TRST. torek 2. decembra 1958 Leto XIV. - Št. 286 (4131) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir TeL: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI Jt. *, 11. nad. — TELEFON 93-10* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St 21 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 351X1 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir- Tel. St. 37-338 - Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1J1. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — ' CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din. mesečno 350 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390. četrtletno 195 din — PoStm tekoči račun, založništvo OGLASOV: Za vsak mm viSine v Širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 31-928. tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani buo-iu/s-sro S spletkami in prevaro je desnici uspelo onemogočiti demokratične sile v Franciji Soustelle je s pomočjo nekaterih socialističnih voditeljev ustvaril v novi skupščini desničarsko večino - Coty prepustil mesto De Gaullu, ki pojde jutri spet v Alžir - Tassov komentar PARIZ, 1. — Uradni podatki o včerajšnjih volitvah v Franciji za 465 poslanskih mest so naslednji: Zveza nove republike 188 poslancev. Neodvisni 120. MRp (ljudsko republikansko gibanje) 44. Socialisti 40. Radikalsocia listi 13. Demokristjani (Bidault) 13. Komunisti 10 Druge levičarske stranke 10. Ostala desnica 27. T» razdelitev sedežev ni 0 d r a z moči posameznih strank in je bila mogoča samo zaradi volilnega zakona, ki ga je De Gauile skupno s Soustellom prikrojil tako, da uniči levičarske sile. Vpisanih volivcev za včerajšnji drugi del volitev je bilo 20.022.760. Glasovalo je 15.001.899 volivcev, medtem ko se jih je vzdrzalo 5 milijonov 20.661, t j. 25,08 odstotka. Glasovi so takole razdeljeni: KPF 3,105.583, t. j. 20,68 odst.; socialisti 2.036.251 — 13,56 odst.; MRP 1,194.148 — 7,95 odst.; Radikalsocialisti 212.413 — 1,61 odst.; Zveza nove republike 3,973.420 — 26.46 odst.; Neodvisni 2,217.141 — 14,76 odst.; razna levica 927.139 6,20 odst.; razna desnica 1,316.455 — 8,78 odst. Francija je taico dobila nekaj novega, o čemer sc je toliko govorilo. Toda to novo Povzroča sedaj veliko zaskrbljenost med demokratičnimi silami in tudi med tistimi, ki so tako vneto podpirali De Gaul-ia pri njegovi akciji. V novi skupščini, ki ima 465 poslancev s francoikcga ozemlja je 337 popolnoma novih, ki'niso bili v prejšnji skupščini. 1 Soustellova zveza nove republike bo skupno z neodvisnimi ter z 71 poslanci iz Alžirije imela zelo verjetno absolutno večino. Socialisti bodo imeli v novi zbornici samo 40 Poslancev namesto prejšnjih. 100, komunisti, ki so jih imeli 150 jih bodo imeli sedaj samo 10.' ~ Komunisti, ki so dobili približno 20 odstotkov glasov, bodo imeli v skupščini samo 2 odstotka sedežev; socialisti, ki so dobili 16 odstotkov glasov, bodo imeli 8 odstotkov sedežev; Soustellova stranka, ki je dobila 27 odstotkov glasov, pa bo imela kar 40 odstotkov sedežev. Poujadisti so popolnoma izginili. Pri včerajšnjih Volitvah je bil tajnik KPF lhorez ponovno izvoljen, medtem ko ni bil izvoljen Duclos. Kanonik Kir. ki ima 83 let, Ostane dekan skupščine. Izredno velik pomik na des-no je dezorientiral diplomatske opazovalce v pariški prestolnici, ker niso pričakovali kaj takega. Ti so mnenja, da se lahko reče. da je De Gaul-lova faza sedaj zaključena in se začenja Soustellova faza. To mnenje naslanjajo na dva elementa: De Gaulle bo 21. decembra izvoljen za predsednika republike. Res bo sicer še Vedno v veliki meri vplival ha politiko Francije, toda odločilno vlogo pri tem bo imela vlada. Drugi element izhaja iz uspeha zveze nove republike, ki se v veliki meri Pripisuje Soustellu. Za prave-8a zmagovalca velja Soustelle in ne De Gaulle. Soustelle bo sedaj lahko vsilil svojo politiko v Alžiriji in v Franciji Jami, seveda s pogojem, da mu bo uspelo ohraniti enotnost v svojem raznolikem gibanju. Takoj po izidu volitev je Sou-štelle izjavil, da pripada nje-Bova stranka centru, ki ima levo in desno krilo. Glavni tajnik zveze nove Republike Frey je za ponedeljek sklical sejo novih poslancev, da določijo stališče ki naj 6a zavzamejo ob otvoritvi Skupščine. Ta se bo sestala 9. decembra, da izvoli predsednika, ki bo na podlagi nove Ustave ostal na oblasti ves Cas zakonodajne dobe. Izvoli-lev predsednika skupščine je Prav tako važna kakor imenovanje ministrskega predsednika. Glede tega domnevajo ne-kateri, da je De Gaulle bolj naklonjen sedanjemu pravosodnemu ministru Michelu Debreju namesto Soustellu. To. da upoštevati je treba to, kar želi Soustelle, ki je organizi-Jal zmago De Gaullove stran je. Debre bo lahko izvoljen, ce se bo Soustelle za sedaj posvetil organiziranju svojega B'banja in bo prepustil Debre-«u nalogo, da De Gaullu odre-vsaKO »liberalno# rešitev skih oboroženih sil. Njegovo mesto v Alžiriji pa bo prevzel general Challe. Kot novi vladni delegat v Alžiriji se o-menja ekonomist Delouvrier. Po De Gaullovem razgovoru s Gotyjem so uradno javili, da je Coty potrdil De Gaullu, da ne bo spet kandidiral pri prihodnjih predsedniških volitvah. To pomeni, da bo novi predsednik republike postal De Gaulle, čeprav se uradno še nič ne omenja. Socialisti bodo imeli 4. decembra izreden kongres, da se sporazumejo o novem stališču. 21. decembra bodo izvolili novega predsednika republike. Ta bo imenoval ministrskega predsednika, ki bo imel nalogo sestaviti prvo vlado pete republike. Ta bo imenoval ministrskega predsednika, ki bo imel nalogo sestaviti prvo vlado pete republike. Skupščina bo imela izredno zasedanje od 19. januarja dalje, da stopi v tik z novo vlado. Njeno redno zasedanje pa se bo začelo 28. aprila in bo trajalo tri mesece. Aprila bodo obnovljeni občinski sveti zatem pa senat, in tako bodo končno izvoljeni vsi organizmi, ki jih določa nova ustava. Folitičnf opazovalci se sedaj tudi sprašujejo, kakšen bo politični program zveze nove republike. Znano je samo, da to gibanje brezpogojno odobrava, da De Gaulle ostane na oblasti, ker v njem vidi zastavonošo «politične večine#. Kar se tiče zunanje politike, je e-dina gotovost, da misli to gibanje izvajati politiko integracije v Alžiriji. Za to se predvideva v bližnji prihodnosti večja vojaška akcija proti alžirski vojski. V svojem prvem komentarju o izidu francoskih volitev je agencija TASS med drugim izjavila: «Lahko se reče, da predstavlja drugi del volitev zakulisno spopolnitev pogajanj in izsiljevanj med desničarskimi strankami. Nikoli do sedaj ni bil takim pogajanjem tako v korist krivičen in protidemokratičen volilni sistem. Kako je novi parlament malo predstavniški, dokazuje dejstvo, da ima komunistična stranka ki je pri prvem glasovanju dobila 4 milijone glasov, v novi skupščini 10 sedežev. Tako niso milijoni vo- livcev, ki so glasovali za komunistične kandidate, zastopani v parlamentu. Volivci ki so glasovali za kandidate drugih levičarskih strank, so se znašli v podobnem položaju in v nekaterih okrožjih se je to zgodilo tudi socialistični stranki, čeprav je med strankami, ki so na oblasti. Socialistična stranka je kljub sodelovanju njenih voditeljev z desničarskimi voditelji zgubila mnogo sedežev. Medtem ko je bil njen glavni tajnik Guy Mollet izvoljen v Arrasu s podporo Soustella, so bili mnogi drugi ugledni socialistični politiki poraženi. Desničarske in reakcionarne skupine so ob podpori uradne propagande vodile zlasti ostro kampanjo proti komunističnim kandidatom in tudi proti najbolj priljubljenim levičarskim osebnostim, ki nasprotujejo vojni v Alžiriji. Cepljenje levičarskih sil je v veliki meri omogočilo spletke reakcionarjev. Tako je bil na primer Duclos v Montreuilu poražen v korist občinskemu svetovalcu Profichetu in to s pomočjo socialistične stranke. Vendar pa niso reakcionarji kljub vsem svojim spletkam uspeli preprečiti izvolitve glavnega tajnika CK KP Tho-reza, ki je dobil več kot polovico glasov v svojem okrožju. V novi narodni skupščini i-vičarskih strank in bodo za-majo desničarske skupine znatno večje število glascv od le-radi tega nedvomno imele glavno vlogo v parlamentarnem življenju in v določanju politične linije v deželi.# «»------- BANGI, 1. — Krajevna skupščina ozemlja Ub.mgi Sari v Francoski ekvatorialni Afriki se je danes soglasno izrekla za avtonomijo v okviru fran-cosko-afriške skupnosti. Ime nove države bo «Republika centralne Afrike#. Nova repub. lika ima površino 617.000 kvadratnih kilometrov in 1,100.000 prebivalcev. Trgovinska pogajanja med Italijo in FLRJ RIM, 1. — Jutri zjutraj bo prispela v Rim jugoslovanska delegacija, ki bo začela pogajanja za nov trgovinski sporazum med obema državama. Jugoslovansko delegacijo vodi svetnik v tajništvu za zunanjo trgovino Petar Tomič. V delegaciji so še svetnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Mijovič, svetni« v tajništvu za zunanjo trgovino Nikolič in članica zvezne zbornice za zunanjo trgovino Žiberna. Trgovinska pogajanja med ZSSR in Italijo MOSKVA, 1. — TASS poroča, da so se začela danes pogajanja med delegacijama Italije in ZSSR o trgovinski izmenjavi med obema državama za leto 1959. Italijansko delegacijo vod’ nov: italijanski veleposlanik Silvio Daneo. Senat je odobril pr vladni za&onsk[ odlok Na zasedanju CK KPI je Ingrao poročal o mladinski organizaciji - Parlamentarna komisija za afero Giuffre je preiskavo končala TITO ODPOTOVAL V INDONEZIJO Na poti nazaj pa bo obiskal še Burmo, Indijo, Cejlon, Etiopijo, ZAR in morda tudi Sudan - «Borba» o pomenu obiska (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Predsednik republike maršal Tito je odpotoval nocoj ob 22. uri z vlakorr iz Beograda na Jadran, od koder bo odplul z ladjo na uraden obisk v Indonezijo. V kratkem sporočilu, ki je bilo objavljene danes popoldne, se ugotavlja samo naslednje: «Na vabilo predsednika republike Indonezije Sukarna bo predsednik Federativne predsednik ljudske republike Jugoslavije Josip Broz Tito konec tega leta uradno obiskal republiko Indonezijo. V uradni delegaciji, ki spremlja predsednika republike maršala Tita, ki je tokrat odpotoval na pot s svojo soprogo, so: predsednik ljudske skupščine Cme gore Blažo Jovanovič, zvezni ljudski poslanec Ivan Maček, član zvezne- proti blokovski politiki in za vsestransko sodelovanje, ne glede na družbeno ureditev in politične sisteme. S svojim stališčem viplivajo na demokratizacijo mednarodnih odnosov. Borba za mednarodno demokratizacijo pa je, ugotavlja list. istočasno borba za mir#. »Borba# posebno poudarja enakost pogledov Jugoslavije In Indonezije v zunanji politiki. Qbe državi podpirata kolonialne narode v njihovi borbi za neodvisnost, nastopata poglabljanju blokovskih ga izvršnega sveta Slobodan P™™ - _ - s - s- -.......... nasprotij, proti oboroževalni (Od našega dopisnika) RIM, 1. — Osem ur je trajala danes seja v senatu. Tako dolgo so namreč razpravljali o posameznih členih vladnega zakonskega odloka, ki jih je vseh skupaj 19, m za katerega je potrebna ne samo odobritev v senatu in nato v poslan- ski zbornici, temveč se mora razprava ponoviti, kot je predpisano za spremembo vladnih zakonskih dekretov v zakone. Okrog polnoči je senat z večino glasov izglasoval vse spremenjene člene, tako da je vladni pred--lot; doživel precejšnjo revizijo. Predloženih je bilo nič manj kot okreg 50 spreminje-valnih predlogov, ki so jih že danes pretresli; zato ni čudno, da je bila seja dolga — ena izmed najdaljših, kar jih je bilo kdajkoli v senatu. Odobreni ukrep so takoj poslali v poslansko zbornico, da bi pravočasno prišlo do druge razprave. Pred glasovanjem so predstavnika posameznih političnih strank podali svoje glasovalne izjave: komunistični senator Terracini in socialistični Ma-razzi-t-i -ta izjavila, da bosta glasovala proti, demokristjan Gava je dejal, da bo glasoval za popravljeni zakonski odlok, fašist. Franza pa proti. Glavne sprejete spremembe, o katerih so se že v petek Sporazumeli demokristjani, komunisti in sooialisti, so naslednje: 1. Trgi se lahko ustanavljajo na pobudo občine in tr- govinske zbornice, zgradijo in upravljajo jih lahko ustanove, hi so dale pobudo na podlagi zadevnega sporazuma za gradnjo in za upravo, kii jo lahko vodijo določene ustanove in taki konzorciji, ki so pravne osebnosti in ki jih sestavljajo gospodarstveniki, ki delujejo v produkciji, v trgovini in pri izdelavi tržnih proizvodov. 2. Isto velja za že obstoječe trge. 3. Tržna komisija, ki se bo ustanovila pri glavnih trgih, bo imela na čelu predsednika trgovinske sbormce, v njej pa bodo še trije predstavniki občin, ki jih bo določil občinski svet. 4. Take komisije bodo določile število stojnic, izvajale bodo vse ostale naloge, ki jih predvideva odlok ali tržni pravilnik ter izvajale posveto. valno funkcijo glede javnih u. stanov, ki skrbijo za nadzorstvo nad trgi ter izvrševale v ta namen vse preiskave in vse potrebne nadzorstvene preglede. Na začetku seje je predsednik preiskovalne parlamentarne komisije za afero Giuffre sporočil, da je komisija konča, le svoje delo in da bo v kratkem poslala poročilo parlamentu. Na zahtevo komunističnega senatorja Terracinija iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimtiiiiiiiiiiimiaiiiiiiiiiiiiiiiimHiMimiiiMiiiiiiiMmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiMiitiiiiiiiiitiiMiiiiiMiiiiiii Francoska vojska v Alžiriji je izvolila «alžirske» predstavnike Delegacija alžirske vlade odpotovala v Peking, kjer bo zaprosilu za materialno pomoč Alžirskega vprašanja. Preteklo h°č je namreč Soustelle jasno Poudaril, da so »volivci na splošno glasovali za tiste po' *'ance, ki so se obvezali, da Alžirija ostala francoska« De Gaulle je nocoj obiskal Predsednika republike Cotyja, * katerim se je raz.govarjal o •zidu volitev, o progrjtmu no-Ve vlade in o svojem potovanju v Alžirijo, ki se bo začelo Pojutrišnjem in bo trajalo pet "hi. De Gaulle namerava '[zPostaviti civilno upravo v ^'žiriji in premestiti generala "Slana v Pariz, kjer bo predel mesto inšpektorja franco- ALZIR, 1. — Sinoči so se končale tudi v Alžiriji volitve, la so trajale tri dni. Uradni podatki govorijo, da gre volilna udeležba od 40 do 75 odstotkov. Kakor je bilo že prej predvidevati, je izid tak, kakršnega so francoski kolonialisti skupno z vojsko že prej pripravili. Sicer pa so na kandidatnih listah bili samo predstavniki francoske vojske in francoskega upravnega aparata ter alžirski kolaboracionisti. «Le Monde# piše, da bi bilo vzdržanje nedvomno mnogo večje, če ne bi vojska poskrbela, da so volivci napravili »svojo dolžnost#. List omenja številke proteste in nerodnosti ter zmedo v nekaterih volilnih okrožjih in komentira: »Pritožbe pri nadzorstveni komisiji se zdijo upravičene, toda so hkrati »udi zaman.# Niso še znani dokončni uradni rezultati, toda že sedaj_ potrjujejo, že prej določeno «zmago» kandidatov «ultras>.. Predstavnik alžirske vlade je danes po kairskem radiu izjavil, da je volitve v Alžiriji organizirala francoska vojska ir nimajo nobene veljave za alžirsko ljudstvo. Predstavnik je pripomnil, da so z volitvami poslali v francosko skupščino samo izdajalce in slamnate može, in dodaja, da je gen. De Gaulle s tem žalil sto tisoče Alžircev, ki so padli v zadnjin štirih letih v borbi za neodvisnost. Minister za informacije Ju-zid pa je izjavil, da je muslimanske kandidate v Alžiriji obsodil tudi francoski tisk kot hlapce francoskega kolonializma v Alžiriji. Ponovil je. da je alžirska vlada pripravljena pogajati se z vsako francosko vlado, če je ta pripravljena pogajati se za rešitev celotnega alžirskega vprašanja tako ■j politične kakor z vojaške strani. Poleg tega bi morala pogajanja biti na nevtralnih tleh. Jazi d je končno obsojal a-meriško stališče glede alžirskega vprašanja. S tem v zvezi je izjavil, da je njegova vlada zgubila upanje, da dobi podporo ZDA in je zaradi tega prisiljena obrniti se drugam za pomoč. Zato je v četrtek zvečer odpotovala iz Kaira alžirska vladna delegacija v Peking, kjer bo zaprosila za materialno pomoč kitajske vlade. Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas ki se je danes vrnil v Kairo, je izjavil med drugim: «Naša vojska je s svojimi ljudmi, s svojo opremo in s svojo moralo sposobna poraziti Francijo, naj bo njena vojaška moč kakršna koli.# Dodal je: »Pripravljeni smo pogajati se samo v nevtralni državi o neodvisnosti in ne samo o ustavitvi sovražnosti, kakor hoče De Gaulle. Drugače se bo alžirsko ljudstvo borilo in je pripravljeno nadaljevati borbo ves čas, ki bo potreben za zavojevanje neodvisnosti. Alžirska vlada ni priznala zrežiranih volitev v Alžiriji. Alžirska vlada, ki se bori za uničenje imperialistične nadvlade, ne priznava volitev, ki jih je izvedlo 600 tisoč francoskih vojakov.# «» -------- Nove mobilizacije v Argentini BUENOS AIRES, 1. — Argentinska vlada je prejšnji teden zasedla vse železniške postaje in aretirala več železničarjev, ki so stavkali. Do onemogoči stavko 250.000 železničarjev, je vlada mobilizirala vse železničarje, ki so začeli stavko iz protesta, ker je vlada sklenila razdeliti na štiri obroke poviške mezd. Predsednik državnih železnic general Salinas je danes na tiskovni konferenci izjavil, da železniški promet sedaj normalno deluje, ter da je imela mobilizacija železniškega osebja namen »vzpostaviti redno delovanje železnic#. Dodal je, da se bo mobilizacija nadaljevala, »dokle- ne bo prenenala anarhija, ki sedaj vlada na sindikalnem sektorju železničarjev#. Medtem javljajo, da je o-brambno ministrstvo pozvalo vse mladeniče, rojene v letnikih 1935 in 1936, da sporočijo do 10. decembra oblastem vsako morebitno spremembo bivališča. Opazovalci ugotavljajo s tem v zvezi, da je vlada sporočila, da bo poklicala pod orožje nove letnike, če bo to potrebno. Sindikalna organizacija «32 demokratičnih večinskih sindikatov#, ki je nasprotnica «62 sindikatov«, ki so peroni-stični, je objavila sporočilo, v katerem izjavlja, da »ta uklonitev železniških sindikatov vojaško silo grozi, da spet pahne deželo v tiranih., katere smo se rešili septembra 1955». Včerajšnji dan je na splošno potekal mirno. Vendar pa so vojni sveti v raznih krajih obsodili okoli 30 železničarjev na zaporne, kaini od 15 dni do 8 mesecev, ker so »rekršili določbe o mobilizaciji. Peromstična sindikalna organizacija, v kateri ji včlanjenih 62. sindikatov, pa je razglasila 48-urno sploši.o stavko za. 11, in 12. decembra iz protesta proti draginji in proti podpisu petrolehkih pogodb ter z zahtevo, da se u-Kine obsedno stanje. je senat izglasoval sklep, da mora biti postopek za razpravo o borbi proti otroški paralizi nujen. V zvezi z afero Giuffre pa poročajo iz Bologne, da je bila vložena še ena zahteva pri sodišču, da se Anonima Banchie-ri postavi pod stečaj. Odvetniki, ki so zahtevo vložili, zastopajo nekega duhovnika, ki je izročil Giuffreju več milijonov in ki mu je sam Giuffre nekoč prej pismeno sporočil, da bo imel prednost pri vračanju denarja. Centralni komite Komunistične partije Italije je danes razpravljal o položaju med komunistično mladino. Poslanec Ingrao je v svojem poročilu dejal da je mladinska or. ganizacija doživela nekatere neuspehe. Obrazložil je, da je vzrok v splošnem političnem položaju, in izključil subjektivno odgovornost partijskih voditeljev. Povedal je, da bodo mladinci od 7. do 14. decembra organizirali teden za pridobivanje mladine za komunistično idejo. Končni cilj tega tedna je včlanjenje 100 tisoč mladincev v prihodnjem letu. Pozval je mladino naj začne nabirati podpise pod po. živi za mir. Prav tako je pozval mladince, naj okrepijo enotne mobilizacije skupaj s socialističnimi mladinci za o-brambo miru. Poslanec Amendola bo jutri poročal o organizacijskih vpra. šanjih, predvsem pa o obnavljanju članstva za leto 1959. Danes se je nadaljeval kongres liberalne stranke s precej živahno razpravo, med katero e prišlo do izraza nezadovoljstvo liberalnih prvakov s Sicilije, ki so kar po vrsti hudo kritizirali Malagodijevo vodstvo, ker ni dovolilo svojim eksponentom na Siciliji, da bi podprli Milazzovo deželno vlado, tako kot so jo podprle vse cstale stranke. Kongres je potekal sicer zelo mirno, ker v PLI ni nikakršnih struj, vse dokler ni prišlo do incidenta med tajnikom Malagodijeir in bivšim zunanjim ministrom Martinom. Toda danes ponoči sta se na hodnikih pred kongresno dvorano oba prveka pobotala in si podala rose. Nejasen položaj v stranki pa je najbolje označil znani senator Sanna Randaccio, ki je iriznal, da je težko označiti danes politično iinijo strar ke. Zanimiv je bil tudi poseg delegata D’Andrta, ki je predlagal, naj začne stranka z »desničarsko revolucijo# podobno kot v De Gaullovi Franci'i. Najzanimivejši pa je bil vsekakor bivši zunanji minister Martir.o, od katerega se je pričakovalo več kot je po-\edal. Zahteval je, da stranka preneha s kakršno koli povezavo z dosedanjimi stri nka-mi centra in naj se namesto tega poveže z obema monarhističnima skupinama, nikakor pa ne s fašisti. Nekateri govorniki so mu oporekali in trdili, da nikakor liberalci ne morejo skleniti sporazuma z monarhisti, kvečjemu da z njimi sodelujejo 0d primera ao primera. V tem smislu se je kongres končno tudi izrekel, s tem da tajništvo določi take primere o sodelovanju. Končno je Malagodi odgovo ril vsem diskutantom in je. kot smo že pouuarili, polemiziral tudi z Martinom. Malagodi je dejal, da hoče nekaj «pripomniti» na Martinove trditve, da se «lahko brez strahu pove, da hoče stranka na oblast, češ da je naloga vsake politične sile konkretno izvajati svojo politiko#. «To je res, je dejal Malagodi. Toda res je tudi, da je moč govo-lice različna, ko se govori akademsko ali pa ko jo določa politični noložaj # Martino: «Ta vaša pripomba ni nikakršna pripomba, temveč demagogija. Demaggija je, ho se ponavlja nov stavek in se pri tem ne pove, da sem odgovarjal na neko trditev poslanca Marzotta#. Malagodi: «Zame je glavna jasnost. In naravno je, da če se bo pokazala priložnost, bomo vstopili' v vlado, toda le v primeru, če bodo ugodni pogoji za uresničenje naše politične linije. Toda to v tem trenutku ni lahko#. Pri tem je prišlo do ponovnih pripomb Martina med kričanjem številnih delegatov. Malagodi je ostro napadel »italijanski socializem#. Končno je prebral resolucijo. Nato je sledilo glasovanje za izvolitev elanov glavnega odbora. A. P. «»--------- občinskih volitev RIM, 1. — V 54 občinah, ki imajo vse manj kot 10.000 prebivalcev, so bile včeraj občinske volitve. Med temi občinami so tudi tri, v katerih so bile volitve prvič. Izidi so naslednji: v eni občini je zmagala Krščanska demokracija, v eni KD in PSDI, v eni pa južnotirolska ljudska stranka. To je občina Predoi v pokrajini Bočen. V ostalih 51 občinah pa je ostal tudi po volitvah položaj v glavnem nespremenjen: v eni občini bodo ostali na upravi socialisti in komunisti; v 47 (prej 44) občinah KD ali pa koalicije, v katerih so tudi predstavniki KD; v treh (prej v šestih) občinah pa bodo imeli v rokah upravo neodvisni kandidati. Penrzič, državni podtajnik za zunanje zadeve Veljko Miču-novič in generalni tajnik predsednika republike Leo Mates. Poleg tega spremljajo predsednika; šef protokola predsednika ■ republike Zdenko Stambuk, generalna podpolkovnika Miloš Sumonja in Milan Zeželj, osebni zdravnik profesor dr. Božidar Lavrič in skupina jugoslovanskih novinarjev. Druga skupina jugoslovanskih novinarjev bo odpotovala v ponedeljek 8. t. m. z letalom v Džakarte. Na železniški postaji v Beogradu so se od predsednika republike poslovili najvišji jugoslovanski državni in poli-tičr: voditelji Kardeij, Ran- kovič, Stambolič, Koča Popovič, Gošnjak in drugi ter številni zastopniki političnega in javnega življenja in veleposlaniki Indonezije, Burme, E-tiopije in Združene arabske republike, t. j. držav, ki jih bo maršal Tite na svoji poti obiikal. Maršal Tito potuje najprej v Indonezijo. Po obisku Indonezije bo Tito na poti v domovino obiskal nekatere druge azijske in afriške države, med njimi Indijo, Burmo, verjetno tudi Cejlon, Združena a-rabsko republiko, Etiopijo in mogoče tudi Sudan. Ponovni obisk maršala Tita azijsko - afriškim drža/am bo nova afirmacija politike aktivne miroljubne koeksistence. vsestranskega mednarodnega sodelovanja in velik prispevek naporom za ohranitev miru in za stabilizacijo mednarodnih odnosov na demokratičnih osnovah. Narode Jugoslavije in narode Azije in A-frike, ki so zemljepisno tako oddaljeni, vežejo ne-le podobnosti njihove borbe za neodvisnost, temveč skupno stremljenje, da se v svetu vzpostavijo enakopravni odnosi, da se preneha z blokovsko politiko, s politiko sile in da se uveljavi aktivna miroljubna koeksistenca z vsemi država-n.,, ne glede na njihovo notranjo ureditev in politični sistem. Število neodvisnih azijskih in afriških držav se stalno veča. Njihov pojav na svetovni pozurnici je vnesel v mednarodno politiko nove kvalitete, vse te države so globoko zainteresirane za ohranitev miru. «Te države se, ugotavlja nocojšnja «Borba», že po svojem objektivnem položaju in mednarodnem življenju zoperstavljajo nadaljnjim blokovskim zaostritvam, ki povečajo vojno nevarnost. Prav tako so tekmi, proti politiki sile, ter se zavzemala za razorožitev, za prepoved jedrskega orožja, za krepitev Organizacije združenih narodov. «Borba» izraža prepričanje, da bo potovanje predsednika republike rodilo pomembne rezultate. Sedanji obisk predsednika republike maršala Tita državam Azije in Afrike je, po mnenju inozemskih političnih krogov v Beogradu, še posebnega pomena zaradi izlivov protijugoslovanske gonje. V omenjenih krogih prevladuje mnenje, da je ta borba, posebno s kitajske strani, tako brezobzirna, prav zaradi velikega ugleda, ki ga uživa Jugoslavija v Indiji, Burmi, Indoneziji im drugih azijskih državah, in da so ia napadi na Jugoslavijo sedaj še posebno povečali, ker se je predvideval obisk maršala Tita tem državam. Narodi azijskih in afriških držav, ki .so šele nedavno pridobili svojo neodvisnost, se Dore s hudimi posledicami Kolonialističnega suženjstva in .imperialistične politike. Za njih ie že samo zamisel na pov.mtev na staro stanje največja nevarnost. Zato je razumljivo zakaj se organizatorji protijug )>’. r vanske gonje, posebno na Daljnem vzhodu, na vse načine trudijo prikazati jugoslovanske voditelje kot »agente imperialistov#, t. j. bivših kolonialistov. Za protijugoslovansko gonjo je značilno, da so v vseh vzhodnoevropskih državah izkoristili tudi narodni praznik Jugoslavije 29. november za napade na Jugoslavijo in da je kitajski tisk dal veliko publiciteto govoru albanskega diplomatskega zastopnika v Pekingu na sprejemu, ki ga je priredil ob albanskem narodnem prazniku, ki je prav tako 29. novembra, in ko je med drugim izjavil; »Albansko ljudstvo se je zoperstavilo vsem provokacijam ameriških in britanskih imperialistov in njihovih pobesnelit’ psov — jugoslovanskih revizionistov.# Poleg napadov na »jugoslovanski revizionizem# v člankih ki sc bili napi ani ob jugoslovanskem prazniku, se v mnogih člankih, posebno v češkoslovaškem, sovjetskem in bolgarskem tisku zamolčujejo zgodovinski sklepi zasedanja AVNOJ v Jajcu leta 1943, in se s povečanjem vloge sovjetske armade pri osvoboditvi Jugoslavije skuša zmanjšati zasluga jugoslovanskih borcev za osvoboditev in ustanovitev nove Jugoslavije. Moskovska «Pravda» poleg tega med drugim piše da je Sovjetska zveza storila vse za okrepitev prijateljstva med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in da je zboljšanje odnosov med obema državama odvisno samo od želje jugoslovanske vlade. Nocojšnja #Politika» v zvezi s tem ugotavlja, da je tako pisanje navaden nesmisel. «Ce bi se upoštevale želje jugoslovanske vlade in narodov Jugoslavije, bi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo,# ugotavlja list, ne bilo nobenih problemov.# Kaže. ugotavlja »Politika#, da «Pravda» meni, da bi želje jugoslovanske vlade morale biti take, da se Jugoslavija odpove svoji neodvisni po. litiki. »Politika# zaključuje, da je lep običaj, da se ob narodnem prazniku piše o državi in narodu ki praznuje, toda iz. koriščanje praznika za tendenciozno pisanje, za psovke in potvarjanje zgodovinskih dejstev ni samo nekulturno, temveč kaže, da nekateri krogi žele preprečiti razvoj prijatelj, skega sodelovanja in premago. vanja težav, ki ovirajo to sodelovanje. B. B. liiifiiiniiiiiiiiMtitiiiiiiiiiiiMMMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimitiimHiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiMMiiiimiiiiiimmiimiiiiiniHiiiiHiitHiiiHiMiiiiiimiii Pred novimi pogajanji Vzhod-Zahod za sestanek naj višjih o Nemčiji? Sredi decembra pa se bodo veijetno sestali v Parizu zunanji ministri treh zahodnih vlad in Bonna - Adenauer pojde v četrtek v Berlin ■ Avstrija ponuja posredovanje BONN, 1. — Konferenca zunanjih ministrov treh zahodnih držav in Zahodne Nemčije. ki jo je predlagal von Brentano, bo v Parizu 13. ali 16. t. m., in sicer pred sestankom sveta NATO ali pa takoj- za tem sestankom. Konferenco seda; pripravljajo in tudi danes je podtajnik v zunanjem ministrstvu Scherpen-berg ponovno sprejel poslanike treh zahodnih držav. Predstavnik bonnske vlade von Ecksrdt je izjavil, da je konferenco predlagala bonn-ska vlada in da bo verjetno v Parizu. Dokončen sklep pa še ni bil sprejet. Predstavnik je dalje izjavil, da zadnja sovjetska nota, ki so jo dobili v Bonnu, vsebuje «tako popolno zavrnitev nemške teze, da se lahko domneva, da se Moskvi zdi odveč odgovoriti na zadnjo noto zvezne vlade#. V Washingtonu se v poučenih krogih izjavlja, da so se načelno že sporazumeli o konferenci zahodnih zunanjih ministrov, ki naj bi bila 15 decembra. Britanski zunanji mi-rister Se!wyn Lloyd pa je danes v spodnji zbornici izjavil, da sedaj še proučujejo sovjetsko noto o Berlinu in da se zahodni zavezniki med seboj posvetujejo. Na vprašanje, ali bi britanska vlada sprejela vzhodnonemške oblasti kot «agente sovjetske vlade#, je Lloyd izjavil: «za nas je sovjetska vlada odgovorna za izvajanje šti-ristran-kih sporazumov o Berlinu. Kolikor osebe, ki jih imenujejo oblasti Vzhodne Nemčije, opravljajo manjše tehnične funkcije na naših prometnih poteh za Berlin, se lahko reče da sprejemamo te osebe kot agente sovjetske vlade, toda glavne funkcije nadzorstva nad temi prometnimi potmi vršijo sedaj sovjetski funkcionarji.# V Bonnu poudarjajo, da sedaj ne gre več zato, da bi dobili podporo treh zahodnih držav glede Berlina, pač pa da se na konferenci sporazumejo o novih pobudah v zvezi s splošnimi vprašanji nemške združitve. Ameriški državni tajnik Dulles, ki se je včeraj razgovarjal z Eisenho-werjem, je izročil časnikar-jem izjavo, v kateri je rečeno, da je Eisenhower ponovil odločenost ameriške vlade, da ne bo dala nobene take pobude in da ne bo prevzela nobene obveznosti, ki bi pomenila. da se ZDA odpovedo odgovornosti. ši so jo prevzele skupno z Veliko Britanijo in Francijo glede Berlina. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes na vprašanje, ali obstaja možnost sklicanja konference, na kateri bi zunanji ministri ZDA, Velike Britanije. Francije in SZ proučevali berlinsko vprašanje, odgovoril, da gre za »zadevo, ki spada še med domneve#. Pripomnil je, da mu ni nič znanega, da hi bila taka konferenca predvidena v bližnii prihodnosti. V washingtonskih pooblaščenih krogih ne izključuiejo možnosti take konference. Ce pa bi jo sklicali, ne bi to bilo pred tremi meseci Nekateri ameriški funkcionarji izjavljajo, da je Hruščev s svojimi novimi predlogi odprl možnost, da se v prihodnjih mesecih začne izmenjava pogledov med Vzhodom in Zahodom o nemškem vprašanju. Neki funkcionar je izjavil, da je sovjetski predlog, »ki je sam na sebi sicer nesprejemljiv, odprl vrata za pogajanja#. Sovjetska nota je zadevo pogajanj o sklicaniu konference najvišjih spravila spet z mrtve točke. Tudi današnji «New York Times# objavlja članek Jamesa Restona, ki pravi, da se ZDA pripravljajo na začetek pogajanj, najprej s svojimi zavezniki in nato s Sovjetsko zvezo o prihodnosti Nemčije ter o varnosti Zahodne in Vzhodne Evrope. Zahoanonemški poslanik v Moskvi Kroll se je sinoči iz Bonna vrnil v Moskvo. Medtem javljajo, da bo Adenauer v četrtek obiskal Berlin, kjer bo imel govor, v katerem bo ponovil stališče svoje vlade. Danes se je Adenauer razgovarjal z voditelji parlamentarnih skupin. Med temi je bil tudi voditelj socialdemokratske stranke Oilenhauer. Avstrijski podtajnik v zunanjem ministrstvu Bruno Kreisky pa je danes na tiskovni konferenci v Berlinu izjavil, da je kancler Raab mnenja, da bi Avstrija lahko prevzela vlogo posredovalca v nemškem vprašanju, če bi jo za to zaprosili in če bi to sprejeli obe strani. Poročilo o razgovorih šaha v Riniu RIM, 1. — Iranski šah jo danes zaključil uraden obisk v Daliji in je nato odpotoval v Milan. Se prej ga je siprejel tud. papež. O razgovorih, ki jih je šah imel v Rimu z italijanskimi predstavniki, so objavili uradno poročilo, ki pravi, da so proučili vprašanja, ki se še posebno tičejo Bližnjega in Srednjega vzhoda in Sredozemlja. V poročilu je rečeno, da obe državi zaradi svojega zemljepisnega položaja «lah'ko konkretno prispevata, zato da narodi tega področja zagotovijo svojo neodvisnost, gospodarski in socialni razvoj in višjo življenjsko raven#. V ta namen bosta obe državi še dalje ravnali po načelih sodelovanja, ki' jih označuje listina OZN in ki so najboljše jamstvo zn ohranitev m;ru. Zato bosta obe državi v stalnem stiku in se bosta posvetovali o najvažnejših vprašanjih. Kar se tiče gospodarskih odnosov sta obe državi ugotovili njih stalni razvoj. Naslanjajoč se na načela, ki so lansko leto privedla do sporazuma glede petroleja, izrekata obe vladi upanje, da bosta še bolj razvijali svoje sodelovanje. O kulturnem sporazumu, ki je bil podpisan 29. novembra, pa izrekata obe vladi željo, naj bi kulturni odnosi med o-bema državama postali vedno tesnejši. Sklenjeno je bilo, povečati možnosti za iranske študente, da posečajo višje šole v Italiji, zlasti tehmčne. Ob izmeniavi obiskov obeh ministrov za poljedelstvo, se bodo začeli razgovori, da se v Iranu ustanovijo kmetiisko-gospodnrske šole in študijski centri za agrarno mehaniko. Napredovanje v Ženevi ŽENEVA, 1. — Na današnji •eji o pfekinitvi jedrskih poizkusov so nadaljevali razgovore o načrtih ŠZ in ZDA. Razgovori so se zlasti nadaljevali o spremenjenem sovjetskem načrtu, o prvi točki a-nieriškega načrta za prekinitev poizkusov in o nadzorstvu ter o izjavi sovjetske vlade. Kakor je izjavil danes sovjetski delegat, je bila današnja seja zelo plodna. Domneva se, da se je razjasnilo stališče ene in druge strani glede učinkovite pogodbe o ustavit-v: jedvsKih poizkusov. Prihodnja seja bo jutri. Ameriški delegat Ormsby-Gore, ki se je vrnil iz Londona v Ženevo, je izjavil, da so na ženevskih pogajanjih rapre Jcvali. ;n sicer hitreje kakor je bilo upati. V Ženevi prevladuje mnenje, da je Konferenca sedaj prešla v novo konstruktivno fazo. Kar se tiče razgovorov o preprečitvi iznenadmh napadov, pa ni opažati večjega napredovanja, ker so še precejšnja nasprotja glede bistvenih vprašanj. Zatrjuje se, da so zahodni strokovnjaki danes zavrnili predloge, ki jih je sporočil v petek češkoslovaški delegat. Konferenca .šestih v Ženevi ŽENEVA, 1. — Danes se je začela konferenca šestih držav OEEC, ki niso članice skupnega tržišča (Velika Britanija, Avstrija Švica, Švedska, Norveška in Danska). V glavnem so sklenili, da te države ne bodo privolile v dvostranska pogajanja z državami članicami skupnega tržišča za začasno rešitev trgovinskih odnosov. Te države menijo da je treba sodelovanje med šestimi državami članicami skupnega tržišča in ostalimi enajstimi članicami OEEC iskati izključno v večstranski formuli povezave teh sedemnajstih držav. Na konferenci sodeluje tudi Portugalska, medtem ko Turčijo, Grčijo, Islandijo in Irsko zastopa predsednik odbora evropskih držav. Vreme včeraj- N»jni*ja temperatura 8,4, najvišja 10,5, ob 17. url 8,2, zračni tlak 1015, raste, veter vzhodnik 22 ton, vlaga 60 odst., nebo 1 desetino pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK 2. decembra Pavlina, Nataša Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 16.23 Dolžina dneva 8.58. Luna vzide ob 22.29 in zatone ob u » Jutri, SREDA. 3. decembra Frančišek Ks., Branko Zaradi nepopustljivosti Zveze bolnišnic Popolnoma uspela Slavka bolniških uslužbencev StavKa pomorščaKov FINMAREje prenehala in bodo ladje,Ki so bile ustavljene v pristanišču, danes odplule Kakor je bilo napovedano, se je včeraj ob 6. začela stavka uslužbencev bolnišnic v Trstu, kakor po vsej Italiji. Stavka bo trajala 72 ur in so jo napovedale vse sindikalne organizacije zaradi trmastega stališča ustanove FIARO in prekinitve zadevjtib pogajanj na ministrstvu za delo. Po podatkih sindikalnih organizacij so sc nameščenci bolnišnic že prvi dan stoodstotno udeležili stavke po navodilih svojih strokovnih organizacij. Včeraj se je udeležilo stavke približno 300 nameščencev glavne bolnišnice, bolnice pri Madgaleni, klinike dojenčkov in otroške bolnišnice Burlo Garofolo; danes pa se bo to število še povečalo ker se bo stavka še bolj zaostrila in bo zajela tudi uslužbence, ki so bili včeraj oproščeni stavke. Pokrajinsko tajništvo zveze uslužbencev bolnišnic CGIL poudarja, da za stavko in nevšečnosti, ki jih zaradi tega ima občinstvo, nosi vso odgovornost uprava bolnišnic, saj bi lahko to preprečila, če bi dala svojim uslužbencem «una tantum« pol mesečne plače na račun poviškov, za katere se pogajajo. Včeraj je vodstvo bolnišnic končno odgovorilo na pismo omenjenega tajništva in kratkomalo zavrnilo vse zahteve sindikatov. Javnost opozarjamo, da bodo zaradi stavke samo še danes dovoljeni obiski bolnikom od 13. do 14., ker bodo jutri stavkali vsi vratarji in bodo zaradi tega odpadli obiski, Le svojci hudo bolnih bodo z belo propustnico lahko prišli na obisk. Stavka se bo torej zaključila v četrtek ob 6. V glavni bolnišnici bo stavkalo vse upravno osebje razen anagrafskega uradniku; postrežno osebje in snažilke bodo imeli praznični delovni u nik. Poleg tega bodo stavkali tudi nameščenci menze, pralnice in garderobe. Ista pravila veljajo za bolnišnico pri Magdaleni, razen o-sebja pri dezinfekciji; za kliniko dojenčkov, razen osebja pri distribuciji mleka; za bolnišnico Burlo C arofolo, razen vratarjev, ki so sploh oproščeni stavke, meu‘em ko bo danes in jutri stavkalo le polovica strežnic. Tudi včeraj re je nadaljevala stavka pomorščakov, ker «be stranki vztrajata na svojem stališču. Zaradi stavke po. morščakov so v tržaškem pristanišču obtičale te dni ladje «Chio;'gia», «Barletta» in «San Marco«. včeraj pa ladja «A-stra«, ki bi morala odpluti v Afriko. Vse te ladje pripadajo družbi «Adriatica». Posadka ladje «Messapia» ki je včeraj priplula v tržaško pristanišče, se je ';udi pridružila stavki, tako je zaradi stavke zdaj u-stavljenih v tržaškem pristanišču pet ladij. Medtem je e-notni sindikalni akcijski odbor konitega ravnanja pomorskih oblasti, ki so prepovedale sindikalnim piedstavnikom vstop v pristanišče. Včeraj so se po mestu razširile govorice, da krajevne u-prave pomorskih družb nameravajo prekiniti dobavo hrane stavkajočim posadkam, toda pozneje se je ugotovilo, da so te govorice neutemeljene. Poleg tega pa je treba omeniti še, da v Trstu ni prišlo do nobenega upravnega ukrepa v odgovor na stavko pomorščakov. V nekaterih drugih italijanskih pristaniščih, kakor na pri mer v Genovi, sta plovni družbi «Italia» in «Lloyd Triesti-no» kot maščevanje nad stavkajočimi pomorščaki vzeli iz prometa ladji »Usodimare« in «Piave». Zaradi tega in zaradi prepovedi sindikalnim predstavnikom, da bi prišli v stik s stavkajočimi pomorščaki, je skupina komunističnih poslancev vložila na ministrstvo za trgovinsko mornarico, ministrstvo za notranje udeležbe in ministrstvo za notranje zadeve nujno interpelacijo. Minister za trgovinsko mornarico Spaiaro je včeraj ob 17.30 sklical sestanek s predstavniki sindikatov pomorščakov. Ob 20,50 uri, ko se je sestanek končal, so sindikati in ministrstvo objavili poročilo o doseženem sporazumu in o sklepu, da se stavka konča ter da se pomorščaki vseh ladij FINMARE vrnejo danes na delo. Omenjene ladje so zato sinoči še ostale v pristanišču in bodo odplule danes. Sindikalna akcija pa se bo nadaljevala proti zasebnim brodarjem Debatni večer v Društvu slovenskih umetnikov Včeraj zvečer je prof. dr. Josip Tavčar govoril o kulturnih vprašanjih tržaških Slovencev. Njegova izvajanja so se dotaknila nekaterih zelo kočljivih točk, ko je skušal najti odgovor na vprašanje, zakaj■ velika razdalja med ljudstvom in umetnostjo. Dolga in živahna debata je dala nekatere odgovore, obenem pa je pokazala potrebo, da se o marsičem diskutira. Končno pa bo treba priti do konkretnih sklepov, da ne bi ostalo vedno vse samo pri besedah. ««_— Pobuda Ljudske knjižnice pri Sv. Jakobu ^Srečanja s čitatclji» Ljudska knjižinica pri Sv. Jakobu je skupno z bibliografsko superintendanco sklenila, da bo prirejala večere, na katerih bodo orisali čitateljem knjižno bogastvo, s katerim razpolaga knjižnica. Večeri se V odgovor na izjave člana upravnega odbora Delavskih zadrug Nerea Stopperja je pokrajinsko tajništvo Zveze trgovskih uslužbencev CGIL te dni objavilo širše poročilo, v katerem navaja razna dejstva, ki potrjujejo zaskrbljenost u-službencev Delavskih zadrug m sindikalnih organizacij glede nadaljnjega obstoja te zadružne ustanove. Poleg te^a omenjeno poročilo poudarja da je poslanec Vidali pred dnevi predložil ministrstvu za delo vprašanje o zadevi Delav. skih zadrug na podlagi podatkov, ki mu jih je dala delegacija uslužbencev Delavskih zadrug in sindikalnih predstavnikov, ki so za te podatke izvedeli pri pogajanjih na u-radu za delo. Omenjeno tajništvo izjavlja, da je izročilo poslancu Vidali-ju spomenico, v kateri so o-pisane razvojne stopnje vprašanja Delavskih zadrug, oziroma postopno krčenje njihovih obratov v zadnjih petih letih. , Julija 1953. leta je prejšnja uprava zadrug likvidirala pro. dajo vin in je sklenila zadevno pogodbo s «Federconsorzi» za ustanovitev podjetja «Cen-tralvino«, pri katerem imajo Delavske zadruge manjšino delnic. Tedaj so bili odpuščeni včeraj protestiral zaradi neza- razpolaga knjižnica. Večen se uslužbenci tega oddelka za- ........................................... Kongres PSW se bo nadaljeval v nedeljo Soglasno sprejeta resolucija o statutu avtonomne dežele Soglasnost tudi glede zahteve po zastopstvu za Trst v senatu - Vse tri struje so predložile vsaka svojo resolucijo glede splošne politike stranke imenujejo ((srečanja s čitate-lji» in na njih bodo skušali opozarjati čitatelje na razna kulturna vprašanja, ki jih obravnavajo knjige, ki so v zalogi. Po drugi sitrani pa se bodo tudi knjižničarji seznanjali s kulturnimi željami in potrebami občinstva. Ta srečanja bo koordiniral prof. Giovanni Bruggeri in na sporedu bodo poleg malih bibliografskih razstav s komentarji tudi recenzije aktualnih knjig, debate in razgovori s čitatelji. Prvo takšno srečanje je bilo sinoči ob 20.30. Ker pa je bil prof. Bruggeri zaradi bor lezni odsoten, ga je nadome-stoval prof. Grise, ki je na kratko poudaril pomen umetnostnih knjig in zbink reprodukcij velikih umetnikov, nakar je sledila živahna diskusija, ki je pokazala precejšnje razlike mnenj glede dojemanja umetnosti sploh. »Srečanja« bodo vsak teden ob pone-deljskih in se jih poleg či-ta-teljev lahko udeležijo vsi, kii jih stvar zanima. iifliiiiHiiilliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiui Odgovor Zveze trg. uslužbencev CGIL Stopperju Ukinitev številnih oddelkov in trgovin Delavskih zadrug’ V zasebno upravo so dali med drugim 13 mesnic, pred leti pa so predali dobavo vina podjetju «CentraIvino» V nedeljo je bila v prostorih prosvetnega društva «Prosek-Kontoveln razstava slovenskih knjig, ki si jo je ogledalo mnogo Prosečanov in Kontovelcev. Kot običajno je bila odprta tudi knjižnica in ob tej priliki se je prijavilo tudi nekaj novih izposojevalcev. Proti pričakovanju se v nedeljo ni zaključil kongres PSDI in so ga odložili na prihodnjo nedeljo, ko bodo razpravljali o zaključnih resolucijah in izvolili novo vodstvo. Do tega je prišlo predvsem zaradi .številnih vprašanj, s katerimi so se ukvarjali v nedeljo predstavniki stranke in zlasti glede vseh konkretnih tržaških gospodarskih in u-pravnih vprašanj. V tej zvezi je najbolj zanimivo stališče lokalne PSDI do avtonomne dežele, glede česar je poročal prof. ccuiftrer ki je ob zaključku pre.nal resolucijo, v kateri se pooblašča novo pokrajinsko vodstvo, da se zavzame pri svojih ccntial-nih organih in da stopi v stik z drugimi političnimi skupinami »demokratične lev’ce» zato, da bo statut avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina, katerega sedaj pripravljajo, temeljil na naslednjih osnovah; 1. Decentralizacija deželne oblasti, kar bo omogočilo, da se ločeno razpravlja o osnovnih vprašanjih Tržaškega o-zemlja in Furlanije. 2. Tržaškim organom je treba dodeliti normativno in upravno oblast ne samo za vprašanja, ki so našteta v členu 117 ustave in ki le v manjši meri zanimajo naše mesto temveč tudi glede vprašanj, ki jih predvidevata člena 116 in 117, in to za one stvari, ki so življenjskega pomena za obstoj in raz. voj mednarodnega pristanišča, kot je to Trst. 3. Državno nadzorstvo nad legitimnostjo deželnih ukrepov v mejah ki jih predvideva ustava, kot se to dogaja že pri drugih deželah. 4. Za deželne finance je treba dodeliti pomembni del neposrednih in posrednih državnih davkov. 5. Volilni sistem mora biti sorazmeren s številom prebivalcev in ne sme vsebovati nedemokratičnih popravkov v korist te ali druge pokrajine. To resolucijo so sprejeli soglasno, kot tudi naslednjo re- solucijo, da bi' Trst imel člm-prej zastopstvo tudi v senatu, in to na osnovi ustavnega zakona, ki bi predvideval izvolitev treh senatorjev v enem okrožju. Ob zaključku nedeljskega zasedanja so predložili tri resolucije. Dokaj polemična je resolucija «avtonom;stcv», ki odgovarja stališču, ki -ga v splošno italijanskem merilu zagovarja Matteotti in katero je predložil prof. Dulci. Drugo resolucijo je predložil sedanji tajnik prof. Lonza in v njej se zagovarja sodelovanje s KD, vendar pod pogojem, da se prekine z «negibnostjo». Končno je De Gioia predložil resolucijo Saragatove skupine, kjer dajejo polno podporo dvostrankarski vladi in tudi podpirajo rešitev, do katere je prišlo v občinskem odboru v Trstu. Nesreča ne počiva Sinoči ob 19.05 so na ortopedski oddelek glavne bolnišnice sprejeli s prognozo okrevanja v 10 ali 60 dneh 86 let. staro Giuseppino Nitsche iz Ul. Piccardi 20, kateri so zdravniki ugotovili, da ima poškodovan ali celo zlomljen desni kolk. Njena 62 let stara nečakinja Irma Nitsche por. Corbatto, ki jo je spremila z avtom RK v bolnišnico, je povedala da se je teta pred štirimi dnevi neiodno obrnila, ko je pospravljala svojo posteljo in pri tem zadobila omenjeno poškodbo. « »------ Prometna nesreča Sinoči ob 19.10 je prišlo v Miramarskem drevoredu do prometne nesreče, katere žrtev sta postala 17 let stara lo-landa Spolverato iz Ul. Udi-ne 38 in dve leti starejši Mario Taucer iz Ul. Manzoni 8. Taucer je namreč peljal lo lando proti Barkovljam, ko je z motornim kolesom zašel na droben gramoz, s katerim je bilo posuto cestišče, tako da je izgubil oblast nad vozilom in skupna z Iolando padel. Medtem ko so Spolveratovo odpeljali v bolnišnico z avtom RK, kjer so jo sprejeli na I. kirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu ali celo v 20 dneh, saj je imela več ran in udarcev, je Taucer prišel v bolnišnico šam, vendar so mu tu samo obve-zšli nekaj manjših ran in ga nato s priporočilom enotedenskega počitka poslali domov. Prijavljeni tatvini Včeraj je 24 let stari Carlo Berni iz Čampi Elisi 39 prijavil policijskemu komisariatu v Ul. Caprin da so mu neznanci odnesli plašč z ovratno ruto, ki ga je pustil v baru Ljudskega doma v Ul. Madon-nina. Berni je dejal, da ima zaradi tega 19.000 lir škode. Tatvino listnice s 7000 lirami pa je prijavil Francesco Gašperlini iz Sesljana 33, ki se je mudil na stadionu «1. maj«. Slekel je hlače in jih pustil v slačilnici, toda ko je prišel nazaj, listnice ni bilo več. Policija je uvedla preiskavo. «» ------- Podlegla poškodbam Predsinočnjim je na ortopedskem oddelku preminila 90 let stara Ana Geržina iz Ul. Moreri 44, ki je pred 10 dnevi padla v svojem stanovanju in si zlomila stegnenico leve noge. V bolnišnici so bili zdravniki mnenja, da bo okrevala v treh mesecih, a so nastopile komplikacije in Gerži-nova je umrla. ZAPRTA CESTA Zaradi del na cestišču Ul Oriani bo Ul Vasari na del i med ulicama Oriani in Parim zaprta za promet z vozili od 2. decembra dalje. drug in so jih le delno ponovno sprejeli v službo pri podjetju «Centralvino». Ob tej priliki so Delavske zadruge dale v najem podjetju «Cen-tralvino« svoje naprave (kleti itd.). Nekaj podobnega so nato hoteli napraviti z oddelkom za prodajo sira, mesnih izdelkov in olja, toda ta poskus so preprečili sindikati. V prvih mesecih preteklega leta so sedanji upravniki zadrug hoteli zapreti pekarno. Temu načrtu so se sindikalne organizacije uprle; posledica pa je bila ustanovitev zadruge pekov ki jo sestavljajo bivši uslužbenci in ki ima v najemu naprave za peko kruha, ki ga prodajajo zadružne trgovine. Med Delavskimi zadrugami in zadrugo pekov je sklenjena redna pogodba, tako za najemnino naprav, kot za dobavo kruha po tržni ceni. Letos j,e upravni odbor oddal v zasebno upravo bivšim uslužbencem in nekaterim tujim osebam 13 izmed 14 mesnic in je sklenil z novimi u-pravniki redne pogodbe. Pri tem pa je tudi opustil dobavo mesa mesnicam, ki jih je dal v najem. Na sestanku 27. oktobra na uradu za delo je ravnatelj u-pravnega odbora Delavskih zadrug dr. Petrini izjavil, da ima upravni odbor za primerno oddati zasebnikom prevoz, in to zaradi velikih stroškov, ki jih terja ta služba. Glede tega je dr. Petrini izjavil, da je vodstvo podjetja imelo že stike z zasebnimi prevozniškimi podjetji, katerih predstavniki so izjavili, da bodo prevažali blago kar zdaj opravljajo težaki spedicijskega oddelka. Jasno je torej, da namerava uprava zadrug ukiniti avtopark in dober del spedicijskega oddelka. Mizarno so skrčili od 6 na 2 enoti, torej na eno tretjino produktivnega potenciala, ki je bil v začetku tega leta. Na prej omenjenem sestanku je dr. Petrini tudi izjavil, da namerava upravni odbor oddati v družinsko upravo vse trgovine z jestvinami, ki i-majo mesečno manj kot 1,8 do 2 milijona lir inkasa. Na zahtevo sindikalnih predstavnikov je dr. Petrini obširno obrazložil, kako namerava urediti to zadevo in je poudaril, da je omenjena vsota meseč- iiiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiitiMiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiHMiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiliiiiioniiiiniillii Zborovanje sindikalistov Za ustanovitev enotne zdravstvene službe Kazen tega je treba izboljšati ustroj socialnega zavarovanja za vse panoge nega inkasa skrajna mera, na podlagi katere bi prišlo do družinske uprave trgovin. Na podlagi podatkov, ki so jih zbrale sindikalne organizacije, je več kot 80 odst. trgovin, ki imajo mesečni inkaso izpod 1,8 do 2 milijona lir. To pomeni, da bi sedanje vodstvo Delavskih zadrug oddalo v družinsko upravo več kot 80 odst. trgovin. Pri tem pa je treba poudariti, da bi na podlagi čl. 77 vsedržavne delovne pogodbe, s katerim bi uredili vprašanje družinske uprave trgovin, poleg upravnika in članov njegove družine jahko bil zaposlen v vseh trgovinah samo po en vajenec in to pod 17 let starosti. Jasno je, da bi na ta način prišlo do odpusta vseh podrejenih uslužbencev trgovin, razen upravnika in mladoletnega vajenca. Ce so upravniki Delavskih zadrug zdaj morda spremenili svoje načrte o krčenju o-bratov Delavskih zadrug, bi bilo treba to pripisati izključno energični sindikalni akciji prizadetih uslužbencev in posredovanju poslanca Vidalija. Tudi prihod inšpektorja ministrstva za delo je pasledica te akcije, vsekakor pa ostanejo še prej omenjene izjave dr. Petrinija na uradu za delo. «»------- Hotel je ukrasti motor pa so ga pri tem zasačili Včeraj okoli 18. ure so agenti policijskega komisariata v Ul. Caprin opazili nekega mladeniča, ki se je sumljivo vrtel okoli motornega kolesa MV na Ul. T. Luciani. Agentom se je čudno zdelo, zakaj se mladenič tako kradoma ozira okoli sebe, in ko je potem poskušal motor prižgati, da bi se z njim odpeljal se je eden od a-gentov približal in ga hotel vprašati, če je motor njegov. Mladenič, ki so ga kasneje identificirali za 16-letnega Francesca G., pa je začel bežati, potem pa, ko so ga dohiteli, je priznal, da je hotel motor ukrasti. Motor je last 23 let starega Tullia Bernar-dinija, ki ga je pustil na cesti in ki prav gotovo ni slutil da bi lahko postal plen mladega nepridiprava, ki so ga aretirali in prijavili sodnim oblastem pod obtožbo tatvine. Skupščina delavcev ladjedelnice Sv. Justa Delavci ne bodo delali dokler ne dobijo plače Delegacija pri dr. Caponu, ki je izjavil, da se oblasti ne morejo vmešavati v stvar Včeraj dopoldne je bilo na sindikalnem sedežu v Ul. Du-ca D’Aosta enotno zborovanje delavcev ladjedelnice Sv. Justa, ki niso še dobili svojih prejemkov za pretekli teden, medtem ko morajo uradniki dobiti še zadnjo plačo. Sindikalni predstavniki so poročali delavcem o razvoju dogodkov in razmerah v podjetju ter poudarili, da delodajalec ni še plačal delavcev, kij ud zagotovilom, da bo zadevo uredil. Zaradi tega so se razmere v podjetju še bolj zaostrile. Spričo vsega tega je skupščina sklenila, da delavci ne bodo delali, dokler ne bodo dobili svoje plače. Nato so delavci odšli na Trg Unita, od koder je njihova delegacija cdšla k dr. Caponu in ponovno zahtevala, naj oblasti posredujejo v tej zadevi, da bo nad 300 delavcev dobivalo vsaj redno svoje prejemke in da jim bo zagotovljena nadaljnja zaposlitev. Dr. Cajx>n je kot običajno izjavil, da se vladne oblasti ne morejo vtikati v zadeve zasebnega podjetja. Res je, da gre za zasebno podjetje, toda poudariti je treba, da gre za' vprašanje 300 delavskih družin in za podjetje, ki lahko ima precejšnjo vlogo v tržaškem gospodarstvu. Zaradi tega bi bilo koristno in zelo potrebno, da bi pristojni organi posegli vmes in rešili, kar se še da rešiti; saj star pregovor pravi, da po toči ne pomaga zvoniti. «»------- Predavanje KPI pri Sv. Jakobu Komunistična občinska svetovalka Jole Deferri bo jutri ob 15.30 predavala v dvorani v Ul. Zenone 10 o temi: «Ka-ko znižati cene in zmanjšati življenjske stroške v Trstu«. Prebivalstvo in zlasti gospodinje so vabljene, da se udeležijo zanimivega predavanja. «»----------------- Prof. Gregoretti odpotoval v Rim Danes bo v Rimu pričela proučevati vladni načrt statuta za deželno upravo Furlanija-Julijska krajina komisija za ustavna vprašanja. V tej zvezi je odpotoval včeraj v Rim predsednik pokrajinske u-prave prof. Gregoretti, tako da ne bo predsedoval današnji seji pokrajinskega sveta. «»------ Sestanek pekov v Miljah in Križu Jutri ob 9,30 bo v Miljah na sindikalnem sedežu sestanek tamkajšnje zveze pekovskih delavcev, v četrtek pa bo tak sestanek v Križu, in sicer ob 18. uri. Razpravljali bodo o krajevnih razmerah te stroke, o organizacijskih vprašanjih ter o delitvi članskih izkaznic za prihodnje leto. *»---------- PROBLEM BENCINA Vidalijevo vprašanje ministru za finance Poslanec Vidali je pismeno vprašal ministra za finance in predsednika ministrskega sveta za to, da bi zvedel, kakšne aiiMitiniiniiiiiiiiiiititiiiitiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniin,,,!,,,,,,,,!,!,,!,,,,, ukrepe nameravajo uvesti, da bi se v redu izvajal člen 38 videmskega sporazuma o oseb. nem obmejnem prometu. V intervenciji se citira 38. člen in ugotavlja, da carina v številnih primerih zahteva plačilo carine za bencin, ki je v bencinskem tanku in da proti avtomobilistom, ki nočejo takoj plačati, upravno postopajo. Zadeva je še toliko bolj čudna, ker postopajo samo proti nekaterim. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATiCOl SLOVENSKI TABORNIKI vabijo na zabavni večer s plesom 6. dec. veselo miklavže-vanje od 21. do 4. ure na stadionu »Prvi maj« Rezerviranje miz in prodaja vstopnic od danes dalje v Tržaški knjigarni, tel. 61-792. Sprejemanje daril od 4. do 6. t. m. do 19. ure v Tržaški knjigarni in od 20. ure dalje na stadionu »Prvi maj«. Dijaška Matica v Trstu bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo 14. decembra 1958 ob 9. uri v Ul Roma 15. V soboto 29. novembra t. I. sta se v Sovodnjah pri Novi Gorici poročila gospodična Erika Pojav-nik, dipl. tolmačica iz Trsta in gospod inženir Beno Zupančič iz Ljubljane. Novop oročencema želijo sorodniki, prijatelji in znanci ob vstopu v zakonsko življenje o-bilo sreče. \ RAD« O ) TOREK, 2. cecembra 1951 HADIO TRST A 7.00 Jutranja glaaba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod in... Potovanje po Italiji, turistični razgledi Maria Adriana Bernoni-ja; 12 10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Z začarane police: Zora Bole: »Moj iastni jaz«; 18.10 Koncert Slovenske filharmonije, dirigiral ta; Bogo Leskovic in Lovro Malačič, sodeluje violinist solist Karlo Rupel — Zvonimir Ciglič; Obrežje plesalk; Blaž Arnič: Koncert za violino in orkester; 19.05 Utrinki iz znanosti in tehnike; 19 25 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Madžarske in balkanske ciganske melodije; 21.00 Obletnica tedna: ttGiovanni Lorenzo Berni-ni, 360-letnica rojstva«; 21.20 O-pernii odlomki; 22.00 Umetnost in življenje: »Spomin na Expo 1958»; 22.15 Bach: Suita št. 3 v C-du-ru za violončelo; 22.40 Poje kvintet Niko Štritof; 23.00 Ansambel Ben-ny Goodman; 23.30 Polnočna glasba. OD VČERAJ DO DANES V nedeljo dopoldne je bilo na sindikalnem sedežu v Ulici pondares zborovanje, katerega so se udeležili sindikalni voditelji Deiavske zbornice CGIL, člani notianjih komisij in sindikalni aktivisti, ki so razpravljali o vprašanju izboljšanja uslug socialnega zavarovanja in ustanovitve enotne vsedržavne zdravstvene službe. Po kratkem zadevnem referatu o naporih in predlogih Vsedržavne zveze dela CGIL se je razvila zanimiva diskusija, katere se je udeležilo veliko število prisotnih sindikalistov. Iz poročila in diskusije je bilo razvidno, da je nujno potrebno izboljšati ustroj socialnega zavarovanja in sanitarne službe tako glede gmotne strani kot predpisov glede bolo-vanja, zdravil, zdravstvene pomoči in oskrbe, nezgod na delu itd. Za uresničitev teh zahtev pa je potrebno, da se razne dosedanje ustanove združijo ker hi tako odpadli nepotrebni stroški in dvojniki. K zadevi se bomo povrnili z obširnejšim člankom. «»------- Nevarna igra z raketo Včeraj popoldne so na I. kirurški oddelek sprejeli 14 let starega Ernesta Amodia iz Ul. Rosseti 93 kateremu so zdravniki ugotovili več ran po telesu in na rokah opekline I. stopnje. Amodia je v bolnišnico spremil njegov 22 let stari brat Giuliano, ki je povedal, da je Ernesto sam napravil neke vrste raketo in jo je hotel na dvorišču hiše, kjer stanujejo, prižgati. Ko je po rijej u-daril s kamnom, je raketa eksplodirala in ga ranila, tako da se bo moral zdraviti 15 do 20 dni. K«------- PREMESTITEV POSTNIH URADOV PRI SV. JAKOBU 4. decembra se poštni urad pri Sv. Jakobu (podružnica št. 12) preseli v Ul. Rivalta št. 7. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 30. novembra in 1. decembra 1958 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo Je 17 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: tolmač At-tilio Stellon in babica Nida Antonia De Mont e, sprevodnik Bruno Manzučto in gospodinja Lu-ortzia Clvita-n, zidar Gerardo Paolicelli in šivilja Carla Maier, občinski nameščenec Rodolfo Rebuli in gospodinja Regina Batan, finančni stražar Giovanni Pap-polla in gospodinja Onorina Bea-covi-oh, delavec Antonio Forna-siero In gospodinja Egtdia Bembl. UMRLI SO: 85-letna Ada Nigris vd Nigris, 56-letni Vitžorio Ca-ir.rllo Voivoda, 68-letni Giuseppe Oliva, 53-letna Alba Manerln, 72-letni Giaeomo Dambrosi, 85-letna Maria Lukač vd. Kenpan, 61-let-na Giovanna Delise por. Costan-zo, 74-1 etnl Angelo Rosina, 83-letna Amelia Ballatoen, 59-letnl Giongio Kumar, 72-letni Antonio Soesi, 74-letni Domenico Capurso, 56-letni Ernesto Gonnt, 23-letna Maria Doronzo por. Dipalo, 71-letni Giuseppe Boschln. 90-letna Arma Geržina, Euro Clai Ferri, star 2 dni NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru Biaaoletto, Ul. Roma 15; Man- zeni, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Com-b! 19; dr. Miami, Barkovlje in Nicoli v Skednju (daIIOVI IN PKIšPKVKlj V spomin pokojnega profesorja Ferruocia Jakomina daruje skupina slovenskih profesorjev 10.000 lir za Dijaško Matico, Valute Milan Kun Zlati funt 5.850.— 6.150,— Marengo 4.450,— 4 600,— Dolar . . 623,— 627 — Frank franc. 133.— 136 — Frank tvicar 144.— 146,— Steriing 1.725.— 1.750,— Dinar 72.— 76 — Sl-line 23.60 24 — Zlato . . : . 706,— 708,— Zah. n. marka 148.— 149 — Včerajšnje cene na trgu na (Vse blago prodano skupaj Vrsta blaga pomaranče prve vrste pomaranče druge vrste limone .... mandarini prve vrste mandarini druge vrste kaki ..... jabolka prve vrste jabolka druge vrste . hruške prve vrste hruške druge vrste zelje................... ohrovt . . . . cvetača z listi cvetača brez listov likorija .... čebula .... Koromač .... razna solata . t krompir . . ; . paradižnik .... radič................... -špinača ..... rdeči radič ... debelo s taro) . s 127 150 138 58 81 65 # 9 88 115 104 • 173 • 69 138 115 • 29 52 41 S # «9 127 92 ► 22 58 35 t 69 138 92 ■9 35 58 52 t 29 58 35 18 46 23 > 41 69 46 46 69 63 35 58 52 29 41 35 l • 18 52 46 s 60 240 120 , 25 49 34 , 81 150 115 « 180 576 240 , . 80 144 96 • » 56 288 156 RADIO TRST 11.30 Simfonične suite; 12.10 Tretja stran; 16.30 Pesmi in proza v tržaškem narečju; 16.45 Nastopa ansambel Vallisneri; 17.40 Igra orkester Casamassima; 21.00 Gribojedov: »Gorje pametnemu«. II. PROGRAM 9.30 Popevke; 15.15 Igra orkester Calvi; 16.00 Tretja stran; 17.00 Festival festivalov; 19.00 Ljudska univerza; 20.30 Glasbeni variete; 21.00 Mike Bongiorno predstavlja: «11 gonfalone«. HADIO KOPKH Poročila v slov.; 7.30, 13 30, 15.00. Poročila v italijanščini: 12.30, 17.15 19.15. 22.30 5.00-6.15 in 7.00-7 15 Prenos RL; J.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Giasba po željah; 13.40 Kmetijska univerza- 13.50 Odlomki iz oper; 14.20 Sola in življenje: «V študijih slovenske televizije«; 14.40 Lahka glasba; 15.20 Z narodno pesmijo in plesom po domovini; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.30 Od melodije do melodije; 19.00 15 minut z orkestrom Glenn Miller; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.40 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327,1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročila; 5.00, 6.00, 7.00. 8,00. 10.00. 13.00, 15.00 17.00. 19,30, 22 00 22.55. 8.05 Pesmi narodov Jugoslavije; 8 30 Havajski napevi; 8.40 Potopisi in spomini — Simone de Beauvoir: Spomini mladega dekleta — I.; 9.00 Od arije do arije; 9 45 Andrej BI um au er igra na orglice; 10.10 Prelistajmo naš zabavni 'album; 10.45 Za dom in žene; 11.00 Majhen koncert slovenskih solističnih skladb; 11.30 Oddaja za otroke; a) Mornarček, kralj in ribič; b) Otroške pesmi Emila Adamiča in Rada Simonitija: 1200 Novi posnetki Zadovoljnih Kranjcev; 12.15 Kmetijski n-is veti; 12.25 Medigra iz studia 14. 13.30 Odlomki iz komičnih oper; 14.00 Zabaval vas bo francoski orkester Roger Roger; 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Humoreska tega tedna — F. 0’Connor: Pijanec; 16.00 Za glasbene ljubitelje; 17.10 Glasbeni motivi iz filma ((Tramvaj in hrepenenje«; 17.39 Popevke se vrstijo; 18.00 Družinski pogovori; 18.10 «Iz knjige preludijev« — V. oddaja: Aleksander Skrja-bin; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Koncert pevskega zbora »Branko Krsmeno-v.č» iz Beograda; 20.30 Radijska igra — Fred Donger: Minuta pied polnočjo; 21.15 Revija zabavne glasbe; 22.15 Mali komorni koncert; 22 40 Igrata plesna orkestra Radia Beograd in Radia L.ubljana- 23.10 Poje Frank Sinatra; 23.25 Nočni koncert orkestra Radia Ljubljana. TELEVIZIJA 14.00 - 15.10 Šolski tečaj; 17.00 Spored za otroke; 18.45 Televro-pa- 19.05 Koncert dueta Gulli-Cavallo; 19.35 Trst Itala Sveva: 20.30 Poročila; 21.00 Oddaja o Afriki; 21.30 Puccini: «11 tabar-rc»; 22.25 Oddaja o slikarstvu; 22.40. Poročila. ter in lože ter B za 8a'leri^oifja zasedba. Nadaljuje se pro^J* vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri nš spl^n0.za-htevo: »Ljudje pri <*1,”*,'tor A skupina Baseggio. Cene. se. 1000 tir, B 600 in galerija 300 ( K I N SNG v TRSTU OTVORITEV SEZONE 1958 - 59 V TRSTU DANES 2. decembra 1956 ob 20.30 v Avditoriju v Trstu ZLOČIN IN KAZEN (Prosta interpretacija v treh delih po romanu F. M. Dostojevskega) Napisal DINO -DARDI Režiser JOŽE BABIC Scenograf SVETA JOVANOVIČ Asist režije ADRIJAN RUSTJA Scenska giasba PAVLE MERKLT Prevedel dr. ANDREJ BUDAL Osebe; Rodijon Roma-novič Raskolnikov, dijak - Miha Baloh; Porfirij Petrovič, preiskovalni sodnik - Rado Nakrst; Semjon ZaharoviČ Mar-meladov, državni uradnik - Jožko Lukeš; Ra-zumihin, dijak - Julij Guštin; Arkadij Ivanovič Svidrigajlov, posestnik - Stane Starešinič; Sonja, hči Marmeladova - pocestnica - Mira Sar-dočeva; Dunja, sestra Raskolnikova - Bogdana Bratuževa; Pulherija, mati Raskolnikova - Leli Nakrstova; Nastasja, dekla - Zlata Rodoškova; Katerina Ivanovna. druga žena Marmeladova -Štefka Drolčeva; Polječ-ka in Lidočka, otroka Katerine Ivanovne - ***; Krčmar - Modest Sancin; Natakar - Silvij Kobal; Gost . Stane Raztresen; Pijanec - Josip Fišer; Kočijaž - Danilo Turk; Zdravnik . Justo Košuta: Poulična pevka z otrokoma - Nada Gabri-jelčičeva; Stražnik - Anton Požar; Čuden človek - Edvard Martinuzzi. Dogaja se v Petrogradu v letu 1865. PONOVITEV JUTRI 3. DEC. 1958 OB 20.30 V AVDITORIJU V TRSTU Veljajo gledališki kuponil Prodaja vstopnic v Trž. knjigarni, Trst, Ul sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstav v Ul. Roma 15-11. Excelsior. 15.00: »Polkovnik'", jaz«, Danny Kave, Curd retoce; 15.00: «Ugaja Prem“8^; Brigitte Bardot C. Joej8 — Cinemascope. EasUnancol Mladi i Prepovedano Nazionale.16.00. ((Morilk BeW nost«, Richard 3 odd, Drake. „ . Arcobaleno 16.00. »Starec in mor je«, S Tracy Technicolor. Supcrcinema. 16.00; trdnjavi Smith«. Robert E H. O’ Brian. Filodrammatico. 16.00: »Sabrini«« lepe noge«, M. Van Doren, Cifariello. , ,|u- Grattacieio 15.30: ((Deset irL bežni«, Clark Gable >n Cmtailo. 16.00: «Nekl naaneM. 3, Brazzi, J Fontaine, cinem scope, technicolor. „.(„«, Capitol. 16.00: »Cirkuški prm5£ D. Kaye, P. Angeli, cinem*« pe, technicolor. p»,iz«, Astra Roiano. 16.30: »Cilj P*r G. Kelly, B Laage. Aiabarda. 16.00; «Zakon. moč« £ šega«, S. Mac Laine, cinemas<-pe, technicolor. m0. Aldebaran. 16.00: »Tu je casm rilcev«, J. Gabin, D. Delorm'. Ariston. Zaprto. Aurora 16.30: «Bonjour tnstesse«, D. Kerr, Jean Seberg. Garibaldi. 15.30: «Dohna usoo G. Pec’.: in G Garson. Ideale. 16.00: «Crimen», T" phrey Bogairt, Jchn Dere • Impero. 16.30: «Bonjour tresle-Italia. 16.00; «Ogledalo na strani«, I. Desny. M. Morga"-S Milo . E. Moderno. 16.00: «Sedmi gren«, Parker, George Sanders. ir. S. Marco. 16.00: «Strah v vseii ju», Ted Cooper, Norren Savona. 16.00: »I drit-i», *. Vlale?" 16.00: »International ce«, V. Mature, Anlta„,fvrn i» Vittorio Ven*to. 16.00: «T-Jerrv v drugi fantaziji-Belvedere. 15.30: «Ciklon n? K rajbskem morju«. Te-.hn Marconi. 16.00: »Dinastija fileja«, D. Bogarde, B. M“r”st|,, Massimo. 14.30: »Veter s ^ E. \Villiams, J. Chandler. mascope, Technicolor. Novo cine. 16.00: «Vrni se waria pelj«, Claudio Villa, (FAiala. etati Odeon. 16.00: «Fra Diavolo«, P Laurel, O. Hsrdy. Radio 16.00: ((Zaročenca smrt S Koscina, Rik Battaglia- KINO V MILJAH I.uropa «Carovnica», M. Verdi: »Most na reki Kway*>. j, Holden, A. Guinness. Tec color. MALI OGLASI r t. MOTOGUZZI! Ekonomični i® O večji avtomobili. Obrabljena v0ZJj£ s predelanimi motorji, na raiFT lago! Karburatorji DeMorto, ^ lavnica za popravila. Bati S* motodiesel Cremascoli, Trst, Severo 1*.' ISCE UČENKO, krojač M*®*1'8, Trg Garibaldi 11, Tel. 90-280- Izšel Je Jadran dti U&tedM za leto I**®1 Koledarju so priložen* štiri knjige žepnega tot-mata, in sicer »Srečanje z živalmi step in Pu" ščav«, »Sin«, »Velika i»' la predstava« in »Lep° vedenje«. Cena vseh petih knji* je samo 500 lir. Najbolj boste razveselili naše malčke, ako ji®1 boste darovali za I Miklavža lepo knjigo s slika/dJ-Zato obiščite: TRŽAŠKO KNJIGARNO Trst, Ul. sv. Frančiška 2° tel. 61-792 ( OLEDA LISCA ) VERDI Jutri ob 20.30: Vincenzo Bellini: «Mese£nica». Abonma C za par- ČITATELJI! NAROČITE SE NA Primorski dnevnik za leto 1959 že sedaj in ne čakaji* novega leta. Vsak novi naročnik bo prejemal tako.lis*r! od dneva naročila <* 31. dec. 1958 — zastonj. Zraven tega dobi za n* grado še lepo slovensk knjigo ali GRAMOFO SKO PLOSCO z A -senikovimi melodijam'- NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE! Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Za Miklavža darujte koristne stvari. Velika izbira obutve Drevored XX. septembra Je izvrten vir za najlepše ČEVLJE, COPATE, «PEDULE». SMUČARSKI CEV^. V trgovini čevljev »Viale« se kupuje NA DANAŠNJI DAN PRED Prva verižna reakcija v čikaškem laboratoriju Danes točno ob 15. uri 48 Obrnit bo 16 let, odkar se je rodila »atomska doba«. Prav-•aprav atomska doba še ni Povsem dorasla, hkrati pa tudi njeno spočetje ni bUo laka enostavno in trenutno, kot oi mogli po prvem stavku soditi, toda pred točno 16 leti je v improviziranem atomskem laboratoriju v Chicagu v ZDA Uspel poskus verižne atomske reakcije, ki ga je izvedel slo-v,ti atomist italijanskega potekla Enrico Fermi ob sodelovanju skupine ameriških a-tomistov. V tem laboratoriju so že dolgo delali, vendar se zdi skoraj nemogoče, da je sku-P'ni drznih ■znanstvenikov u-•Pelo v tako kratkem času napraviti tolikšen napredek. En. hco Fermi in njegovi sodelav-ei so napravili načrt, da bi a-tomska baterija iz grafitnih “lokov in paličic urana mo-rala imeti obliko krogle. Toda med gradnjo so uvideli, da “• v tej obliki baterija šla Preko tako imenovane »kritič. ne mere» in so zato prvotni načrt spremenili in atomska baterija je dobila obliko splo-sčenega jabolka. Vtem ko je baterija ali bo-Ue grmada grafitnih blokov uranovih paličic dobivala Svojo dokončno obliko, se je napetost skupine znanstvenikov večala, kajti od sedanjega uspeha bo odvisno, ali so njihovi dolgi in naporni ra-*Uni, njihove hipoteze, ki S>m niso dale spati, upravičeno ali ne. Edini, ki je to dodajanje spremljal nekako mirno, na videz nekako dezin-'aresirano, je bil Enrico Fer-®*1| ki je bil povsem prepri-can v uspeh. Fermi je zaupal v svoje račune in v račune, ki so jih zanj izvedli njego-Vl sodelavci glede reaktorja. Atomska baterija je zado-bi-Vala svojo obliko. Potrebni o-Plemeniteni uran so preskrbeli laboratoriji ustanov We-stinghouse Electric Corporation, Metal Hydrides in laboratorij Ames. Te uranove paličice so namestili v pravokoten prostor sredi baterije ‘h okoli njega so nizali bloke tistega grafita, ki so ga zaradi bolj praktične uporabe že vnaprej točno odmerili in u-rezali. Za kontrolo, kako bo reaktor deloval, so si umislili tri palice iz kadmijevega jekla, ki so po posebnih ka halih prečkale baterijo. 1. decembra popoldne so prvič poskusili potegniti kontrolne palice iz baterije in s tem ugotovili, da je reaktor blizu »kritične mere«, zate so ga izpopolnili z nekaterimi grafitnimi bloki in še z hekaj paličicami urana. In tako pripravljena baterija je dočakala °. dečember. Ze zgodaj zjutraj 2. decembra se je druga skupina strokovnjakov, ki so se med seboj vrstile, lotila dela. Fermi hi imel počitka. Sledil je delu prve in druge skupine. Tu. SO se tega jutra zbrali Fermi, Zinn, Anderson in Arthur Compton. Namestili so se na tri metre visoki plošči, katero so obdajale razne merilne in kontrolne naprave. Pod hjimi, blizu baterije pa je o-stal le George Weil, katere-hiu je bila poverjena naloga, da iz baterije potegne zad-hjo kontrolno palico. Ob 9. uri in tri četrt so bita vsa pripravljalna dela končana in vsak izmed prisotnih rnanstvenikov je imel določeno nalogo. In sedaj se je začel uspeli poskus. Fermi je Weilu ukazal potegniti prvo kontrolno palico in nekaj minut pozneje je na grafikonu *e bilo vidno, da se nevtroni Porajajo. Ob tem je Fermi u-kazal potegniti iz baterije drugo varnostno palico in merilne naprave so začele že tiktakati. To tiktakanje je postajalo vedno bolj gosto in izrazito, kljub temu pa se do 10.38 ni opazil nikak večji na. Predek, pa čeprav se oči vseh znanstvenikov niti za trenutek niso odmaknile od merilnih naprav, na katerih so hoteli razbrati — čudež. In te-daj je Fermi ukazal Weilu, naj potegne tretjo palico, toda ne povsem, pač pa počasi, eenttmeter za centimetrom. In vtem ko je Weil počasi vlekel kontrolno palico, je tiktakanje merilnih naprav- tako naraščalo, da je registrator nevtronov črtal vedno višjo 'n višjo črto. Bombardiranje Uranovih atomskih jeder v bateriji se je torej začelo, vendar ni bilo še tako močno, da bi moglo povzročiti večji učinek, ker je prostih nevtronov bilo še vedno premalo. Do 11.25 je Fermi trikrat zaporedoma naročil Weilu, naj potegne prečko vsakokrat za kakih 15 cm. Tiktakanje naprav «e je sicer večalo, kar je pričalo, da se je število sproščenih nevtronov množilo, vendar do verižne reakcije še ni Prišlo. In tedaj je Fermi s svojo '-nano zaverovanostjo v svoje račune in teorije sklenil poizkus prekiniti, posebno ko je victel, da so živci njegovih sodelavcev napeti do skrajnih tieja, in s svojim dobroduš- ce na kosilo. Ko pa so popoldne, po kosilu, s poskusom nadaljevali, je Fermi Georgu Weilu naročil, naj tretjo palico potegne še za nadaljnjih 30 cm. In tedaj se je tiktakanje naprav, ki je bilo že prej precej močno, spremenilo v brnenje in Fermi je nemudoma sporočil, da je poskus povsem uspel, pa čeprav so računski stroji Jele začeli računati učinek. Bilo je to 2. decembra 1942, točno ob 15.48. Kljub temu, da je tedaj pri nas divjala strahotna vojna, v katero so bile vpletene tudi Združene države, in čeprav so ti poskusi služili tedaj prvenstveno temu, da bi se odkrilo novo orožje za borbo proti nacizmu, fašizmu in japonskemu nacionalizmu, so prisotni znanstveniki, katerim je uspelo izpeljati svoje račune in hipoteze številnih drugih znanstvenikov, bili prepričani, da se je odprla nova doba, doba atomske bombe, toda tudi doba, v kateri bo a-tomska sila predstavljala velikanski, skoraj neizčrpni vir energije za nadaljnji napredek na zemlji. Od tedaj je minilo 16 let m čeprav je bil prvi reaktor, katerega delovanje smo pravkar opisali, razmeroma neznaten, saj je bila njegova zmogljivost koimaj pol wata, je princip, na katerem je začel delovati, ostal še do danes veljaven. PRED NOCOJŠNJO PREMIERO SLOV. NARODNEGA GLEDALIŠČA Kako Dino Dardi sodi o svoji verziji «Zločina in kazni» Na sliki vidimo sceno in prizor iz tretjega dejanja proste interpretacije Dostojevskega romana »Zločin in kazen«, s katerim bo Slovensko narodno gledališče v Trstu odprlo sezono 1958-59. Premiera bo nocoj ob 20. uri 30 v dvorani Avditorija v Ul. del Teatra Romano Spričo okoliščine, da so v slovenski reviji «Toko-vi» zasledili vest, da bo SNG uprizorilo Dostojevskega «Zločin in kazen» v dramatizaciji Dina Dardi-ja, se je «G'azzetta del V«-neto« obrnila na avtorja in ga zaprosila, da bi po-jaznil, kako je nastala nje. gova dramatizacija «Zločina in kaznin samo v treh slikah, medtem ko dramatizacija Gastona Batgja iz leta 1931 obsega številne slike. Iz članka, ki ga je Dino Dardi napisal za zgo. raj omenjeni list, in ki je ....................................................................................................................................................iniiniiiimunmiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiii,,,,,,,,,,,,,!!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, uiittiimiiiiiiaiiiiiiiiitiimitiiiiitimiiiimNimiiiimiitittiiiiiittitiimiimtiiMiiiiiiiiiiiHiiiii ČUDNA »DOSLEDNOST« BOLGARSKIH DRŽAVNIKOV IN VODITELJEV (Makedonsko vprašanje> skozi zgodovino Sedanji bolgarski politiki so ponovno prešli na pozicije, na katerih so bili do leta 1933 in ki so enake pozicijam bolgarskih buržoaznih vlad in bivšega bolgarskega dvora p ostaja spet pereče. Bolgarska vlada, ki obstoj Makedoncev kot naroda zanika, se zaganja proti Jugoslaviji, češ da preganja in raznaroduje Makedonce ali po njenem Bolgare v LR Makedoniji. To pač spada v orkestrirano gonjo socialističnega tabora proti jugoslovanskemu «revizionizmu». V zvezi s tem «makedonskim vprašanjem» bomo priobčili nekaj poročil našega dopisnika, ki je o-sebno obiskal Makedonijo. Pogostoma se napačno misli, da je makedonsko vprašanje nastalo šele, ko so zahodne sile na berlinskem kongresu 1. 1878 preprečile izvedbo san-stefanskega sporazuma in sklenile, da Makedonija še nadalje ostane v okviru otomanskega cesarstva. Ne, makedonsko vprašanje obstaja, odkar se je makedonski narod pričel zavestno boriti za priznanje svoje nacionalne individualnosti, za svoj jezik, za svoj svobodni nacionalni in kulturni razvoj. V novejši zgodovini makedonskega ljudstva je zabeleženo, da se je to ljudstvo še pred 1850. letom borilo proti vplivu grške pravoslavne cerkve v Makedoniji. Ta borba je znana kot borba proti fanarjotom. To ni bila samo borba za makedonski jezik v cerkvi, temveč borba za makedonske šole, za svoboden kulturni in nacionalni razvoj. Ta stremljenja makedonskega naroda sta izkoristili bolgarska duhovščina in buržoazija v takratnem turškem cesarstvu in od sultana dobila dovoljenje za ustanovitev bolgarske vrhovne cerkvene oblasti (egzarhije) v Make-doniji. S tem je makedonski narod dobil novega sovražnika. Bolgarska egzarhija je namreč prenehala boriti se proti turški vladi in glavno pozornost posvetila bolgariza-ciji makedonskega ljudstva. Da bi odgovorila na pritisk in vpliv svojega bolgarskega tekmeca, je tudi mlada kneževina Srbija povečala svoj vpliv. In tako se je moralo ljudstvo današnje makedonske republike boriti ne le za svoj nacionalni obstoj proti Turkom, temveč hkrati proti poskusom asimilizacije, ki so jo izvajale sosedne Grčija, Bolgarija in Srbija. Ta borba je slabila glavno borbo Makedoncev proti atomskemu cesarstvu. Med rusko-turško vojno, ki se je končala s podpisom mirovne pogodbe v San Stefanu (1878), je makedonsko ljudstvo organiziralo več uporov. Z osvoboditvijo Bolgarije, po podpisu miru v San Stefanu, ki je priznal Bolgariji pravico do Makedonije, so fe zahteve Bolgarije na Makedonijo še povečale. Zahodne sile go na berlinskem kongresu izvedbo tega sporazuma preprečile, ker so v sanstefanski Bolgariji videle razširitev ruskega cesarstva na Balkan. Bolgarske pretenzije na Makedonijo so imele za posledico tudi povečanje zanima nja Srbije za te kraje, ker je prbija ,v tem videla ogrožanje svojih interesov. Makedonski narod* ki je po miru v San Stefanu ostal v turškem suženjstvu, je nadaljeval borbo za osvoboditev. V lej borbi se je formirala mala književnišlca skupina »Loža«, ki je prva odkrito poudarila potrebo po ustanovitvi politične organizacije, ki bi se neodvisno od Bolgarije, Grčije in Srbije, borila za osvoboditev makedonskega ljudstva. Kmalu zatem so mladi makedonski intelektualci leta 1893 v Solunu ustanovili politično organizacijo VMRO tlim načinom povabil sodejav- -(Vnutrena makedonska revo- »Mdkedonsko vprašanjem | lucionarna organozacija), ka- teri so se kasneje pridružili glavni voditelji makedonskega ljudstva Goce Delčev, Djorče Petrov in drugi. Cilj organizacije je bil združitev vseh Makedoncev v borbi za svobodno Makedonijo (to je vse Makedonije; današnje makedonske republike v Jugoslaviji, pirinske Makedonije v današnji Bolgariji in egejske v današnji Grčiji), začasno v okviru otomanskega cesarstva, toda politično neodvisne od Bolgarije, Srbije in Grčije. Da bi preprečile uresničenje te ideje in oslabile delovanje organizacije VMRO, so Bolgarija, Srbija in Grčija formirale podobne oborožene organizacije za borbo proti revolucionarnemu gibanju v Makedoniji. Tako se je VMRO morala hkrati boriti proti turškim tlačiteljem, bolgarskim »vrho-vistom«, srbskim komitom in grškim andartitom. Kljub temu je pod vplivom VMRO 1. 1903 izbruhnil znani »ilinden-ski upor«, v katerem je bilo osvobojeno mesto Kruševo (prva kruševska republika) v današnji republiki Makedoniji in mesti Neresko in Klisu-ra v današnji egejski Makedoniji (Grčiji). 350.000-glava turška vojska je upor zadušila, ni pa mogla zatreti osvobodilnega gibanja, ki je z ne-zadržano močjo raslo. Makedonski narod je pozdravil izbruh prve balkanske vojne (1912), ker ni pričakoval, da bo po vojni prišlo do razdelitve Makedonije med Grčijo, Bolgarijo in Srbijo. Tudi druga svetovna vojna ni uresničila stremljenj makedonskega ljudstva. Toda že po prvi svetovni vojni so se pojavile na Balkanu nove politične sile, socialdemokratske in komunistične partije. Med njimi je samo Komunistična partija Jugoslavije, ki je bila ustanovljena 1919. leta, zavzela pravilno stališče do makedonskega vprašanja in priznala makedonsko nacionalno individualnost, makedonski jezik ln pravice makedonskega ljudstva na nacionalno samostojnost'. To svoje stališče je KPJ vedno dosledno zastopala in tudi v praksi izvajala. Ostale komunistične partije na Balkanu, med njimi tudi bolgarska, so šele 1933. leta na direktivo Kominterne spremenile svoje stališče in priznale makedonsko nacionalno individualnost'. V tej dobi (po letu 1933) so številni bolgarski komunistični voditelji bili v zaporu, ne le zato, ker so bili komunisti, temveč prevnstve-no zato, ker so se deklarirali kot Makedonci. Ce isti voditelji bolgarske komunistične partije danes zanikajo svojo makedonsko nacionalnost, je to stvar njihovega značaja in poštenja. V luči teh zgodovinskih dejstev je več kot' jasno, da se sedanj: bolgarski Voditelji s sklicevanjem na sanstefanski mirovni sporazum, z zandka- Ob lepo urejeni obali Ohridskega jezera v Makedoniji je po vojni zraslo že pravo mestece: boteli, domovi oddiha Id razme moderne zgradbe še bolj uveljavljajo lepoto in bogastvo jezera njem makedonske nacionalne individualnosti istovetijo s sta. liščem bivše bolgarske burioa-rije in koburške dinastije. Obnavljanje ideje o sanstefanski Bolgariji pa ni le iredentizem v odnosu do Makedonije, temveč tudi v odnosu do drugih krajev Jugoslavije, kajti mirovna pogodba v San Stefanu je priznala Bolgariji pravico ne le na Makedonijo, temveč tudi na kraje na področju Niša, Leskovca in Kosova. Popolnoma je razumljivo, da obnavljanje te ideje z bolgarske strani ne vodi le k poslabšanju odnosov, temveč leta 1933 bili javno na istih predstavlja tudi miru na Balkanu. ogrožanje V ospredju pritlične ali komaj enonadstropne hišice starega Skoplja se morajo umikati velikim, modernim stanovanjskim blokom in poslopjem raznih ustanov in Skoplje zado- biva že sliko modernega mesta IIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIMIMIIIIflllllllllllllllllllllimilllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIirillllliiilllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiii Slikar HIavaty navdušil Celjane Pred premiero drame »Rekviem za vlačugo» je bila v joaveju Slovenskega ljudskega gledališča v Celju odprta razstava tržaškega slikarja Roberta Hlavatyja. Hlavatv, ki je do sedaj zelo mnogo razstavljal v Jugoslaviji in žet povsod zelo lepe pohvale, ni razočaral niti Celjanov, ki jim je bita razstava zelo všeč. Kako so bili Celjani zadovoljni s to razstavo, nam pričajo tudi kritike lokalnih u-metnikov in kritikov, lokal- ni časopis «Celjski tednik» pa je med drugim napisal sledeče; «Hlavaty je rojen akvare-tist, ki združuje v sebi prvobitni umetniški navdih z izredno rutiniranostjo. Njegove akvarele odlikuje navidezna skromnost, ki pa skriva v sebi presenetljivo mnogo užitkov, saj zna s skopimi sredstvi podati naš primorski svet, Kras in morje in vse, kar je na tej zemlji, ter zmore v njegovi do- mišljiji in v njegovi občutljivi umetniški notranjosti zbuditi akorde, ki jih lahka? brž in neposredno izlije na papir. Zato so njegovi akvareli kot izpovedi; neposredni vtisi iskrenega in resnično umetniškega občutja, podani z veliko subtilnostjo za formo in barvo.s »Ob pogledu na Hlavatg-jeve akvarele in tempere moramo priznati, da stojimo pred veščim in dobrim slikarjem.« Bož. Za ljudstvo današnje make-doneke republike v Jugoslaviji je »makedonsko vprašanje« dokončno rešeno. Makedonski narod ima svojo lastno državo v okviru jugoslovanske federacije. Kako smešne so trditve bolgarskih voditeljev, da so Makedonci Bolgari, kaže statistika. Po zvezni ustavi, ki jamči — v praksi in ne le na papirju — popolno nacionalno enakopravnost vsem narodom in narodnim manjšinam, so mogli prebivalci Jugoslavije popolnoma svobodno izjaviti, kateri narodnosti pripadajo. Toda na obeh ljudskih štetjih ni niti en prebivalec Makedonije izjavil, da je Bolgar. Edini Bolgari v Jugoslaviji žive v obmejnih krajih med Srbijo in Bolgarijo. Tudi ti imajo vse pravice, kot ostali narodi Jugoslavije in ostale nacionalne manjšine. Imajo svoje šole, kulturne utsanove in svojega poslanca v republiški skupščini. Po blejskem sporazumu med Jugoslavijo in Bolgarijo (1947) je bolgarsko vodstvo sklenilo priznati Makedoncem v pirin-ski Makedoniji pravico na makedonske šole in olajšati stike z rojaki v jugoslovanski Makedoniji. Izvajanje tega sklepa je prekinila resolucija Komin-forma (1948). Kako naj označimo trditve voditeljev današnje Bolgarije o preganjanju in zatiranju »Bolgarov« v Makedoniji (edini Bolgari v Makedoniji so danes begunci iz Bolgarije, od katerih so mnogi prosili za makedonsko državljanstvo), o nacionalnem tlačenju Bolgarov, ko pa makedonsko ljudstvo v Bolgariji nima pravice niti do osnovne šole? Zaman so vsi poskusi bolgarskih vodite’jev, da bi zanikali makedonsko nacionalno individualnost. Z zanikanjem ne more nihče izbrisati z balkanskega področia makedonski narod in njegova stremljenja po združitvi. Teh stremljenj pa se bolgarski voditelji, kot kaže, najbolj boje. Zato negirajo makedonsko individualnost in pri tem ne izbirajo sredstev. Zato je v sedanji gonji držav socialističnega tabora zastonj iskati logiko. Podobno kot za časa gonje Kominfor-ma, je tudi v sedanji gonji polno protislovij. Sedanje izjave Hruščeva in ostalih so v nasprotju z njihovimi prejšnjimi izjavami, uporabljajo se vsa sredstva, da bi se dosegel določen cilj, da bi Jugoslavijo prisilili, da prizna sovjetsko »vodilno vlogo« in ostalo, kar temu sledi. V tej gonji je tudi Bolgariji zaupana posebna vloga. Bolgarski voditelji so se te vloge tem laže lotili, saj so do pozicijah. Oni se varajo, če mislijo, da bodo z zanikanjem makedonske narodnosti preprečili nacionalna stremljenja makedonskega naroda v lastni državi, hkrati pa se pred vsem svetom smešijo z dokazovanjem, da so Makedonci Bolgari. BOZO BOŽIC bil objavljen 20. septembra 1957, povzemamo nekatere njegove glavne misli. «Nisem mnenja, da ne smemo primerjati dramatizacije s pripovednim tekstom, iz katerega je nastala: nasprotno, po mojem je prav ta primerjava, ki odloči o veljavnosti verzije same. Če se povzame naslov izvirnega dela, se s tem postavimo na pot, ki ne dopušča odklonov... Vsak umetnik ve, da se z zaključkom dela izčrpa tudi ustvarjalni polet ki ga je rodil... Toda v odrski verziji, ki je pretežno delo analize in prilagoditve, se avtor ne more prepustiti nikoli ali skoraj nikoli lastni u-stvarjalni sili. Od tod pomanjkanje vitalnosti v odrski verziji: le-ta ne oddaje lastne svetlobe, je kakor luna v primeru s soncem... Kadar se nismo odločili za najboljšo pot, ki je naravno ona, da se odpovemo temu, da bi za oder priredili umotvore književnosti, nam preostane le druga alternativa: zapreti knjigo in obnoviti od začetka celotno delo, ne da bi pri tem sledili izvirniku, t.j. obnoviti delo po novi shemi, napraviti novo enotno zgradbo, ki bo mogla vtisniti delu svoj življenjski pečat. To je pot, ki sem jo izbral. Toda v tej zgradbi morajo osebe, z vsemi svojimi problemi, najti svojo odrsko rešitev, in sicer tako, da bodo čim bolj popolna imitacija izvirnega modela. Ostane še vprašanje enakovrednosti med obema jezikovnima oblikama. Da bi njegovi junaki bili čim bolj razumljivi, se Dostojevski spušča v dolge analize njihovega notranjega življenja, opisuje na dolgo njihove probleme in njihova duševna stanja. Toda prisiliti nekega dostojevskijevega junaka, da bi na odru imel dolge monologe, da bi bil publiki razumljiv, — kakor to dela Gasit on Baty v svoji odrski priredbi »Zločina in kazni« — prav gotovo ne pomeni najti dramatski ekvivalent opisovanju, ampak spremeniti značaj junaka in odpovedati se teatru. Ker pa po drugi strani Dostojevski ni niti Eshil niti Goldoni niti Brecht, ni moč zanj prilagoditi fikcij, ki veljajo za klasični teater. O-drska rešitev junakov bo torej zahtevala dodatek, t.j. iskanje norih situacij, novih prizorov. Po drugi plati, pa naj neki junak ubije ervojega bližnjega ali popije aperitiv, on je kljub temu vedno isti. Pa tudi povsem indiferentno je, če menja nogavice zjutraj ali popoldne. Toliko v pojasnilo, da so način, kako se dejanja razvijajo, kraji in čas, značilni za neko določeno izrazno obliko in da zato ni mogoč niti poskus, da bi jih posnemali v neki drugi obliki. Ni važno, s kakšnimi sredstvi bomo uspeli ustvariti na pr. nekega Raskol-nikova ali nekega Svidrigaj-lova; važno je, da sta to iimHiitimiiimimitiiiiiiiiiimiiiiimtmiiiAinmiiiiiiiiiiHiiitiiiimmmiimiiiiiiiiiiiiiniuiiiii Fižolčki ® Spisal in narisal Milko Bambič Soseda se kar ni mogla nagledati naših junačkov. Dala jima je potičke in čokolade. Nato sta sc spravila prebavljat na škatlo vrh police. «Oj, saj to je tista gospa, ki nas je vrgla skozi okno! Pet bratcev nas je bilo takrat«, sta se spomnila in žalostna u-molknila. Zdajci zaslišita pod sabo neko škrebljanje: »Tik, kikitik!» Radovedna prisluhneta. Prihajalo je iz škatle. Illlltllllllllllllllllllllllllltllllllllilllllllllllllltlliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiniii — Kot vidiš, so se medplanetarni poleti že začeli... DINO DARDI Raskolnikov m Svidrigajlov. To seveda ne pomeni, da mora neki junak plesti vence iz marjetic, namesto da bi ubil človeka: bistva izvirnika ni moč spremeniti, ker se jun ali prav v tem ostvari na tisti način in predvsem v tistem obsegu, kakršnega je hotel njegov avtor. Vse to pomeni v praksi svobodo, t.j. svobodo izražanja v odrskem jeziku, v zvezi s tako vrstjo gledališča. Da brez te svobode avtor res ne more, bo ugotovil kasneje, ko bo delo dovršeno, ko bo, ponovno čita-joč roman, moral ugotoviti, da ni mogel nikoli ali skoraj nikoli povzeti izvirne sheme, gibanja in dialogov. To utegne biti zanj trenutek krize: ponovno ves v doEtojevskijevem vzdušju, bo s težavo gledal nazaj, polastili se ga bodo dvomi in neodločnost, povsod bo videl razpoke in morda prepade. Toda gorje mu, če ga neki bog ne reši pred skušnjavo, da bi se ponovno lotil svojega dela: v rokah bi se mu zrušilo kakor papirnata zgradba. Dopuščam, da je podvig brezupen in da je tveganje podobno temu, kar Angleži pravijo sto ride a hight hor-se», biti nekoliko domišljav. V to se vmeša colo Dostojevski sam, ki stalno sedi pn vaši mizi in vas ne zapusti s svojim sardonskim nasmeškom. Bolje, skratka mnogo bolje opustiti poskus. In dejansko bi se dela nikoli ne bil lotil, če bi te dramatizatrije od mene večkrat ne zahtevali in če ne bi bili sprejeli shematične rešitve, ki sem jo predhodno predlagal... S tako zamislijo in .- takimi nameni sem re spravil na delo in sem ga dovršil, ne da bi si pri tem, domišljal, da sem dosegel cilj.« HOROSKOP -ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pazite na nered v svojem delu m bodite previdni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Neko srečanje bo imelo precejšnje posledice v vašem nadaljnjem življenju. DVOJČKI (od 21. 5. do 22. 6.) Dobili boste zanimiv pred-log. Napravite kar je v vaši moči. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Delo vam bo šlo od rok in s pobudami boste dosegli vidne uspehe. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pazite, ker gmotna vprašanja DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne pretiravajte pri svojem delu. TEHTNICA (od 23. 9. do 23 10.) Ravnajte previdno; ne. katere osebe bi utegnile zlorabiti vašo dobro vero. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Sijajni odnosi z oseba, mi, ki vas obdajajo, STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Z lahkoto boste opravili svoje delo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nesporazum bo škodil nekemu vašemu staremu prijateljstvu, VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zagrešili boste razne manj. še napake, toda z lahkoto jih boste popravili. RIBE (od (20. 2. do 20. 3.) Utrdili boste odnose z osebo, ki vam je zelo pri srcu. Goriško-benešbi dnevnik Se do nedoljo teden Andrejevega sejma « Sejem bil Je živ» Na desettisoče ljudi je prtilo r nedeljo In včeraj v Gorico na dobro kapljico, tarski mod in na razvedrilo V nedeljo si je ogledalo Andrejev sejem okoli 20.000 ljudi, včeraj pa šltevilo obiskovalcem ni bilo dosti manjše. Medtem ko so v nedeljo napolnili ulice predvsem meščani in v veliki meri prebivalci iz bližnjih in oddaljenejših krajev v naši pokrajini, so prišli v ponedeljek v Gorico v zelo velikem številu jugoslovanski državljani, ki so i-meli v ponedeljek tretji praznični dan iza dan republike. Zlasti velik naval je bil v nedeljskih popoldanskih urah. Po Ul. Oberdan, Boccaccio, pa v Ul. Petrarca in na Trgu C. Battisti se je pomikala prava reka ljudstva. Kogar je zajel toik, je bil brez moči. Velika gneča je bila na trgu za pokritim trgom, kjer so z motocikli vozili po steni smrti in kjer so prikazovali stratosferske polete; še od daleč pa ne toliko kot na razstavi vin in srečolovu. Na razstavi vin se je ustavil skoraj vsak obiskovalec sejma, kjer so mu postregli z dobro vinsko kapljico in vsakovrstnimi prigrizki, po katerih je dišalo na razstavnem prostoru in tudi daleč naokoli. Tamkaj so se ljudje ustavili za kratek čas, da si naberejo novih sil, ki so jih izgubili v špalirju stojnic. Marsikdo je poskusil tudi srečo na srečolovu, ki so ga organizirali na pokritem trgu. Gnjati, zajci in podobne dobrote so polagoma izginjale s težko naloženih polic. Razstava vina in srečolov sta se včeraj zaključila. Ostalo pa je še vse drugo, in tega ni malo. Na Travniku vzbuja največjo pozornost veliko kolo, ki je podobno gigantu i® Pratra na Dunaju. Vožnja na njem je svojevrsten užitek, saj se vidi življenje pod vami v nevsakodnevoem zornem kotu. Veliko zabave je na avtomo- bilskih dirkališčih, y Ul. Roma so si poiskali svojo sedemdnevno stalno bivališče popotni trgovci z najrazličnejšimi oblačili. Razstavljajo volnene jopice, bunde, copate, čevlje za najrazličnejša oblačila, vse za majhne denarje. To je morda edina »trgovska« četrt tega sejma. Po Ul. Oberdan je več trgovin s turškim medom in drugimi sejemskimi slaščicami, ki jih izdelujejo kar za prodajalno mizo. Prodajajo se tudi kravate, umetne rože in okraski, ki zanimajo predvsem ženski spol. V Ul. Boccaccio je najbolj zanimiv del za pokritim trgom, kjer so kar štirje veliki paviljoni, v katerih se lahko načudite, pa tudi nasmejete. Stratosferski poleti so pritisnili svoj pečat tudi Andrejevemu sejmu, kajti vedno se najde kdo, ki izkoristi najsodobnejše znanstvene izsledke za vsakodnevno zabavo zemljanov in tudi za svoj žep. Ze od zunaj je vse v stilu sput-nikov, raket Matador, skratka, vse je elektroniko. Oblačila nastopajočih se povsem Skladajo z okoljem. Notri pa vam prikazujejo, in to prav gotovo z veliko mero spretnosti, polete ljudi v prostoru. Na Verdijevem korzu (pred Ljudskim vrtom) je še en srečolov z dobitki. Najbolj zaželene so «bambole», ta čudovita igrača, ki jo razstavljajo v mestu na več krajih. Nekoliko dalje so igralnice in pa trgovina s «pop - cornom« — pečeno koruzo. V Ul. Petrarca se strelja v najrazličnejše tarče. Tam je morda največja zabava. Vedno na istem mestu kot prejšnja leta so strelišča z avtomatičnim slikanjem strelcev, ki zadenejo v črno. Na Trgu C. Battisti je spet več dirkališč in leteče klet- Razstava vin je bila vse dni zelo dobro obiskana, Na njej sta razstavljala tudi slovenska vinogradnika Bužinel iz Kr-mina in Figel iz St. Mavra. Itll 1111111111111II IIIIttllllllllllllllHIMMIIIIIII 15. decembra v Rablju Volitve notranje Komisije v rudniku Doslej je imela večino Delavska zbornica Od 15. do 20. decembra bodo v Rablju volitve za notranjo komisijo rudnika. To bodo prve volitve po dolgi borbi, ki so jo vodili pred nekaj meseci delavci rudnika za boljše delovne pogoje. Zaradi takratne skupne borbe je vladala želja, da bi bila itidi tokrat postavljena skupna lista, a sindikat CISL je to odbil. Delavska zbornica je postavila svojo listo, na kateri so sledeči delavci; Fran-cesco Londero, Elio Rosi, Um-berto Perissulti, Giuseppe In-nocenti, Ismaele Benvegnii in Fiore Paragnin. V sedanji notranji komisiji ima večino Delavska zbornica. «»— • Oddajnik IV na Sv. Mihaelu ima kanal R in navpično anteno Z včerajšnjim dnem so spremenili kanal televizijskega oddajnika na hribu Sv. Mihaela nad Sovodnjami. Kanal E-a, na katerem je oddajala postaja na Sv. Mihaelu pripada sedaj jugoslovanski televizijski mreži (oddajnik na Nanosu), ki je pričela z dnevom- republike svoje redne oddaje, Goriški lastniki televizijskih sprejemnikov bodo odslej dalje sprejemali na kanalu B z navpično anteno. RAI-TV že več mesecev zamenjuje stare vodoravne antene svojim naročnikom, ven- nimi, ki so potrebne za novi kanal. Zato sporoča, naj tisti naročniki TV, ki imajo še vodoravne antene, pišejo na Rai - Radiotelevisione ita-liana, Trg Oberdan 5, Trst, da jim jih bodo zamenjali. Za sprejemanje jugoslovanskega televizijskega programa je potrebna dosedanja vodoravna antena, ki se mora usmeriti proti Nanosu. Kdor torej hoče sprejemati italijanski in jugoslovanski televizijski spored, mora imeti navpično in še vodoravno anteno. Teatro Nuovo gostuje v Gorici Zavod za kulturne prireditve «Cittš di Gorizia« bo priredil jutri in v četrtek v Verdijevem gledališču dve gledališki predstavi, ki ju bo izvajala skupina Teatro Nuovo iz Trsta. Jutri zvečer ob 21.15 bo na sporedu «Questa sera si recita a soggetto« Lui gija Pirandella, v četrtek pa »La rosa di zolfo« pisatelja Antonia Aniamte. Vstopnice po BOO in 400 lir prodajajo pri gledališki blagajni. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul, Rabatta 18; tel. 21-24. • ** TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo tem peraturo 8,8 stopinje ob 11.30, dar jih kljub prizadevanju | najnižjo pa 5,8 stopinje ob ni mogel zamenjati z navpič- 2.30. I Gneča pred zabavišči na prostoru pri Ulici Boccaccio ke; prav na koncu, tf!e pred poveljstvom vojašnice tudi letos pleše v družbi kač Tamara. Dekle je nadvse očarljivo in tudi njeni plesi s kačama, ki se vedeta precej zaspano, so zanimivi in mikavni. m iti ti iiiiiiitiitiiiiiiiaiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii minimalnim Odhod delegacije občinskega sveta v Rim Raztovarjala se ho z ministrom Lamijem ' Starnutijem o tovarnah IRI V nedeljo je odpotovala v Rim delegacija tržiškega občinskega sveta, katero sestavljajo župan, demokristjan Cuz-zi ter svetovalci Nardo (KD), Parenaan (KPI), Semola (PSI) -n Cioli (PSDI), ki bo pri ministru za državne udeležbe Lamiju Stamutiju zahtevala preklic odpustov in suspenzij v tržiškiih ladjedelnicah, kjer so v zadnjih tednih sprejeli več takih ukrepov. Sklep o odhodu delegacije v Rim so sprejeli na seji občinskega sveta pretekli teden Po kratki diskusiji. Treba je tu omeniti razliko med sklepom tržišikega in Sklepom go-riškega občinskega sveta. V Tržiču so sklep o odhodu delegacije sprejeli takoj, v Gorici pa so se župan ih de-mokristjanska skupina branili do zadnjega, da bi napravili tak korak, ker so hoteli de pgokristjani pridobiti zase vse morebitne zasluge za odpravo odpustov. V Rim bo v prihodnjih dneh odpotoval tudi župan iz Gradiške Lenardi, da bi posredoval pri .istem ministru za ohranitev dela in obnovitev tovarn SAFOG in CRDA, kajti 110 meščanov iz Gradiške dela v teh dveh tovarnah, kjer grozijo, z odpusti. Padec gosta v gostilni Včeraj popoldne ie Luigi Polit iz Rude padel na tla v gostilni »Pri treh prijateljih« v Ulici Oberdan in si povzročil nekaj ran po obrazu. Obvezali so ga v bolnišnici Brigata Pavia. «» ------- Urezal se je v levo roko Včeraj ponoči, malo pred eno uro se je 20-letni Um-berto Cravos, bivajoč na Gradu št. 30, po nesreči urezal v levo roko. Z rešilnim avto mobilom Zelenega križa so ga peljali v bolnišnico Brigata Pavia na zdravljenje. ##— Neugodne posledice obiska vinske razstave Včeraj ponoči nekaj minut po 24. uri je prišel 21-letni Razdeljevanje drv brezposelnim in upokojencem Včeraj so začeli razdeljevati bone za nakup drv po znižani ceni, ki jih daje na razpolago brezposelnim in upokojencem odbor sklada za zimsko pomoč. Bone razdeljujejo pri ustanovi ECA v Ul. Conti 1 upravičencem, ki so vložili prošnjo na posebnem obrazcu. Vsi prosilci, ki bivajo v tržaški občini, razen Križanov, Kontovelcev, Proseča-nov in Podlonjercey, katere bodo obvestili kasneje, se morajo prijaviti za prevzem bonov, in sicer na podlagi številke potrdila, danes od št. 301 do 600. jutri od št. 601 do 900, v četrtek od št. 901 do 1.200 ter v petek od št 1201 do 1.500. Vsakemu prosilcu bodo izročili tri bone za po en stot drv po 1000 lir, ki jih bo delil Kmetijski konzorcij, in sicer: Kmetijski konzorcij v Ul. F. Gioia vse dni razen ob sobotah od 8 do 12. in od 13. do 17. ure: na tržaškem velesejmu, palača narodov ob torkih in četrtkih od 8. do 12. in od 13. do 17. ure; v Ul. Cologna št. 26, ob sredah in petkih od 8. do 12. in od 13. do 16 ure; Kmetijski konzorcij v Ul’. Val-maura, ob torkih, četrtkih in sobotah od 8.30 do 12. in od 16. do 19. ur« Tisti, ki lahko dobe drva na dom, naj izročijo bone Kmetijskemu konzorciju v Ul, Fla-vio Gioia ob zgoraj omenjeni uri. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Odložitev razprave proti inž. Blessiju Pred kazenskim sodiščem se je včeraj nadaljevala razprava proti inž. Blessiju, vendar n: dolgo trajala. Sodišče je namreč zavrnilo zahtevo po predložitvi novega dokaznega materiala, tako dokumentacije kot pričevanj, in s tem zaključilo prvo fazo procesa. Razprava se bo nadaljevala 15. decembra, in sicer z debato, v kateri bodo imeli prvo besedo predstavniki zasebne stranke. „ «»----- Vespist povozil pešca 20 let stari poštni sel Lui-gi Rinaudo iz Ul. De Amicis 2 je včeraj na vogalu Ul. XXX. okitobdh s Trgom sv. Antona podrl s svojo vespo na tla 56-Ietnega Attilia Pagana s Pendice Scoglietto 3. V bolnišnici so ugotovili Rinaudu več poškodb, zaradi katerih se bo moral zdraviti mesec bil Zelenega križa s katerim dni; PaRanu Pa razne Poškod-t , fg , L katerim be in , h desnega ramena so «bolnika» peljali v bolnis-1 - - V Ljudskem vrtu letos prvič razstavlja divje živali neki avstrijski potujoči - živalski vrt. V njem vidite slona, kamelo, levinjo z mladiči, hijeno, medvede, opice in plazilce. Vesti iz Tržiča Guglielmo Zuberti iz Gradeža v kavarno Boni v Ulici Maz zini skupno z nekaterimi tovariši, vračajoč se z vinske razstave, v kavarni je Zuber-tiju postalo slabo in zaradi tega so poklicali rešilni avtomo- Poročilo tržaške trgovinske zbornice za oktober Nekoliko povečana industrijska proizvodnja Zelo občutno znižanje pristaniškega prometa 31. oktobra je bilo vseh prebivalcev 307.326 - Prodaja tobaka se je znižala za 23,7 odst. - Velika potrošnja sadja in rib Statistični urad tržaške trgovinske zbornice je objavil nekatere zanimive podatke o splošnem gospodarskem stanju tržaškega jrodročja v mesecu oktobru; Prebivalstvo: 31. oktobra je število prisotnega prebivalstva znašalo v vseh šestih občinah področja 307.526 oseb. Rodilo se je 239 živih otrok, umrlo pa je 243 oseb. V Trstu je znašalo število prebivalstva 282.310 oseb. Turizem: Zabeležili sp 48 tisoč 985 nočnin italijanskih in 17.925 nočnin tujih turistov. V primerjava z oktobrom 1957 so zabeležili povečanje nočnin tako italijanskih (za 16.8 odst.) kot tujih (za 14.9 odst.) turistov. Povečalo se je število nočnin tudi v primerjavi z daljšim razdobjem, saj so od januarja do oktobra zabe- ležili 381.739 nočnin italijanskih in 162.373 tujih turistov (v istem lanskem razdobju 311.242 odnosno 147.111). Kmetijstvo,- Klimatske prilike so bile v oktobru zadovoljive in je padlo 105.2 mm dežja. V redu so opravili tlcmečlka opravila. Se vedno pa primanjkuje krme in so na srečo kmetje lahko poslali živino na pašo. Stanje goveje živine, kokoši in zajcev je še vedno dobro. Trgovina na drobno,- Se vedno ni prišlo do predvidene je-sensko-zimske prodaje blaga, odnosno niso zabeležili pričakovanih kupčij. Ugodno je stanje v papirnicah, kjer se je pričelo šolsko leto. Drugače pa so zabeležile padec prodaje tudi trgovine z živili in predstavlja skoro edino izje- skem sadju, ki je bilo izredno ceneno. V vseh sektorjih so zabeležili preveč zalog, ker so morali obnoviti zimske zaloge in ker prodaja ni zadovoljiva. Trgovina na debelo: Visoke cene so povzročile določen zastoj na tržišču s svinjskim mesom in maščobami, zadovoljiva je prodaja jajc in ži-zahno je na trgu z vinom. Le malo kupčij so sklenili s sladkorjem in kavo. Dobro povpraševanje po popru in le redke kupčije z drugimi dišavami. Kot običajno je na isti ravni obseg prodaj lesa, gradbenega materiala, barv, lakov, siderurških proizvodov in barvnih kovin. Trg z nepremičninami: Zabeležili so 229 kupoprodaj v prijavljeni vrednosti 376 mi- mo povpraševanje po jesen-1 tijonov lir, od česar se nana- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiliiiiiiiuiii im udu iiiiiiiiiiih n ih n iii mil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii lin iinmmri m imunimi iiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiii Izpred kazenskega sodišča 4 mesece zapora stanovan ker se je zoperstavil javnim funkcionarjem Obsojen šofer, ki je bil obtožen nenamernega umora - Zaradi nezakonite prisvojitve 5.465 lir bo moral dva meseca v zapor Ker se je zoperstavil javnim funcionariem, je bil 53 let stari Giuseppe Stok iz Ul. Romchetto 25 obsojen na 4 mesece zapora i 1 kla pa znižala za 32.7 odst. ^ V čistilnicah mineralnih oj so v oktobru predelali 96. ton surovega mineralnega lja in torej 13.5 odst. več Koi v lanskem oktobru. V P7’71,, desetih mesecih so prede a 919.717 ton surovega m*nera nega olja (908.139 ton v raz dobju januar-oktober 1957 )• V Trstu so zgradili odnosno uradno proglasili za vselji 857 stanovanjskih prostoro > medtem ko so jih v istem m secu lani 1465. Potrošnja: Tržaški so pokadili v oktobru 39. kg tobaka in torej 8.9 °d*^ manj kot v septembru ^ odst. več kot v oktobru 195 • V razdobju januar-oktobe 1958 so pokupili 394.901 ' medtem ko so jih v ’s . razdobju 195<7 531.503 in 1 torej potrošnja cigaret itali' dali več tuicj jžutiuaiijd '-‘5 janskega državnega monop® padla za 25.7 odst. Soli so v oktobru Pr01 2243 stotov in 12.8 odst. kot v oktobhu 1957. Potrošnja je znašala v razdobju janua oktober 19.817 stotov. Potrošnja mesa v Trstu J znašala po podatkih davčneg urada tržaške občine * „0 stotov in je bila torej za 6. odst, višja kot v oktobru l9a * Potrošnja prvih desetih mesecev pa je bila za 1.1 od nižja. Tržačani so v oktobru P°' kupili veliko rib, mehkužce^ in rakov in so jih prodali ribarnicah 3182 stotov in 27-odst. več kot v oktobru 195 • V razdobju januar-oktober Pa se je potrošnja znižala za odst. Na tržnico s sadjem in zelenjavo tržaške občine so priPe' in zh prodane lestence. Niccoli j ljali 22.116 stotov zelenjave je namreč avgusta 1955 dal krompirja in 28.735 stotov sa -v liste oglas, da išče trgovske-I ja (v oktobru 1957 21.839 0 ga potnAa za prodajo lestern-! nosno 19.794). V razdobju Ja cev. Colanti se je ponudil in Niccoli ga je sprejel. Najprej je začel delati v Tržiču, ko pa je videl, da je zaslužek manjši, kot so stroški, je Nic-col.ju predlagal, da bi začel delati v Trstu. Ta je predlog sprejel im v dveh mesecih je sedanji obtoženec prodal 30 lestencev na obroke. Denar je vedno oddajal Niccoliju, razen nekega dne, ko je inka-siral 7.300 lir in bi moral po odbitju provizije izročiti Niccoliju 5.485 lir. To se ni zgodilo im Niccoli mu je dal 2 meseca časa, da dolg poravna. Po tem roku pa je napravil prijavo in sedaj so Colantiju obsodili fta 2 meseca zapora in 4.000 lir globe. e« r Kap zadela žensko Včeraj ob 19.45 so pripeljali v bolnišnico žensko, ki jo je zadela kap, kr je stopila v Rojanu na trolejbus št. 5, ki pa je umrla že med prevozom. Kasneje so policisti u-gotovili, da gre za 63-letno perico Josipino Pečar por. Pietet stare Antonne Lisjak vd. ri iz Ul. Moreri 195. Himna predvaja danes 2. t. m 7 začetkom ob 18. uri film: IZZIV MESTU» (ofida allu ciltii) Igrajo: JOHN PAYNE, WILLIAM BISHOP, GLO-RIA MC GHEE, DOE AV EDON in ROY ROBERTS nuar-oktober pa so pripel)31 225.758 stotov krompirja in zelenjave in 197.196 stotov sadja (januar-oktober 1957 : 208 tisoč 21 odnosno 158.489). Promet: Pomorski promet J* dosegel 316.406 ton in je 1,1 zo 15 odst. nižji kot v sep* tembru (372.344 ton). V Prl merjavi z odgovarjajočim n’e" sečem 1957. leta je bil prome nižji za 32.8 odst., 1956. leta za 24.7 odst. in 1955. leta t* 20.7 odst Železniški promet je dosegel 187.692 ton in je bil za 13 odst. nižji kot v septembru. V primerjavi z oktobrom 1957 pa se je znižal za 35. odst., 1956 za 38.1 odst. 10 1955 za 32.6 odst. Iz tržaške potniške postaje se je v oktobru odpeljalo P® železnici 58.363 potnikov ^ ^ 47.892 ali 21,9 odst. več). * desetih mesecih se je °dPelJ lo 588.568 potnikov (lami tisoč 462). Finance: V oktobru so P ča-li davkoplačevalci 783 m1 jonov lir taks in davkov ' poslovni promet. (Del IG® * plačuje neposredno v Mil®®®'' in od tega IGE 491 milij°'n®V item (od esi *> medtem ko so plačali v 1® mesecu lani 678 milijonov tega IGE 462 milijonov). Stečnji, menični pr°te stavke: V oktobru so Pr°^ta sili 6 stečajev, medtem ko bila v oktobru 1957 dva. . Meničnih protestov vseh vr je bilo 2.581 za vrednost 60 m^ lijonov lir in se je njih št©* v primerjavi s prejšnjim ■feeem povečalo za 10,^ 0 ^ skupna vrednost pa padla 2,6 odst. V oktobru 1957 je lo 1.821 meničnih protestov vrednost 44 milijonov H*- .. Stavkalo je 1.033 dedav® kri so Izgubili 18.35-8 delo^_ ur (september 101 6.740 ur, oktober 1957 lavcev in 207.510 ur). . jj Zaposleni in brezposelni-oktobra je bilo 89.649 zapo®t niti oseb in 141 oseb več ob koncu septembra. V P merjavi z oktobrom \o se je število zaposlenih zniža za 40 oseb. -jg Brezposelnih je bUo y oseb in 926 ali 6,2 več fl. septembru, v primerjavi z a-e slkim istim mesecem brezposelnih 1.181 ali 6,9 manj. V nedeljo 7. t. m. v Kopru ■itev prvega s iminsiifljia pristanišča J neOgrski to področje, da ■tl* Zgragu ljudske oblasti pri-Pripravami za graditev o. Pfvega slovenskega če-z-skega pristanišča. I ^tls !*, ‘eS navedenih možnosti iege nasPr(>ti srednji k je treba poudariti še %C>8t izgraditve koprskega blišča glede na lokalne Do 1. 1954. je prebi-slovenskega obalnega to Gravitiralo k Trstu jn j>il# v*j en j e in delo teh ljudi i^ko povezano z morjem, t^bbo tega središča so bi-;,jGubljene možnosti za go- 'S 9rsko udejstvovanje teh v pomorstvu, oziroma hjj^orstvu sorodnih pano- i ^Itko pozneje je olajša-■J °iaj v pomorskem go-V r«vu ustanovitev Sploš-•f^°t>-be v Piranu, ki je W3rula del kadra v svoje [j ■ Na drugi strani je tu-\ uspešno organizirala U,‘hdustrijo in ribištvo, t ^ Va so ugodno odjekni-\ v-sej Jugoslaviji in vplivi drugim tudi na raz-tj“ištva v južnih kraiih. kot največje mesto ‘^e obalnega področja, bj? nobene dejavnosti, ki v ozki povezavi z Reševanje problema delovne sile in l\^ možnosti za večji in ' razvoj gospodarstva »e spoznanje, da je V^° gospodarstvo t sta ’ na katero naj se o-1 ih*1'* t"'Slanja, je prited-!’ 'eSa. da se /ačela 'Ne g-a ntev i. pet tt. -T.e | j J ampak začelo se je tuši ^®eje misliti na nalalj-ok ®*voj pristanišča kot in kot jedra, okoli 'ty(J G® se bo v bodočnosti ‘i4 ® ® gospodarstvo celot-. kalnega pasu. -bl‘V° Slovenija gradi pn- 2e 400 m operativne obale v Kopru pa bo dajalo približno milijon in pol dolarjev deviznega dohodka letno. * * * S prvimi betonerskimi deli za novo koprsko pristanišče se je začelo letos 28. januarja. V oktobru in novembru so se dela že nagibala h koncu. Končani so bili vsi stebri, položeni vsi nosilci, urejen ves kamenomet in splošni nasip, urejena je bila tudi gornja plast obale in dela so bila obračunana v vrednosti 40 milijonov dinarjev. Stroški za izgraditev prve etape severne obale v Kopru znašajo 205.119.683 dinarjev, od tega je šlo za izkop s »Petrom Klepcem« 89,676.600 dinarjev, sama operativna obala stane 115,443.083 dinarjev ali 845.000 dinarjev na tekoči meter, kar je najcenejša gradnja te vrste v Jugoslaviji, kajti taka obala stane po navadi milijon in več dinarjev na tekoči meter. Izdatki so sicer bili za približno 20 milijonov dinarjev višji zaradi po planu nepredvidenih del za ureditev okolice pristanišča. Izgradnja prve operativne obale v dolžini 135 m je šele prvi korak za razvoj koprskega pristanišča, kajti za privez ene same 10.000-tonske prekooceanske ladje je dolžina 135 m zasilna rešitev. Taka ladja je dolga 140 m in bosta kljun in krma ladje segala izven območja nove o-perativne obale. Razen tega je treba računati na istočasni prihod dveh manjših ladij po približno 3.000 ton nosilnosti vsaka. V takem primeru je potrebna dvakrat po 100 m dolga operativna obala, to se pravi, da bi minimalna dolžina operativne ribale morala biti nekaj nad 200 m. Iz tega je torej razvidno, da 135 m dolga operativna obala predstavlja sicer gradbeno zaključeno celoto, ne pa eksploatacijsko. Ekonomsko opravičena celota je 400 m operativne obale, oziroma minimum 300 - 320 m operativne obale. Zato je Vodna skupnost Koper izdelala in predložila investicijski program za izgradnjo nadaljnjih 135 m operativne obale kot drugo etapo gradnje koprskega pristanišča. Ta investicijski program je Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije že odobril in Vodna skupnost Koper se pripravlja za nadaljevanje gradnje. m im ................. Gregoryjeva odprava ni dosegla Dablama Ekspedicija štirih Angležev in dveh Italijanov se je morala vrniti že z višine 5300 m, kar je dobrih 2000 m niže od vrha Slovenije. Zato je Okrajni ljudski odbor Koper naročil pri Vodni skupnosti program za nadaljnji razvoj koprskega pristanišča. Ta program je še v izdelavi, prouči pa naj do kake možnosti so in do kake zmogljivosti bo možno zgraditi v Kopru pristanišče, če bi se zato kazala potreba. Razen tega naj ta program predvideva etapno graditev, tako da bi bila vsaka etapa zase gospodarsko in gradbeno zaključena celota. Nazadnje naj ta program poda še končno sliko izradnje pristanišča, tako da, se vsaka etapa oziroma vsaka gradnja na področju pristanišča že postavi tako, da ne bo ovirala poznejšega razvoja. Na drugi strani se je začelo z aktivnim delom za ak-tivizacijo tovora preko novega pristanišča, kajti jugoslovansko gospodarstvo danes trpi veliko škodo zaradi preobremenjenosti reškega pristanišča. Ko na eni strani govorimo, da je reško pristanišče naše največje in najsodobneje opremljeno pristanišče, pa na drugi strani pozabljamo, da to največje in najsodobneje opremljeno pristanišče plačuje ogromne devizne stroške za stojnine tujim ladjam, ki morajo pogostokrat čakati pred pristaniščem, da pridejo na vrsto. Poglejmo kakšna so dejstva: Od celokupnega jugoslovanskega pomorskega prometa odpade skoraj 50 odst. na reško pristanišče. Lani je bilo v vseh jugoslovanskih pristaniščih nad 8 milijonov 915 tisoč ton prometa, od tega samo na Reki 4 milijone 154 tisoč ton. Strokovnjaki računajo, da je operativna zmogljivost reškega pristanišča bila izkoriščena že leta 1954 pri prometu 2 milijona 675.925 ton. Veliko povečanje prometa od leta 1954 do 1957 se odraža negativno zaradi podaljšanja časa priveza ladij v pristanišču ali na sidrišču pred pristaniščem, pozna se pa tudi pri kvaliteti pristaniških uslug, pri velikem plačevanju stojnin tujim ladjam in pa v dejstvu, da so voznine za reško pristanišče občutno višje, kot na primer za Trst. mmm ■ Preiskovalni sodnik dr. Modigliani (na levi) ter policijski komisar dr. Scire odhajata po preiskavi v stanovanju Raula Ghianija. Ponoči se je preiskovalni sodnik poleg dr. Feli-cettija odpeljal v Rim. V kupeju zraven njiju dveh se je v spremstvu štirih agentov peljal tudi Ghiani. Dohodki filmov pri vstopninah v 7 mesecih Na prvih mestih ameriški filmi a tudi domači dobro plasirani Za «Peytonskimi grešniki» m «Mladimi levi» pridejo «Lepe, toda uboge» • Med prvimi 40 filmi je 19 italijanskih filmov že prineslo producentom dobrih 6 milijard stavljena za uprizoritev drame »Obrni se proti domu angel« Fringsa in Wolfa in ki jo je režiral Lucchino VisCon-ti, se je po vrsti predstav v florentinskem #Teatro della pergola« iz neznanih razlogov razšla. Skupina bi morala danes gostovati v Livornu. «» : LONDON, 1. — Po računih neke britanske ustanove za mestni promet so ulice londonskega predmestja vsak večer po 19.30 bolj podobne pokopališču kot prometnim ulicam, kajti prebivalci , predmestij raje sedejo pred televizijskim sprejemnikom, kot da hi krožili po mestu. Zato je podjetje, ki vzdržuje promet, sklenilo, da bo ob teh urah potegnilo iz prometa 500 avtobusov od 5500, ki jih je bilo sedaj v prometu. lltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIItlllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII Strašen požar na neki katoliški osnovni šoli v Chicagu Po zadnjih vesteh, ki je v šoli zgorelo 88 v Poveljnik gasilcev misli, da je bil ogenj podtaknjen - Sola ima kapaciteto 1400 učencev, a ne ve se, koliko jih je bilo ob izbruhu požara v poslopju RIM, 1. — Po statistiki o največjih imkasih 40 filmov od 1. decembra lani do 30. junija leto*, nosijo prvenstvo sledeči film «Feytonski grešniki* (2-to,, ko je film prišel v obtok): največ je prinesel ameriški Mm «Peytcmski grešnik« (2-1958), 827.300.000 lir; na drugem mestu je prav tako ameriški fihn «M!ladi levi« (4-1958) s 698 milijoni lir; na tretjem mestu je film »Lepe, toda uboge« (12-1957) od podjetja Tita-nus, ki je prinesel 644.600.000 lir; četrti je film «Poči*tnice na Ischiji« (12-1957) Rizzolija s 532.200.000 lir. 9ledi mu ameriški film «Sayonara» (3-1958) s 511 milijoni in pol, nadalje spet Rizzoldjev film «Parižan-ka» (12-1957) s 462.100.000 lir. Na sedmem mestu je ameriški film »Ponos in strast« s 444 milijoni 300.000 lir, na osmem mestu je film »Zakonski možje v mestu« s 443.200.000 lir, na devetem mestu je italijanski film »Toto, Vittorio in doktorica« s 427.200.000 lir, na desetem mestu je spet ameriški film »Tolpa angelov« s 403 milijoni 400.000. Ne bomo navajali vseh štirideset filmov, ki so njih producentom največ prinesli, pač pa bomo navedli, da je med temi 4Q kar 19 italijanskih, ki so v celoti producentom prinesli 6 milijard 59 milijonov 200 tisoč lir. «»------- Gledališka skupina se je razšla FLORENCA, 30. — Gledališka skupina Lilla Brignone-Annibale Ninchi, ki je bila se- CHICAGO, 1. V neki o- Sv< ■ 'At. J V Kopru je v bistvu da danes Ljudska ko^ajen denar, kajti ka . nri 1 r° se bo ta za Sloven- , j,,..- gospodarska panoga \iu***hiška dejavnost — ‘ bo vpliv koprskega čutiti do meja KATMANDU, 1. — Angle-ško-italijanska alpinistična odprava, sestavljena iz šestih članov in ki jo je vodil Anglež Alfred Gregory, je morala o-pustiti vzpon na vrh Arna Da-balm v gorovju Everest, ki je visok 7400 m in kamor še ni stopila človeška noga. Vzpon je preprečilo slabo vreme in še nepreiskano področje. Odprava, ki je odšla na pot iz Katmanduja 1. oktobra, je v šestih dneh prispela na višino 5300 m. Pričakujejo jo v nepalski prestolnici prihodnji teden. V odpravi so 4 Angleži in 2 Italijana. Vodja odprave Gregory se je udeležil z uspehom končnega vzpona na Everest leta 1953. « - Po sledovih ruske arktične odprave 1.1912 MOSKVA, 1. — Agencija Tass javlja, da so na enem izmed otokov otočja v morju Kara odkrili sledove ruske polarne odprave, ki je tu izginila leta 1912. Gre za polarno odpravo, ki jo je leta 1912 vodil ruski strokovnjak Rušanov in ki je tedaj odkrila skupino otočja Severnaja zemlja v morju Kara. Tedaj je Rušanov skušal utreti med ledeniki pomorsko pot med Arktičnim oceanom in Pacifikom. S Rusanovom je bilo še deset oseb, med njimi tudi neka francoska študentka. Odprava, ki se je z ladjo «Hercules« v začetku spomladi leta 1912 odpravila na pot, je ruskim oblastem v avgustu iz Matoški-na sporočila, da si je skušala utreti prehod v Pacifiški o-cean. To je bilo zadnje sporočilo z ladje «Hercules», ki je izginila brez sledu. Pred krat. kim so na nekem otoku v morju Kara odkrili nekaj predmetov, med katerimi fo- tografski aparat in nekaj ur, ki so gotovo pripadale Rusa-novi odpravi. Prihodnje leto bo posebna sovjetska odprava odšla na ta otok, da bi dokončno odkrila, kako je Ru-sanova odprava izginila. čuvaj ne sme biti preveč dobrega srca MILAN, l.1— Da prevelika dobrota ne koristi, premišljuje 34-letni Gjulio Togni, sedaj v zaporu v San Vittore v Milanu. Bil je nočni čuvaj podjetja »Irradio«. Dva njegova prijatelja, ki sta že dolgo časa -breziposelna, in sicer 36-letni Giorgio Lecco iz Gorgonzole in 41-lefni Mario Rivera iz Pavie, sta dolgo vztrajala, da bi jima pomoči, ko je on na straži, dovolil, da odneseta iz skladišča televizijski sprejemnik, ki bi ga nato »pretopila«, češ da sta že v skrajni bedi. Zaradi dolgega moledovanja jima je Togni «samo za enkrat« dovolil. Toda prijatelja sta se čez kak dam ponovno vrnila in ga prosila, naj spet zatisne eno oko, kajti denarja jima je že zmanjkalo. Ko Togni ni hotel privoliti, sta m-u zagrozila, da bosta vso zadevo prijavila upravi in tedaj je Togmi pristal, da sta odnesla drugi sprejemnik. In tako se je kraja nadaljevala. Ko je Tognd opazil, da kraje nihče ne opazi, je stopil tudi on v družbo in v kratkem je iz skladišča izginilo 30 sprejemnikov. Ko pa snovni šoli, ki jo vodijo redovnice, je izbruhnil požar, katerega grozotnih posledic mogoče še ne bo mogoče tako kmalu ugotoviti. Tudi ni znano, kako je moglo priti do požara. Govori se o novi eksploziji, a ne ve se, kakšne vrste eksplozija naj bi bila. Mogoče je kaj eksplodiralo v ogrevalnih napravah. Koliko smrtnih žrtev je požar zahteval, ni mogoče še reči, a gotovo je, da število ne bo majhno. In naj dobe končno uradno potrditev zelo visoke številke, ki se v prvih poročilih navajajo, ali pa nekatere nižje — nesreča je v vsakem primeru strašna. Vest, ki je prispela že znatno po polnoči (,po srednjeevropskem času), govori o 49 smrtnih žrtvah. Malo prej pa so se že tudi slišala števila okrog 60. Šolsko poslopje je veliko in ima kapaciteto 1.400 učencev. Ni pa znamo, koliko jih je bilo v poslopju ob izbruhu požara. Duhovnik WiMiam Mc Manus, ravnatelj nadškofijskih šol v Chicagu, je novinarjem izjavil, da je naštel 60 trupel, ki &o jih gasilci prinesli iz poslopja. Seveda pa ni rečeno, da so vse osebe bile že mrtve. Dejstvo pa je, da je že več otrok, ki so dobili silne opekline, v bolnišnici umrlo. Poleg otrok so med mrtvimi in opečenimi tudi redovnice. Gasilci pripovedujejo, da so se iz plamenov slišali kriki na pomoč. Iz nekega bližnjega inštituta so pritekli neki redovniki, da bi otrokom v plamenih pomagali. Številne matere, ki so se zbrale okrog šole, skušajo predreti policijske kordone, da bi prišle do svojih otrok. Mnogo otrok se je zagnalo skozi okna, ko so jim že zagorele obleke, in pri tem so se več ali manj ranili. Poveljnik gasilcev je izrekel mnenje, da gre najbrž za zlonamerni požar. Vest, ki je prispela po eni uri po polnoči, govori o 88 žrtvah požara — med učenci in učečim osebjem — v katoliški osnovni šoli v Chicagu. «« ------------------ Iznajdljivi piroman petnajstih let FLORENCA, 30. — V zadnjem času so v gorah Chian-tija imeli vrsto gozdnih požarov, ki so povzročili veliko škode tamkajšnjim kmetom. Posebnost teh požarov pa je bila ta. da je do njih prihajalo v rednih presledkih. To je krajevne karabinjerje navedlo na to, da so začeli stvar bolje opazovati in ujeli so 15-letnega Umberta Casinija, ki je priznal, da je to dejal »na lastno pobudo« in sicer s pomočjo neke »bombe«, ki jo je sam izumil in ki obstaja v sledečem: iz suhega govna napravi kroglo, v katero izdolbe luknjo, ki jo zamaši z žveplom. Tako »bombo« nato nastavi v grm in jo prižge ter nato zbeži. Žveplo najprej tli v notranjosti in nato bomba eksplodira. Pri tem nastane velik plamen, ki gotovo zaneti ogenj v grmu, in iz grma se požar razširi na gozd, «»------- Jedli so iste stvari zastrupljenja s pokvarjeno nam morebitni kandidati poš- so vendarle zadevo odkrili, je , , policija na Leccovem domu Umrl PO JC SOIllO CflCll našla 15 televizijskih sprejem- | ‘ • nikov, medtem ko so ostali bi-1 LBGN ANO, 1. — Uradnik tuli že prodani. Samo ob sebi kajšnje bolnišnice Alessamdro se razume, da so vse tri spra- j Vimercati, ki je star 42 let, vili za zapahe v San Vittore. j je, kot se zdi, podlegel zarad hrano. Sinoči je njegov sin kupil nekaj mortadele in slaščič, ki so jih pri večerji pojedli vsi člani družine. Ponoči- pa se je Alessandro Vimercati zbudil z močnimi bolečinami v želodcu im kmalu podlegel, 5e preden ga je mogel zdravnik pregledati. Ker ostali člani družine, ki so prav tako jedli isto hrano, niso imeli nikakih motenj, je .policija začela zadevo temeljiteje proučevati. Rop v banki: 120 milijonov BUENOS AIRES, 1. — Danes so neki roparji vlomili ,v sirsko - libanonsko banko v Buenos Airesu ter odnesli 3,5 milijona pesosov, kar je okrog 120 milijonov lir. Hotel je le nekaj denarja pa je tri osebe ustrelil HOUSTON (Texas), 1. — Policija iz Houstona je aretirala 18-letnega mladeniča Ne-arvella Moona, ki je preteklo soboto s samokresom umoril dva moža in 11-letnega dečka. Moom je priznal svoj trojni umor m policiji je izjavil, da je ob nekem močvirju opazil 40-letnega Leea Hansona in 38-letnega Bertrama Appleto-na ter U-letnega Stephena, sina prej omenjenega Appleto-na, ki so se vadili v streljanju s pištolo. Moom se je tedaj približal skupini in ko jih je nekaj časa opazoval, jih je prosil, če sme tudi sam dati kak strel. Ko je imel samokres v roki, ga je naperil proti Leeu Hansonu in mu ukazal, naj mu izroči ves denar, ki ga ima pri sebi. Lee Han-son in Bertram Appleton sta se pognala v beg, toda Moon ju je s streli posekal. Po izjavi morilca ga je mali deček začel milo gledati s solznimi očmi in ga prositi, naj ga pusti živega. Hkrati mu je obljubljal, da bo storil vse, kar mu bo ukazal. Toda kljub temu, je nadaljeval Moon, sem ga s strelom v prsi umoril Ne vem, kaj se mi je tedaj zgodilo. Nisem šel tja z namenom, da bi ubijal. Hotel sem le nekaj denarja, da bi moja mati mogla k zobnemu zdravniku. »s Umrl - po televiziji LONDON, 1. — 35-1 etni igralec Jones Gareth je sinoči umrl zaradi srčne kapi med televizijsko oddajo, pri kateri je igral vlogo izmučenega človeka, ki je po eksploziji ostal zasut v rudniku. Iščejo župana za Boston BOSTON, 1. — Ameriška recesija je sicer še živa in tudi brezposelnost kaj krepka, toda kaže, da ta v javno upravo še ni segla. V vseh bostonskih dnevnikih so Bostončani morali včeraj brati sledeči mali oglas: »Išče sa župan za Boston... Mora biti napreden posloven človek in sposoben, da naualjuje delo, ki je bilo že začeto. Reflektanti se bodo morali obvezati, da i.e bodo i'jravili v nevarnost moralnih r.sčel. Mi mu zagotavljamo kritje stroškov za njegovo kandidaturo in tudi organizacijo kandidature. Prosimo, da ljejo popoln življenjepis.« Mali oglas je bil podpisan s številko poštnega predala. Sedanji bostonski župan Nohn My-nes je že izjavil, da se na prihodnjih volitvah ne bo prijavil kot kandidat. Uspeh festivala italijanskih popevk ATENE, 1. — Prvi dan festivala italijanske pesmi v Atenah se je sinoči končal z dvema uspehoma. Orkester in italijanski pevci so zbudili med atenskim občinstvom v gledališču Orfeo veliko navdušenje. Koncertu je prisostvovalo nad 2000 oseb. Pesmi in program so predvajali tudi po grški radijski mreži. Zvečer so pevci Nella Colombo, Miranda Martino, Emilio Pericoli, Claudio Villa in orkester pod vodstvom Savine priredili v »Italijanskem domu« ob navzočnosti veleposlanika Carusa koncert za italijansko kolonijo v Atenah. Nocoj se bo festival končal v atenski Operi s svečano predstavo pod pokroviteljstvom kraljice Fride-rrke. : «» ----- Tudi v ZDA delajo motor za atomsko letalo ? CINCINNATI, 1. — V tovarnah «General Electric« v Evendale pri Cincinnatiju potrjujejo, da v teh tovarnah iz. n Slavni dirigent ARTUR RODZINSKI je umrl v Massachusettsu v tamkajšnji bolnišnici. Bil je po starših Poljak, toda rodil se J« v Splitu januarja 1*94. iiiiimiitiiiitiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiimiimiitiiitmtntmiiiiitiiiimiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiii Strah v južnem Pacifiku pred tujimi podmornicami Ali gre za poskuse sovjetskih podmornic: ki baje preizkušajo kako novo orožje ? SYDNEY, 1. — Avstralski | bi bili morda tudi mogli dom, časopis «The Sunday Tele- nevati, da bi potniki in posadka omenjene ladje mogli biti preveč nezaželene priče in so jih zato spravili s sveta. Mnogi poveljniki ladij na Pacifiku — zaključuje dnev nik — so v strahu zaradi vedno bolj pogostih informacij o podmornicah neznanega porekla, ki krožijo po Južnem Pacifiku. graph« domneva, da bi mogle sovjetske podmornice biti odgovorne za izginotje nekaj ladij v južnem Pacifiku. Časopis piše, da so v zadnjih treh letih izginile v Južnem Pacifiku 3 ladje s skupno 79 potniki. Zadnja te vrste je bila ladja «Jan Krouch« z 12 potniki in člani posadke, ki je 26. preteklega septembra odplula iz Hong Konga proti Adelaidi in o kateri se pozneje ni zvedelo ničesar. Po pisanju istega časopisa so še drugi znaki, n. pr. tudi ta, da je patrulno ladjo «Melanesian» (300 ton) letos potopila neka podmornica. Dva domačina s Salomonskih otokov sta izjavila, da sta 2 dni potem, ko sta videla ladjo »Melanesian« slišala neki ropot, ki je bil podoben topovskim strelom. Pri poznejšem iskanju so našli mizo, ki je pripadala ladji »Melanesian« in ki je bila poškodovana, kot bi bilo na ladji prišlo do eksplozije. List »The Sunday Telegraph« piše, da bi mogla ladja »Melanesian« priti po naključju v vodovje, kjer so sovjetske podmornice preizkušale nekaj no- delujejo avionski motor, ki je podoben motorju, kakršnega je revija «Aviation Week» o-pisala v nekem članku, ki je bil posvečen novemu sovjetskemu atomskemu letalu. Glede tega članka, v katerem se govori o tovrstnih delih ameriške družbe, je glavni inženir letalskega oddelka družbe »General Electric« Shoults izjavil novinarjem, da je sistem, katerem se govori, najbolj enostaven, kar si jih sploh moremo misliti: gre enostavno za to, da se stisnjeni zrak pošilja neposredno v reaktor, ne da bi ga prej kakor koli segrevali. Shoults je dodal, da je o tovrstriih sovjetskih poizkusih zvedel šele poltem, ko so, bili opisapj. Y ffihPihP v je* viji «Aviation Week». «»------ Poroka in zlata poroka TRIDENT, 1. — Prav na dan svoje zlate poroke sta zakonca Giuseppe in Maria Lorenzato, kti se bližata osmim križem in ki stanujeta v predmestju Tri-denta, spremila k porokfi svojega najmlajšega sina, 22-let-nega Adriana, ki se je poročil z gospodično Lauro Modena. Poroka se je izvršila v prav isti cerkvi, kjer sta si toliko let prej obljubila zvestobo stara slavljenca. *»------ Obsojen inženir zaradi nesreče GENOVA, 1. — Proti koncu junija 1955 je v podjetjih Ansaldo-San Giorgio v Sestri-ju prišlo do nesreče zaradi tega, ker je eksplodirala neka peč. Nesreča je zahtevala smrt štirih delavcev, dočim je bilo 27 delavcev ranjenih. Krivdo so naprtili inženirjema Adolfu Baxu in Luigiju Grassu, ki ju je preiskovalni sodnik oprostil krivde in izpustil. Toda zadeva je vendarle prišla pred višjo inštanco in sodišče je priznalo inženirja Adolfa Ba-xo za krivega in ga obsodila ra leto in pol zapora, dočim je inž. Grassa oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Stavka gimnazijcev v Milanu MILAN, 1. — Tisoč dve sto študentov liceja «Leonardo da Vinci« je danes zapustilo šolo v protest proti sklepu milanske pokrajinske uprave, ki hoče določiti veliko dvorano liceja za razne kongrese. -■—«»--- Sedežnica na Ortlerju MERAN, 1. — Turistični center Solda se je obogatil še za eno pridobitev; novo sedežnico, ki povezuje to planinsko . . . , vas s krajem Qrso v višini deček iz Zuericha je postal j 2500 m pod masivom Ortlerja. Zaradi «hula - hoop^ bo deček ob oko ŽENEVA, 1. — Štirileten žrtev nove igre hula - hoop Vtem ko je občudoval nekega svojega prijatelja, ki se je zabaval z vrtenjem obroča, ga je obroč po naključju zadel v oko in mu ga izlil. Obroč se je verjetno zaradi prenaglega vrtenja prelomil in en konec je nesrečnega otroka zadel v oko. Zdi se pa, da se bo zadeva končala pred sodiščem, kajti zelo možno je, da je bil obroč že prej nalomljen, to se pravi, da bo podjetje ali trgovina morala za vih orožij. Sovjetski častniki (zadevo odgovarjati. Novo vzpenjalno sredstvo se v dolžini 1300 m dvigne 500 m s kapaciteto 260 oseb. V bližini postaje na vrhu so izpeljali tri prege za smuk. kjer bo mogoče doseči zelo veliko hitrost. MONTEVIDEO, 1. — Včeraj so bile v Urugvaju volitve, pri katerih je zmagala dosedanja opozicijska stranka «U-*>ion blanca Democratica« nad stranko »Colorado«. Ta je bila na oblasti 96 let. Nova stranka bo preaizela oblasv marca prihodnjega leta M. Deanovič dopisni član Accademie della Crusca Accademia dtlla Crusca v Florenci j« na *vo-jem zadnjem občnem zboru potrdila še za nadaljnja tri leta za predsednika prof. Bruna Mi-gliorinija * univerze v Florenci. Na istem občnem zboru je bil imenovan za tujega dopisnega člana prof. Mirko Deanovič z zagrebške univerze. Nagradi Goncourt in Renaudot Nagrado »Goncourt« je prejel artilerijski viš-šji častnik Francis Wal-der za roman »Saint-Germain ou la negotia-tion«. Nagrado «Theo-phraste Renaudot« pa so podelili Edouardu Glis-santu za roman »La Lezarde«. Tatjana Samojlova v angleškem filmu Sovjetska igralka Tatjana Samojlova bo igrala skupaj z angleškim igralcem Dirkom Bogar-dom v nekem filmu producenta OrDonovana. Ta upa, da bodo krajše vloge sprejeli tudi Law-rence Olivier, Alec Guin. ness, Ralph Richardson in John Gielgud. Film se bo imenoval »Operacija ledolomilec«, snema, li pa ga bodo deloma v Angliji in deloma v SZ. Stal bo približno tri milijarde lir. Zgodba filma bo idila nekega Angleža z neko Rusinjo, ki se srečata na Arktiku, kamor sta dve posadki e-na angleška in ena sovjetska, prišli na pomoč letalu, ki je strmoglavilo. Tatjana Samojlova je postala znana po filmu »Kadar lete žerjavi«, ki je imel lep uspeh na festivalu v Cannesu. Kdaj se sme kdo imenovati morilec ? Preiskava v zvezi z umorom Fenarolijeve žene v Rimu se je v Milanu zaključila. Poleg obeh sodnikov se je v Rim odpeljal tudi Ghiani, ki ga bodo zaprli v Regina Coeli. Q aretaciji Ghianija se v zadnjem času ogromno piše, vse je dognano in dokazano da je on morilec, in vendar vsi vedo, da je prav gotovo še tudi mnogo negotovega, še ne dokazanega. Predvsem ni treba pozabiti, da je načelnik rimskih policijskih uradnikov tisti kvestor Mar-zaho, ki se ga spominjamo nekoliko tudi iz Trsta in o katerem so včasih listi pisali manj hvale vredne stvari: n. pr. tudi take, da je včasih koga spravil v zapor za dolgo dobo, potem se je pa izkazala nedolžnost zapornika. Čudno je tudi, zakaj je notranji minister tako hitel s pohvalami policiji, ko je vendar vsa stvar še v preiskavi in ko bi nihče — niti minister — ne smel govoriti o morilcu. Čestitati policiji, da je prijela Ghianija, pa pomeni toliko, kot proglasiti Ghianija za mopilca. In če bi se izkazalo, da se , je policija vendar zmotila? Cigani se ne v ■■ ■ šalijo med pretepom Kakih 30 ciganov, ki so utaborjeni v Vena-fru v Abrucih, se je iz neznanih vzrokov skregalo. Oborožili so se z noži in palicami in prišli na glavni trg v vasi, ki so ga v trenutku spremenili v bojno polje. Sele pol ure pozneje in potem, ko so se v zadevo vmešali vsi karabinjerji krajevne karabinjerske postaje, je bilo na trgu spet vse mirno. Skoraj vsi udeleženci tega pretepa so bili več ali manj ranjeni. Eden je celo hudo ranjen. Deset ciganov so karabinjerji spravili v zapor v Isernio, pet pa jih je zbežalo neznano kam. A LIGA Rezultati •Alessandria Triestina 4-3 'Bologna-Inter 2-2 Lanerossi-*Juventus 3-2 Roma-*Lazio 3-1 •Milan-Fiorentina 2-0 •Napoli-Spal 0-0 •Padova-Genoa 4-2 •Sampdoria-Bari 3-0 •Udinese-Tal. Torino 8-0 Lestvica Milan 10 6 3 1 2111 15 Inter 10 622 29 15 14 Fiorentina 10 5 4 1 26 14 14 Napoli 10 5 32 14 10 13 Roma 10 5 2 3 19 14 12 Juventus 10 43 3 23 19 11 Sampdoria 10 433 15 13 11 Genoa 10 4 3 3 16 15 11 Lazio 10 3 43 1111 10 Padova 10 4 2 4 16 17 10 Bologna 10 343 14 17 10 Lanerossi 10 4 1 5 11 14 9 T. Torino 10 2 3 5 15 19 7 Bari 10 2 3 5 12 17 7 Spal 10 235 7 20 7 Udinese 10 1 54 7 13 7 Triestina 10 2 2 6 11 14 6 Alessandria 10 226 11 25 6 Novara 10 7 1 2 18 10 15 S. Monza 10 6 2 2 13 6 14 Atalanta 10 4 5 1 13 9 13 Taranto 10 5 3 2 11 6 13 Palermo 10 5 3 2 17 11 13 Lecco 10 4 4 2 16 13 12 Messina 10 4 3 3 14 10 11 Cagliari 10 4 3 3 13 15 11 Marzotto 10 4 3 3 11 9 11 Verona 10 4 2 4 15 11 10 Catania 10 2 6 2 14 11 10 Reggiana 10 4 2 4 10 11 10 Z. Modena 10 3 3 4 7 13 9 Brescia 10 3 3 4 11 7 9 Venezia 10 3 2 5 9 17 8 Parma 10 2 4 4 12 20 8 Samberted. 10 1 5 4 9 16 7 Vigevano 1» 2 3 5 5 9 7 Como 10 2 2 6 8 12 6 Prato 10 1 1 8 5 15 3 TEKME 7.12.195». Alessandria-Lazio, Fioren. tina-Bari. Inter-Juventus. La-nerossi-Bologna. Roma-Udi-nese, Sampdoria - Pa dova, Spal-Milan, Talmone Torino-Genoa, Triestina-Napoli. STRELCI 19 golov: AngeliHo (Inter); 9 golov: Altafini (Milan), Montuori (Fior.). 8 roIov: Pivatelli (Bol ); 7 roIov: Da Costa (Roma): 6 golov: Danova (Milan). B LIGA Rezultati •Atalanta-Lecco 1-1 *Cagliari-Catania 1-1 •Como-Venezia 4-0 •Marzotto-Verona 2-9 •Novara-Vigevano 2-0 •Palermo-Parma 7-1 Zenit Mod->na-*Prato 1» •Reggiana-Messina 0-0 •S. Monza-Sambtned. 3-1 •Tarantc-Brescia 1-0 Lestvica TEKME 7.12.1958. Brescia-Catania, Cagliari-Palermr.. Lecco - Reggiana. Parma - Atalanta, Sambene. dettese-Marzotto, Messina-Taranto. Venezia - Novara, Verona-Simmenthal Monza. Vigevano-Prato, Zenit Mode-na-Como. Športne stave TOTOCALCIO Alessandria-Triestina 1 Bologna-Inter X Juventus-Lanerossi 2 Lazio-Roma 2 Milan-Fiorentina 1 Napoli-Spal X Padova-Genoa 1 Sampdoria-Bari 1 Udinese-Tal. Torino X Palermo-Parma 1 Prato-Zenit Modena 2 S. Ravenna-Sanremese 1 Spezia-Livorno 2 Kvote: 13 točk 37.012.000 lir, 12 točk 1.423.000 lir. TOTI P X1211XX221X2 Kvote: 12 točk 1.079.043 lir, 11 točk 67.440 lir. 10 točk 6.185 lir. Po 10. kolu italijanskega nogometnega prvenstva MILAN PRVI V LESTVICI pred Interjem in Fiorentino Fiorentina in Juventus premagani. Namesto zmage le neodločen rezultat za Inter. Rimljani uspešnejši v «derbyju» z Laziom Presenečenj v nedeljo v A ligi m manjkalo. Milan se je z zmago nad Fiorentino zasidral na prvem mestu lestvice, medtem ko je Inter kljub izenačenju z Bo.ogno napravil korak naprej in preskočil iz tretjega na drugo mesto tik za Milanom. Največje presenečenje pa je gotovo poraz Ju-ventusa na domačem igrišču, kjer je moral kloniti pred odlično enajstorico Lanerossija. Milan je hotel na vsak premagati Fiorentino, kar se mu je posrečilo zaradi slabe forme v kateri se je znašel nasprotnik. Sicer se je Fiorentina zavedala važnosti srečanja. a nasprotnik ji je s stalnimi napadi zmešal račune in ji ni dovolil, da bi organizirala obrambo in še manj protinapade. Njeni južnoameriški napadalci so zavlačevali igro, s čemer so dali možnost branilcem Milana, da so zavzemali strateška mesta in pripravljali pravcate zidove, pred lalerimi so se morali razni Lojgcom in tovariši ustaviti. Maldini se je boril kot lev,' Fontrna .n Zagatti pa sta bila nasprotnikom stalno za petami in nhsta dovoljevala, da bi zadrževala žogo preblizu Buf: na. Poraz Fiorentine je zakrivila počasnost napadalne vrste, kjer ni nihče znal prodreti v globino milanske obrambe. Al-taf ni in Danova pa sta preskrbela, da so florentinski igralci odšli domov z dvema goloma na vesti in s posledicami, da so morali prvo mesto v lestvici prepustiti nasprotnikom. Igrale, lnterja so bili prepričani, da jim zmaga na igrišču Bologne ne uide. Toda štiri minute pred koncem, ko je bilo stanje 2:1 v korist gostov je Pivatelli izenačil in malo je manjkalo, da niso šli gostie tudi poraženi iz igrišča. Krivda za neodločen rezultat pade izključno na igralce In-terja, ki so prepričani, da jim zmage ne more nihče odvzeti. začeli igrati ležerno in kot bi bili na kaki akademiji lepe igre. In vendar bi zadostoval kak oster strel na vrata nasprotnikov in uspešen prodor v obrambo Bologne, da bi se ta razsula. Bologna je prva prešla v vodstvo z enajstmetrovko, katero je Pivatelli spremenil v gol. Kasneje sta Corso in nato Angelillo dosegla za svoje moštvo dva zgoditka. ki bi lahko prinesla lnterju dve dragocen: točki. Toda hladna prha je prišla s Pivatellijem, ki je prisilil goste, da so se zadovoljili z delitvijo točk. Juventus je bilo v nedeljo nemogoče spoznati. Enajsterica je imela v gosteh ekipo Lanerossija in vsak je pr.ea-koval, da bo ta lahek plen igralcev vrste Charlesa in Bo-r.ipertija. Toda srečanie se je končalo nepričakovano z zmago gostov s tesno razliko golov 2:3. Jn to kljub temu. da so napadalci Livnerossijn zamudili več lepih priložnosti, kater.h morda zaradi nervoznosti in . . . strahu pred opevanimi igralci niso znali izrabit:. Ce pomislimo, da se je obramba Juventusa večkrat rešila le za las, tedaj lahko dobimo sliko tur inske ekipe, ki je zapustila igrišče pod točo žvižgov njenih navijačev. 80.000 gledalcev je prisostvovalo v nedeljo na olimp.skem stadionu v Rimu toliko pričakovanem «derbyju» med Rimom in Laziom. Lovorika zmage je šla enajstorici Rima, ki je odpravila nasprotnika s tremi goli Du Coste in Selmossona proti enemu, ki ga je dosegel v 25’ prvega polčasa Pozzan. pravila s tremi goli m Genoo, ki ni zaustaviti napade Padove. Tekma se je zaključila z rezultatom 4:2 v korist domačinov, ki so se v lestvici uvrstili pred tnajstoricami Bologne Lanerossija in drugih. Spal je hotela doseči na igrišču Neaplja vsaj neodločen rezultat in zaradi tega je prišla v goste s taktiko verižne obrambe. Zaradi tega je bilo včasih tudi do devet nasprotnikov pred vrati gostov, ki so naval vzdržali do konca tekme in si odnesli domov dragoceno točko. Brez golov se je končala tudi tekma Udi-•nese-Tal. Torino. Ta rezultat zveni sramota za obe ekipi in še posebno za Udinese, ki je igrala pred domačimi gledalci. Vzrok neodločenega rezultata pa je treba iskati v nepravilni in zmotni taktiki i športne prireditve kot so olim-domačinov, ki so se morda pijske igre. • * * DUNAJ. 1. — V zvezi z kandidaturo Dunaja za organizacijo olimpijskih iger leta 1964. poudarjajo v avstrijskih športnih krogih, da ima avstrijska prestolnica že sedaj mnogo velikih športnih objektov Na Dunaju je namreč že stadion za atletiko s 95.000 prostori, stadion za plavanje s 4000 prostori, dirkališče z 8000 prostori in moderno športno palačo s 15.000 prostori. preveč bali nasprotnikov. « »------ Po Tokiu. Detroitu in Dunaju Bruselj želi organizacijo olimpijskih iger 1964. leta LAtJSANNE, 1. — Predstavnik Mednarodnega olimpijskega odbora Otto Mayer je sporočil, da je tudi Bruselj predložil svojo kandidaturo za organizacijo poletnih olimpijskih iger 1964. leta. Danes je potekel zadnji dan za predložitev kandidatur. Bruselj se je tako pridružil Tokiu, Detroitu in Dunaju, ki so že pred kratkim vložili prošnjo, da bi jih odbor počastil z organizacijo tako važne NOGOMET BRESCIA, 1. — Nogometno društvo Brescia je kupilo za 5.000.000 lir igralca PasCjuala Vivola, ki je bil do sedaj pr: Laziu. i'nun m n iiiitiu m um i itn nititi m m fiiiiin ii iinniiniMiiiMii 11111111 m i mimii muh m nuli im ii iiiniiiiH m min Mini iiiiiiiMiiniM m Hlinili m iiiiiik Čudni zapleti ja ji na tekmi Alessandria-Triestina Zamujena priložnost Triestine za novo zmago na tujem igrišču Dva razveljavljena gola in enajstmetrovka - vzrok poraza tržaških igralcev 24 minut je potrebovala Triestina, ki je bila z gosteh enajstorice Alessandrie, da je prebila zid domače obrambe in prešla z Rimbaldom v vodstvo. To je bil morda najslabši del tekme, ki je po tem golu oživela. Zadostovalo je, da sta Doripo in Manente zamenjala mesti, da je Alessandna prešla v napad, ki je domačinom prinesel v pičlih štirih minutah kar 3 gole. Z rezultatom 3:1 v korist Alessandrie se je tudi končal polčas. V drugem delu tekme kateri je prisostvovalo 7.000 gledalcev, pa je padlo še več golov in prav v tem delu je imela Triestina priliko, da ponovi uspeh, ki ga je dosegla z Bologno Toda sodnik je bil precej nepristranski in je Trie. stini razveljavil dva gola ter dekretil enajstmetrovko, ki so jo nasprotniki spremenili v gol. V drugem polčasu je Triestina, ki je pokazala boljšo formo kot Alessandria, prešla v napad, ki ji je prenesel v 19' gol. Vsa igra je potekala pravzaprav na polovici igrišča nasprotnikov, zaradi česar je bila njihova obramba precej kaotična. Tržačani so napadali brez prenehanja in San. lelliju se je posrečilo s čelom spravti žogo v nasprotnikova vrata ter s tem znižati rezultat na 3:2. Izenačenje je bilo že na vidiku, ko je sodnik čluarnaschetli iz Pavie (kakih 60 km od Alessandrie) dekre-tiral enajstmetrovko, ker je Brnnarzi podrl Tacchija na tla. IJorigo, bivši igralec Triestine je streljal in žoga je šla mimo Rumicha v mrežo ; 4:2. Igralci Triestine niso obupali. Bili so vigrani m po dolgotrajnem navalu na n a-sjirotnikova vrata je Santelli zopet spravil žogo v mrežo. Štiri minule prea koncem i-gre pa se je Tortulu posrečilo še enkrat pretresti nasprotnikovo mrežo in s tem izenačiti, a ko je hotel sodnik že priznati gol, je na protest domačinov stopil k stranskemu sodniku ter j,, po kratki debati pokazal z roko ne na sredo igrišča, pač pa na tla nedaleč od vrat domačinov in usločil, da streljajo proti Trje. strm kazenski strel. Ta je bila morda ena najbolj Med enajstorlcami. ki so mo- j nerazumljivih potez sodnika rale v nedeljo kloniti so Ba- ki se je kmalu še enkrat iz- ri, katerega je Sam.pdoria od- i kazal, ko je razveljavil in to nekaj min in pred koncem sre. Čanja, Bernardi nov gol češ da je bil dosežen iz toff-sida». Triestina se je morala tako zadovoljiti s porazom, pa če- metnega prvenstva v švedski reprezentanci, so bili nagrajeni v imenu njihovega kralja z zlatim: medaljami. Medalje je osebno izročil prav je bila blizu zmage ali vsaj neodločnega rezultata. 1 mela je tako priliko oditi kot zmagovalka iz nasprotntkoi ga igrišča, a sodnik ji ni bil naklon jen, kar sicer ni nihče zahteval ter je bil celo nepristranski. Triestina je prevladovala na igrišču najmanj tričetrtine sre. Čanja. Ce ne bi popustila po prvem golu zaradi česar je morala zabeležiti tri gole pasiva, bi lahko gladko zmaga la. Rumich je moral štirikrat kloniti, vendar krivda ne pade nanj, ker se je vedno zna šel pred nekontroliranim strel, cem. To velja za oba gol" Volanthena in Tacchija, medlem ko pri enajstmetrovki n’ mogel ničesar. Nekaj krivde pade na Brunozzija, ki ni mogel nadzorovati hitrega Tacchija. Boljši je bil Brach, ki je zvesto pazil in sledil Lorenciju. Bernardin pa je bil znatno slabši kot po navadi in prav zaradi tega je lahko Volantiien, ki bi moral biti pod stalnim nadzorstvom tržaškega sstoperjos, dvakrat pretresel mrežo Tržačanov in s tem nedvomno največ pripo mogel, če je njegova enajsterica zapustila igrišče kot zmagovalka. V napadu ste se posebno izkazala pri organizacij napadov Rjmbaldo im Szoke, ki sta o-stale- igralce zaiugala z odličnimi žogami, kar je posredno izrabil Santelli. Bresolin, ki se je v tekmi proti Laziu odlično obnesel, sicer v nedeljo ni razočaral, vendar ni niti popolnoma zadovoljil. Najbolj je zadovoljil Santelli, ki je, kakor kaže, ponovno našel odlično formo. Tudi Tortul je zadovoljil ter je zabil lep gol katerega pa mn sodnik m priznal. «»-— Zlata medalja Švedom za zasiuge na svet. nogometnem prvenstvu MILAN, 1. — fctirje švedski nogometaši, ki igrajo pri italijanskih enajstoricah in ki so se udeležili svetovnega nogo- Izbrani igralci za nog. tekmo Italija - ČSR RIM, 1. — 15 igralcev so povabili na skupni trening za sestavo reprezentance, ki bo 13. decembra letos nastopila v Genovi proti Češkoslovaški. Igralci se bodo morali predstaviti jutri do 19. ure komisiji za sestavo državne reprezentance pri zveznem tehničnem centru v Florenci. Kandidati za reprezentanco so sledeči: Bologna: Fogli; Fiorentina: Castelletti, Cer-vato, Segato in Robotti. Juventus: Boniperti, Nicole in Stacchini; Lazio: Tagnin; Milan: Bean, Buffon inGalli; Roma: Panetti; Sampdoria: Sarti in Berga-maschi. * * * PRAGA, 1. — Reprezentanca ČSR bo verjetno sestavljena iz sledečih igralcev: Sta-cho, Dolejsi, Mraz, Novak, Hil-debrant, Popluhar. Prohazka. Bubernik, Masopust, Novorka, Pluskal, Moravčik. Kačani, Obert Molnar, Kraus, Bru-movsky. Tenis za »Kraljev pokalu Danes prihod švedskih igralcev RTM. 1. — Jutri bodo prispeli v Rim švedski teniški igralci, 'ki se bodo srečali v četrtek, petek in soboto z italijansko reprezentanco. Srečanje bo v okviru polfinalnega tekmovanja za «Kraljev pokah). Švedsko reprezentanco sestavljajo SVen, pavidson. Staf-fan, Stockenberg, Birger. Tol-ke in kapetan-igralec Rohlsson. Švedska je že zmagala na zadnjih treh tekmovanjih in si je vselej priborila »Kraljev pokah). Tudi letos ima vse papirje v redu, da pride njeno ime že četrtič vpisano v zlato knjigo tega teniškega tekmovanja in to kljub odsotnosti Schmidta in Lundquista, ki sta imela največ zaslug za lansko končno zmago. Oba igralca sta sedaj v Avstraliji. Predvidevajo, da bosta David-son in Stockenberg nastopila v singlu. medtem ko je za double precej negotovosti. V nedeljo v Barkovljah Troboj v namiznem tenisu Barkovlje-Prosek-Skedenj Škedenjci osvojili prvo mesto pred proseško in barkovljansko ekipo V nedeljo je bil v prostorih Prosvetnega društva v Barkovljah namiznoteniški troboj na katerem so nastopili igralci s Proseka iz Skednja in Barko velj. To srečanje je bilo precej važno, ker so Barkovljani in Prosečani prvič moštveno nastopili na zahtevnejšem turnirju: do sedaj so nastopili le na redkih meddruštvenih srečanjih. Turnir je bil pod pokroviteljstvom pripravljalnega od. bora in bil prvi med turnirji, ki bodo služili kot priprava z.i bodoče meddruštveno ekipno prvenstvo v tej disciplini. Nedeljsko srečanje je bilo zelo borbeno: prvo mesto so še enkrat odnesli Škedenjci, toda to pot jim ni šlo prav gladko, ker so našli v Prose-čanih zelo resnega in odločnega nasprotnika. Barkovlja-nl pa so razočarali. Priznati pa jim moramo, da so tudi oni včasih igrali prav dobro in ako bi jim bila sreča le malo več naklonjena, bi tudi oni dobili marsikatero točko. Moštva so nastopila v naslednjih postavah: PROSEK: Cibic K., Sirca, Milič, Ukmar. — SKEDENJ: Merlak, Hrevatin D-, Patrizio, Hrevatin J. — BARKOVLJE: Ščuka, Pertot, Starec, Com-pare. Najiprej sta se srečali moštvi s Proseka in Skednja. Začela sta Cibic in Merlak. Igra je bila od vsega začetka zelo razburljiva. Cibic se je takoj izkazal kot enakovreden nasprotnik in Merlak je marsikdaj zašel v resne težave. Končno pa je vendar Merlak zaključil ta prvi niz v svojo korist s tesnim razultatom 21:19. V drugem nizu je Merlak takoj prešel v vodstvo, vendar mu je Cibic odgovoril in končno zmagal kljub odlični Merlakovi obrambi. V začetku tretjega niza sta bila se začel nevarno bližati. Ob J Prosek 0:5. Erik Von Post Liedholmu rtu- I Jn Švedska sta se tudi oba igralca precej nervozna St*™" in lani. srečali, v polfinalni tek- 1 skedenjc seje pr li umiril in stavssonu in Hamrinu. Svečanost je bila v prisotnosti velikega števila sonarodnjakov v nekem milanskem hotelu. Poslanik je zlato medaljo izročil tudi Skoglundu. ki se zdravi v neki mestni kliniki, kjer je bil pred kratkim operiran. mi, ki je bila v Helsingborgu, Tedaj so zmagali Skandinavci s 4:1. Nihče od tedanjih igralcev ne bo igral v sedanjem srečanju, ker sta tudi pietran-geli in Siro-la. ki sta lani za stopala Italijo, sedaj v Avstraliji zaradi tekmovanja za Davisov pokal. odločno prešel v vodstvo. Cibic je zaostajal za pet ali šest točk m se zaman trudil, da bi zamujeno nadoknadil. Na koncu niza, ko je že vodil 20:14 in imel match žogo, je Merlak nekoliko popustil. To je Prosečan izkoristil, prevzel svoje roke vajeti igre in velikem zanimanju gledalcev je točka sledila točki in vse je že kazalo, da bo Cibicu uspelo dohiteti nasprotnika, (stanje je bilo že 19:20), ko je Merlaku z ostrim strelom uspelo doseči zadnjo točko. To je bila najlepša tekma turnirja in gledalci so bili z lepo igro zelo zadovoljni. V drugem srečanju je Sirca z lahkoto premagal Darija Hrevatina. Resnici na ljubo moramo priznati, da še nismo videli Skedenjca tako slabo igrati. Zmagal je v drugem nizu, toda prej zaradi trenutne nasprotnikove krize kot po lastni zaslugi. Milič, ki je v tretjem srečanju igral proti Patriziu, se je izkazal kot dober tolkač, žal pa mu obramba ne prija. V prvem nizu je bil dolgo časa enakovreden nasprotnik Skedenjcu in je klonil šele ob tesnem rezultatu 23:25. Ko je Patrizio v drugem nizu zamenjal igro in začel močno rezati vsako žogo, s čimer mu je onemogočil napadalno igro, je moral odložiti orožje. Vsekakor je bila njegova igra povsem zadovoljiva. Četrti prcseški igralec likmar je prav hitro odpravil Hrevatina, ki pa je tudi zelo slabo igral. Zadnjo tekmo tega srečanja Prosek-Skedenj sta jdigrala para Cibic, Sirca — Merlak, Patrizio. Prosečana ni. sta mogla nuditi nobenega odpora nasprotnikoma, ki sta po. kazala prav lepo igro. Tako je bil končni rezultat Frosek — Skedenj 2:3. Izidi posameznih srečanj pa so: Cibic — Merlak 1:2 (19:21, 22:20, 18:21), Sirca - Hrevatin 2:1 (21:16, 13:21, 21:11); Milič — Patrizio 0:2 (23:25, 13:21); Okmai — Hrevatin 2:0 (21:9, 21:11); Cibic, Sirca — Merlak, Patrizio 0:2 (11:21, 10:21). Nato sta se srečali ekipi s Proseka in Barkovelj. To je bilo njuno tretje letošnje srečanje in je za Barkovljane najslabše izpadlo. Vsi bar-kov-Ijanski igralci so morali kloniti pred nasprotniki in samo igri parov sta se Ščuka in Pertot pokazala enakovredna Miliču in Ukmarju ter nista le za las pridobila svoji ekipi pivo točko. Končni rezultat Barkovlje — v •■■UMI Mllllllllllllll MMMMIMMMIMMIIMMMIIMMMMMMMIMMMMIIMMIMI . Primorski športniki so proslavili Dan republike V Izoli otvoritev delavskega športnega centra Na sporedu so bila nogometna, rokometna in šahovska srečanja. Vsepovsod lepe in borbene tekme, le v Izoli se niso mogli izogniti incidentu Ob Dnevu republike so primorski športniki organizirali vrsto prijateljskih srečanj v različnih športnih panogah. Na sporedu so bile telovadne akademije in šahovski brzo-turnirji, ponekod pa so odprli nova športna igrišča. Najpomembnejša dogodka sta bila vsekakor v Piranu in Izoli. V Piranu so v petek zve čer izročili prehodni pokal ča. sopisnega podjetja Ljudska pravica piranskemu Partizanu To tekmovanje za pokal Ljudske pravice je postalo že tradicionalno, letos pa si je prvikrat priborilo prvo mesto obmorsko telesnovzgojno društvo. Ob tej priložnosti so v Piranu organizirali telovadno akademijo, na kateri je nastopilo tudi nekaj vrhunskih slovenskih telovadcev. V Izoli pa so odprli delavski športni center z devetimi igrišči. Izolsko prebivalstvo je do kazalo, da se da tudi s skromnimi sredstvi precej napraviti in je pri urejevanju igrišč opravilo nad 4 tisoč prostovoljnih delovnih ur v vretlnosti okrog pol milijona dinarjev. Z denarjem pa so prispevala vsa podjetja, zadruge ter gospodarske in druge organizacije. Ljubitelji nogometa so si mnogo obetali od tradicionalnega nogometnega turnirja, ki se je začet lani na pobudo piranskega Sidra. Letos je morala žal odpovedati sodelovanje Nova Gorica, ki je v Ljubljani igrala z Odredom za jugoslovanski pokal (2:0 za Odred). Ker niso našli nadomestila. je Izola prvi dan počivala. Koper in Sidro pa sta igrala neodločeno 0:0. Po pro-pizacijah so streljali enajstmetrovke. Piran je bil uspešnejši in je zmagal s 3:2. Finalna tekma med Izolo in Sidrom je bila pri stanju 1:0 za Izolo deset minut pred koncem tekme prekinjena Spor je nastal, ko je Sidro izenačilo na 1:1, pa je sodnik po mnenju Pirančanov gol nepravilno razveljavil. Pi. rančani so zapustili igrišče, o sporu pa bo dokončno odločal organizacijski odbor tega turnirja. Med pomembnejšimi dogodki ob slovenski obali je treba o-meniti tudi rokometni turnir v Piranu s sodelovanjem odličnih rokometnih enajstorc Svobode in Slovana iz Ljubljane. Koprčani in Pirančani so pobrali prva mesta in dokazali, da je mali rokomet na slovenski obali zelo ftapredo-val. Pri moških ekipah je zrna-gal Koper z osmimi točkami in brez poraza pred ljubljansko Svobodo s. šestimi točkami in Piranom s štirimi točkami, medtem ko se je Slovan moral zadovoljiti le tremi toč-kami. Uspeh Koprčanov in Pirančanov je toliko večji, ker je Svoboda trenutno na tretjem mestu -v republiški ligi, Slovan pa na četrtem Pohvaliti je treba tudi Pirančnnke, ki so brez poraza osvojile prvo mesto s šestimi točkami pred Svobodo s štirimi in Slovanom z dvema točkama. Pomembno rokometno prireditev so imeli tudi v Ajdovščini, kjer sta gostovali mnški in ženski reprezentanci Gorenjske ter se pomerili z repre-zentacama Goriške. Gostje so zmagali pri moških s 17:12. pri ženska pa s 4:3. Ajdovsko Pri. morje pa se je pomerilo z nogometaši garnizije JI,A iz Vipave ter že tekmo zaključilo neodločeno 2:2. V Kopru je bilo precej pozornosti za tradicionalni šahovski brzo‘u-iir v počastitev Dneva repub''ke. Sodelovalo ie osem sindikalnih podružnic. zmagal pa je Radio Koper pred Elektro-Koper Lanski zmagovalec (Okrajni ljudski odbor Koper) je bil tretji in je moral prepustiti prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta boljši ekipi. Zaradi prijateljskih srečanj so odpadle vse prvenstvene tekme. Izjema je bila le v Ilirski Bistrici, kjer sta se pomerila domači Partizan in Tolmin v zaostali tekmi primorske nogometne podzveze. Tolminci so slavili nepričakovano visoko zmago 8:2 ter se povzpeli na četrto mesto na lestvici. Lep uspeh enajstorice, ki letos prvič nastopa v primorski podzvezi. Do nedelje, ko bodo igrali predzadnje kolo primorskega nogometnega prvenstva, pa je lestvica naslednja: N Gorica Tabor Postojna Tolmin Primorje Koper Sidro Anhovo Rudar Branik Adria 10 9 1 1 52:15 19 10 7 1 2 31:18 15 9 6 2 1 26:8 14 10 4 4 2 32:20 12 10 5 2 3 27:19 12 10 5 1 4 21:27 11 9 4 2 3 21:10 10 10' 3 1 6 17:23 7 10 2 1 7 27:38 5 10 2 1 7 12:28 5 10 2 1 7 13:35 5 8 0 1 7 10:48 1 L. O. C VLADIMIR BARTOL ^ Končno smo bili dočakali dan letalskih tekem. Aerodrom je oživel že navsezgodaj, tako rekoč še v zadnjih zdihljajih noči Preden se je še prikazalo sonce izza gora, smo se bili zbrali v podoficirski jedilnici in pri čašici čaja na ves glas ugibali in razpravljali o poteku tekme ir. uspehih posameznih letalcev. Nekaj oficirjev se je bilo prijavilo iz našega polka k tekmovanju, od podoficirjev pa je bil določen za tekmovalca podnarednik Peter Sokolovič, eden izmed najboljših pilotov v državi. Zanj smo se najbolj zanimali. Dolgo smo čakali naijj. Zadnje čase je preživel v nekaki vročici. Njegovo dekle, nekje menda iz Sabca, mu že na nekaj pisem ni bilo odgovorilo in začel jo je sumiti, da ga vara z nekim ju- ristom. Bil je ves iz sebe od besnosti. Preklinjal je njo in dozdevnega zapeljivca z najbolj izranimi psovkami, ki jih je zmogla njegova južnjaška fantazija. Dan za dnem je popival po beznicah in se vračal — oziroma pripeljali so ga do nezavesti pijanega —' iedoma pozno ponoči na aerodrom. Komandir rnu je bil prizanesljiv. Kajti komaj je sedel v letalo, ga ni bilo spretnejšega in vest-nejšega pilota od njega, čeprav ni bil morda vso noč zatisnil očesa. Iznenada je prišel mecl nas. Hrbet vojakov ga je bil zakrival in zapazili smo ga bi-li šele, ko je že stal sredi sobe, Bil je strašen videti. V obraz je bil ves upadel od večnega ponočevanja in drobne vražje oči so mu sijale v bolnem, mrzličnem ognju. Naglo in trepetajoč od strahu mu je prinesel vojak zajtrk, Sokolovič je zagodrnjal nekaj nerazumljivega — nama-ra psovko — in potegnil skledico s srditim sunkom predse, da je brizgnila vroča tekočina na vse strani. Nihče se ga ni upal ogovoriti. Trije vojaki so stali za njegovim hrbtom in vsi plašni čakali njegovih ukazov. «Poštar! Kje je poštar,« je nenadoma zarenčal kakor razkačen ris. »Poštar! Poštar!« so vpili vojaki na vse strani, veseli, da so se vsaj za hip otresli njegove neprijetne bližine. Kaplar, ki mu je bilo dodeljeno urejevanje pošte, je prišel. »Zakaj mi nisi prinesel pošte?!« je za-rjui' nanj. »Saj veš, da sem bil včeraj odšel že predpoldne z aerodroma in da želim imeti, ko se vr-nem, pošto že v svoji sobi.« «Ni bilo pošte za vas, pod-narednik,« je dejal kaplar nekam plaho. «Kaj?!» je siknil Sokolovič in planil Kvišku. »Lažeš! Vi vsi lažete. Vi vsi ste se dogovorili in mi skrivate pisma. Lopovi! Zlocinci!« Pograbil je kaplarja za prsi in pogledal okrog Labe. po naših obrazih, kakor ti-jer. ki se je polastil plena in se sedaj boji, da mu ga kdo ne bi otel. »Ne budali, Peter,« je dejal narednik Jenčič. «Cez vla-bo uro se začno tekme in bolje bo, če se malo odpoči-;eš. Saj si prišel itak dovolj pozno domov in bled si tudi kakor smrt. Kar se pa tiče pisem, itak veš, da jih ni bilo in da bi se jih nikdo ne upal dotakniti, če bi bila Frišla.« Sokolovič je izpustil kaplarja in se srdito obrnil siran, kakor da smo mu vsi odvratni. Spogledali smo se in se mu na tihem smejali. Bil je svoje vrste človek in imeli smo ga radi, čeprav je bil najhujša surovina, kar sem jih kdaj poznal. Bil je s svojo ljubosumnostjo tako zaposlen, da se niti zavedel m, kake težave ga še čakajo danes. • * * Ob petih je zadonel rog in tekmovalci so se zbrali pri svojih aparatih. Hiter pregled moštva in letal, ostra, kratka povelja in motorji so začeli brneti drug za drugim. Žvižg, zamah zastavice in prvo letalo je zbrzelo preko vzletišča, odlepilo se gladko cd tal in zdajci zarezalo v čisti, ostri zrak. Za njim je vzletelo drugo tretje. Tudi Sokolovič je sedel v svoj aparat. Z vajenim oče- som je naglo pregledal instrumente, ukazal zavrteti propeler in ko je zabobnel motor, je skrbno preizkusil njegov zvok. Njegov bledi, od ponočevanja razdejani obraz se je zdel v letalski kapi >je-kam tuj in nečloveški. Ko je dal še zadnja povelja, se ni v njegovem licu zganila niti mišica. Posilni mu je podal zemljepisno karto z očrtom poti. Bežno jo je pogledal in pritrdil predse v letalo. Potem je nenadoma zaklical skozi brnenje motorja: «Posilni! Da mi shraniš pismo! Sicer ti zavijem vrat kakor vrabcu«! Zasmejali smo se, Posilni se je v zadregi ičehljal za ušesom. Nov žvižg in zamah z zastavico. Sokolovič je pritisnil na ročico za plin, da se je propeler zagnal z blazno r.aglico okoli svdje osi. Močna sapa je potegnila izpod letala in dvignila kupe trave in drobne prsti v zrak. Naglo smo se obrnili in si zatisnili ušesa in oči. Letalo je zdrčalo po ravnini in se polagoma zamajalo v zraku, ('krenili smo se in gledali za njim, kako se je v lepih vijugah spenjalo višje in višje. Ko je doseglo potrebno višino, je vzelo smer in odletelo proti goram.. Okrog sedmih je prišel telegram s sosednjega aerodroma. Med drugim smo izvedeli, da je bil Sokolovič — sedmi. »To ima od popivanja,« je dejal narednik Jenčič in skomignil z rameni »Skoda zanj; privoščil bi mu uspeh,« je dejal podnarednik Ljubiša, ki je zelo visel na Sokoloviču, v katerem je gledal svoj vzor » * * Okrog devetih nov telegram: Sokolovič — peti. Ljubiša je bil ves iz sebe. »Vedel sem, da jih bo ugnal polagoma!« je vzkliknil ves navdušen, kakor da bi bil sam na poletu. #Ta uspeh je brez pomena,« je dejal narednik Jenčič. »Major Subotinovič vodi odločno. Njega ne bo nikoli dohitel.« «Jaz bi mu vse prisodil,« je odvrnil LjubUa, nekoliko emnlodušen t „ Nov telegram. Sokolovič — četrti. Ob enih popoldne; Soko-livit — tretji. • * • Ob štirih: Sokolovič — drugi. Krožni polet se zaključuje. V mrzlični napetosti smo stali na letališču in gledali v smer, od koder bi morula prileteti letala Poročilo z zadnjega, nam na jbližnjega aerodroma: .so- kolovih- drugi. Major Suboti-novič še vedn , vodi. * * * Na obzorju se je prikazalo letalo. Za njim drugo. Zadrževali smo sapo in nepremično strmeli vanju, ki sta se nam bolj ir. bolj približevali. Zdaj smo že s'išali njuno Brnenje. Nenadoma je eden izmed motorjev pospešil svoje delovanje in zdajci smo videli, kako je drugi letalec začel dohitevati prvega. Vnela se je ostra tekma in nenadoma je nekdo vzkliknil: »Evo Sokoloviča' Sokolovič vodi!« * * * Letalo je pristalo. Vojaki so stekli k njemu in mu pomagali v bližino hangarjev. Obstopili smo ga in Sokolovič je skočil iz njega. Polagoma je odloži: letalsko kapo in si pogladil bledi izmučeni cbraz. Nekdo mu je ponudil cigareto in mu jo prižgal. Kopica vprašanj se je vsula nanj. Vznejevoljen je odrinil gručo od sebe in stopil proti komandantu, da mu raporti-ra. Tedaj je nenadoma zagledal posilnega. »Kje imaš pismo?! Daj sem!« ie zarjul nanj. «Ni pisma,« je dejal plaho vejak in se previdno umaknil za hrbet nekega nared- nika. Sokolovič je prebledel. Zaklel je, potem je dejal skoraj neslišno: «Ves čas sem poganjal letalo samo zato, da bi bil čimprej na aerodromu. In sedaj pripovedujejo, da ni pisma. Proklete ženske!« Z naglim, energičnim korakom je stopil pred polkovnika in raportiral Poveljnik mu je čestital in stisnil roko. Za njim smo mu čestitali tudi mi vsi. ((Vražje si ga pognal tukaj pred aerodromom,« je dejal Ljubiša ves navdušen (Major Subotinovič gotovo kai piha od jeze.« «Ah, pojdi no,» ga je zavrnil Sikolovič in sedel ve« truden na prazen sod. »Spomnil sem se na onega zapeljivca, na onega prokletega ju-lifta, ki mi za!e:.uje dekle, in nenadoma sem ga videl tako živo pred seboj, da me ie zagrabila tolikšna jeza, da st m pritisnil z vso siio na ročico za plin in tako prehitel majorja. Jutri potujem k njej in gorje njej in njemu, čc sta me goljufala. Sedaj pa v klet, dečki! Vse plačam jaz. Saj bo denarja kakor smeti, ko sem vendar prejel prvo nagrado.« Dvignil se je in vsi smo mu sledili v kar.tino. (Iz leta 1929) tako Posamezne tekme so - j potekale: Ščuka — eirča (11:21, 20:22); Pertot - ■ 0:2 (14:21, 16:21); Starec ‘ lič 0:2 (16:21, 16:21); c°mP re — Ukmar 0:2 (fjžb ■ r Ščuka, Pertot — Milic, Uk 1:2 (21:15, 19:21, 18:21) -Na koncu sta se srečali kovlje in Skedenj za. toda bolj mi je Ščuka prav dobM igral proti Merlaku, toda izkušenemu Skedenjcu m težko končati igro v svoj1o rist. Velik odpor je nudu • tot Hrevatinu, ki je sedaj n koliko bolje zaigral. Pat . je gladko odpravil Starca, prav mu je ta bil tisel v F vem nizu a ga je s Pa* igro dohitel ko je Barko ze vodil 20:14. Jurij Pre„.rU. je zmagal proti ^°m^jni, Slednji igra komaj mesec vendar je pokazal, da s že marsikaj naučil. . _ Končni rezultat Skedenj Barkovlje 5:0. __ gju. Izidi srečanj; Merlak ka 2:0 (21:11, 21:13);: H$ , lin — Pertot 2:1 (21:13, 21:9); Patrizio - Starec ^ (24:22, 21:12); Hrevatin Compare 2:0 (21:18, per- Merlak, Patrizio —Ščuka, tol 2:0 (21:8, 21:16); . nj 8 Končna lestvica. Sked ,,e tečk, Prosek 7 točk, Barkovl 9 točk. Avg bol? Odmev prekin^nega ^ Scorticliini in Gaibe^ v disciplinski preiskavi • RIM, 1, - Prekinjen dvoj* za naslov državnega Pr„ — gcor- srednje kategorije mea b0 tichinijem in Garbe«!J«® #y. brez dvoma predmet " ^ciljanja za zeleno miz°.i.fljlie plinskega odbora -l? ,nan° boksarske zveze. Ni ri. kdaj bodo zadevo vzeli ^ tres, ker za sedaj odb°,r (e)!. še na poročila sodnika movalnega komisarja. re-je znano je sodnik Ro?a run-kinil dvoboj v začetku1 keno-de zaradi premajhne je stj obeh boksarjev. « ,a vzbudim sum pred^'?" bi. ki Je so za- sporazuma. Nagrado, la določena boksarjema, plenili. -rekini' Garbelliju seveda pooSeb-tev ni bila pogodu sevjroka-no zaradi navedenega . bjla Včeraj je izjavil, da J ^„8 sodnikova razsodba Kr kj je in poniževalna. Boksar, jjj, bil zaradi vročine v P°:| ie je izjavil, da bo nastop bji proti Wrightu kot je °Diabi-in tudi zato, da bi se te bo Utiral pred gledalci in 0be-nato boksarske rokavice sil na klin. * * * -• JVC FLORENCA, 1. - Bivš' jne tovni prvak petelinje s* gel Mario D’Agata ne bo m ]t 3. decembra odpotovati bilo domenjeno v D Agata je sporočil sv L ie trenerju S‘evu Klausu. .atj. prisiljen zaradi bolezni j mjii Ker je bil D'Agata ‘Pr‘jilnje orrirtuii trening za.«?. z Espino'o, Lopezom :n som. mu ni preostalo kot zahtevati odložitev P , dvoboja. «»---------- „ri )ll NESTRPNOST V TRkV' Jezen zaradi PorazaoS odgriznil nasprotniku n ^ T EViGLIO. 1. -deljskim srečanjem na bpet« v Farra d’Adda se je P j od' hud incident, ki bo ,rn anal!-mev tudi v sodnih ov „j.0 C Sredi tekme mc-d dom'?”zanS' najstor co in ekipo Uag ,„ralcC - ‘f,.ja- ki je zgubljala 3:1, J* gostov Moriggi na.pade' ^ ril več na-.pro nikov ter .j)c“ to približal srednjemu dir domeče enajstorice in besedno odgriznil nos- od Carbonija so nemudo peljal: v bolnišnico v b;njeC glio, medtem ko so Kar-stcp' ji uvedli kazenski bfpvetP pioti nestrpnemu in su Morigg- ju. «0d samih kolaK1 ni mogoče LONDON i. - ki }„ plavalka Judv Grinh»m^jeii podpisala pogodbo za ,g 9- vanie pri nekrm Ulm“> z,pir javila, da bo verje.«igem stila aktivni šport. je d še dokončno odločila zaM- jala prvakinja — ,of ne moram delati, ker s živeti samo od k°ia) eIn b Ce bo film. pri ka' . pr1 sodelovala uspel. J* Lji» P.„ dukcijska družba oblju godbo še za sedem filmov. «» lVef( Skl»p britanske nffr Nič več TV pr* nogometnih tekem LONDON 1 Brjg&UJ nogometna zveza Jc - pr**** prepovedati teleViZG5* pt^ p nogometnih tekem ^ te njih sest mesecev. ^t* j. ma, kateri so lahko P jjeflKj, vali na televizijskih »P ujo 3, kih, je bila m-ed Prihodnja^ ie}fta Walesom. ki jo bodo prenaša«-' i*-ztjske postaje bo 2. na sreč»n leta. ko bo finalno za «Angleški pokal*-. gpre,se Nogometna zveza ■>* icef la ta ukrep predvseth' jtadb, je število gledalcev zaj nih znatno zmanjs česar so bila nekatera finančno oškodovan«-