LETO 1S30 — ŠTEVILKA 14. Kal pa palica? Ali morajo biti otroci tepeni, če hočemo, da postanejo pridni? Bili so časi, ko so vzgojitelji mislili, da je treba za vsako ceno izbiti otroku posledicfe greha iz telesa in v tistih časih je bila palica doma in v šoli na dnevnem redu. Prišli pa so drugi časi in drugi vzgojitelji, ki pa jim je bila telesna kazen zločin nad otroKotn. Trdili so, da otrok nikoli ne rabi kazni in da se je le nezmožni vzgojitelj poslužuje, ker s svojo vzgojo ne more naprej, * Kdo ima pa prav? Zdi se mi, da oni praktični vzgojitelj, ki je rekel: »Od deseterih udarcev, ki so otroku namenjeni, jih prav za prav devet zasluži vzgojitelj.« Torej ostane za otroka samo en udarec. Če starši z vsega početka pazijo na duševno življenje otroka, če že zelo zgodaj započno boj s posledicami izvirnega greha, tedaj odstranijo marsikak nered in taki brez palice res lahko izhajajo. Potem bi imela tudi šola lahko delo. Mali plevel na vrtu izrujemo in ne opazimo nikake rane v tleh in tudi rastlin okoli ne poškodujemo. Če pa pustimo, da plevel zraste in požene korenine, tedaj moramo globoko kopati, da ga odstranimo in seveda potem ni čudno, če poškodujemo tudi rastline v okolici. Palica ni nikako vzgojno sredstvo in njen učinek tudi ne; kajti otrok nikoli ne prepričamo, da je kazen res potrebna in da jo morajo zato radi sprejemati. Telesna kazen je pomoč za dresuro Res je, dokler so otroci majhni, jih je res s 'silo treba priučiti pokorščine in reda ter lepega vedenja. To je privada tega, kar pozneje rabijo. Čimbolj pa rastejo, tembolj mora vzgoja otroka od znotraj na ven navajati k preudarnemu in veselemu delu; tembolj se mora vsaka telesna kazen umakniti uku in razlagi in smotrnemu hotenju vzgojiteljevemu. Le, če se otrok" navadi, da se rad in ž veseljem ukloni vzgojiteljevi volji, se pozneje sam nauči pravega hotenja. Palica, ki jo uporabljaš pri dora-ščajočem, pa mu iztepe iz duše ponos; napravi ga za preračunanega služabnika oči, za sužnja. Ali pa mu zbudi v duši divji odpor, ki ne pokaže bolesti, pač pa v duši jezno grozi: »Čakaj, ko bom velik!« Vemo pa, da je eno-kakor drugo naravnost usodno zanj. Doraščajoči naj ne vidi v tebi pretepača in naj se te kot takega ne boji. Pač pa naj gleda v tebi zgled, ki naj ga spoštuje, ljubi in posnema. V njem naj se zbuja želja, da postane korenjak in poštenjak, kakor je oče in hči vzorna žena, mati in gospodinja, kakor je njena mati. Od očeta in matere pa se učita oba poštenega življenja, veselega dela in pravega krščanskega mišljenja. Toda žal, da tolikrat vidimo, kako hoče oče iztepsti iz otroka one napake, ki iih je neprevidna mati privzgojila ali pa obratno. In kako bi morala biti pri takih otrocih šola kaznilnica, ki bi s oalico morala izravnavati napake domače vzgoje. V VSAKO HIŠO 2>domolji;ba«i Nekaj o juhi. (Nadaljevanje) o stališča znanosti o prehrani, juha ni tolikega pomena radi svoje hrani-vosti, ampak radi tega, ker je prva jed obeda. Obed z juho znatno bolj nasiti, kakor pa obed brez juhe. Zgodi se celo, posebno v vročem letnem času, da sedemo k mizi pravzaprav brez ape-tita in jemo samo zato, da napolnimo prazni želodec. Prva je juha in prva žlica se vzame skoroda z odporom. Po drugi in tretji žlici šele dobimo pravi okus in v hipu je krožnik prazen. Star pregovor pravi, da šele med jedjo dobimo apetit. Ko je torej juha pri kraju, použijemo tudi druga jedila z dobrim tekom. Ker juha dovaja telesu hrano na prijajoč način in vzbuja dober tek, je dvojne važnosti, pričeti kosilo z juho. Premnogokrat se zdravju na škodo zanika prednosti zavživanja tople juhe. V mnogih gospodinjstvih je običajna sploh samo mrzla večerja. Ogreva-joča jedila telesu gotovo bolj prijajo in je zopet juha na prvem mestu. To pa radi tega, ker juha ne preobreme-njuje želodca, nego še pospešuje dobro prebavijanje, ker z draženjem pre-bavljalnih žlez povzroča, da se želodčni in črevesni sokovi izločajo. To naj vpoštevajo posebno oni, ki imajo navado, da se podajo takoj po večerji k počitku. Tudi so ljudje, ki v vroči letni dobi odklanjajo uživanje juhe, a nimajo prav. — Staro pravilo je: »Vročina se mora preganjati z vročino!« Dognano dejstvo je, da par žlic juhe prežene žejo, med tem, ko mrzle pijače pospešujejo izločanje znoja in s tem znova povzročajo žejo. V mrzlih dneh pa je zavživanje tople juhe še posebej priporočljivo. Oživlja in greje bolj, kakor katerakoli druga topla pijača, ki služi za okrep-cilo v mokrem in hladnem vremenu. Naj bo torej goveja, perutninska, zelenjadna ali katerakoli druga juha, vsaka je važen sestavni del prehrane. Važna pa ie juha tudi pri prehrani otrok in bolnikov. Posebno hranilne so zdrobove in sluznate juhe, zato jih zdravniki po pravici predpisujejo za otroke in bolnike. Je skoroda neverjetno, kako zdravilno učinkuje juha na neredno delujoč želodec ali čreva. Iz vseh navedenih razlogov si današnje kuhinje ne moremo misliti brez juhe. Ako hočemo to ali ono juho napravit posebno okusno in okrepčilno ji moramo primešati pri serviranju nekaj kapljic Maggi-jeve zabele. Kuhinja. ' Špargeljnova juha. Operi in zreži na kocke % kg špargeljnov, deni jih v lonec in zalij s V2 litra vode. Trde dele pa kuhaj posebej, pridaj 1 olup-ljen in zrezan krompir in zalij z 1 litrom vode. Ko je vse kuhano, deni v kozo 3 žlice sirovega masla in razgretemu prideni i.% žlice moke. Ko se bledo zarumeni, prideni žličico drobno zrezanega zelenega peteršilja in čebule, še mešaj, da se dobro zarumeni in vanj stresi zrezane špar-geljne z vodo vred. Druge špargeljne pa pretlači s krompirjem in vodo skozi sito ter prideni juhi. Ko vse še prevre, zlij v skledo na opečene žemlje. Špinačni pečen zvitek za v juho. Najprej skuhaj špinačo, kuhano odcedi in sesekljaj, potem vmešaj 1 žlico stopljenega sirovega masla, 1 rumenjak, nekoliko soli in popra ter sneg enega beljaka in špinačo (ki naj bo sesekljane litra). S tem nadevom pomaži navadno dobro vlečeno testo in ga potresi še s pestjo krušnih drobtin, zvij v zvitek, položi ga na pleh in speci v pečici. Pečeni zvitek zreži na palec debele poševne kose, ki jih deni v skledo ter zalij i govejo juho. Koruzni močnik s smetano. Zavri v loncu 1'% litra vode ter jo osoli. Ko je zavrela, vsuj vanjo četrt litra koruzne moke, ki jo kuhaj počasi 10—12 minut. Nato stresi kuhani močnik v skledo in mu napravit ko se je nekoliko zgostil, z žlico po površju jamice. Sedaj pa deni v ponev četrt litra dobr^ kisle smetane, io kuhaj 5 minut, nekoliko osoli ter končno zlij na močnik. Kisla mlečna juha. V loncu raz-motaj in zmešaj % litra kislega mleka, eno osminko litra pšenične moke, malo kumne in soli ter polovico litra kropa. To godljo pristavi k ognju, še pomešaj in vri 7 minut, potem pa jo zlij v skledo na zrezane kosce starega črnega kruha. Zdravilen šartelj s praškom Pekih. Vmešaj najprej 10 dkg surovega masla, primešaj polagoma 12 dkg sladkorja, 3 rumenjake, drobno zrezane lupine četrt limone, litra mrzlega mleka in žlico ruma. Nato napravi iz 3 beljakov sneg, stresi ga. v prejšnjo zmes, prideni še 30 dkg moke in 1 dkg pecilnega praška. Ko vse narahlo zmešaš, stresi testo v pomazan ter z drpbtinami potresen model ter peci četrt ure. Pečenega zreži na kose in postavi na mizo. M. R. Migi j en?- kuhmfe Fn živil. (Nadaljevanje.) Ravno tako, če ne še bolj kot pri kuhinji sami je treba paziti na snago pri posameznih živilih, iz katerih pripravljamo vsakdanjo hrano. Vsako živilo pred uporabo operimo, tudi v slučaju, da ne porabimo njegove kože ali lupine. Tako n. pr. operimo krompir, preden ga pristavimo, jabolka preden jih lupimo, pa tudi limone in jajca. Šele potem, ko je živilo oprano. ga začnimo obdelavati. Vsa živila, ki jih imamo tekom doooldneva v kuhinji, kakor moka, sol itd., morajo biti pokrita. Če ne najdemo posodi primerne pokrovke, pa oogrnimo čez snažen prtič. V te sklede z živili ne posegajmo z roko, kakor je to marsikje v navadi, temveč vedno le z žlico ali vevnico; navaditi se moramo, da merimo sol na žlice, ne pa na pesti. Vse kuhinjsko orodje, ki ga rabimo med kuhanjem, kakor kuhalnice, lopatice, zajemalke in pe-navke postavljamo v lonec, napolnjen z mrzlo vodo do polovice, ki naj stoji na štedilniku. Ako n. pr. pomešamo kakšno jed, tedaj ne pustimo kuhalnice ali lopatice v njej kuhati, temveč jo spustimo takoj v za to pripravljen lonec. Le na ta način ostane štedil-nikova plošča snažna tudi med kuhanjem, ker ne kapljajo nanjo jedila od rabljenih kuhalnic ali zajemalk. Tudi muhe nimajo tako nikake priložnosti, da bi se pasle po Orodi.u Niti gospodinji, niti komu druge mu ni dovoljeno, pokušati kuhana jedila s k u h a 1 n i c o ali žlico, ki jo uporabljamo pri kuhanju in ki torej pride v jed. Za pokušanje imejmo posebno žlico iti vršimo to potrebno opravilo takole: V levico vzamemo žlico, s katero hočemo pokusiti jed, z desnico pa vzamemo zajemalko iz lonca, zajamemo z njo malo jedi ter jo previdno vlijemo na svojo žlico v levi rok: in jed pokusimo. To lahko ponovimo večkrat, ne da bi prišla jed le količkaj v dotiko z. žlico s katero poku šamo. Žal, pa se vrši pokušanje jed še vedno napačno, kar je skrajno neokusno in nehigijensko. Istočasno, ko se vrši kuhinjski obrat, ne smemo nikdar pometat: tal ali snažiti kaj drugega, ker se dviga pri tem prah in druga nesnaga v zrak ter pride v živila ali v jed. Tako delo opravimo vedno pred ali pa po kuhanju. Po vsaki uporabi robca si umijmo roke s toplo vodo in milom, preden nadaljuiemo s kuhanjem! Po lupljenju iabolk si zdrgnemo roke najprvo z limoninim sokom in šele pozneje jih umijemo z milom in vodo, sicer ostanejo črne. Ko prejmemo naročeno blago (živila) ga takoj stehtajmo (če nismo tehtanju prisostvovali sami). Če se vjema, naredimo v knjižici znak (kljukico), ter živilo shranimo. Tudi tehtnica mora biti vedno snažna; tekom kuhanja ne tehtajmo na njej nič, kar ne spada v kuhinjo! Umivamo jo celo, najsibo že majhna kuhinjska ali pa decimalna tehtnica z milnico in krtačo, istotako uteži. Moko, ki nam' ostane na deski kjer smo delali testo, pometemo z omelcem za moko v skledo, jo pre-sejemo skozi , sito in shranimo v posodo nazaj za poznejšo zopetno porabo. Drobtine, ki ostanejo po paniranju in so pomešane z jajci, tudi posušimo, presejemo in shranimo. Rabljeno mast pa precedimo, če treba očistimo ir. shranimo. Š. H Sadje užlvaimo previdno! Sirovo sadje je važno živilo ne samo za otroke, ampak tudi za odrasle in stare ljudi. Vendar pa je treba neke previdnosti pri uživanju sadja in sicer že zaradi tega, ker je njegova zunanjost izpostavljena raznemu onesnaženju in pa radi tega, ker je pač s i r o va hrana, kakršna ne ugaja prav vsakemu želodcu. Priporočajo torej, da se nri Uživanju sadja ravnajmo po sledečih pravilih: ....... 1. Uživajmo le- popolnoma zrelo in zdravo sadje! Nezrelo, nagnito ali sicer kako pokvarjeno sadje je škodljivo za vsakogar, še celo pa za nežen otroški ali bolan želodec. 2. Vsakršno sadje temeljito operi, preden ga uživaš! To velja posebno za sadje, ki ga kupujemo, ali ki ga pobiramo do tleh, po blatnih kolovozih itd. Vse tako sadje je nesnažno, ker je šlo skozi mnogo rok ali je ležalo več dni nabrano v posodah, ali se kako drugače onesnažilo. Marsikdo misli, da je sad čist, ako ne vidi na njem nikake nesnage. Ne pozabimo pa, da fs tista nesnaga, ki je z golim očesom ne vidimo (razne glivice in bakteriji) najbolj nevarna. Ne jejmo sadja mnogo naenkrat! Pri uživanju sadja je zmernost posebno potrebna. Koli-krat se zgodi, da zbole otroci pa tudi odrasli, ker so se sadja preveč najedli. Zlasti ob vročih dneh je tako nezmerno uživanje sadja škodljivo in zelo nevarno. 4. Ne pijmo vode po sadju! To je grda razvada, ki je udamočena posebno pri otrocib. Zgodilo se je že, da so nastale pc takem nepravilnem in nepremišljenem ravnanju hude bolezni v prebavilih. 5. Vsi tisti, ki kakorkoli bolehajo n a prebavilih, naj' bi bili pri uživanju sadja še posebno previdni, da si ne poslabšajo svojega stanja. Kjer se pojavlja griža, je zelo važno, da se varujemo pre-obilega uživanja s^dja. To Sicer samo ob sebi ne povzroča griže, pač pa dela prebavila bolj dovzetna za to bolezen. Po sadju se griža in dru ge nalezljive bolezni tudi razna«ajo H. Dr. Fr. Debevec: O jetik). Mnogo smo že čuli o jetiki, kako se pričenja razvijati, kako poteka, kako se pred njo čuvamo. Preostane nam končna naloga: Kako to težko bolezen zdravimo? Že parkrat smo doslej poudarili in ponovno opozarjamo: Jetika se lahko ter najbolj uspešno zdravi takoj od kraja v prvem početku. Zato nikar ne čakaj, da nastane kaj hujšega. Že v lastno pomirjenje je prav, da se ob sumljivih bolezenskih znakih daš nrav natančno in a^vseh strani preiskati. Redka so jetična obolenja, ki že v začetku skrivajo na?el. težak bodoč razvoj in smrten izid. Velika večina začetnih jetičnih obolenj je ozdravljiva, traja pa zdravljenje dalje ''asa ko ori številnih drugih boleznih. Zdravljenje jetike porazdelimo v več načinov, ki pa se navadno uporabljajo vzajemno. Že vsi veste, da čist zrak in dobra hrana pospešujejo okrevanje pri tuberkulozi. K temu bi dodali še mnogo počitka, ležanja, pa smo omenili vse troje, kar tvori klimatsko -dietsko zdravljenje, kakor učeno pravimo. Klima je podnebje, dieta je način prehrane. Kakšno podnebje prija po jetiki obolelim pljučam? Blago podnebje s čistim zrakom. Milo podnebje pa ni ono, ki je vedno toplo, tudi ne ono, ki je zmirai mrzlo, temveč takšno, ki nima velikih razlik v toploti in mrazu, torej tudi ne mnogo vetrov in padavin. Takšna podnebja najčešče dobimo v planinskem svetu, seveda, kraji za klimatsko zdravljenje morajo biti dobro zavarovani proti severnim hladnim vetrovom. V planinah se prijetno leži in počiva, živci najdejo ondot najlažje svoj mir. Tudi morska obala se mnogokrat priporoča za zdravljenje jetike. Vendar je temu treba precej oporekati. Zakaj na morski obali je sicer čist zrak, prepojen z morskim vonjem po soli, jodu itd., toda ondot je vse preveč nemirno. Pripiekajoče solnce, neprestani obrežni vetrovi, nemir morskih valov, premalo iglastega drevja (ki s svojim smolnim duhom pljučam tako dobro d€), vse to dela morsko obalo manj primerno za zdravljenje jetike. Pač, nekateri slučaji se tam navadno ugodno zdravijo, namreč slučaji z neodprto pljučno tuberkulozo (to je: pljuča so splošno zdrava), a s tuberkulozo kože, žlez, kosti, torej bolj z zunanjo jetiko, ki je manj nevarna in ki potrebuje močnih dražečih podnebnih vplivov, n. pr. ob morju, da se brž celi. Navadno se pomen podnebnega zdravljenja pri jetiki pretirava. Tudi ni mogoče, da bi vsem mnogobroj-nim tuberkuloznim bolnikom preskrbeli mesta nekje v dragem sana- toriju v planinah. Mnogokje so zidali in še zidajo cenejša zdravilišča in bolnice v nižini, seveda v tihem, zračnem kraju sredi venca obilnih gozdov. Da, v velikih mestih kar visoko gori na strehi napravijo n. pr. za otroke zračne lope, kjer mali bolniki leže in se zdravijo. Razvajenec bo v dragem zdravilišču komaj uspeval, v skromnih življenjskih okoliščinah vzrastli človek pa bo čutil ugodje že v manj razkošni bolnici nekje izven mesta. Zapomni si: jetični bolniki s povišano telesno toplino n e spadajo na solnce, temveč samo na zrak v senci. Bolniki brez kašlja z zaprto Dljučno jetiko, morebiti s tuberkuloznimi ranami na telesu, ti pa spadajo solnce. Tudi v teh slučajih se solnčenje ne sme pričeti naenkrat po vsem telesu, temveč polagoma. Glava pa bodi pri tem vedno v senci. Vsa ta navodila veljajo pravtako za zdravilišča kakor za bolnike na domu. Vrtne j