptičnih napadov in se uporablja kot dodatno zdravilo tudi v Sloveniji. Seveda mora biti v teh primerih uporaba še bolj natančna in v skladu z obstoječimi zdravili, ki jih otroci z epilepsijo že uživajo. Odlična je tudi v primeru hiperaktivnosti in motnjah koncentracije pri otrocih. Glede mamic pa naslednje: že v antičnem Rimu so ženske uporabljale konopljo za bolečine ob menstruaciji in porodih, prav tako jo je v te namene uporabljala angleška kraljica Viktorija. Uradno se še CBD v tem primeru ne uporablja, neuradno pa ženske na svojo roko izdelke iz konoplje že dolgo uporabljajo pri težavah med nosečnostjo, tudi npr. za blaženje slabosti v prvem trimesečju. In da ne pozabimo še na naše hišne ljubljenčke – odlični uspehi pri epileptičnih napadih, tumorjih, vnetjih, boleznih kože itd. so zagotovilo, da bodo ostali zdravi in tako dolgo naši zvesti spremljevalci skozi življenje. Foto: Profimedia/M24 »Medtem ko je bila med pandemijo covida-19 prednostna naloga varovanje javnega zdravja, so bili gospodarski stroški koronavirusa visoki,« je pojasnil raziskovalec Ifa Niklas Potrae. »Zaradi razmeroma blagih učinkov koronavirusne različice omikron lahko zdaj omejitve precej omilimo,« je dodal. Pozivi k omilitvi obstoječih omejitev so bili zlasti pogosti med anketiranci iz Azije in Evrope. Anketiranci so zaostrovanje ukrepov priporočili le v štirih izmed 18 regij, zlasti v Afriki, ugotavljajo raziskovalci. »Rahljanje omejitev je odvisno od razpoložljivosti cepiv. Število ljudi v afriških državah, ki so bili cepljeni proti covidu-19, je še vedno razmeroma nizko,« je dejal Potrae. Anketirance so vprašali tudi o davčni politiki, ki naj bi ublažila gospodarske posledice pandemije. Udeleženci so ocenili, da je fiskalna politika v zvezi s koronavirusom v večjem delu Azije in Evrope precej boljša kot v prejšnjem četrtletju, v osrednji Afriki pa precej slabša. Na splošno priporočajo bolj ekspanzivno fiskalno politiko. Raziskava inštituta Ifo in švicarskega inštituta za ekonomsko politiko je potekala od 16. februarja do 2. marca. V raziskavi je sodelovalo 1603 strokovnjakov iz 132 držav. ŰƄƊőŃŹƏƄƖƗƄŃŮƏƈƓŏŃ ŶƗƄ ƐƄƊƌƖƗƕƄŃƅƌƒŐƐƈƇƌƆƌƑƖƎƌƋŃƝƑƄƑƒƖƗƌ Pomagajmo si Spremembe na vekah in v očesu naznanjajo težave s srčno-žilnim sistemom. Povišan holesterol je težava srčno-žilnega sistema, zato je nepojasnjeno hitro bitje srca lahko znak, da imate previsok holesterol. Povišano vrednost holesterola v krvi lahko po krvnih preiskavah dokončno potrdi zgolj zdravnik, a vendarle obstaja nekaj tihih simptomov, Ščemenje v rokah in nogah po katerih lahko te težave prepoznamo. Povišan holesterol v krvi je laično težko zaznati. Odkrije in potrdi se zgolj s krvnimi preiskavami, ki pa jih po navadi opravljamo po petdesetem letu. Marsikdo je, ko izve za diagnozo, presenečen, ker morda prej v življenju nikoli ni imel zdravstvenih težav, ki bi kaj takega nakazovale. A se pozneje izkaže, da je imel pravzaprav nekaj precej značilnih simptomov. Tu je nekaj najznačilnejših znakov, ki lahko nakazujejo povišan holesterol, a je treba poudariti, da so lahko povezani tudi s čim drugim. vidu ne škodujejo, prav tako vas ne motijo pri odpiranju in zapiranju vek. Gre zgolj za estetsko neprijetnost, če so tako izrazite, da jih opazite, in jih je mogoče odpraviti z laserskim posegom. A s tem ksantelazem ne boste dokončno odpravili. To vam bo uspelo zgolj, če boste uravnali raven holesterola v krvi. Njihov nastanek je znak, da vaš holesterol verjetno ni v zdravih mejah. Roženica je prosojni sprednji del očesa, ki prekriva šarenico, zenico in sprednji prekat. Pri starejših ljudeh je precej pogosto, da se na roženici okrog zenice pojavi temno siv obroč, ki mu strokovnjaki pravijo arcus senilis. Pri starejših ljudeh gre za povsem naraven pojav, kadar pa se tak obroč pojavi pri mlajših ljudeh, je lahko znak povišanega holesterola. Hitro bitje srca Rumenkasti izrastki na vekah Ste morda na spodnji ali zgornji veki opazili neboleče rumenkaste bulice? Imenujejo se ksantelazme in so pravzaprav napolnjene z maščobo in holesterolom. Vašemu Siv obroč na roženici Foto: Dreamstime/M24 Pospešeno bitje srca je načelno neškodljivo, saj se praviloma pojavi po intenzivnem telesnem naporu ali čustvenem odzivu. Vendar pospešeno bitje srca ni neškodljivo, kadar se pojavi brez vzroka in iznenada. V takšnih primerih je po vsej verjetnosti posledica težav Seveda ne mislimo na tisto ščemenje, ki je posledica nepravilnega, dlje trajajočega položaja udov, temveč na ščemenje, ki se pojavlja redno in na videz brez pravega vzroka. To ščemenje je lahko posledica povišanega holesterola v krvi, saj ta zamaši mikroskopske žilice v udih. Zaradi zamašitve živci v rokah in nogah ne prejmejo dovolj kisika, posledica pa je ščemenje. Bolečine v vratu in zatilju Bolečine, ki se pojavljajo v predelu vratu, imajo podoben vzrok kot ščemenje v nogah in rokah. Zaradi povišanega holesterola se nekatere manjše žilice zamašijo, kar lahko oslabi pretok krvi in kisika v glavo. Zaradi tega lahko občasno začutite nepojasnjeno bolečino v vratu in ramenih ali pa imate močne glavobole s središčem predvsem na zatilnem delu glave. ŰƄƍƄŃŮƒƓƕƌƙƄ petek, 15. 4. 2022 Štajerski TEDNIK petek z 15. aprila 2022 COLOR CMYK stran 21 21 Poslovna in druga sporočila Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ www.tednik.si Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]2EĀLQR'HVWUQLN 2EĀLQR7UQRYVNDYDVLQ2VQRYQRåROR Destrnik-Trnovska vas prireja oddajo Ali veš, da ... ... so v 60-ih letih 19. stoletja v ZDA lahko možje popolnoma legalno svoje žene brez strokovne obravnave dali zapreti v psihiatrične ustanove. Nekatere se namreč niso zadrževala pri izražanju svojega mnenja, čeprav se to kdaj ni ujemalo z moževim. To je bilo v takratnih časih v ZDA zelo nevarno početje. Več v reviji History in na www.alivesda.si =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas. NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija Oddaja bo v sredo, 20. aprila, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM DAMJANA GOLAVŠEK ³0ñà0(³«0#0 ³#ƏȸǼǣǴƺȅʁǣɮǣɎƏɮȸƏǴɖ ŠPELA GROŠELJ ਠ« #zX n0kX xƏȇǴǸƏǴǣɀƏȅȒɄƺʁƺȇǣȇ à0nXkz #x h!0Á«z à0! ¨ǣȸǝǣًȵȒɎǣƬƏǣȇȇƏɀȅƺǴƏȇƏƳȸɖʁǣȇƏ 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUDWD2EĀLQD'HVWUQLNLQ2EĀLQD7UQRYVNDYDV. IzÁ à·#Xz¨ x0«X J·¨0«h 0«JzÁ ¨ȒɎȸƺƫȇƏɀɎƏǼƺƳȒƫȸȒȵǣɮȒǣȇʁƏȸ vsako sredo Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 4,49 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. www.salomongroup.si 22 COLOR CMYK petek, 15. 4. 2022 Štajerski TEDNIK stran 22 petek z 15. aprila 2022 Poslovna in druga sporočila OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž PONEDELJEK, 4. april, 20.00, BK TV PTUJ TOREK, 12. april, 17.00, Narodni dom, Mala dvorana PTUJ 3RGMHWMH3.63URGRRL].LGULĀHYHJDSRQXMDzaposlitev za SROQLGHORYQLĀDVVHUYLVHUMHPYVHKYUVWYLOLĀDUMHY. SREDA, 13. april, 20.00, BK TV ORMOŽ 1XGLMRGHORYXVSHåQRXYHOMDYOMHQHPLQGLQDPLĀQHPSRGMHWMX GREUHGHORYQHSRJRMHWHUUHGQRSODĀLOR PETEK, 15. april, 20.00, BK TV LENART 'HORSRWHNDYVHUYLVQLGHODYQLFLLQQDWHUHQX 3ULĀDNXMHMR ]DQHVOMLYRGHODYQRLQRGJRYRUQRRVHER YR]QLåNRGRYROMHQMH%NDWHJRULMH ]DYHĀLQIRUPDFLMSRNOLĀLWHQDWHOHIRQVNRåWHYLONR DOLHQDVORYNULVWMDQSHVHN#SNVSURVL 9HĀRSRGMHWMXQDMGHWHQDZZZSNVSURVL " !! !  ( &! &    &$ $ !  ,  $  (!$ (!$mý ($& TERRIER 200 ALLMATIC HYPER 400 in HYPER 600 ALLMATIC SO400 329 € 690 € 500 € 359 € do 350 kg / 3 m ALLMATIC PLUS L 599 € 465 € do 250 kg / 2,5 m ALLMATIC MAXIARTK do 300 kg / 3 m do 300 kg / 4,5 m do 3,5 m do 500 kg / 5 m prodaja@kipkop.si / prodaja1@kipkop.si / prodaja2@kipkop.si / prodaja3@kipkop.si / prodaja4@kipkop.si "! ! !  ( &! ! & &    JOYTECH AC 600   & $! !    ,   $%   ALLMATIC MOVEO 600 BENINCA BULL 5M BFT DEIMOS 400 349 € 279 € 269 € 229 € do 650 kg %! !% (!$mý ($& do 600 kg do 500 kg ALLMATIC BIG ALLMATIC KALOS TURBO 499 € do 400 kg 399 € do 2200 kg do 600 kg www.kipkopshop.si / www.kipkopshop.si / www.kipkopshop.si "  uý !$ %&$ 4m mm m 5m mm m 103 x 250 cm 123 x 250 cm 153 x 250 cm 200 x 250 cm 16. in 17. april 2022, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: Po Jezusovih sledovih, dokumentarni film iz svete dežele Izrael, avtor Dr. Jožeta Kraševec in Franček Jauk. Priprava in izdelava presmeca pred Dominkovo domačijo v Gorišnici. Običaji in priprave velikonočnih jedi na Štajerskem. Doživetje velike noči v pripovedi patra Milana Kosa in patra Jožeta Osvalda. Cvetna predstava velikonočnice na rastišču Boča – dokumentarni film. Kipar Franc Tobias na Boču upodobil cvet velikonočnice v kamniti podobi. Ples račk v ritmu valčka na lepi modri Donavi. Film posnet na Ptujskem jezeru in v potokih območja Haloz in Slovenskih goric. Zgodba psičke Pike v Domu upokojencev na Ptuju. Na veliki presmec, izdelan v Halozah, blagoslovljen v farni cerkvi, so ponosni Haložani. Z glasbo v sobotni večer in nedeljski dopoldan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. 21 ,70 € 24 ,20 € 28 ,60 € 40 ,20 € 103 x 250 cm 123 x 250 cm 153 x 250 cm 200 x 250 cm 29 ,30 33 ,70 42 ,80 53 ,40 € € € € 18 ,40 € 20 ,00 € 23 ,40 € 27 ,70 € steber v. 100 cm steber v. 125 cm steber v. 150 cm steber v. 200 cm infoline: 040 974 470 / 030 479 955 / 030 464 480 / 030 360 630 &!"!,$ý   "&,'! !!$(  KK Camilla slim 749 € PRÎN: KK Thelma KK Susy slim 1149 € PRÎN: Î   N: 779 € PRÎN: Î   N: 72%<+HOHQD 5DGH.RQÎDU7(3 949 € PRÎN: 1 TOBY Helena 12 1149 € PRÎN: SOLE Croatica 12 1099 € 62/(,QVHUWRYORĿHN 1299 € PRÎN: PRÎ Î  N: PRÎN: 1149 € PRÎN: &!"!(! &! ! "! ! !( !(! !( (!      "&,"$!"  &$ !!$(  NA ZALOGI PRI NAS TUDI DIMNIŠKE CEVI, ROZETE, KOLENA, TESNILA, SPOJKE, NOSILCI... KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. www.kipkop.si www.kipkopshop.si 6(.&,-6.$'9,ľ1$ *$5$ľ1$95$7$ u! swiss made TOBY H 15 1699 € PRÎN: TOBY H 20 TOBY H 24 1799 € 1999 € PRÎN: : P PRÎN: '9,ľ1$52/21$92-1$ *$5$ľ1$95$7$ 799 € 6(.&,-6.$'9,ľ1$ *$5$ľ1$95$7$= VGRAJENIM OSEBNIM PREHODOM www.dvizna-vrata.si u! 1374 € u! 799 € "$!,(! (%($%&$u ($&  %&' AKCIJA Bela, srebrna in rjava barva vrat za isto ceno! VHODNA SIDE STEP STRANSKA VRATA u! 6(.&,-6.$'9,ľ1$ INDUSTRIJSKA VRATA 685 € www.dvizna-vrata.si u! 1449 € GOSPODARSKE OBJEKTE Z ODPIRANJEM NA STRAN OB STENO u! 799 € Štajerski TEDNIK Mali oglasi Eno leto je preteklo, solz nešteto je izteklo, solze grob so premočile, a vaju, draga mama in ata, niso prebudile. Čeprav vaju naše solze ne prebudijo, spomini na vaju še živijo. STORITVE PREVOZI – selitve – dostava: nudimo vam dostavo blaga, čiščenje prostorov, odvoz na deponijo. 041 868 018, Er-box, Dejan Erbus, s. p., www.prevozi-selitve-ptuj. com. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave petek z 15. aprila 2022 PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. petek, 15. 4. 2022 Te ni ... pa vendar si! Naš angel si ... za vse trenutke hvala ti! ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice V SPOMIN Franc Čuš Nežika Čuš IZ ZAGORCEV IZ ZAGORCEV Danes mineva žalostno leto, odkar smo se poslovili od vaju. Vajine pridne roke in zlato srce ne bodo nikdar pozabljeni. Hvala vsem, ki prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njunem grobu. Vsi njuni BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. VSAK #0Á«Á0kٍ ČIŠČENJE parcel, kleti, podstrešij z odvozom in ugodno košnja zelenic ter prevozi do 1,5 tone. Telefon 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica. XzÁ0«àhÈ‫ي‬xz!Xñxhn à ‫(ٵ‬ƏȇƺɀǣȅƏȅɮƺƮʁǣɮǼǴƺȇǴɀǸƺɮǣɎƏǼȇȒɀɎǣ ǣȇȇȒɎȸƏȇǴƺȅȒƮǣǸȒɎǸƏƳƏȸǸȒǼǣȵȸƺǴ‫ٴ‬ kÁXàz óXành0zh0 ‫ו‬ȇƏǴƫȒǼǴɄǣǝɮƏǴȵȸȒɎǣɀɎƏȸƏȇǴɖ UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. ‫ڷ‬kzhXóX! à0nXk z #z ¨0k - 32 strani receptov OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. Paule Lampret rojene Kozoderc S PTUJSKE GORE 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, društvu upokojencev Ptujska Gora, govornicama za ganljive besede slovesa in pogrebnemu podjetju Mir. ‫ה׏‬³Á«zX¨«ñzX#zXR«0!0¨Á à XƳƺǴƺɿƏȵȸƏɿȇǣƮȇǣɿƏǴɎȸǸًɀȒƮȇƺ ȵƺƮƺȇǸƺًȵƺƬǣɮȒًȅƏǸȒɮƏȵȒɎǣƬƏٌ knhÈ#( àXÁk ³ÁX kƏǸȒɀƺȵȸƺƳȵȒǼƺɎǴƺȅɿȇƺƫǣɎǣ ȅƏɄƮȒƫȇǣǝȒƫǼȒǕȇƏɎȸƺƫɖǝɖّ FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. 23 Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu ɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅJana, za samo 4,79 EUR. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ivan Bezjak IZ PRVENCEV 5D 20. 8. 1954–31. 3. 2022 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče, za svete maše in drugo pomoč. Hvala g. župniku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, govornikom za ganljive besede slovesa, pevcem, ge. Otiliji za molitev in zastavonošem. Posebna zahvala PGD Prvenci-Strelci ter vsem drugim prisotnim gasilskim društvom. Vsem še enkrat iskrena hvala. www.salomongroup.si Vsi njegovi KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. 1DURĀLWH PRODAM živinsko prikolico-kareto, dimenzije dolžina 250, širina 110, višina 105. cm. Tel. 031 892 380. PRODAMO odojke. Tel. 051 42 32 60. PRODAMO belo in rdeče vino. Tel. 031 771 935. ZAPOSLITEV AVTOSERVIS&VULKANIZERSTVO zaposlimo delavca, tel 040 296 391. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. RAZNO ŽELIM spoznati prijatelja od 60 do 67 let. Tel. 041 211 609. NEPREMIČNINE PRODAMO - štirisobno stanovanje v centru Lenarta, letnik 1980, delno obnovljeno, v izmeri 81,60 m2. Cena: 116.000,00 EUR. Kontakt: 051/455 010 ali www.re-max.si/Poetovio 02/6208 816 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNH SRÿLWQLFH*UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ .URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Štajerski TEDNIK petek, 15. 4. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 24 stran 24 petek z 15. aprila 2022 Ptuj z 13. dan za spremembe Ptuj z ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Pridobili pomembno izkušnjo Kloštrski večer s komorno glasbo Letošnji dan za spremembe na Ptuju je povezal odrasle prostovoljce, dijake Gimnazije Na 8. kloštrskem večeru ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj sta nastopila ansambla Ptuj in učence OŠ Ljudski vrt. Kot vedno pa ni šlo brez Javnih služb, ki že vrsto let aktivno Akademije za glasbo Ljubljana: Trio Sonore in Trio Plamen. Komorni večer je postregel z sodelujejo v tem projektu in pomagajo na različne načine kot soorganizatorji. veliko odlične glasbe, ki je navdušila učence, njihove učitelje, starše in druge obiskovalce. Na območju Ljudskega vrta so tako prostovoljci obnovili dve ograji mostičkov potoka in označbe na celotni trim stezi, del infrastrukture na tem območju. V ta prostor so vnesli sicer male spremembe, a z malimi koraki pridemo daleč, je ob tej priložnosti poudaril Jure Šarman iz CID Ptuj. Udeleženci so dobili novo izkušnjo, občutek, da so povezani z lokalnim okoljem in da so tudi sami nekaj prispevali za njegovo urejenost. „Prostovoljstvo je vrednota, ki izraža pristop ljudi do družbe, v kateri živijo in delajo, posebej še do lokalnega okolja. To vrednoto je treba nenehno gojiti in jo razširjati tudi med prebivalce našega mesta,“ je prepričan Jure Šarman. Zadovoljen je, da se je na Foto: Črtomir Goznik V Ljudskem vrtu na Ptuju je potekal letošnji že 13. dan za spremembe. Sodelovali so tudi učenci 4. a-razreda OŠ Ljudski vrt (na fotografiji). javni poziv odzvalo veliko več prostovoljcev, kot so jih lahko sprejeli glede na obseg del. Delo so mladi in malo starejši prostovoljci odlično opravili. ŰŪ Turčija z 16 mesecev pozitivni testi Dve leti je bil pozitiven na koronavirus Šestinpetdesetletni Turek Muzaffer Kayasan iz Istanbula se ponaša z neslavnim rekordom. Na začetku je pomembno izpostaviti, da je glavna tegoba nesrečnega Muzafferja levkemija. Ob tej zahrbtni bolezni ga je novembra 2020 »našel« še koronavirus. Najprej je mislil, da je napočil njegov čas in se mu iztekajo dnevi, saj je imel imunski sistem močno oslabljen. Kayasanovo telo je vzdržalo prvi stik s koronavirusom, testi pa so kar naprej kazali, da je v njegovem telesu določena količina virusa. Cepljenje so mu zdravniki odsvetovali, saj je bila velika verjetnost, da njegovo telo zaradi levkemije ne bi tvorilo dovolj protiteles. Foto: reusters/M24 Muzafferja je februarja za nekaj minut obiskala vnukinja Azra. Končno se bosta lahko družila brez omejitev. Ko je bil dovolj pri močeh, je lahko zapustil bolnišnico. Zaradi vztrajne okužbe je moral ostati v svojem stanovanju skoraj dve leti, občasno je odšel le na preglede v bolnišnico. Minuli petek pa je bil pozitivno presenečen, ko je bil na 86. PCR-testu na koronavirus končno negativen. »Moja vnukinja Defne je stara 10 mesecev, in šele drugič sem jo lahko obiskal in objel,« je vzneseno razlagal za turške medije. »Znova se počutim živega,« je dejal Muzaffer, ki je na dobri poti tudi v postopku zdravljenja levkemije. Upajo, da se bo sodelovanje z Akademijo še okrepilo in da bodo tudi v novem šolskem letu lahko zaploskali odličnim glasbenikom, ki segajo po najvišjih priznanjih na domačih in tujih glasbenih tekmovanjih. Mentor obeh skupin je izredni prof. Miha Haas. Ansambel Trio Sonore sestavljajo Nastja Vidrih (klavir), Isabella Černigoj (Violina) in Anže Plesnik Zupanc (klarinet). Nastja je na tekmovanju Lazar Jovanović v Beogradu osvojila prvo nagrado v kategoriji klavir in glas. Isabella je prejela zlato plaketo na državnem tekmovanju Temsig v zasedbi godalnega kvarteta. Vseh sto možnih točk in prvo nagrado pa je za svoje igranje klarineta prejel Anže na tekmovanju v Požarev- Foto: Črtomir Goznik Na komornem večeru ansamblov Akademije za glasbo Ljubljana sta nastopila ansambla Trio Sonore (na fotografiji) in Trio Plamen cu. Tekmovanj ter mojstrskih seminarjev se udeležujejo tudi članice Tria Plamen: klarinetistka Špela Pokorn, violončelistka Barbara Nagode in pianistka Eva Založnik. ŰŪ šlo z naslado. to tr če v o b , rado Če gre v tretje . *** svojih korenin ti a ed v za l a b neh moj zadnji zo še je se a p , a N o *** le, ko se mu b še el ed v za ek člov grevanja se bo Globalnega se sušila zadnja rešilna bilka. po *** gence. išče cvet inteli h a rn ča li et cv o celo življenje p Prijateljica že *** jegova za kruhom, n m o h u eb tr s o n m. sed hodi v tuji mljico za peko V času, ko so že z i d o h a m o žena d *** s še kresničke to le o d o b si a ,d tako podražila na noč. Elektrika se je re svetile le pol u AFORIZMI ƕƗ BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Popravilo mehanskih ur – nesnovna kulturna dediščina Z velikonočnimi prazniki se že po tradiciji odpira turistična predsezona, obisk v teh dneh je namreč prvi kazalnik uspešnosti nove sezone. Do ukrajinske vojne je glede na predhodne rezervacije kazalo zelo dobro. Sledile so odpovedi, a so turistični delavci še vedno prepričani, da upad ne bo občutnejši. Letošnji velikonočni prazniki bodo na Ptuju sicer minili brez priložnostne razstave velikonočnih izdelkov in jedi, ki jih je po tradiciji pripravljalo TD Ptuj. Veliko ptujsko jajce pa so letos razstavili v preddverju cerkve sv. Ožbalta, kjer je v neposredni bližini tudi na ogled največja vodoravna sončna ura v Sloveniji. TD Ptuj jo je postavilo ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih in 30-letnici samostojne Slovenije. Na Ptuju si razstave v galerijah kar podajajo roke. V Galeriji mesta Ptuj so odprli razstavo Leona Zakrajška, v galeriji Luna se predstavlja slikar Rudi Skočir, v Miheličevi galeriji pa so včeraj odprli razstavo del Gregorja Pratnekerja. V Salonu umetnosti, ki je postal novo ptujsko mestno razstavišče arheologije, pa je na ogled arheološka razstava Petovionski panteon, duhovni svet antičnega Ptuja. Varuhi zmajevih mladičkov iz Postojnske jame so edini finalisti tekmovanja Natura 2000 iz Slovenije. V tem primeru gre za nagrado, ki nagrajuje skrbnost, odličnost, zavest pri upravljanju zaščitenih naravnih območij in izpostavlja pomembnost ohranjanja ekosistema za lokalno skupnost in gospodarjenje na področju celotne EU. V register nesnovne kulturne dediščine je bila pred kratkim vpisana tudi priprava prekmurske gibanice. Prekmurska gibanica iz krhkega in vlečenega testa ter štirih nadevov (skuta, mak, orehi, jabolka) je najbolj znana praznična sladka pogača iz Prekmurja. V tem času pa je bilo v register nesnovne kulturne dediščine vpisano tudi popravilo mehanskih ur, za kar ima nemalo zaslug urar in restavrator Samuel Kukovičič, ki bo usposobil tudi uro na Mestnem stolpu na Ptuju. S popravljanjem mehanskih ur se pretežno ukvarjajo urarji. Njihovo znanje in spretnosti so ključnega po- mena za ohranjanje, oskrbovanje, restavriranje in delovanje mehanskih javnih ur, hišnih in osebnih ur. Ob vse manjši uporabi mehanskih hišnih in osebnih ur, ki so jih zamenjale elektronske, je zelo pomembno predvsem znanje urarjev, povezano z javnimi urami, ki so v številnih primerih mehanske. Javne mehanske ure so po celotnem ozemlju Slovenije, pritrjene so na pročelja mestnih hiš, cerkva in gradov, na stolpe in v notranjosti stavb. Nekatere med njimi so izjemne starosti in izdelave. Pri popravilih in obnovah ur je treba združiti znanje urarjev, mehanikov, finomehanikov, zlatarjev, filigranistov, konservatorjev in oblikovalcev kovin. Za pravilen odgovor na vprašanje, kje je na Ptuju locirana opazovalnica narave, da na desnem bregu Ptujskega jezera, bo nagrado prejela Natalija Unuk (Kamnik). Danes sprašujemo, kaj bo vsebina letošnjega projekta Spoznavajmo države EU. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 22. aprila. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kaj bo vsebina letošnjega projekta Spoznavajmo države EU?. ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Foto: Črtomir Goznik Za vpis Popravilo mehanskih ur v register nesnovne kulturne dediščine ima nemalo zaslug urar in restavrator Samuel Kukovič, ki bo za delovanje usposobil tudi uro na Mestnem stolpu. Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.