Planinci in alpinisti so minulo soboto in nedeljo v okrilju čudovitih vršacev v Vratih proslavljali štirideseto obletnico organiziranega alpinizma v Sloveniji. Ta jubilej slovenskega gorništva so proslavili s tem, da so podelili dvainpetdesetim zaslužnim skalašem častne zlate in srebrne znake. Nato se je ob tabornem ognju razvilo prijetno razpoloženje. V nedeljo pa je nove planince in vse zbrane pozdravil predsednik prireditvenega odbora dr. Miha Potočnik, ki je orisal borbo jugoslovanskih narodov pred dvajsetimi leti in delež planincev v narodnoosvobodilni borbi. Po končani osrednji proslavi je bila šfe slovesnost pred spomenikom padlih partizanov - planincev. od nedelje... Ponedeljek 31 1 ančfi, kr f&tioutas Torek 1 Peter 'UlOucUur fuptoŽadfrV** Kreda 2 Bojan fonootti' \aJutcuwitčt jlai&tovaJL xaxLf,nutx AAujrjrt-, 'vtock Četrtek 3 Stefan i/ OsolIcL Petek 4 Dominik te prbuc-co or- (ttfalu- Sobota i s StiVaoičA. ZLvuau.il 1» Cijt, č, lllv.Vtw.lctt r :: Nedelja II o :: Vlasta HojaJb r> IA tč rk jg is RT- POSLABŠANJE Bfc VREMENA V. uKlnjem tednu so biU na*,l Kraji pod vplivom visokega zraf-lega pritiska, zal« Je bilo ves čas lepo ln proli koncu tedna zelo toplo vreme, saj so dosegle noj-v IS Je dnevne temperature M*10' pinj. Napoved: v naslednjih dneh »e bo vre nar poslabSalo ln bodo vmes padavine; nekoliko se bo ohladilo. ..do nedelje uuuttuiH::iis::im!Uti::uuuu**u>>u” V STARI DOMOVINI Ti lepi poletni počitniški dnevi privabljajo iz dneva v dan več naših izseljencev, ki vedno znova prihajajo v staro domovino, da bi občutili njen utrip, da bi videli, kaj se je v tem tun, odkar žive v svoji novi domovini, spremenilo. Na železniški postaji v Ljubljani je vedno polno svojcev, ki pričakujejo sorodnike iz zamejstva. NEPRILAGOJENI Ni ga skoraj dne, ko ne bi slišali o tej alt oni grozljivi prometni nesreči. Ceste se spreminjajo v monsča in radostni občutek ob letenju s sto kilometri na uro se hipoma sprevrača v tiste pošastne podobe razbitih glav ter skrivljenih in polomljenih delov in udov Razprava se vrti v začaranem krogu, ali uveljaviti drastične kazni, kar je nekoliko nečloveško ker smo naposled vsi zmotljivi in imamo trenuitke, ahi poj da žanje motorizacija več in več življenj, da bo tako strah naposled sam po sebi zagospodaril nad preveč nepreudarmmi ""“Si ga skoraj dne, ko ne bi slišali o tej ali oni grozljivi možnosti da pride do tretje, za dolgo ali večno zadnje svetovne Zine,PlZetse spreminja v potencialno morišče m rado«trn občutek ob osvajanju sveta in začetkov veso ja se v domišljiji (in komajda ne tudi zares) sprevrača v pošastne podobe nečesa, L je bilo nekoč človeška civilizacija. Razprava se vrti v začasnem krogu■ ali naj igramo na »varnost« in tako očitno spravljamo sebe in druge v čedalje večjo nevarnost; ali pa naj se podamo na negotove vode in odložimo orožje, ki nam zagotav- U<1 "cioZkle v hipu, ko začuti v dlaneh volan, pod nogami JaL in sklooko spreminja v biološko drugačno bitje. N jelova moč se ne izraža več z desetino konjske moči ampak s tri-nli sto konjskimi močmi, njegova hitrost pa ne s petimi amnak sto petdesetimi kilometri na uro. Toda njegov refleks nstreza hitrosti petih kilometrov in hitrost njegovih miselnih reakcij desetini konjske moči. Avto, ki postaja njegov ziv-lieniski način, se mu trga iz rok in postaja nepreračunijiva vošast ki divja po svoje. Njegovemu vozniku pa vzbujajo kilometri na uro in konjske moči pod pedalom za plin omamni tfS občutek, da se je povzdignil in spremenil v nekaj višjega. V avtu sedt >-nadčlovek«, ki pa ni sam ukrenil ničesar, da bi to ifal'ujLM,Va.V-‘ * * —***-* * postal. Ali se je torej res spremenil v nekaj višjega? Ni se, a vendar orje po cesti, kakor da se je — in čisto nevede, nehote in brez hudih namenov seje okrog sebe uničenje in smrt. Človeštvo se v hipu, ko začuti v rokah jedrsko orožje, ob sebi pa vozila, ki ga lahko odtrgajo vplivu zemeljske teže, spreminja v biološko drugačno vrsto. Njegova moč se ne men več z milijardami kilovatov, ampak se sploh ne more več meriti, ker je že skoraj neomejena; njegova hitrost ima pred seboj eno samo mejo: svetlobno hitrost. Toda njegov družbeni ustroj, njegova kolektivna zavest ne ustreza niti še neprimerno manjši moči in hitrosti. Atom in raketa, ki postajata njegov življenjski način, se mu trgata iz rok in postajata nepreračunljivi pošasti, ki divjata po svoje. Človeštvu pa vzbuja vse to omamni občutek, da se je povzdignilo, spremenilo v nekaj višjega. A v bistvu ni pri sebi ukrenilo ničesar, da bi to postalo. Ali se je torej res spremenilo v nekaj višjega? Ciovek je doslej posvečal vso pozornost temu, da si je sestavil čim popolnejše stroje. Med drugimi tudi avto; lepo, milo, gladko, bleščečo se in opojno živalco. Živalca je prijazna in uslužna, a tudi ubije. Ce hočeš spremeniti življenjsko okolje se vključiti v avtomobilski način življenja, moraš spremeniti predvsem samega sebe — ne le z zbirko pravil in gibov, ki se jih je treba naguliti; moral bi preživeti globoko moralno sPre~ membo, dozorevanje, ki bi ti omogočilo spoznati, kaj tmas v rokah in kako lahko to obvladaš. To ni le fizični in tehnični problem, ampak prej psihološka naloga. Človeštvo je vpreglo jedrsko energijo in zgradilo rakete. A če hoče spremeniti življenjsko okolje, sprejeti jedrski in raketni način življenja, mora spremeniti samega sebe. Ta prehod ~u samo tehnološki in organizacijski problem; to bi morala biti globoka družbena sprememba, ki bi povzročila preobrat tudi v kolektivni zavesti človeštva. To bi moralo biti dozorevanje, ki bi omogočilo spoznati, kaj imamo v rokah in kako bomo lahko to obvladali. Videti je da človek in družba sedaj morda že stojita pred tole nalogo: doslej sta spreminjala predvsem okolje; zdaj bosta morala hkrati z okoljem dosti bolj spreminjati tudi samega sebe. Dušan Dolinar Ljubljana. 8. avgusta 1961 • Lelo IX., Stev. 32 NAJVEČJI VESOLJSKI USPEH Major sovjetske armade German Stjepanovič Titov se je v nedeljo ob sedmih zjutraj v 4131 kilogramov težki vesoljski ladji »Vostok—2« pognal na 25 ur, 18 minut dolgo vesoljsko potovanje. Titov je po sedemnajstih krogih in več kot 700.000 kilometrih Poti okoli zemlje v ponedeljek dopoldne srečno pristal (Spodaj: Gagarinovemu »Vostoku-1« je »Vostok-2« povsem podoben) PREDSEDNIK GANE V SLOVENIJI Dr. Kwame Nkrumah, predsednik republike Gane, je v soboto in nedeljo obiskal tudi Slovenijo. V soboto ga je v Brežicah sprejel in pozdravil predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, potem pa so visoki gost, njegov gostitelj in njuno spremstvo odpotovali v Ljubljano. Slovenska metropola je priredila ganskemu državniku veličasten sprejem; osemdeset tisoč Ljubljančanov je pod mavrico ganskih, jugoslovanskih in slovenskih zastav ploskalo in vzklikalo enemu najvidnejših afriških voditeljev, (spodaj). Nato je predsednik Nkrumah odpotoval na Bled, kjer mu je predsednik Marinko zvečer priredil sprejem v vili Bled (levo). V nedeljo se je predsednik Nkrumah vrnil v Ljubljano, potem pa je odpotoval na Reko. Tam so ga sprejeli predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič in drugi visoki hrvatski funkcionarji. Ogledal si je ladjedelnico 3. maj. Potem se je avtomobilska kolona napotila proti Crikvenici, kjer je ganskega gosta pričakal predsednik Tito. Oba sta se z ladjo Galeb odpeljala na Brione. Tu so se v ponedeljek nadaljevali gansko-jugoslovanski politični razgovori, ki so jih zaključili s skupnim sporočilom. • »Film leta- BALADA O TROBENTI IN OBLAKU 0 Velika srebrna arena: VESELICA OSMA PULA velja po prvi presoji glede nagrad kot »najbolj pravična- od vseh dosedanjih, saj so odločitve žirije (objavljene na 6. strani) vzbudile doslej najmanj protestov. Toda »najbolj pravična- nemara še vedno ne pomeni »popolnoma pravična- in tako se po našem mnenju ponuja le nekaj vprašanj: Ali je Zika Mitrovič prav letos zaslužil priznanje in ali ni to spet 1« popravljanje prejšnjih grehov? Ali je »Pesem« res zaslužila srebrno areno? Ali ni Niko Matul zaslužil nagrade za scenografijo v »Plesu«? Ali je bilo ob podelitvi nagrade za najboljšo moško vlogo umestno prezreti Potokarjevo, Perovičevo in Ple-šino kreacijo? Ali je bilo lahko prezreti Kališni-kovo fotografijo v »Plesu«? Ali izredna »Ograda« res ni zaslužila niti omembe v odločitvah žirije kritikov?... • Najboljša režija in igra: HLADNIK, POČKAJEVA, BALOH • »Film leta- VZKIPELO MESTO 40. OBLETNICA »SKALE« t V OZADJU - NAFTNA VOJNA »Ze na prvem delovnem sestanku so se razprave ob besedi Sahara zataknile,« je izjavil na tiskovni konferenci vodja francoske delegacije na prekinjenih lugrinskih pogajanjih z Alžircl Louis Joxe. In dalje: »Saharskega bogastva ni mogoče stlačiti v tako ozki okvir kakor je alžirski in tunizijski. Francija... bo poskrbela, da bodo črpale iz njega blagostanje vse dežele, ki mejijo na Saharo, pa tudi vsa Evropa.« »Sahara je nepreklicno sestavni del alžirskega ozemlja,« je po prihodu iz Lugrina v Tunis izjavil vodja alžirske delegacije ter podpredsednik alžirske vlade Krim Belkasem. V ozadju teh dveh izjav leži velikansko naftno bogastvo, ki se skriva pod saharskim pe- ČRNA TEKOČINA POVEZUJE KRIZE IN SPOPADE, MED KATERIMI NI NA VIDEZ NOBENE ZVEZE-NKRUMAH: »ŠEST GOSPODARJEV NAMESTO ENEGA« - SVETOVNI NAFTNI GOSPODAR V BOJU PROTI NEUBOGLJIVEMU OTROKU ENI - ZANIMIVO ZAVEZNIŠTVO MED ITALIJANOM ENRICOM MATTEIJEM IN SOVJETSKO ZVEZO - NE SAMO ZA MILIJARDE, TUDI ZA MOČ GRE! skom; okrog le-tega pa se razpleta čedalje bolj odkrit in če-daje bolj živahen diplomatski poker z neverjetno visokimi vlogami. Prvi člen: Francija — Afrika. Francoska politika je jasna. Sprva so Francozi s tem, da so privabili v Saharo tuji, predvsem angloameriški in zahodno-nemški kapital, internacionalizirali zanimanje za saharsko nafto. Zdaj ko kaže, da bo treba v Alžiriji slejkoprej le popustiti, so vrgli med dežele, ki ležijo ob »obalah« Sahare, naft- no jšbolko spora, ki naj bi zanetilo spopade med novimi neodvisnimi državami Magreba, zahodne in centralne Afrike. Kaj razumljivo je svarilo ganskega predsednika Nkrumaha, da skušajo kolonialisti zdaj po vsem videzu poslati nad Afriko šest gospodarjev (Mala Evropa) namesto prejšnjega enega. Sahara je v veliki meri vplivala tudi na razvoj krize v Bl-zerti. Tunizija že leta in leta terja zase del z nafto prepojene puščave na jugozahodu svojih meja. Crno tekočino bi njeno skrivnost John Jay McCloy je eden tistih ameriških bankirjev, ki jih kariera vodilnega uslužbenca v finančnih krogih nikoli ni zadovoljevala. Zato se je »vdinjal« diplomaciji in zavzemal vrsto pomembnih položajev. Med drugim je bil po vojni ameriški visoki komisar v okupirani Nemčiji, nekaj časa pa so ga celo prištevali med morebitne republikanske kandidate za ameriškega predsednika — položaj, ki ga je pozneje zasedel Nixon. »Toda najbolj presenetljivo Izkušnjo sem doživel pretekli teden y Sovjetski zvezi,« je rekel te dni v Washingtonu. Kot vodja ameriške delegacije na razorožitvenih pogajanjih s Sovjetsko zvezo je namreč potoval v Moskvo; sodeloval je pri obojestranskih prizadevanjih, da bi »zakrpali« pogajanja, ki so bila prekinjena v hudem nasprotju. Nič ni bilo; toda zazvonil je telefon in McCloya so klicali v Soči na Črnem morju, kjer naj bi se sestal z Nikito Hruščevom. Njegovo poročilo o tem pogovoru za Kennedyja je bilo sprva seveda strogo zaupno. A že takoj ob Vrnitvi sta krožili dve verziji: prva, da ga je Hruščev »nadrl« in da je med srečanjem treskalo in grmelo vsaj toliko, Ali se bo iz živahnega pomenka med ameriškim bankirjem in sovjetskim premierom rodi! nov »vrh«? Vojaško ozadje, ko se že snujejo diplomatske rešitve: zahodno-nemški vojaški minister Strauss in Kennedyjev posebni vojaški svetovalce general Taylor. »Trdni moramo biti,« sta sklenila. Bundeswehr se že vadi za atomsko orožje... tt • telegrami PARIZ — Banda »sivih majic« je strašno razočarana; po dobro pripravljenem vlomu ji je »operatjja« vrgla samo pol milijona: in morda (v bližnji prihodnosti) nekaj let zapora. MILLINGTON — S pennsylvanskih hribov se je zatekel v mestece Millington, 50 kilometrov od New Yorka, puma; 48 ur je sejal strah in trepet med psi. KANSAS CITY — Na oder Starlight Theatra se je zatekel dihur. Ker francoska pevka Genevičve ni hotela, da bi ga ubili, so ga morali uspavati, da so ga spravili z odra. SEUL — V južnokorejski prestolnici se je začel »vele-proces« po zgledu turškega na Jasi Adi; zaradi proti-državne dejavnosti na zatožni klopi 68 oseb: 8 mesecev MIAMI — Dva izmed desetih ujetnikov, ki jih je Castro poslal v ZDA, da bi se pogajali o zamenjavi — »traktorji za ujetnike«, sta izjavila, da se ne nameravata vrniti na Kubo, kot sta obljubila pod častno besedo. CATANIA — Z jugovzhodne strani Etne je videti bel dim, ki ga ognjenik »puha« v nebo: za zdaj še vse mirno. RIO DE JANEIRO — Sovjetska zveza je ponudila Braziliji kredit 88 milijonov dolarjev za nakup sovjetskega blaga: Rio proučuje ponudbo. MADRID — Uradni podatki povedo, da se je življenje v Španiji podražilo za deset odstotkov v primerjavi z letom 1958 in za 50 odstotkov v primerjavi z letom 1955. NEVV YORK - »Preden se ubijem, hočem še leteti«. Tako se Je odločil Saino Zazzara in hotel k temu prisiliti pilota na letališču: aretacija; ne da ne bo le letel, marveč se ne bo mogel niti ubiti. TOKIO - Enajst mrtvih in 30 tisoč brez strehe zaradi poplav na otoku Ilokaido: lije še kar naprej. NAIROBI - Trmast povodni konj je legel na tračnice (Mombassa — Nairobi): ekspresni vlak skoraj dve uri zamude. WASHINGTON - U. E. Baughman je že 13 let šef »tajne službe«, ki bedi nad varnostjo predsednika ZDA. Oni dan je odstopil: »absolutna potreba po počitku«. kot ob sloviti »kuhinjski debati« med Hruščevom in Nixonom; in druga, da sta bila nadvse prijazna drug z drugim. A kmalu sta obe inačici potihnili im na dan je prišlo tisto, kar se je res zgodilo. Res se je zgodilo to, kar je svet pravzaprav pričakoval. Hruščev tudi po . ostrem Kennedyjevem govoru ni zaprl vrat za pogajanje o Berl.nu, Nemčiji, razorožitvi, atomskih poskusih, o upravnem sistemu »trojke« v mednarodnih organizacijah ter telesih in tako dalje. Ugibanja so bila torej utemeljena. Začenja se uvod v obdobje širokih, obsežnih pogajanj. S pozicij sile, kajpak, a vendar so se prve strasti polegle. In akcija se je že začela. Zunanji minister Dean Rusk je potoval v Pariz na sestanek zahodnih zunanjih ministrov, predsednik Kennedy je sprejel vrsto zavezniških diplomatov ... tudi okvir zahodnega stališča za pogajanja se že oblikuje. Tisti, ki so bolje obveščeni, že vedo povedati, da obstaja še ena skrivnost, o kateri pa ne McCloy ne nihče drug še ne govori glasno: pripravlja se sestanek na vrhu. ukradena karikatura gospodarstvo potrebovalo kot žejni vode, saj energetskih virov v Tuniziji primanjkuje kot malokje. Toda povezava Saha-ra-Tunizija nam odpre pogled na prvi člen verige naftnih sporov, ki tvorijo pravo zakulisno naftno vojno. Drugi člen: Tunizija — ENI. Tunizijska vlada se je že pogajala z italijanskim državnim koncernom ENI o graditvi velike naftne rafinerije v bližini Tunisa ter naftovoda, ki bi povezoval rafinerijo z ležišči. Direktor ENI, dinamični Enrico Mattei, je s tem dejanjem odprl novo fronto v spopadu med svojim koncernom in svetovn:m naftnim kartelom, ki obvladuje najpomembnejša naftna ležišča na svetu: ZDA, Venezuelo in Srednji vzhod. Tretji člen: ENI — svetovni naftni kartel. Kartel ima skoraj absolutni monopol nad vso svetovno naftno proizvodnjo izven vzhodnega tabora. V njem so včlanjen} sloviti naftni koncerni Shell, Iraq, Petroleum, Standard Oil in podobni. Mat-teijev ENI je v tej druščini nekakšen »strašni otrok«, ki zmerom ubira po svoje. Z njo se je že nekajkrat spopadel s Srednjem vzhodu, posebno v Perziji, in sklenil nekaj razmeroma ugodnih pogodb za izkoriščanje tamkajšnje nafte. Poglav.tna »pregreha« ENI je v tem, da prodaja nafto ceneje kakor svetovni kartel. Četrti člen: ENI — Sovjetska zveza. ZSSR povzroča med zahodnimi naftarji zadnji dve leti čedalje hujši preplah. Njena proizvodnja nafte se naglo krepi. Enrico Mattei pa je konec lanskega leta sklenil s sovjetsko naftno industr"o pogodbo, po kateri bo kupoval nafto po ceni 1,3 dolarja za sod, medtem ko svetovni kartel prodaja nafto po ceni 2,8 dolarja za sod in tako pospravlja mastne dobičke. V zameno za to bo ENI dobavila Sovjetski zvezi 240.000 ton jeklenih cevi, s katerimi bodo Rusi dogradili 4.800 kilometrov dolg naftovod od Urala do srednje Evrope, do leta 1965 pa še drugega do Klaipede v Litvi ob Baltiškem morju. Peti člen: Sovjetska zveza in ENI proti svetovnemu kartelu. Tu se zdaj šele odpre pravi razgled nad vso velikostjo spopada. Nenavadno zavezništvo med itahjansko ENI in Sovjetsko zvezo bo torei še okrepilo sovietsko naftno ofenzivo na svetovni trg. Rusi že pravijo, da bodo prodajali nafto po dolar za sodček in tako zlomili monopol, ki ga drži svetovni kar«el. Niihova proizvodnja narašča dovoli naelo, da bi to utegni1 i tud' storiti. ENI jim bo pr tem še nomagal. seveda čisto iz lastnih računov; v Ita-liii je dva milijona brezposelnih. ki jim je mogoče ustvariti delovna mesta samo v industriji, ki ie odvisna od nafte zon im ivejša te sama sov-jptci-o ofenziva. ZSSR je pred l—rtkim sklenila pogodbe o prodaji nafte z vrsto zahodnoevropskih dežel (med drugimi tudi z Zahodno Nemčiio). Zdaj •Američani na vse pretege pritiskajo na zaveznike, da bi že skipniene pogodbe kolikor se da sabot:rpli, še ne snreiete ponudbo pg zavrniti. Toda to ne bo što lahko. Sovjetska zveza nonuia nafto in vztraja pri tem, da jo moraio trgovski partnerji kunovati. sicer utegne prenehati tudi trgovanjg z drugimi vrstami bTaga To se pravi, da bi utrne1 o vSa tr«o»ina med zahodno Evropo in Sovjetsko zvezo hudo škodo, česar si malokdo želi . . Tako je ta veriga členov v naftni vojni povezala med seboj na videz tako oddaljene posamične krize, kakor so Bizerta in f ugrin in snou-a med ENT ter kadetom. sov:etsko gospodarsko ekspanzijo in zahodnoevropsko zvestobo atlanske-mu zavezništvu. Ni čuda, da ji pravijo čudežni eliksir sodobnosti! Bizerta na severu Tunizije je povezana tudi z nafto na njenem jugu. Krize še d®'*® konec V OZN se razvija široka diplomatska bitka za sklicanje Generalne skupščine. Tunizija želi široko razpravo, ker Francija ne mara spoštovati sklepa Varnostnega sveta o umiku čet na izhodiščne položaje; ZDA in Velika Britanija bi rade dosegle neposredna pogajanja. Francoski vojaki pa pod varstvom močnih oklepnih oddelkov še vedno kvartajo po ulicah razdejanega mesta (zgoraj) in Tunizijci, domačini, spričo nevarnosti, da se utegne pokol vsak hip nadaljevati, ne morejo izpustiti pušk iz rok (spodaj) Česa potrebuje Diem? Te dni je Ngo Din Diem, pred kratkim ponovno (in nasilno) izvoljeni predsed-nik-diktator Južnega Viet- nama razglasil mobilizacijo za vse moške med 25 in 33 leti. Ta ukrep naj bi mu okrep.l armado za petnajst Neki doktor je izstavil za Južni Vietnam recept za dvomljivo zdravilo PROTI PREPIHU Pr©d dnevi je potekala v britanskem parlamentu buima razprava o kritičnem položaju, v katerega je zašel britanski funt. Ministrski predsednik Macmillan je obljubil, da se bodo stvari izboljšale. Na to je laburistični prvak Harold Wilson odgovoril: »Čestitamo predsedniku vlade za govor, kjer je napovedal, da bodo odslej pihali »vetrovi sprememb«. Radi bi videli le to. da bi bilo manj vetra pa več sprememb.« Diemovi častniki utanavljajo po večjih vaseh tudi posebne oddelke ženske milice, ki jih oborožujejo s kopji. Bojevale naj bi se proti gverilcem. Toda v pravkaršnji veliki ofenzivi vojske, ki se je razblinila v prazno, so našli nekaj vojakov, ki so zašli, ležati na obrazu s takim kopjem v hrbtu odstotkov. Hkrati pa je prišlo iz Washingtona sporočilo, da Bela hiša zavzeto proučuje program za Vietnam, ki ga je predlagala komisija dr. Staleya. Le-ta je takoj po obisku ameriškega podpredsednika Johnsona odpotovala v Diemovo deželo in se na kraju samem prepričala — da se obračajo stvari za podpornika SEATO Diema od hudega na slabše. Podeželje je temu najbogatejšemu med bogatini svoje države docela zdrknilo iz rok. Kmečko prebivalstvo, do katerega milijarda dolar« jev ameriške gospodarske pomoči (vojaške je bilo tudi približno toliko) od leta 1956 dalje sploh ni prispela, se je obrnilo skoraj docela na stran osvobodilnega gibanja Vietkong. Diem nadzoruje s svojo odlično oboroženo in izvežbano vojsko mesta in prometne žile. Sicer pa so njegove ofenzive proti gverilcem čedalje bolj podobne udarcem s sabljo po vodi. Le tu in tam pride do večjega spopada, kjer so sile vsaj kolikor toliko izenačene in kjer se uveljavi premoč modernega orožja, ki ga ima vojska. Tako je bilo pred kratkim na ravnini Džonka, kjer so se gverilci razpršili, potem pa udarili vojski z nekaj strani v boke in hrbet ter ji prizadejali ne toliko hude, kakor boleče udarce. Nekaj dni nato pa se je sprožil po vseh večjih mestih, po prometnih vozliščih in pomembnejših točkah val sabotaž, atentatov in pravih vojaških napadov. Tako je spet vse pri starem, le da gre, kot pravi sam dr. Sta-ley, za Diema na slabše ... Staleyeva komisija predlaga Kennedyju naslednji recept: osemnajstmesečni nujni program za okrepitev Diemove vojske, kjer naj bi jo tudi bolj prilagodili gverilskemu vojskovanju; zagotoviti, da bo ameriška pomoč prišla do ljudstva v vaseh (kako?); zavarovati prometne zveze (kako?); razen tega pa dolgoročni program za gospodarsko stabilizacijo. In socialnih reform? Nobenih... Cena: nekje med 50 njih dni malo zmotil. Velike stvari se ustvarjajo tudi z voljo zdravega razuma, brez ognja ir • mečev. • Trst, Gorica, Koper - Rožna dolina; Fernetiči, Predil. Meja brez tankov in topov... Odprta meja © in ali je to sploh še meja?! • Kaj nam je prinesla odprta meja? Mnogo nam je prinesla in to dobrega in koristnega. Ozemlje, k ® je bilo kamen spotike med dvema državama, je postalo vzorno področje miru in. dobrih odnosov • med sosedi. Prosto prehajanje ljudi, mali obmejni promet, vse to in še drugo, se je pokazale © koristno v vsakem pogledu... še več! Slišijo se obeti: »Obmejni pas je treba razširiti!«« • Prav so uredili na zahodni meji. To je potrebno za dobre odnose med sosedi! Želimo tudi: tako naj • bi bilo na mejah vsega sveta in bilo bi dobro! Carinik je opravil svoje delo, potnik iz Vidma bo nadaljeval svojo pot moči. Kdo je ustvarjal zgodovino, kdo podiral? Ne bo odgovora. Nimamo predavanja iz zgodovine diplomacije. Le en argument: med vsem tistim, kar ni bilo v zgodovini prav, je tudi naša čudna meja. Tista med Jugoslavijo in Italijo. Videmski sporazum je skušal narediti iz nemogočega mogoče. Vidimo, da je to lepo uspelo. Kaj je hotel pravzaprav ta sporazum? Na obeh straneh meje so ljudje, ki imajo močne sorodstvene zveze. Zelo veliKo jih je. Mnogo dvolastnikov. Večje in manjše potrebe na trgu. Vzdušje, ki je bilo prej kar precej napeto, se je že v nekaj tednih potem, ko so odprli mejo, močno popravilo. Življenje se je sploh sprostilo. »Kmalu se je pokazal ugoden politični in psihološki učinek,« pravijo ljudje, ki so spremljali to življenje in dogodke. »Obnovili so se kulturni in športni stiki. Naj bo povedano, da se sedaj ti stiki lepo razvijajo. Pokazal se je tudi dober psihološki učinek. Nič več občutka, da smo ločeni med seboj.« Večje in manjše potrebe na trgu. smo rekli. Sporazum dopušča izkoriščanje prednosti trgov na obeh Straneh. Upravičenci si smejo na sosednjem trgu nabaviti marsikaj. Pod tem marsikaj razumemo s+vari, ki so potrebne za vsakdanje življenje. Seveda ne konja, vlake bl^ga ali buicka. Kupiš lahko stvari, ki jih doma ni najti, pa so manjše vrednosti. To sem pojasnil, ker ne bi bilo namreč dobro, če bi koga trpinčila zalena zavist. Zavist sploh ni dobra stvar. Drobna blagovna izmenjava. Obisk soseda do soseda. Dobri odnosi na meji. Ce prištejemo zraven še turizem in gostinstvo, smo žezaje’i bis v Videmskega sporazuma. Imamo pravzaprav • sporazume. Videm ega. Tržaškega in Goriškega. Ta dva sta dopolnilo splošne pogodbe. Ureja a zamenjavo blaga, ki ga proizvajajo v obeh conah. Milijardni promet! Samo lani je po Tržaškem sporazumu znašala vrednost zamenjanega blaga okrog šest milijard lir! Gledam neko statistiko in si mislim: kaj bi bilo, če bi danes ne bilo številk. Nič bi si ne mogli dopovedati, nič primerjati. Pa ne misli vsak tako, nima vsak rad številk. Pride kdo in vzame v roke list, da bi bral, Obrne pa prav na tisti strani, kjer je cela parada številk. »Fej! To pa že ne!« Zagodrnja in vrže list v kot. O, carstvo statistike, o, raj števi’k! Številke, številke. Kdor jih ima lad, naj si jih tu nekaj ogleda. Prvo leto izvajanja Videmskega sporazuma je bilo pri nas 774.000 Italijanov. Na oni strani pa 1,221.000 naših ljudi. Lani pa smo imeli že 1.300 000 italijanskih gostov. Na eni strani pa je bilo kar 2,100.000 naših ljudi. Kakšno razmerje! Goriška carinarnica ima zelo razsežno področje; ena največjih v državi je po razsežnosti terena s tridesetimi prehodi. Vseh prehodov med Italijo in Jugoslavijo pa je 58. Všteti So tudi dvo-lastniški, sezonski in železniški. Mednarodni bloki so štirje. Na teh je skoraj vedno veliko dela, vedno veliko potnikov. Rožna dolina, Škofije, Fernetiči in Predil, »Letos do konca maja je s prepustnicami potovalo čez prehode v naši coni že zelo veliko ljudi. K nam jih je prišlo 455.285, od nas pa 452.055 ljudi,« narekuje tovariš Kobal na goriški carinarnici. »V tem času je prešlo mejo k nam 49.573 vozil, na ono stran pa je brnelo 49.129 vozil.« — Opozarjam, da so tu mišljeni le prehodi kot tali mer. ne d3 bi pri tem upoštevali število pripadnikov te ali one države. Tako bomo tolmačili tudi naslednje. »Leto 1960. S potnimi listi je vstopilo 46.974, izstopilo pa 46.890 ljudi. S propustnicami je bilo takole: čez mejo na to stran 1,185.897 ljudi. Prehodov čez mejo k sosedu pa so našteli 1,193.600. K našim podatkom bi se najbrž prileglo pripomniti, da smo na goriški carinarnici lani ocarinili precej vozil. 511 motornih vozil in 211 avtomobilov. Letos do konca maja pa imam zabe- spominjam samo še lepe in prijetne deklice, ki pa je tudi kmalu izginila.« Britanska kraljica Ana, ki je bila srečno poročena in ki je imela na razpolago dovolj zdravnikov, je darovala življenje sedemnajstim otrokom. En sam je preživel dojenčkova leta — in umrl, ko je dosegel enajsto leto. Druga značilnost te prve Jaze je tudi visoka umrljivost med odraslimi. Predvsem epidemije so »osvobodile« od ljudi cele dežele. V Srednji Evropi je črna kuga divjala v letih 1348, 1361, 1371, 1382, 1663 in 1668. Črna kuga je iz Evrope ravno tako izginila, kot je izginila gobavost (zadnje evropske bolnike je avtor videl v pristaniški bolnišnici v Hamburgu, ki jo je ustanovil Bernhard Nocht). Uničujoče je delovala tudi medicinsko popolnoma neraziskana »angleška bolezen znojenja«, ki se je prvič pojavila leta 1485 v armadi Henrika Vil., ki je leta 1529 pregnala Turke izpod dunajskega obzidja in ki je leta 1551 zahtevala zadnjo človeško žrtev na naši zemlji. V Južni Ameriki označuje to prvo Jazo bolezen črnih koz, ki so jo prinesli Spanci. Indijanci, ki niso bili imunizirani, so umirali, po sporočilu nekega misijonarja, tako naglo, »da je zadostoval že sam pogled ali dih kakega Španca, pa je Indijanec spustil dušo«. Na Haitiju, ki je na njem Kolumb našel še okrog milijon ljudi, so umrli vsi Prebivalci. Država Aztekov je padla le delo-nta zaradi notranje neenotnosti in zaradi vojaške premoči Spancev: med 60-dnevno epidemijo črnih koz (»Huegzahuatl«) je umrla Polovica prebivalstva. Tudi v Severni Ameriki so koze odpirale pot belim okupatorjem. V indijanska taborišča so tihotapili volnene odeje, okužene s kozami, da bi »to prekleto raso hitreje iztrebili« (Sir Jeffreg Amherst). V Indiji je umrlo za kozami še v zadnjem letu prve svetovne vojne 15 milijonov ljudi. Tudi Evropa je trpela zaradi črnih koz: v letu 1707 je od 50.000 Islandcev umrlo za to boleznijo 18.000. Se pred kratkim se je Evropa vznemirila, ko je neki zahodnonemški svetovni potnik zbolel za kozami in so ga morali izolirati v neki bavarski bolnišnici... Malarija, rumena mrzlica, spalna bolezen in jetika še nadalje ovirajo velike dele človeštpa pri hitri razmnožitvi. In če se razgledamo po predmestjih nekaterih velemest, bomo odkrili, da rast prebivalstva nikakor ni vedno posledica velikega števila rojstev ... Rastoča skrb za higieno, znanstveno utemeljena medicina in izginjajoči fatalizem do zgodnje smrti so vodili človeštvo v drugo fazo. To drugo fazo označuje zmanjšujoča se umrljivost. Toda človek potrebuje nekaj časa, preden se na to navadi. Žene, navajene, da izgube polovico svojih otrok, potrebujejo nekaj generacij, preden razumejo, da je zdaj treba bistveno manj rojstev za ustanovitev cvetoče družine. Nesorazmerje med. znanstvenim napredkom in splošno osveščenostjo je v te) fazi tako veliko, da pride do »eksplozije prebivalstva«. To nesorazmerje je povzročilo problem »prenaseljenosti«. Na naslednjem primeru je posebnosti druge faze moč kaj dobro razložiti: muho tse-tse, nosilko različnih bolezenskih klic, uničujejo danes v okviru WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) z DDT, ki ga mečejo s helikopterjev na okužena področja. Prebivalstva takega področja ni treba za to posebej vzgojiti. Razmnožuje se kot vedno. Toda pričakovane in vkalkulirane zgodnje smrti ni več. Posledice so jasne! V Veliki Britaniji je bilo treba ženskam in moškim 130 let, preden so se navadili na nove razmere. Prebivalstvo Anglije in Walesa se je v tem času potrojilo. Toda okrog leta 1880 so prišli do pametnega sklepa, da je treba število otrok z ozirom na nizko umrljivost omejiti. Začeli so z »rojstno 'tavko«, ki je značilna za tretjo fazo. Nizko število rojstev in smrti povzroča stagnacijo prebivalstva in rešuje problem prenaseljenosti samo od sebe. Zgodi se, kar vsak bakteoriolog lahko opazuje pod svojim mikroskopom: mala živa bitja se od začetka zelo razmnože in se razmnožujejo, dokler je še kaj hrane. Toda ko že grozi smrt od lakote, se zgodi nekak naravni čudež. Bakterije postanejo lene in se zadovolje z ohranjevanjem svojega števila. Večkrat se zgodi tudi nekaj drugega: število bakterij ne spet zmanjša, grozi nevarnost, da bodo izumrle. Se nadaljuje taivoms TOPOM ISO 1 » T V50 1tM »So 7• » M s.1 4o • Razvoa PREaivaisTva vaneuai m v Musu MANJŠA SMRTNOST, A SE VEDNO VELIK NARAVNI PRIRASTEK leženih že 69 avtomobilov in 237 motornih koles,« zaključi tovariš Kobal. Mi pa zaključimo še malo širše: sporazum, ki je nastal kot odraz dobre volje med dvema državama, je tudi močan odraz interesov prebivalstva ob meji. Kajti kakor osebni promet tako se stalno povečuje tudi motorni. Naši politiki in gospodarstveniki so zadovoljni. Ravno takšno razpoloženje je čutiti tudi pri političnih in gospodarskih veljakih na oni strani meje. »Mi smo za to, da bi prišlo do novih sprostitev in olajšav,« pravijo. »Videmski sporazum ne ustreza več tak, kot je bil. Bilo je že več sprememb in dopolnitev. Vendar pa ga je treba nujno razširiti!« »Svoj čas je bil morda kak strah. Morda bodo nastale neugodne gospodarske, morda politične posledice. Tak strah, če je že bil, je sedaj odveč!« pravijo naši izvedenci. Tovariš Premlč, sekretar za obmejna vprašanja pri Izvršnem svetu, je dejal: »V načrtu so novi predlogi za olajšave in izboljšave. Poskušali bomo poenostaviti izdajanje posebnih izkaznic, povečati število upravičencev, razširiti cone gibanja, povečati carinske olajšave in še nekaj drugih stvari.« »Gre pravzaorav za razširitev vseh treh sporazumov. Videmskega, Goriškega in Tržaškega,« pravi dr Ru*ar. predsednik goriške komisije za Le kakšne so tiste britvice. Pa vse kupuje. Tudi ženske. Cernu ženskam britvice?! Čedna, provincialna Stara Gorica je še vedno sončno mesto, kakor ji pravimo. Pa mirna. Zvečer okrog devete življenje tu zamre. Gostoljubna je. Po trgovinah govore sedaj povsod slovensko. Rada sprejme deželana. Potreben ji je. Tudi ona njemu. Vedno mu je bila. Še več! Vsa ekonomija okolice in podeželja je bila vedno usmerjena v to mesto. Gorica! Kako so se otroci veselili, ko si je v starih časih oče naprtal koš. Prinesel bo pomaranče in igrače! Leta 1939 se je na balkonu prefekture pojavil Mussolini. Toliko, da se je pokazal zbrani množici, ki so jo od vsepovsod prignali na glavni trg Travnik. Cez nekaj let je spet kričal na istem balkonu. Strašno je bil jezen in je rekel, da že ve, kaj se kuha po hribih okrog Gorice. Življenje je pa drugače danes mimo kakor v sosednjih mestih ob meji, tako tudi v naših. Nič več »porco to, porco ono«. Pridejo k nam in vidijo, kako živimo. Nič več gradiva za kvante o naših razmerah. Tudi marsikateri naš človek je potreben zdravljenja nekega posebnega centra v možganih, ki obožuje vse, kar je inozemsko. Inozemski klobuk, inozemske nyIon nogavice. Inozemski fant in punca. Greš ven in vidiš kmalu, da če nimaš denarja, ti zastonj nihče nič ne da! obmejni promet. Poudaril je tudi to: »Na obeh straneh so močne tendence za razširitev vseh treh sporazumov.« To izjavo je dopolnil še tovariš Premlč: »Smatramo, da je potrebno razširiti dosedanji obmejni pas, ki je zajet po Videmskem sporazumu. V poštev naj bi prišlo več stalnega prebivalstva, ki prebiva na obeh področjih, a še ni zajeto v obmejni pas. Izhodišče je v sorodstvenih zvezah. Te so še precej močne, nimajo p>a še pravic in ugodnosti, ki jih imajo ljudje s propustnicami. Prebivalstvu s sosednjega območja naj bi omogočili tudi širše območje in širše cone gibanja. Da bi na primer prebivalec z obmejnega pasu smel iti v Benetke, italijanski p>a v Postojno malo na ogled.« To ne bo majhna, prač p>a velika stvar. Iz tega se bo px»tem pozneje rodila še kaka nova lepa ideja. Kaj takega, kar bo dobrodošlo nam vsem. ZADNJI NASLOV: VRNI SE, MALA BEBA! Z dobro voljo na p>ot. Pota peljejo marsikam. Z odprtimi očmi kreneš na to pot. Vidiš marsikaj. Povsod kaj zanimivega, p>ovsod kaj lep>ega. Mož v nahrbtniku nekaj nese. Prav tako žena, ki gre z njim. Kaj neseta, ne vem. Vidi se ne, pogledati se ne sme, radovednost zganjati in spraševati pa ni lepo. Čedad, Tržič, Gorica, Trst. Ta Trst! Grozen hrup in ropot. Prometa je toliko, da je že kar malo preveč. To je veliko, lepo in sijajno mesto. Velika luka, lep>e ženske in mondene dame s psičkom na vrvici. Teh Tržačanov je p>a toliko, da bi jih ne preštel v enem dnevu. Več kot tri sto tisoč! Se več bi jih bilo, če bi ne bilo Benetk. S svojo luko so stopili Tržačanom v konkurenco. To je povzročilo, da px> prvi svetovni vojni ni bilo več velikih skokov v prirastku prebivalstva. Skoda, da nam čas ne dopušča, da bi se malo ustavili na četrtkovem sejmu v Stari Gorici. V velikem taborišču stojnic je vedno zelo živo. Tam je tudi naših ljudi vse px>lno. Krama vsake vrste. In da bi le videli, kako znajo kramarji prodajati svojo ropotijo! To ni navadno px>nujanje blaga, to so predstave, prave predstave. Nastopajo nadarjeni govorniki, ki se nikdar ne utrudijo. V zrak mečejo porcelanaste krožnike, ki se ne razbijejo. Vsa čast: dobro znajo metati vrli kramarji! Korenjak zvija glavnike v obroče, v osmice, pa se ne zlomijo. To pa so glavniki to! V klovna našemljen trgovec lepx> govori in s harmoniko igra tako lepx>, da je težko ostati ravnodušen. Zena ga spremlja na bobnu. Izdaja se za intimnega prijatelja Luciana Taio-lija, letošnjega prvaka San Rema. Ko je predstave konec, se začne kupčija. Ponujanje sto deset britvic, to je enajst škatlic za dve sto lir. Slika s četrtkovega sejma v Stari Gorici. Kramarji so postavili pravcato taborišče stojnic, zbirajo se ljudje, obeta se kupčija pa. ki ne pride vedno prav. Kekec gori nad Gorico iudi vleče kajpak. Policisti žigosajo propustnice, carinik malo posilnari ali pa tudi ne. Se nekaj korakov in gost je že inozemec! »Na tržaški strani je danes še bolj živo,« ujame radovedno uho glas iz bližine. »V tržaškem koelen!skem In v nedeljo •--V-h „ delom. Delo kiparjev, ki so imeli, tokrat za surovino les. si je mnogo ljudi z zanimanjem ogledovalo. (TT 1. nvqusta vod sliko na 1. strani.) Umetniki iz netna.fsrih držav se n«so premedli ir Pfrinroža v živonisno Kos«an 'evico, amnak so bili tam že prej. Medtem ki se namreč ena skuoina ubada s kvadri krnskega apnenca v Sečah pri Portorožu, druga že dva meseca rezlja les v Kostanjevici. In tudi v nedeljo niso končali dela, ampak bodo kiparili še kar do 3. septembra. 10. septembra pa bo v obeh krajih otvoritev osnove te bodoče stalne umetniške galerije. ★ Sijajen sprejem Hladnikovega »Plesa«. Kritika in publika je izredno navdušena nad Hladnikovim filmom »Ples v dežju«. (Večer 1. avgusta — naslov in podnaslov na zadnji strani.) Pulj, 1. — Nikdar doslej Arena ni bučala kot sinoči, na predstavi Hladnikovega »Plesa v dežju«. Ko je že vse kazalo, da bodo na-novedi ostale neuresničene, je s*ari amfiteater zagrmel v frenetičnem žvižganju in spontanem protestnem aplavzu. (Ljubljanski dnevnik 1. avgusta — »Akcijo, samo to, ničesar razen tega«.) Rahla razlika v poročanju, sc vam ne zdi? Menda reporter »Večera« ta večer ni utegnil na predstavo. ★ Gurselova odločitev — Ankara, 1. — Sef turške vlade Gursel je izjavil, da ima Turčija namen zapreti važne vodne poti med Črnim morjem in Sredozemljem v primeru, če se bo berlinska kriza zaostrila. Gursel je to izjavil po sestanku s sovjetskim veleposlanikom Rijovom. (Ljubljanski dnevnik 1. avgusta na 1. str.) Te izjave veleposlanik Rljov in Rusi ne bi bili posebno veseli. Na srečo je Gursel izjavil, da Turčija nima namena zapreti Bo-spora in Dardanel, če sc bo berlinska kriza zaostrila. ★ Kino Komuna: češki film ROMEO, JULIJA IN TEMA. Režija Jiri Weiss. Igrajo Ivan Misitrik, Daniela Sumatra. (Delo 2. avgusta med filmskim sporedom.) Ko bi češka igralka Daniela S m u t n a vedela, da je nastala iz nje v Ljubljani Sumatra, bi bila še bolj žalostna, kar že tako pomeni njen priimek. Bežne sličice in bežne slike — veliko jih je! Nič nismo povedali, kaj lahko kdo kupi, kaj lahko v Gorico nese. No, koga pa zanima predavanje o drobni krami! Kmetijski proizvajalec sme na mesec nesti na sosednji trg blaga za okrog 10.000 lir vrednosti. Naši kupujejo na splošno živila, galanterijo, industrijske izdelke. Italijani cenijo našo kuhinjo, cigarete, žganje in še marsikaj. Zadnje stavke posvetimo fantu iz Trsta, ki ni našel v Soški dolini le lepoto prirode, temveč tudi svoj ideal. Svojo ljubezen. Sedaj pa piše pismo: »Pridi za vedno k meni, moja mala Beba.« Ni samo Beba na svetu, ne živi le irijetni fant iz Trsta, ki ima rad naše kraje in ljudi. Mnogo je ljudi, v katerih žive razne želje in hotenja. Pa je največ takih, ki hočejo in žele dobre odnose med seboj. Kar se hoče, se lahko tudi doseže! ALBIN HUMAR Državna meja, da! Zaslišiš to besedo pa dobro razvita domišljija kar zakipi. Z naperjenim revolverjem lovi črnogledi policist nevarnega zločinca. Potuhnjeni tihotapec se plazi z natlačeno vrečo prepovedanega blaga skozi goste, trnjeve žice. Naperjena strojnica bo vžgala vsak čas, že se bliža četa do zob oboroženih banditov. Kajpak bi z zanimanjem prebrali tako fantazijsko skrpucalo. Ne bomo brali take zgodbe, ne bomo je pisali. Uperili smo objektiv v horizont, ki diha v precej drugačnem vzdušju, kot ga ustvarjajo možje z naperjenimi strojnicami in z noži v ustih. Na naoirju se poraja skromna zgodba o stvareh, ki pa so velike. V teh letih so na zahodni meji beležili številke. Drugo pod drugo. Sešteli so in ugotovili, da so to milijoni. Milijoni ljudi k nam, milijoni ljudi k sosedu. Ko gledaš to prelivanje ljudi sem in tja, se spomniš, da smo pravzaprav pred neko obletni- DELA ZA CARINIKE IN POLICISTE, DA JE KAJ Nedelja je in dan je ravno tak, da ni kaj reči, kakor pravimo. Zelena Rožna dolina za Kostanjevico pri Gorici sproščeno diha. Sivoka cesta, ki teče sem od meje, je polna vrv, :a in hrupa. Tak ropot in toliko življenja, da i človek rekel: slika iz ulice velikega mesta. Zv i;ce se brez miru zapirajo in odpirajo. In : olicisle ter carinike danes tudi ni miru. Mednarodni blok, državna meja. lam le gre toliko teh ljudi? Kdo ve. Morda malo po Gorici. Tam je najbrž ples. Med gosti je veliko prijetnih fantov. In če je, kot smo rekli, v Gorici' ples, bo konkurenca večja. Pri čem? Kaj bi vprašali, kje in pri čem?! Morda se pelje vedro razpoložena družbica na izlet po dolini Soče? Preveč lepa je ta dolina, da bi kazalo zanemariti priložnost za ta lepi oddih. Potreben je, po šestih dneh mestnega hru- Propustnica je žigosana \ Zanimivost (ali bolje - anekdota) iz naše preteklosti Črnogorec nipootloi volno MIH Pred mnogimi desetletji je v barskem pristanišču zapustil črnogorsko kopno devetnajstletni hribovec Ivo Andrijan Rolovič ali po domače Ivan Andrejevič. Bil je to lep mladenič, postaven, žarečih oči in črnih skodranih las. Pripovedovanja o ljudeh, ki so se iz tujih dežel vračali s skrinjami, polnimi zlatnikov, so ga zapeljala, da je zapustil revne Crmnice in se odpravil v svet. No, ni ravno odšel na konec sveta. Ustavil se je kar v Carigradu in se zaposlil pri nekem francoskem podjetju. Toda kmalu se je seznanil z nekim uslužbencem ruskega poslaništva v Carigradu in le-ta ga je pregovoril, da se je kot vratar zaposlil pri ruski diplomatski misiji. In Ivan je slekel svojo slikovito črnogorsko narodno nošo in si nataknil uniformo, kakršno so nosili sluge po ruskih diplomatskih predstavništvih. Ivo si je hitro pridobil zaupanje svojih predstojnikov in kmalu postal diplomatski kurir za balkanske dežele. Od svojega sorodnika Nika Roloviča, ki je dolga leta opravljal isto službo, je zvedel za vse dobre in slabe strani poklica ter za morebitne nevarnosti, tako da ni imel posebnih težav in se je že po nekaj mesecih uveljavil kot prizadeven in zanesljiv uslužbenec, pri katerem so ruske diplomatske listine povsem na varnem. Konec leta 1894 pa so Iva premestili v notranjost Male Azije, v mesto Kanjidu. Delal je pri konzulu Levickemu. Tudi njemu se je mladi Črnogorec kmalu zelo priljubil. Ko je nekega dne leta 1895 moral Levicki na službeno potovanje v Carigrad, je tako Ivo Andrijan Rolovič ostal na konzulatu kot njegov zastopnik. Toda kaj, ko so dan po konzulovem odhodu iz Kanjide v mestu nastali nemiri, prava majhna vojna med Turki in Armenci, ki se je kaj hitro spremenila v pravi pokol armenskih prebivalcev. Podivjani Turki so pričeli ubijati mladoletnike in otroke, posiljevati ženske in dekleta ter pleniti in razbijati po četrti, v kateri so živeli Armenci. Med vladavino norega sultana Abdula Hamida so bili taki pokoli sicer na dnevnem redu, toda kljub temu so že tedaj menili, da je bil pogrom Armencev v Kanjldj eden najhujših. V -------------------------------------------------- Armenci so zapuščali svoje hiše v plamenih in v skupinah tekli k odrešilnim vratom ruskega poslaništva. Ivo jih je sicer odprl, toda ko je videl, da lahko v stavbo sprejme le manjši del nesrečnih Armencev, je potegnil sabljo in se pognal pred zasledovalce. V imenu ruskega carstva je zahteval, da se Turki umaknejo in da končajo svoje krvavo divjanje. Toda posredovanje je bilo precej brezuspešno. Turki niso odnehali. Pa se je domislil zadnjega sredstva. Stekel je v konzulat in čez nekaj hipov razobesil rusko zastavo. Po tedanjih običajih in dogovorih pa je izobešenjc zastave pomenilo formalno volno napoved Rusije Turčiji! V mestu so se najprej začudili, potem pa prestrašili. Takoj so nehali s pogromom. Zavladala je panika. Nihče si ni želel vojne z močno Rusijo. Mestni valija je takoj poslal svojega častnika-ordonanca na ruski konzulat. Toda Ivo se ni hotel nič preveč pregovarjati. Postavil je ultimat: takoj naj nehajo ubijati in pleniti Armence, v mestu mora takoj zavladati red in mir, Armencem pa morajo povrniti škodo in Izplačati odškodnino. Vest o »napovedi vojne« je bliskovito prišla v CarigTad in Petrograd. Vladi obeh carstev sta nemudoma zahtevali pojasnila od svojih diplomatskih predstavništev. Ko Je konzul Levicki prihitel v Kanjido, je ruska zastava še vedno plapolala na konzularnem poslopju. Glavni krivec za »novo vojno« dveh carstev pa je mirno sedel pred zgradbo in kadil pipo. Prepričan je bil, da bratska Rusija Armencev ne bo pustila na cedilu In da bo res, če ne bo šlo drugače, napovedala vojno Turčiji. Diplomatski incident so potem hitro izgia-dili z obojestranskimi opravičili, Iva Andrija-na Roloviča pa so kaznovali z ukorom zaradi »prekoračenja pooblastil«. Toda istočasno ga je ruska vlada tudi odlikovala z zlatim redom za hrabrost. In, kar je najbolj neverjetno, še Turki so kasneje odlikovali Roloviča z zvezdo »me-djidijo«. V 22. številki Tedenske tribune z dne 30. maja tega leta ste v rubriki »Bralci sprašujejo« odgovarjali vpraševal-ki B. J. iz Ljubljane in ji med drugim obrazložili tudi vprašanje zaposlitve tujega (v vašem primeru angleškega) državljana v naši državi. V tem delu vašega odgovora pa je, žal. nekaj bistveno važnih informacij napačnih, zaradi česar lahko vpraše-valko in druge bralce zavedejo in torej namen rubrike zgrešijo. Res je, da ni glede zaposlitve tujih državljanov v naši državi nobenih omejitev. Po Navodilu o pošiljanju podatkov in evidenci o zaposlenih tujih državljanih (Uradni list FLRJ, štev. 49-55) so zadolžene le gospodarske in druge organizacije, državni organi, zavodi in zasebni delodajalci, da pošiljajo o pri njih zaposlenih tujih državljanih predpisane podatke. Nekoliko več nadzorstva in pogojev pa predpisuje Uredba o zaposlitvi in izmenjavi tujih strokovnjakov (Uradni list FLRJ, šte.v. 6-51) za zaposlitev tujih državijanov-strokovnjakov. Za njihovo zaposlitev pa je po tem predpisu obvezna pismena pogodba, ki jo potrdi Sekretariat Zveznega Izvršnega sveta za delo v Beo- gradu, registrira pa republiški zavod za zaposlovanje delavcev, na katerega območju je gospodarska ali druga organizacija, ki sklepa s tujim strokovnjakom delovno pogodbo. Napačno informirat« bralce tudi o izdajanju napotnic za zaposlitev. Le-te izdajajo zavodi za zaposlovanje delavcev za območje občin in ne republiški organ, pristojen za dejavnostno področje službe zaposlovanja delavcev. In še nekaj! Od izida zakona o službi za zaposlovanje delavcev (Uradni list FLRJ, štev. 27-60) in po izdaji odločbe o ustanovitvi Zavoda LRS za zaposlovanje delavcev (Uradni list LRS, štev. 38-60) je Republiška uprava za posredovanje dela s svojim poslovanjem prenehala, vse njene pravice in obveznosti pa je prevzel 1. januarja tega leta novo ustanovljeni Zavod LRS za zaposlovanje delavcev. V interesu kvalitetnih informacij in ugleda vašega Usta si dovoljujemo ta popravek in vas tovariško pozdravljamo. Direktor RUDI MAHKOTA :.tVj trr bralci sprašujejo Znano je, da v košarki iščejo posebno visoke športnike. Rad bi vedel zakaj, kaico je v drugih športih in kako višina vpliva na športne rezultate? TONE POGLAJN, Jesenice Odlični rezultati v posameznih športnih disciplinah so odvisni od vrste različnih faktorjev. S sistematičnim treningom je treba razviti naslednje psihofizične lastnosti: hitrost, veščino, moč in vzdržljivost. Razen teh lastnosti imajo kajpak odrejeno vlogo tudi morfološke karakteristike kot na primer višina in teža telesa. Ugotovljeno je, da so te karakteristike najboljših športnikov v posameznih disciplinah zelo podobne in v povprečju tvorijo tako zvani športni tip ene discipline. To je zlasti značilno za atlete. Maratonci so običajno nižje rasti, manjše teže in drobnejše postave. Zato tudi pri teku ne porabijo toliko energije. Metalci krogle so visoke postave in znatne teže. Kajti met je toliko daljši, kolikor večji in težji je metalec. Visoka rast, poleg drugih lastnosti, predstavlja znatno prednost tudi v košarki. Posebno v borbi za žogo v zraku in ob metanju na koš. Zaradi tega je v najboljših košarkarskih ekipah vse večje število visokih košarkašev. Pregled morfoloških lastnosti naše košarkarske reprezentance je pokazal, da Je povprečna višina naših košarkašev 187 centimetrov. Naša reprezentanca je imela leta 1947 v povprečju 181,3 centimetre, TEDENSKI TRIBUN Haš reporter na obalah Jadrana - Naš reporter na obalah Jadrana ŽIVIO TURIZEM! LE REDKOKJE SE JE MORJE TAKO GLOBOKO ZAJEDLO MED DIVJE PLANINE IN LE REDKOKJE JE NARAVA U-STVARILA TAKO LEPOTO. BOKA. GORE SE STRMO SPUŠČAJO K MORJU IN DVIGUJEJO K NEBU, V NJIHOVEM PODNOŽJU PA JE ČUTITI SVEŽINO ZELENIH PALM, OLEANDROV. LIMON. V SAMEM ZALIVU SO SE MESTA IN KRAJI STISNILI OB OBALO KOT ORLOVA GNEZDA. TO JE ČUTITI VES ČAS SEDEMDESET KILOMETROV DOLGE POTI. VSE JE V CVETJU IN NE PRAVIJO ZAMAN, DA JE BOKA KOTORSKA CVETLIČNI VRT ČRNE GORE. Avtobus se ustavi v Kotoru. Tik ob obali je širok trg, po katerem se sprehaja mnogo turistov, kakor tudi domačinov in Bokeljev, ki se razlikujejo od drugih Črnogorcev s Cetinja predvsem po svojih postavah in govorici. Visoki mestni zidovi ločijo mesto od obale. Mestna »porta« vam odpira pogled v mesto. Na samem portalu so po osvoboditvi odstranil) nekaj kamenja in zazidali z betonom ter napisali vanj datum, mesec in leto osvoboditve tega mesta. To ni slabo, čeprav bi lahko ta pomembni datum zabeležili tudi kje drugje. Pred mestnim obzidjem so dolge stojnice, polne sadja, zelenjave, sira in medu. Tu ni slišati vpitja prodajalcev, ki vam sicer nudijo blago, vendar ne vztrajajo, da ga tud/kupite. Mestne hiše so zidane v starem stilu, so še dokaj dobro ohranjene, ulice pa so podobne vsem ulicam primorskih mest. Le malokdo vas ustavi in vam ponudi stanovanje. Na turističnem uradu vas najprej ljubeznivo sprejmejo in ogovore, ko pa začnete izbirati svoje prebivališče, postanejo v hipu nervozni in slednjič vam svetujejo, da se znajdete sami. Nam tega ni mar, kajti Kotor je ostal za nami. Avtobus se prebija po vijugastih serpenti- LJ. ISAIEV Turistični kraj. Eden izmed zelo znanih turističnih krajev. Skratka: Rogaška Slatina. Mnogo turistov. Vse je zasedeno. Takih, ki so tu na zdravljenju in tudi mnogo takih, ki so le na oddihu. Precej je tudi inozemcev. Ce pa si kdo zaželi izven hotelske ali penzionske oskrbe privoščiti še kak priboljšek — sadje ali zelenjavo — pa že nastopijo težave, take, da, prav take kot pred leti. Tržnica je mizerno založena. In če si kdo zaželi paradižnika, ki ga je povsod dovolj, ga v Rogaški Slatini po osmi uri zjutraj zlepa ne bo dobil. Sicer pa poslušajte pogovor, ki se je razvijal ob neki stojnici: — Imate paradižnik? — je vprašala gospodinja prodajalko nekako ob pol enajsti uri dopoldne. I — Ja, gospa, vi ste pa danes paradižnik * že zaspančkali! — je smeje se odgovorila prodajalka. — Kako? Ga nimate? — Je že razprodan... Treba je prej vstati! nah. Pogled ti nehote uide na zaliv, na Kotor, ko pa se pripeljemo na vrh, opazimo napore človeka, ki se trudi, da bd odvzel morju zemljo, da bi ustvaril plantaže, letališče. Šofer nas opozori na pravkar minulo serpentino. Gledamo. Vpraša nas, če se nam zdi čemu podobna. Vsi se strinjamo, da je podobna črki M. Ob tem nam je povedal naslednjo legendo: — Ta del poti od Kotora do Cetinja je gradil neki italijanski inženir. Na dvoru kralja Nikole so ga prijazno sprejeli, čez čas pa se je zaljubil v neko Nikolino sorodnico, ki ji je bilo ime Mi-leva. Ker njuna ljubezen Nikoli ni bila pogodu je inženirja izgnal iz Cme gore. Da bi inženir svojo ljubezen > . SE VSAK DAN VOZ NILSKIMI BARKAMI začeli Tujec si lahko privošči NAJPREJ BI SE RAD OPRAVIČIL ANGLEŽEM: KO SO V SREDIŠČU NAŠEGA GLAVNEGA MESTA NEKATERI MOJI SOMEŠČANI VIDELI BOSONOGEGA MOŠKEGA V PIŽAMI, SE JIH JE PRECEJ STRINJALO, DA GRE SPET ZA KAKEGA »EKSCENTRIČNEGA ANGLEŽA«. TODA ŠLO JE KAR ZA MOJO MALENKOST. Danski novinar Otto Ludivig: se je odločil, da zaigra tujca v Kjobenhavnu. Bos in v pižami se je sprehajal po cestah danskega glavnega mesta. Mož v pižami je vzbujal splošno presenečenje in najrazličnejše komentarje, toda nihče od policije ni hotel vznemirjati »-tujca-«. Ko sem te tople poletne dni opazoval oblačila svojih someščank, sem ugotovil, da velikokrat sploh ni bilo moč govoriti o obleki. Naše d:čne dame se spreha^jo Do mestu v kratkih hlačah, v jooicah brez rokavov, z natikači namesto čevljev In glej, nihče se temu ne čudi. Kako pa bi bilo, sem ponvslil, če bi človek kar v pižami stopil na c*sto? Pižama ima dolge hlačnice, dolge rokave, torej vsekakor več blaga kot tri damske obleke skupaj. Hote' sem dobiti odgovor na to vprašanje. Najprej sem stopil v neko konfekcijsko trgovino in zahteval najcenejšo progasto pižamo. ‘Obžalujem.« mi je odgovorila prodajalka, »Prdgaste pižame so irečej drage. Enobarvne šo cenejše.« No. pa smo le staknili na neki polici svetlordečo pižamo s temnordečimi progami' Ko me je žena zvečer videla, mi je prepovedala, da bi v njej snah »ZVEZATI BI GA TREBA« Naslednje jutro sem bos v pižami parkiral avtomobil pred katedralo. Računal sem, da se bom prej ali slej le vrnil tja. Dahar Dar - »Tu bomo počakali do jutra,« je zamomljal šofer in ustavil motor. Bilo je pol ene zjutraj. »Zakaj?« sem radovedno vprašal šoferja. »Zakaj prav tukaj, na sredi klanca?« »»šiita, šifta,« je odvrnil, čez čas, ko je videl, da ne razumem dobro te besede, je pristavil še na kratko: »Roparji«. Aaa, sem zapel pri sebi. raje odločili za prehod čez vih so egiptovski farao- vodo. V strmem kotu smo se ni gradili sfinge, je tudi spuščali k vodi, z dno ničnega sama zase sfinga. Več kot korita pa je moral Šofer -pet dm tisoč let so se geogran pognati vozilo visoko navkre. starega pa tudi novega veka ber. Pri tem se je kamion ubijali z vprašanjem, kje iz- nekajkrat tako močno nagnil vira reka ki preplavlja bre- Od šestih zvečer do šestih visoko nad nami, na gornjem kel naprej. Očitno se mu ni- in vozil nekaj metrov kar po w Po ^ vse dru e ;e s te zjutraj je prehod čez Nilski robu kanjona, že pokazali kamor ni mudilo, pot do Kar- ’ treh kolesih, da je le malo &,uo’ p]azi 0 naprej poini p0. kanjon zaprt za vsa vozila, prvi prameni svetlobe in prvi turna mu je bila odprta in za- manjkalo, da nismo obtičali sušene kanale namaka ožna- mi pojasnjuje naslednji tre- žarki toplega afriškega sonca gotovljena. Visoka savanska sredi vode nutek. Sifta! tla polja, obuja naravo k novemu življenju. V Etiopiji ali na Vzhodnoafriški vlanoti? ‘ Herodotus, grški zgodovinar, ki ie živel pet sto let mn. sedanje prestolnice Sudana. PtolenUe-us, znani egiptovski geograf, pa je trdil, da izvira iz Mesečevih. gora (Mnntes l.unae), torej v današnji Ugandi. In ni se zmotil. V zahodni so razsvetlili ozračje, kakor trava pokriva navadno poboč- Pred dobrim letom, je začel In tako smo čakali kakor raketa razsvetli nebo. Poprej ja Nilskega kanjama, toda se- šofer, ko smo bili spet na plezalci, ki jih noč zaloti v tako fantastične barve so ble- daj, ob koncu sušne dobe. je trdnih tleh, sem tri dni tičal steni in ne morejo nikamor dele od minute do minute, ob- bilo vsenaokrog pusto in golo. v blatu, toda komaj sem spet naprej. Trije avtomobili na risi spodaj ležečega kanjona le ptiči z modrim trupom in pognal, že je začelo deževati, Kristusom ni vedel ve’i- levi strani kanjona, na desni, so postali jasnejši. Dobili so rdečim kljunom — menda so tako da sem potreboval kar ko Q tpm' . .' risoel l do približno v isti višini, kot smo svoje konture. Se malo, pa bili kolibriji — so poživljali petnajst dni za pot od Adis A. ° em- saj prtsne e o , _ ,. , , iti tx‘i ji . ,. .. . do TyrwccjcL ko.* clvq /c q . bili mi, pa je ob neki policij- sem že lahko razločil vodi?, pokrajino. Abebe do Bahar Darja, dolgo jrarnoni so vrisu s SVOjimi ie- ski postaji, ki je bila razsvet- Modrega Nila od njegovih spet je šofer vžgal motor. 550 km. To se seveda zgodi le iukami Po jznrk' * Ijena vso noč, čakalo šest ka- brezbarvnih bregov. Morali smo se spoprijazniti s v deževni dobi, pred katero miomov. Vsi polno naloženi. Cez pol ure smo se srečali tisoč metrov visoko steno imajo tak rpspekt vsi šoferji Ko je naš šofer ob pol še- na mostu, edinem, ki gre čez kanjoma. Toda najtežji del pa tudi potniki. Tam seveda. stih zjutraj vžgal motor in se Modri Nil, s tistimi kamioni, vožnje se je začel šele zdaj. kjer ni pravih cest. ________ ______ Do izvira Modrega Nila ni Koliko imamo še do Modre- 1 1tafco !<7,lko Priti. Do kanjona ga Nila, sem sunkoma vpra- 4 I * rTO** *n Debra Marcosa (glavnega šal šoferja. ko so se na ob zor- Tanganjiki ~ n eZ'leč 'odleVera mesta pokra;me Begemder) ju pokazali obrisi nekakšnega Victoria. je že rmsivela tabla cesta Š€ ^kako gre. toda od gozda. Se eno uro, če bo Vo , temle vavisom. tam naprej si mora šo- vse po sreči. Se eno uro, samo »CAPUT N/L/ MERIDIA- fer sam pomagati, kakor eno uro? Ali rjovejo tam lem, NISSIMUS« — NAJJUZNEJ- ve in zna. Gorje, če ga se sprehajajo leopardi, ali bu- Sl IZVIR NILA sredi »piste« zaloti nevihta ali Ijijo iz vode krokodili, se hlade g V redu. Beli Nil izvira v močnejši naliv! Potem lahko v njegovih valovih povodni, Tanganjiki, onstran ekvatorja, odpiše vsaj en dan, če ne več. nilski konji, sem razmišljal toda kje je .pravi, izvir Nila? Tudi nas je snedt neke pla. pri sebi. Vse do srede prejšnjega sto- njave, daleč od vseh naselij, .Piccolo AbbaU, Mali Nil, Ietja so bili prepričani, da je zalotil dež, tik pred izvirom vzklikne nenadoma šofer in v Etiopiji, toda pozneje so Modrega Nila pa se je usula pokaže s prstom proti zahodu, ugotovili, da ima dva izvira celo toča. Šofer je ves obupan Prispeli smo. V 3 dneh. Iz Adis in da sta Beli n Modri Nil položil glavo na volan... jaz Abebe preko 3200 m visoke nerazdružljiva enota kakor pa sem v znak razočaranja in gore Entoto, ■ pokrite z evka- korenine drevesa, pa naj so še solidarnosti zamižal za nekaj upti vseh vrst in ban)> zaU{e tako različne velikosti, minut. pa s počrnelim vulkanskim Vse to so ugotovili, toda Nil Ali nisem že v Adis Abebi plaščem. Prek Nilskega ka. je in ostane sfinga, preklel ta dež in vse, kar je njuna in platojev, pokritih • Zdaj,, ko smo že pogasili prinesel. Kar tn ure sem mo. visokogorsko travo, živozele. ogenj, sem še enkrat prisluh- ral v neki zakotni ulici, sredi nimi pašniki, ki so se izgub- nil njegovemu tihemu žubo- .mercata. največje afriške tjali p nedogled in na katt- renju. »Piccolo AbbaU je šele tržnice, čakati na šoferja. Vse ^ so se paste ogromne čre- napel pljuča, zaradi dežja. de živine z močnimi, naprej Miran Ogrin Cez eno uro se je zjas. štrlečimi rogovi. nilo. šofer se je prebudil iz Čudovit je bil pogled z gore polsna, pljunil in vžgal motor. Entoto na kotlino, v kateri le-Kar šlo je, čeprav smo vozili ži Adis Abeba: tonila je v ten-po mastni zemlji in so kolesa ci zahajajočega sonca in po- orala globoko v ilovnata tla. časi izginjala pred. našimi Toda nismo se dolgo vese- očmi v gozdu tankih, svetlo- iili. Ze po nekaj kilometrih zelenih evkaliptov.To je bilo ob uporabi vseh zavor začel ki so se začeli istočasno z na- fcar nenadoma naš kamion pred tremi dmevi. »puščati v dolino, so se začele mi spuščati z drugega, nas- obtičal v blatu. Spet smo tam, Zdaj sem končno ob izviru pomikati navzdol tudi luči protnega roba soteske. Bili sem obupaval. Najprej je šo- pravega Nila — Abbaja, ka. tistih šestih kamionov. Zdelo smo na dnu kanjona, globo- Ur skočil iz avtomobila, nato kor mu pravijo v Etiopiji, se mt je kakor v pravljici, kega tisoč metrov, h 25 dreiev. kolikor je stala vrečka s hrano. Ko .vem hrano raztrosil golobom, sem si osvež’1 noge v fontan", pofem pa sem 'o. s turističnim vo^em v roki. da bi bil videti kot fuiec. ubral proti magistratu. »Dobro jutro, gospod,« je zavpil nekdo za menoj. Diiigj me je vprašal: »Tebe pa je gotovo žena napodila iz hiše’« S'-šal sem pa tudi take komentarje: »Zvezati bj ga treba...« Dekletca so zmžeala za menoi. Stareiše dame so bile videti presenečene. Celo neki Indijec, oblečen, ali bolie ovit z rjuho, si ni mogel kaj da se ne bi začudeno obrni’ za menoj. Vrnil sem mu na enak način. VLJUDNI POLICAJ Na vogalu pred magistratom ie v sraici s kratkimi rokavi stal policaj. Kazal mi je hrbet. Nekajkrat sem se obregnil vani. toda n’ mi izkazal niti naimaniše pozornosti Pa sem stopil čez cesto do hišice nadzornika tramvaiskih prog in ge v angle-š*ihi vprašal za nekaj ulic. Človek za okenčkom mi je prijazno razlagal, s katerimi avtobusi in tramvaii se moram De-1 iati. Ko sem potem stopil do avtobusne posta ie. "o se vsi iz hišice znašli na oknih. Več lhid-i sem slišal, kako so komentirali moro obleko. Preeei se iih je strinjalo, da grP verietno za kako stavo. Nekaj jih ie tud; dvomilo v moio zdravo pamet. Ko sem na prehodu za pešce čakal zeleno luč. sem siko»ai postal kriv prometnega zastora: avtomobilisti so zavirali svoja vozila, da b’ me kar nadrolie videli. Tako je kmalu na'ia’a dolga ko’ona avtomobilov, ki se ie le počasi premikala naorei. šele tedaj sem vzbudil pozornost nolicaia Stopil je predme ;n me v danščini vprašal1 »Danec?« Nedolžno sem ga gledal in molčal. »English?« je tokrat poskusil srečo v šnttleš!*irifiw ' »viliiTvneo.« sem odgovoril. »Verv sneci&l dress. that!« (Zelo nenavadna obleka.1 »Ves. but verv niče!« sem mu pojasnil. (Da. toda zelo priietnall Potem pa ie policaj potegnil čepico z glave, si obrisal pot. pogledal proti nebu in rekel: »Verv hot today. Sir!« (Danes pa je vročie. gosnod.l »Da. zelo vroče« sem mu odgovoril. »Good afternoon. S:r!« (Na svidenje, gospod!) ie še rekel policaj, potem pa mi je pokazal hrbet. RAZTOPLJENI PARAGRAFI Pa sem bil speit na glavni ulici. Nasproti mi je prihajal neki pokovec z materjo in halonom v roki. Ko me je zagledal, mu je skoraj ušel balon. Potem pa sem pred neko izložbo zagledal drugega policaja, kako si ogleduje otroške igrače. Stopil sem tik poleg njega. Sploh ni reagiral. Umaknil sem se malo, da bi se me laže ogledal. Kakšno razočaranje! Policaj se je obrnil in jo mahnil po ulici naprej. Sel sem za njim. Cez nekaj deset metrov sva bala spet skupaj. Sedaj sva si ogledovala televizijske sprejemnike. Toda tedaj se je nenadoma pojavil neki fotoreporter, ki me je videl skozi okno svoje časopisne agencije. Ko je videl še fotoreporterja mojega časopisa, kako mi neopazno sledi in fotografira, je pograbil svoj aparat in stekel za nama. »To pa bo slika dneva,« 6i je rekel in me hotel fotografirati skupaj 6 policajem, kako si ogledujeva televizijske sprejemnike. Toda moj fotoreporter ga je pravočasno opazil, nekaj sta se pogovarjala, potem pa ga že ni bilo več. Medtem policaj še vedno ni kazal nobenega zanimanja za mojo obleko. Pogle- da mu možgani s skrajnim naporom skušajo najti med množico raznih paragrafov policijskih predpisov tistega, ki bi mu lahko pomagal v mojem primeru. Toda kazalo je, da so se pri taki vroani raztopili vsii paragrafi in verjetno se je zaradi tega počasi napotil naprej. Skušal se me je otresti. Pred kinom »Metropol« Se je nekaj delavcev mučilo z velikim reklamnim panojem. Ko so me opazili, je eden skoraj pade! na pločnik. Starejši možak je rekel ženi: »Kaj vse si ti tujci ne dovolijo! Kako bi bilo, če bi se jaz prikazal na cesti v taki obleki?« -Takoj bi te zaprli,« mu je kategorično . odgovorila žena. NORI TUJEC Nekoliko naprej, pred »Ritzom«, sem spet zagledal policaja. Stopil sem k njemu, toda moral sem počakati na prehodu za pešce. Bil je na drugi strani ceste pa mi je vseeno zavpil: »Dober dan. gospod. Tako oblečeni se ne morete sprehajati po cestah.« »Niks forstolig,«, sem mu odgovoril. ,Ne razumem.) Policaj se je nekoliko zamislil, katero svojih jezikovnih znanj naj bi uporabil v mojem primeru, potem pa se je odločil za nekakšno mešanico angleščine in danščine »Very funny ... ex ... obleka . . « je rekel. »You like it?« (Vam }e všeč?) sem ga vprašal. »No,« je rekel. »Spalnica... bedroom! English?« »No, Philipens!« sem ga poučil. Pa je bilo konec pogovora. Spet sem stal na prehodu za pešce in čakal zeleno luč. Poleg mene sta stala mož in žena. oba uslužbenca turističnega urada »Bennet« »Ali si že videl kdaj kal podobnega?« je vprašala. »Seveda.« ji je odgovoril. »Tega sem videl že pred magistratom. Nekakšen tujec bo, verjetno malo usekan« ZAMUDILI SO PRILOŽNOST Prišel sem pred železniško postajo in hotel vstopiti. Toda pri vhodu me je ustavil policaj v civilu, od postajne oolicijsk« straže. »Oh, ne!« je zavpil. »Daj nam že en» krat mir. Pojdi kam drugam!« Spoznal me je. Pred letom me je namreč aretiral na postaji, ko sem igral vojaškega narednika, ki se vrača z dopusta. Šoferji taksijev pred postajo so m« spomnili, da bi mogoče lahko Doskusil vstopiti v Tivoli čez cesto. Toda pred vhodom so me ustavili. »V taki obleki ne morete noter!« so mi pojasnili. V bližini Tivolija p« je bila restavracija z mizami na pločniku. Ko me je eden izmed gostov videl, kako se približujem, je zaklical natakarju: »Natakar, račun, prosim. To Da je res že od sile.« Nadaljeval sem s svojim obhodom in spet sem se znašel pred avtobusno postaje na glavnem trgu. Neka ženska v obleki s skoraj enakim vzorcem, kot je bila moja pižama, me je ustavila in vprašala: »North Sealand-tur?« Skomignil sem z rameni in ustavil enega prometnih uslužbencev ter ga pričel spraševati za odhode raznih avtobusov. Zelo prijazno mi je posredoval vsa obvestila, potem pa sem se mu zahvalil in prijateljsko sva se poslovila. Ko sem odhajal, sem zaslišal za svojim hrbtom žensko v skoraj enaki obleki kot moja pižama, kako je rekla uslužbencu: »Temu pa je gotovo nekaj padlo na glavo...« Zazdelo se mi je, da je že čas, da s« preoblečem. Vstopil sem v svoj avtomobil. Neki policaj je radovedno gledal za menoj. Toda sedaj je bilo že prepozno, policija je zamudila svojo priložnost. Jaz pa sem se odločil, da ne bom zamudil svoje — da bodo bralci lahko videli, kako je to, ko se kdo v pižami odloči za sprehod po mestnih ulicah. OTTO LUDIVIG TAKOLE SE PORAJA NAJDALJŠA REKA NA SVETU - NIL SE IZTEKA IZ JEZERA UGANDL IZVIR SO ODKRILI V DEVETNAJSTEM STOLETJU. NIL JE KAKIH QroT2SHA«.?yV-<,NJEGOV1 SEVERNI ( STO MILJ DALJŠI KAKOR AMAZONK TRINAJST LET SLOVENSKEGA FILMA Namesto komentarja ob našem uspehu Uvodni govor pred slavnostno premiero »Balade o trobenti in oblaku«, Ljubljana, kino Union, 20. julija 1961 Trinajst let je preteklo, odkar je bila v tej dvorani svečana premiera prvega slovenskega filma Na svoji zemlji, v režiji Franceta Štiglica in po scenariju pisatelja Cirila Kosrhača. V usodnem, a zgodovinsko pomembnem 1948. letu se je slovenska umetniška kultura obogatila z novim izraznim sredstvom, ki ga je komajda poznala, s filmom. Odtistihdob slovenska beseda ni več zamrla na platnu, preko 20 domačih zgodb je oživilo magično oko filmske kamere, a slovenski igralec in filmski delavec sta ustvarila vrsto podob iz naše sodobnosti in preteklosti. V letih svojega obstoja je slovenski film prehodil dolgo in tudi težavno pot. Brez izkušenj, a s trdno voljo svojih ustvarjalcev, da izpriča lasitno kulturno in umetniško moč. Zato je izpolnil v dobršni meri svoje kulturno poslanstvo in se uveljavil v sodobnem življenju kot polnovreden činitelj. Uspehi in spodrsljaji, priznanje in molk so spremljali njegovo rast in razvoj. In morebiti je ironija, da je bil slovenski film deležen nekajkrat večjih priznanj na tujem kot pa doma, saj je na mnogih kulturnih srečanjih in prireditvah in v mnogih deželah tega sveta film pričal in širil glas o naši kulturni in umetniški samobitnosti in zmogljivosti. In ko razmišljamo o usodi naše umetnosti in v zvezi z njo tudi 0 domačem filmu, morebiti ni odveč, če ugotovimo, da v našem sodobnem občestvu ni več prostora za tisto mentaliteto, ki jo je 1 van Cankar ironiziral s temi besedami: Tvoj roman je imenitno delo, ampak za narod ni; prav imaš, ampak za tvoje ideje ni zrel naš narod; tvoje delo je umotvor, ampak kaj bo naš narod z umetnostjo! Kajti, kakor niso literatura, gledališče, likovna umetnost in glasba, tako tudi film ni hobby in privatni konjiček zanesenjakov in sanjačev, marveč je živa potreba in nujnost našega sodobnega življenja in socialistične družbe. Zatorej potrebuje kot umetnost vso materialno in duhovno pomoč, nego in skrb. Narod brez umetnosti ni živ ruirod, a preteklost nam pove, da so se vsi naši rodovi oklepali umetniške izpovedi in živeli z njo kot z največjo dragocenostjo svoje človeške narave in biti. V času sodobnega dinamizma je prav, če človek na ta način premisli svojo usodo. Ne samo usodo enega dne, marveč usodo svojega časa in svoje dobe. Kakor vsa slovenska umetnost, tako se je tudi film od svojih začetkov dalje venomer vračal k tistim vrelcem čudežne moči, ki jih je rodil težki, a veliki vojni čas, in so zato njega ustvarjalci poizkušali ustvariti v soglasju s svojimi intelektualnimi in čustvenimi močmi podobo boja za svobodo. Zakaj svet, ki v njem živimo, je tudi danes še vse preteč nevaren, da bi se mogli vdati brez prizadetosti in moralne odgovornosti praznemu samozadovoljstvu in površnemu uživanju miru. A kdor meni, da je sposoben boriti se s težavami in problemi povojnega sveta, bo kajpak moral iskati moralno moč za svojo dejavnost in vero prav tam, kjer je te moči na pretek. A to so leta osvobodilnega boja. Slovenski film je poizkušal izpolniti ta dolg in zato so sledili filmu Na svoji zemlji Trenutki odločitve, Dolina miru, Tri četrtine sonca, Pianino, Akcija, Veselica. Po trinajstih letih sta se avtorja prvega slovenskega filma scenarist Ciril Kosmač in režiser France Štiglic spet srečala z namero, da prelijeta na filmsko platno Balado o trobenti in oblaku prav ob dvajseti obletnici našega upora. Vstopimo zatorej z Jernejem Temnikarjem, junakom Balade, v svet časti, poguma in moralne moči, v imenu katerih moramo tudi danes živeti, delati in upati. Kajti dokler bodo živeli med nami Temnikarji, bodo lepše živeli tudi naši ponosni in pogumni ljudje, črpajoč živo moč iz svojega človeškega poslanstva in iz občečloveške in demokratično revolucionarne zavesti. Bojan Stih DUŠA POČKAJEVA v.v.-.v./ v.u iih&Vi, t ; .7; TRČENJA NA PARALELAH (Hladnik, Bulajlč) Pulska anekdota: Hladnik in Bulajič si sežeta v roko. — Hvala, da ste mi odkrili Jugoslavijo, reče prvi. — In vam, da ste mi odkrili Francijo, de drugi. KULT ZVEZDNIŠTVA (Baloh v zasedi). Avtogram ne šteje več, nova moda mladih lovcev: »Imate življenjepis?« MALI (Devet dni bežnih, utrujenih vtisov) PRVI DAN VESELICE JE KONEC (Babičeva ekipa, v areni) Tebi, moj mali dnevnik, zaupam vse, česar ne bi mogla živi duši. Prej 'ko začnem, naj povem, da tukaj govorijo vsi samo o umetnosti, in to čisto resno. Zato sem nekako zbegana, kajti nekaj tega sem videla že doma in če se ne varam, se takrat nisem lepo obnašala. Obhajajo me Zle slutnje, da se bo festival zame slabo končal. Na sedežu v areni imam številko 13. Tudi moja gospodinja, ki me prenaša že dokaj festivalov in je zlata duša, je tega mnenja. Zato bom, dovoli, skrajno prijazna in bom s kolegi vred vsevprek hvalila. Celo o organizaciji (ki je na psu) ne bom nobene zinila, ker pravijo, da je treba potrpeti in da ni denarja. Rapa je danes tri ure čakala na telefonsko zvezo, ker pošta v centru za festival »ne radi«, pa je res potrpela. Iz ljubezni do našega filma so se sploh vsi novinarji pripravljeni odreči kopanju in večerjam. Letos jih je več kot kdajkoli. Ljubljanska televizija je tu s sedmimi. Si-neastov iz tujine pa je prišlo manj kot je najavljeno, čeprav je v Puli (za avtomobiliste) nov hotel in so povait ljeni. Skoda, obeta se 16 umetnin, ne ene manj ali več, ki jih je izbrala tako imenovana potujoča selekcijska komisija in s tem zagotovila Osmemu festivalu njegov revolucionarni pomen: prejšnje čase smo imeli v areni namreč samo kvaliteto, zdaj imamo oboje, kvantiteto in kvaliteto. Skart je na ogledu dopoldne, v navadni kino dvorani. Na to smo zelo ponosni. Ker je sila, novinarji nekaterih dnevnikov poročajo o »uspehu in triumfu« že popoldne. Ne dam roke v ogenj, toda tako pravijo. Sicer pa je res, Bulajiča toplo pozdravljajo vsi od kraja. Prisrčen aplavz za film »Mesto brez voznega reda«, ki je mestoma zelo efekten, osrednji motiv pa zanimiv. Prvič imajo v tem filmu pomembno vlogo tudi nekake Rečanke in na ta račun se je že rodila krilatica, ki pa je hudobna in ne-vzgojna, zato jo rajši zamolčim. DRUGI DAN Na kratko: dežuje. Pravijo, da Štiglic prinaša dež, ker je tudi lani pred njegovim filmom deževalo. A Štiglic pride šele jutri in meteorologi obljubujejo sonce za natanko ob šestih popoldne, kar se res zgodi: edino njihove obljube se vsakič izpolnijo. Pulske obljube so drugače trajne kot pul-ski zgodovinski spomeniki. S patino. Sprašujem se, zakaj ne prestavimo festivala? Zaradi »drevne« arene? Zaradi deset tisoč gledalcev? Pa kaj ima to opraviti z žirijami, ki naj bi ocenjevale kulturo in ne cirkus. Žvižganje gre vsem na živce (če slučajno nismo tudi sami za to); postalo je spremna glasba vsega, kar ni »Zika Mitrovič«. Seveda: stadion ima svoje pravice in tako pade v vodo konstruktivni predlog zagrebškega esteta, da bi razobesili table: »Ne žvižgaj, izražaj 6Voje pripombe pismeno!« Kako bizaren sen! Levi požrejo nocoj Babajevo »Cesarjevo novo oblačilo« (strep-tease za 63 milijonov). Pri »Dnevu štirinajstem« so še dokaj ravnodušni. Ta film je bil letos v Cannesu in nanj cika verjetno prospekt Lovčen filma, ki pravi: »Po številu proizvedenih filmov zavzema Lovčen-film drugo mesto v Jugoslaviji, a po kvaliteti proizvedenih filmov ne samo, da je prvo filmsko podjetje v državi, temveč spada v vrsto najboljših hiš v Evropi.« Spričo tega je razumljivo, da si je Lovčen postavil za reklamo v mestu pravcati globus, orjaško belo melono, z dvema imenoma — Budva, Moskva. Domislek ima na vesti novi val festivalskega aranžerstva, ki nam je dal še serijo neandertalskih portretov na lesenih panojih. TRETJI DAN Mraz v areni terja prve žrtve. Neraz-položenje narašča. Na platnu je celo sneg: slovenski troboj otvori »Balada« ob spremljavi žvižgov na galeriji. Ugotovljeno je baje, da delajo izgrede mladoletniki. Na večer je za vsakim »težjim« filmom olajševalna komedija ali podobno. Danes »Martin v oblakih«, ki nosi Dvornika, a Dvornik je ljubljenec mlade Pule. Starejše generacije — tu je generacijsko vprašanje velik problem na vseh meridijamih — so strpne. Za tisk je »Balada«: veliki format. Čudno? V programu je zapisana kot proizvod Lov-čen-filma. Uspeh zalijemo v Rivieri in naj-tolj blesteča med nami je Temnikarica — Angelca Hlebce, druga dama letošnjega slovenskega filma. Vsi ji prerokujejo nagrado. Saj, zlata preja se sveti tudi v ruti kake Temnikarice ali v začrtanih gubah kake Maruše — mar ne? Ne za pulsko publiko. ČETRTI DAN Berem, da so v Beogradu svečano izvolili Miss jugoslovanske lepote. Pri nas v Puli pa usva-rjamo kult zvezdništva. Moja (srednja) generacija postaja malodušna, ziasti ženska. Tu (in zdaj) štejejo samo »leta«. Pod nazivom ZENA sta možni (tudi v našem filmu) samo dve skrajnosti, ki jih gledalec prenese: rosna deklica (po možnosti v komfrineži) in skrbna mati (po možnosti v epizodni vlogi). Ko da sedanjost ni tudi (zasluženo) naša! Bridko spoznanje, nič kaj prijetno mi ni pri duši. Pravijo, da so to že znanilci psihologije »posta m e učiteljice«, kakor se izkaže v nocojšnjem »Plesu v dežju«, ki je izžvižgan. Toda kri- MATI IN HCl (»Balada«, Hlebcetova in Lojkova) tika huronsko aplavdira! Zlasti še in še Duši Počkajevi, nepozabni, čudoviti, lepi. Aplavdira tudi Hladniku. Občinstvo aplavdira »Signalom nad mestom«. Nalašč še huje, še razboriteje. 2ika Mitrovič — idol je pripeljal na oder dva druga idola: Miho Baloha in Aca Gavriča. Toliko, da ju mladina od vzhičenja ne pokonča. Simpatije se delijo. PETI DAN Miha zmaguje. »Veselica« doživi aplavz in vsestransko priznanje. »Mračni« trije slovenski dnevi minejo z njo v osupljivo lepem spominu. Kritika se čudi: le kako ste zmogli tak program brez »ljubavi i mode«? Pravzaprav je res čudež. Ne bo se ponovil. Pri Okrogli mizi deklarirajo, da bo treba »združiti umetnost s komercialnostjo«. Križanec naj bi potešil nezaupljive banke in publiko. (Ali res?) Stvar zanima mnoge bratske novinarje in Triglavova konferenca za tisk je nenavadno obiskana in dolga. Poglavitno vprašanje: Kako rešujete finance? je sploh najbolj zagonetna uganka festivala. Toda odgovor je poln optimizma. V areni vrtijo »Ne vtikaj se v srečo« SESTI DAN Zelo nevaren dan. Dva filma v znamenju terorja. »Solunski atentatorji« so sicei makedonski rodoljubi, vendar govorijo francoski — Broderick Cravvford v »Nasilju na (novosadskem) trgu« pa je Američan in govori srbski, zato mu marsikaj spregledajo,. fudi to, da mu je odzvonilo, Prosim: dal je denar. Denar je dal tudi njegov (neznani) režiser iz Hollywooda, lahko bosta pokazala Ameriki, kako smo pri nas rehabilitirali Wehrmacht. Film ni koprodukcija, ampak naš; zakaj, ne ve povedati nihče. Nasprotno pa ni »naša« Ograda v informacijski dvorani, najboljši film festivala, najzrelejši dosežek festivala! Jokala sem. Takega pričevanja o taborišču še ni bilo. Puljski časopis je zapisal: »Pogledajte taj film i ne uzdahnite kad čete na špici ugledati logoraše.« Sicer pa v areni zmaguje Gavrič pred Balohom. Gavrič je poljubil dekle, ki mu je izročilo šopek. Arena vrešči. Ihti. Ploska. Kar naprej, Aco, Aco! Naš Aco. SEDMI DAN je bog ustvaril zvezdo. Zmaga je Balohova, dokončno. Tako rastejo in padajo junaki. Medtem se na platnu v nedogled spreha- jata »Dva« diletanta. Da se to ne opazi, je zasluga Marinčkove fotografije. Mlajše generacije iščejo v njej »moderen« izraz, starejše se dvoumno smehljajo — »Dva« je nocoj brusilni kamen nazorov. Klic z galerije: »Miha, izbiraj vloge!« P. S. Gledali smo (morali smo gledati) še »Mirno poletje«. Komedija z Ohrida. Iz or: upa se vdamo alkoholu. Za »tole« se je našlo mesto v areni... Ko bi ne igral Slobodan Perovič, bi... še kaj rekla, toda mali moj dnevnik, razumi; moja tiha (tajna) simpatija je. OSMI. DAN Vse je pokošeno od naporov. Hude preizkušnje zadnjih večerov blaži upanje na »Pesem«, ki je končno, končno za rep ujela festival. Ampak samo omeni jo očetu Da-viču, strašansko bo vzrojil! Živci začenjajo popuščati tudi najtrdnejšim korenjakom. Neki ugledni član žirije si v restavraciji naroči »pom frit« (natakar ga popravi: »pom fri«) in najde med njim oglodano pišč^flfevo kost. Pokliče natakarja, zahteva drugo porcijo, natakar pa, jok, seže v krožnik in »baci«. Eh: »To nije ništa«. Ugledni član žirije zahteva direktorja. Pride direktor čez uro ali dve, ves je uraden in strog, pa veli: »Ce vam ni kaj prav, lahko greste« Živci, živci. Vse žirije pospešeno zasedajo, tudi naša »cokla«. Kot »dvanajst porotnikov« se odločujemo med »Mirnim poletjem« in »Nasiljem na trgu«. Coklo dobi slednji in skoraj vsi so proti nam (češ da se gremo pikolovstvo v idejnosti). Kdo bi si to mislil. Videli smo tudi dva filma (v dvorani), štiri risanke (v dvorani), dva filma (v areni), a za nameček še kratkega (v areni). Koliko ur je to... ne vem, moči pešajo. O, da bi bilo festivala že konec. V areni namreč »Pustolovca pred vrati« (zanimiva Ana Karič) in »Košček modrega neba«. Da bi bilo vsega že enkrat konec ... Tudi Pule. DEVETI DAN »Pesem« ni Davičova, zato hvali kritika drugega očeta, očima Novakoviča. Zakaj? Ne vem. Merila so se že rahlo spremenila. Tudi moja gospodinja hodi samo na tiste predstave, za katere sem ji rekla, da so zanič. Taka je ta stvar na sam deveti dan. »Pesem« pa ni viža festivala. Skoda. Čeprav igra Spela Rozin vlogo, ki si jo je »že zdavnaj želela«. Moj sosed vzdihuje, pač zaradi romana. Toda publika ploska in to je pravzaprav sreča. Srečen zaključek. Nagrade. Slovenija vodi! Odločilno! »Balada o tr...« Žvižgi. Žvižgi. Klici. Predsednik žirije bo ostal v pulskih analih: z enim samim stavkom je ukrotil tisočglavo množico. Dejal je: »Tovariši, lahko žvižgate, vendar pustite, da najprej preberem.« Učinek je til fenomenalen. Zvečer mi je domača hči (12 let) povedala: »Skoda, bilo je tako za- NAGRADE Poslednji dan Osmega festivala jugoslovanskega igranega filma, po projekciji kratkih ■ ilmov »Človek brez obraza« in »Šagrlnova ko-/.a« ter celovečernega igranega filma »Pesem«, ,o v Areni slovesno podelili letošnje uradne nagrade festivala jugoslovanskega filma. Uradna žirija VIII. festivala jugoslovanskega igranega filma pod predsedstvom književnika Oskarja Daviča in s člani: filmskim kritikom Mi-lutinom Coličem, književnikom Fadilom Hadžičem, književnikom Antonijem Isakovičem, književnikom Dušanom Pirjevcem, režiserjem Igorjem Pretnarjem in filmskim režiserjem Dušanom Vukotičem je na zaprtih in javnih projekcijah filmov iz programa VIII. festivala jugoslovanskega igranega filma pregledala skupno 16 igranih filmov ter njihove scenarije in dialog liste. V otežkočenem položaju, ker ji je delno ne--azumljiv izbor selekcijske komisije onemogočil, da bi ocenila kvaliteto nekaterih domačih filmov na tem festivalu, je žirija sprejela naslednje sklepe. Nagrade filmom Film: ►►BALADA O TROBENTI IN OBLAKU-« - režiser France Štiglic, proizvodnja Triglav lilm in film -VZKIPELO MESTO« - režiser Veljko Bulajič, proizvodnja Avala film, si enakopravno delita diplomo -FILMA LETA« in nagrado -VELIKA ZLATA ARENA.« To odločitev je žirija sprejela z večino glasov. -VELIKO SREBRNO ARENO« in posebno diplomo je žirija dodelila filmu -VESELICA« v režiji Jožeta Babiča in proizvodnji Triglav filma. -SREBRNO ARENO« in diplomo pa so podelili filmu -PESEM« v režiji Radoša Novakoviča in v proizvodnji Avala filma. Vse te odločitve je žirija sprejela z večino glasov. * Posamezne nagrade Žirija tokrat ni podelila nagrade -ZLATA ARENA« za režijo, ker je bila mnenja, da na Osmem festivalu jugoslovanskega igranega filma niti ena režiserska ostvaritev po svoji ustvarjalni zrelosti in izvirnosti ne zasluži tega visokega priznanja. Žirija pa je podelila POSEBNO DIPLOMO in nagrado 400.000 dinarjev BOŠTJANU HLADNIKU za ekspresivnost filmskega jezika ter artistične in obrtne kvalitete, ki jih je pokazal v svojem prvem igranem filmu -Ples v dežju«. Odločitev so sprejeli z večino glasov. -ZLATO ARENO« za scenarij in 400.000 dinarjev je žirija z večino glasov namenila DRAGO-SLAVU ILlCU, RADENKU OSTOJIČU in VELJKU BULAJICU za scenarij filma -Vzkipelo mesto«. -ZLATO ARENO« za najboljšo žensko vlogo in 300.000 dinarjev nagrade je žirija enoglasno podelila DUSl POČKAJEVI za vlogo Maruše v filmu -Ples v dežju«. -ZLATO ARENO« za najboljšo moško vlogo in 300.000 dinarjev pa je žirija z večino glasov prisodila MIHI BALOHU za vlogo Aleša v filmu Za FOTOGRAFIJO je dobil nagrado 200.000 dinarjev RUDI VAVPETIČ za snemanje filma -Balada o trobenti in oblaku«. To odločitev je žirija sprejela z večino glasov. Za GLASBO je žirija z večino glasov nagradila z 200.000 dinarji ALOJZA SREBOTNJAKA za njegovo glasbo v filmu -Balada o trobenti in oblaku«. Z večino glasov je žirija podelila nagrado 150.000 dinarjev za NAJBOLJŠO ZENSKO EPIZODNO VLOGO STANISLAVI PESlC za njen nastop v filmu -Pesem«. Enoglasno pa je žirija nagradila s 150.000 dinarji VIKTORJA STARClCA ZA NAJBOLJŠO MOŠKO EPIZODNO VLOGO v filmu -Dan štirinajsti«. Posebne posamezne nagrade 2irija Je enoglasno izrekla posebno pohvalo AMATERSKEMU IGRALCU ZAIMU MUZAFE-RIJU za vlogo Karanfila v filmu -Vzkipelo mesto«. Prav tako enoglasno je žirija dodelila posebno diplomo DIMI SUMKI za SCENOGRAFIJO v filmu -Solunski atentatorji«. Z večino glasov je žirija podelila VANJI BJENJASU diplomo za MONTAŽERSKO DELO V filmih -Veselica« in -Signali nad mestom«. . GENERACIJE (Potokar, Srebotnjak, po premieri »Balade«) JAGODA BUJIC je dobila z večino glasov diplomo za KOSTUME v filmu -Carjeva nova obleka«. Žirija Je enoglasno prisodila HERMANU KO-KOVETU diplomo za OZVOČENJE filma -Ples v dežju«. Z večino glasov pa Je žirija izrekla priznanje ZlKI MITROVIČU, režiserju filmov -Signali nad mestom« in -Solunski atentatorji« za USPEŠNO OBLIKOVANJE POSEBNE FILMSKE ZVRSTI -akcijskega filma v jugoslovanski kinematografiji. Žirija je tudi podelila POSEBNO DIPLOMO in PRIZNANJE ameriškemu igralcu BRODERIC-KU CRAVVFORDU za vlogo dr. Bernardija v filmu -Nasilje na trgu«. Nagrada »Mladosti« in »Filmskega sveta« Na prošnjo uredništva tednika »Mladost« Je žirija podelila nagrado »MLADOST- za najboljšega igralca pod 30 leti na letošnjem festivalu ZORANU MILOSAVLJEVIČU za vlogo Miče v fiimu »Pesem«. Na prošnjo uredništva časopisa »Filmski svet« pa je žirija podelila nagrado »FILMSKEGA SVETA« za najboljšo debutantko ANI KARIČ za vlogo Agneze v filmu »Pustolovec pred vrati«. Nagrada »Komisije Film in otrok« Posebna žirija komisije -Film in otrok« (Milenko Karanovič, Olga Perovič, Dragoslav Ada-movič, Slobodan Novakovič in Dušan Makavejcv) Sveta za skrb o otrocih in mladini Jugoslavije je odločila, da podeli svojo nagrado kipec -KEKCA« - letos režiserju ZlKI MITROVIČU za režijo filma -Signali nad mestom«. Žirija je menila, da ta film s svojo sugestivnostjo pretresljivo spominja mlade ljudi na našo bližnjo preteklost in da zato zasluži to nagrado. Priznanja kritike PO CEM JE SLAVA (Gavrič) bavmo... ko je prebral eno ime, smo se drili drugo.« Publika si je tudi izbrala svoj film Jeta: »Solunski atentatorji«. Na svoj' način smo vsi zadovoljni. Razmišljali bomo pozneje. Zdaj se predajmo zmagoslavnemu veselju. Olga Ratej Žirija Jugoslovanske filmske kritike, ki jo je s tajnim glasovanjem izbralo med seboj 3G filmskih kritikov in publicistov - Stevo Ostojič, Mira Bogllč, France Brenk, Emin Ilijaml, Hrvoje Lisinski, Dušan Maltavejev, Rudolf Sremac in Aco Slaka - Je preglednla vse filme v uradnem festivalskem programu in v informativni sekciji ter soglasno sklenila, da podeli: NAJVISJE PRIZNANJE »ZLATO PERO« BOŠTJANU HLADNIKU, avtorju filma »Ples v dežju«, za drzni režiserski poizkus in prizadevanje, da b< obogatil naš filmski izraz. PRIZNANJE DUSl POČKAJEVI za NAJBOLJŠO IGRALSKO OSTVARITEV na festivalu. Priznanje AVTORJU IZVIRNE ZAMISLI za film »Ne drezaj v srečo«, s katero so tematlčno širi naš filmski repertoar. Priznanje podjetju TRIGLAV—FILM, ki |c s svojimi filmi »Veselico«, »Balado o trobenti in oblaku« in »Plesom v dežju« prikazal UMETNIŠKO NAJBOLJ BOGAT REPERTOAR. Žirija jugoslovanske filmske kritike Je tudi pozdravila uspešen debut večjega števila mladih šolanih filmskih igralcev kot so Miha Baloh, Ana Karič, Zoran Milosavljevič, Staša Pešič, Nikola Privora, Irena Prosen, Stevo Spasovskl, Zorica Slmunovtč ln drugi. Cokla Svojo posebno nagrado -COKLO« je na letošnjem festivalu prvič podelil tudi klub ljubljanskih filmskih delavcev in kritikov -Film 61«. Nagrado, ki je namenjena najslabšemu filmu na festivalu, so letos prisodili filmu -Nasilje na trgu« v režiji Leonarda BarkowizciJa in proizvodnji Lovčen filma. WSS: **« *;< ^ Pisatelj: Mladi in nadarjeni makedonski pisatelj Kočo Urdin kaže posebno nagnjenje in tudi spretnost za teme iz NOB. Ze s svojim prvim delom, ki je izšlo leta 1953, je podal pregled narodnoosvobodilne borbe v vzhodni Makedoniji. Pričujoče delo, to je »Ljubezen za rešetkami", je izdal leta 1956. Pripravlja pa še obsežno kroniko NOB v zahodni Makedoniji. Vsebina. V vrsto knjig s tematiko iz NOB, s katerimi so naše založbe počastile 20-letnico vstaje, spada tudi »Ljubezen za rešetkami" Koča Vrdina. Delo je posvečeno življenju in revolucionarnemu delovanju makedonskega heroja Blagoja Jankova-Mučeta. Vendarle dejansko pripoveduje mnogo več, kar je tudi razumljivo. Le težko bi namreč živahno revolucionarno delovanje omejili na samega glavnega junaka. Čeprav je bil med najvidnejšimi prvoborci, je bil vendarle samo del širokega gibanja. Prav zato, ker je pisatelj to upošteval, je lahko zelo dobro prikazal več pomembnih dogodkov predvojnega in medvojnega boja jugoslovanskih narodov. Posebno zanimivi so odlomki, ki govorijo o predvojnem delovanju KP v Beogradu z uspelimi prizori stavk in demonstracij. Junakov povratek in boj v ožji domovini Makedoniji pa je hkrati tudi zgodovinsko veren in literarno dostojen pregled makedonske okupacije, mobilizacije naprednih sil in končno oboroženega upora. Vendar zajema kronika le razdobje do junakove smrti, ki je padel, preden je doživel uresničenje svojih ciljev. Tako nam knjiga razen življenjske poti Blagoja Jankova prikaže tudi tisti del osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov, ki nam je morda najmanj znan. Pripomba. Kočo Urdin ima v svojem stilu precej originalnih in sodobnih prijemov. Čeprav ti morda niso do kraja izbrušeni in zato včasih jemljejo delu pravo jasnost, pa vendarle z njimi na drugi strani doseže učinkovitost in prepričljivost. Delu se tudi pozna skrbna dokumentacija, zbrana iz številnih arhivskih virov pa tudi iz spominov junakovih soborcev. Založba. Borec, Ljubljana. Prevod. Nada Dragan — Carevska. M. C. ODLOMEK ZA POKUŠINO “ Moj sin... - Je zacepetala in se spomnila njegovih besed: »Brez solza in brez strahu,« in ne da bi vpraftala za dovoljenje tiste v modrih uniformah s strogimi obrazi ln z uperjenimi puškami, Je pokleknila k njemu. Policaji so se namrdnili. — Vstani, — je zavpil eden in jo sunil. — Stara, ustrelili te bomo, če se ne umakneš, - je spregovoril drugi. — Ustrelite me. Jaz sem ga rodila. — Gledali so jo nedoumno. Pustili so jo, da Sa je božala, mu popravljala srajco in mu brisala obraz, umazan od prahu, po katerem SO ga bili vlekli. Zaprla mu Je široke odprte oči in ga gledala, pijana od podmolkie bolečine. — Spravi se odtod - Je tiho rekel prvi. -Poidi k načelniku in ga prosi za dovoljenje. - Dvignita se je. Opotekajoč se, je odhajala ln videla, kako ji ljudje užaloščeni in molčeči delajo pot... Cez pol ure se Je vrnila. Načelnika je bila našla v lekarni, kjer je klepetal. Rekel Ji |e, da ji ga ne bo izročil. — Iz gošče je prišel in tja se bo tudi vrnil, — ji je trgalo Prša. Ko se Je sklonila nad slnla, se Je zazrla v poteze njegovega obraza, z bledico In v dve rani z malo srago krvi. Božala ga le, ne da bi videla molčeče ljudi, ki so s Pogledi preklinjali ubijalce... Na zemljo pa se Je spuščal mrak. In mest« je tonilo v sencah. Tedaj jo je nekdo sunil v ledja in zavpil nad njo: — Izgini! — Brezupno Je stezala dlani, da bi z njimi še enkrat pobožala sinovo telo, toda policaji so postajali surovi kot mrak, bi je trepetal vse naokoli. Okrog enajstih ponoči, ko so po ulicah odmevali samo še koraki policijskih dvojk, le osamljen voz za gnoj škripaje tonil v te-htl v spremstvu policajev. Nato se Je škripanje koles poleglo na poti, osvetljeni od mesečine. Z vozom je izginjalo v daljavi tudi pokrito truplo revolucionarja in človeka Blagoja Mučeta, ki Je smel kazati svojo preveliko ljubezen samo za rešetkami. beremo Brez pozdravljanja in ploskanja. v tihoti in zatopljeni v misli so odurlj v Pamplomi (Španija) letošnje bikoborbe. Deset tisoč ljudi je molčalo na željo 29-letnega španskega to-rera Antonia Ordoneza. Ordonezove besede v začetku bikoborbe so se glasile takole: »Hemingway je sodoživel več kakor 50 mojih bikoborb. Nič mu ni ušlo in opozoril me je na stvari, ki jih je lahko vedel alj opazil samo resničen poznavalec. Vsem se vam zahvaljujem, da ste me poslušali. Zahvaljujem se vam v imenu svojega mrtvega prijatelja!** Viharen uspeh je dosegel »Robin Hood Band** iz Holly-wooda tudi pri svojem prvem nastopu v srednj; Evropi. Tvori ga 75 za jazz navdušenih mladih ljudi med 13 in 21 letom. Nič čudnega: zaigrajte — če sploh znate — »Dizzy Fingers« z osmimi klarineti unisono — kakor en Inštrument! Na Dunaju je spet vojna. Umetniško osebje Opere se je obrnilo s protestnim pismom na šefa Herberta von Karaja-na in spet odločno protestiralo proti temu, da igrajo filhar- moniki veliko previsoko«. Zaradi tega morajo tudi pevci peti veliko bolj visoko in uničujejo svoje glasove. Protestu so se pridružili: nekaj odvetnikov, članov direkcije Opere, izdelovalcev inštrumentov in koncertnih menažerjev. Slavna dunajska sopranistka Leonie Rysanell je že zapustila Opero zaradi mojster Dimitrij Parlič že pospravlja kovčke... »Dunajska Secesija« je odprla razstavo »abstraktivnega slikarstva in plastike od 1945 dalje«. Predstavlja tiste avstrijske umetnike, ki danes zastopajo brezpredmetno umetnost. Vsakega z enim delom. Ljudem se dozdeva, da so mala kulturna kritika četrt tona višjega visokega C. Zdaj ima težave mladi ameriški baritonist Robert Kems, k* naj bi pel v »Valentinu« visoko baritonsko arijo »Fausta«. To Pa še ni vse: tudi balet dunajske državne Opere se pritožuje, da je pod Karajanom v dunajski sezoni namesto 36 tradicionalnih baletnih večerov zdaj 20 večerov. Solo plesalec Richard Adams se je zaradi tega preselil v Hannover. Tudi baletni avstrijski kiparji bolj profilirani kakor slikarji. Vprašati se moramo, kaj n»j bi počeli pri razpravi o umetnosti z novo besedo »abstraktivna« umetnost? Seveda je res, da ne more biti »abstraktne« umetnosti (se pravi nevidne in nečutne). Toda, kakor je zagotovil predsednik »Secesije*, umetniki spi0h nimajo namena. da bi »abstrahirali« iz narave. »Nestvarna umetnost , »vsekakor gradi«. Bolj verjetno je, da gre za to, kar je že Goethe dobro označil: »Tam, kjer manjkajo pojmi, se pravočasno pojavi beseda...« V londonski hiši za dražbe Sotheby_ so prodali za 11.000 funtov šterlingov stensko preprogo, ki prikazuje srednjeveško ljubezen. Bila je last vojvode von Braunschweiga, ki jo je pred kratkim prodal v Veliko Britanijo. Dragocena preproga se bo zdaj verjetno vrnila v Nemčijo. Leteča preproga. Tudi v Moskvi so interpretirali Bartokovega »Čudovitega mandarina« v rahlo spremenjeni obliki. Vodja baleta Bol-šoj teatra Leonid Lavronski je spesnil nov libreto, tako da je zdaj pantomimični del za deset minut daljši. Čudoviti mandarin je postal pri njem negativen junak, vtem ko zdaj čudovita prostitutka pooseblja vlogo junakinje. Lavronski je komentiral stari libreto Meny-herta Lengyela takole: »Pri Bartoku sem našel veliko bolj pozitivne, čiste in lirične tone kakor Lengyel!« Čudno je samo to, da je bil Bela Bartok s starim libretom zadovoljen. - Kakšna Je bila letos udeležba na festivalu v Antlbesu? — Letošnji festival Je bil za razliko od lanskega Internacionalen, medtem ko j« bil minulo leto evropski. Letos so prišli na francosko ohialo tudi mojstri iz Amerike kot so COUNT BASIE s svojim orkestrom, vokalni trio LAMBERT— HENDRCKS-ROSS, ki Že več let slovi kot najboljši v ZDA, potem Je bil tu še RAY CHARLES s svojim orkestrom in klavirski trio LES MC CANN. Seveda pa Je bila v Antibesu razen Američanov še cela vrsta najboljših Jazztstov iz evropskih dežel. - Kako se je odreeal vaš ansambel? — Moram priznati, da se v senci teh velikih predstavnikov jazz glasbe nismo počutili najbolje. Nastopili smo dvakrat ln bili smo burno sprejeti. Strokovnjaki so naše Igranje laskavo ocenili. Pariški Le Monde je zapisal, da so Jugoslovani prijetno presenetili z zelo dobrim dixilendom. - Kako vas Je sprejela publika? — Naj omenim, da so bili koncerti na prostem, v letnem teatru, in da je bilo na teh koncertih vselej okrog 3 tisoč poslušalcev. Publika nas Je sprejela z burnim, spontanim in dolgim aplavzom. O Ob koncu nam Je tovariš Koder 3 še z obžalovanjem omenil, da Je Sl škoda, ker ni bilo z njimi v An-9 tibesu tudi zagrebškega Jazz 9 kvarteta, ki bi predstavil tudi 9 moderno strujo jugoslovanskega 9 jazna na tej reviji svetovnega 9 razreda. tof In sedaj smo na razstavi, katere uradni naslov se glasi: »Barok na Slovenskem« in je časovno zadnja v vrsti velikih razstav, ki jih je od svoje ustanovitve pred približno 40 leti takratno društvo »Narodna galerija« priredilo za svoje občinstvo. Radovednež, ki stopi v Galerijo kar tako, mimogrede, je takoj sprva presenečen in ne ve, kje si naj začne ogledovati. Tako ga prevzame množina in bogastvo razstavljenega materiala, podob in dragocenih predmetov, ki so jih skrbne in neumorne roke kustosov in številnih drugih sodelavcev, rezbarjev, slikarjev, restavraterjev itd. našle, zbrale in pripravile za razstavo, kakor si jo lahko samo želimo. Ne bo odveč, če povemo nekaj o sami dobi, v kateri lahko govorimo o baroku na Slovenskem. Morda za uvod to, da se je izoblikoval na prehodu med 16. in 17. stoletjem v Italiji in je doživljal v različnih evropskih deželah različen razvoj. Zanimivo je, da poznamo za barok na Slovenskem celo točno letnico njegovega rojstva, ki je leto ustanovitve znamenite »ACADEMIAE OPEROSORUM« (Ljubljana 1693). — Ker je Slovenija izrazito prehodno ozemlje, na katerem se križajo različni vplivi severnih in južnih dežel, je jasno, da je tudi na umetnost 18. stoletja (barok) vplivala umetnost Italije in severnih sosedov, dunajske in južno-nemške umetnostne tvornosti. Vendar pa je v ljubljanskih umetnostnih delavnicah nastajal čisto svojski tip umetnosti, ki ga lahko kot {»vsem enakovrednega postavimo ob beneško-furlanski, češki, dunajski, graški, bavarski, tirolski in salzburški barok ter ga imenujemo čisto preprosto in pravilno »ljubljanski barok«. Barok je z enako močjo prevzel kiparstvo, slikarstvo, kakor tudi arhitekturo in podobar-stvo. Prav razcvetel pa se je ljubljanski barok v obdobju od leta 1730 do 1770, ko so slikar METZINGER, kipar ROBBA in arhitekt MAČEK prenesli umetnostne pobude sicer italijanskega izvora v posebno, za naše kraje tipično razpoloženje. To cvetoče obdobje je presegel pozneje, ko je bil razvoj ljubljanskega baroka zaradi smrti oziroma odhoda (Robba) umetnikov — njegovih nosilcev že v močnem upadanju, še slikar KREMSER SCHMIDT, avstrijski poznobaročni slikar, ki je na naših tleh po sedemdesetih letih naslikal številne kvalitetne podobe; imel je tudi precejšen vpliv na slikarja Leopolda LAYERJA iz Kranja in njegovo delavnico. Vpliv ljubljanskega baroka oziroma ljubljanskih umetnikov — barokistov na umetnostno življenje in razvoj v sosednjih pokrajinah je bil zelo pomemben. V Ljubljani so Stavba Narodne galerije, ki je navadno tako dostojanstveno pogreznjena v tišino spoštljivega razmišljanja, se je po otvoritvi velike razstave »Barok na Slovenskem« (točno: od 30. junija dalje) presenetljivo razživela. Ne bo pretirano, če trd mo, da so se doslej skozi njene, žal, še zmerom utesnjene prostore zvrstile že cele množice ljudi - Ijubltel.ev in »navadnih« obiskovalcev, ki jih je tjakaj prignala morebiti radovednost, zanimanje aii še kateri izmed toliko vzrokov, ki zaradi njih s spoštljivimi koraki prestopimo prag hrama umetnosti. bile v tisti dobi še prav posebne razmere za razvoj te kulturne smeri, in sicer v enaki meri v kulturnem kakor tudi v gospodarskem in družbenem pogledu. Predvsem je treba upoštevati vpliv, ki ga je imela »Akademija delavnih« v duhovnem življenju, in pa naglo napredovanje meščanskega, stanu, ki je skušal v ambicijah vsaj dohiteti, če že ne: prehiteti razred svojih nasprotnikov — fevdalcev. Vendar pa ljubljanski barok nikakor ni bil edini tak pojav na Slovenskem. Za celotno spodnjo Štajersko je bil bolj kot ljubljanski merodajen graški baročni center. V njegovem okviru je za baročno kiparstvo dosegel pomembno osredotočitev Maribor, za celotno podobo slovenskega baroka pa je bilo najbolj pomembno južnoštajersko stavbarstvo. Medtem pa je bilo baročno slikarstvo te pokrajine odločno pod vplivom avstrijskih umetnostnih centrov — Graza ln Dunaja. Težko bi govorili o enotnem slovenskem baroku, ker je bila umetnost 18. stoletja dejansko razcepljena po pokrajinah. Razlike so bile prav posebno očitne v slikarstvu in kiparstvu, precej manj pa v arhitekturi. Vendar pa ta pokrajinska neenotnost ni vnesla sprememb oziroma odklonov od samega bistva baroka, recimo — »baroka na Slovenskem«, ki ga po njegovi vsebini lahko štejemo za ljudsko umetnost, ki je dokončno sprostila togost oblik in razgibala ter poenostavila vsebino umetnin. Umetniki — barokdsti so dajali svojim delom nadih človeške pristnosti in aktivnosti v krepkih, realističnih formah in povsem opuščali upodabljanje asketsko strogih, odmaknjenih in ljudem tuiih ter nepristopnih likov. Vse do začetka velike francoske revolucije leta 1789, ko so v družbi in umetnosti zavladali povsem novi principi in se je umetnost podredila novim normam, ki sta jih zahtevala tedanji čas in nagli razvoj. Kot že rečeno, so sodelavci Narodne galerije z izredno skrbnostjo pripravili veliko razstavo baroka na Slovenskem, ki je morebiti nekoliko sforsirana zaradi pomanjkanja časa, da bi se stvari še temeljiteje in popolneje uredile. Razstava zajema okrog 300 eksponatov s področja slikarstva, kiparstva, arhitekture, umetne obrti, rezbarstva ... Celotna razstava je razdeljena med Narodno galerijo, kjer je razstavljena večina predmetov, in med Mestni muzej, kjer najdemo izbrane izdelke baročne umetne obrti, pohištva itd. Za razstavo vlada veliko zanimanje in število obiskovalcev se iz dneva v dan stalno veča. Prav gotovo je tudi želja vseh, ki so kakor koli pri razstavi pomagali, da bi si jo ogledalo čimveč ljudi. Nerazumljiva je toga nepraktičnost predpisanega časa obiska razstav. Tako si lahko obiskovalci razstavo v Narodni galeriji ogledajo dopoldan šele od 10. do 13. ure, potem pa je zaprta vse do 17. ure, ko je ogled dovoljen do 21. ure. Vsekakor pa nudi mnogo večji užitek ogled predmetov v dnevni svetlobi, kakor pa ob neprijetni umetni luči. — Povsem nerazumljivo pa je, da je razstava v Mestnem muzeju (kot del razstave v Narodni galeriji!), ki je zaradi svoje praktične vsebine za obiskovalce zelo mikavna, odprta samo od 9. do 12. ure. Vprašanje je, koliko obiskovalcev lahko v tem času obišče razstavo, ki je že tako na nekoliko odročnem kraju?! - Poleg tega pa je tudi sama ureditev razstave v Mestnem muzeju dokaj malomarna. Navadno ljudje pričakujejo, da bodo od obiska v muzeju ali razstave pridobili koristno znanje in zaradi tega je nujno, da so pri razstavljenih predmetih tudi daljše legende s kratkimi pojasnili o predmetu, dobi, v kateri je nastal, o kakšni posebni zanimivosti in podobno. Vsega tega pa v Mestnem muzeju manjka. Vzrok je morda zgolj v malomarnosti ali pa se morda razstavljavcem ne zdi važno, če so obiskovalci z razstavo zadovoljni in če jim je nudila to, kar so pričakovali. Tri skopo odmerjene dopoldanske ure za ogled razstave pa celo kažejo, da Mestnemu muzeju ni veliko do tega, da bi obiskovalci sploh prišli. Kvečjemu čuvaju, ki je ondan že pred dvanajsto vestno zaprl vse prostore, bil pa pripravljen (proti plačilu!) podaljšati ogled še za eno uro. To so morda malenkosti, ki pa kvarijo dobro razpoloženje ob obisku tako pomembne razstave, kakor je »Barok na Slovenskem«. -dk- Ob koncu julija se je v znanem letoviškem mestecu Antibesu na francoski rivieri odvijal drugi internacionalni jazz festival. Na tej svetovni reviji Najboljših predstavnikov jazz glasbe je sodelovala vrsta znanih orkestrov iz Anglije, Švedske, Holandije, Jugoslavije, Belgije, Francije in Madagaskarja, letos pa so se znašli v tej areni jazza tudi mojstri iz Združenih držav Amerike. Jugoslavijo je zastopal Ljubljanski jazz ansambel, ki se je med to plejado jazza — tako je tudi pisalo francosko časopisje — odlično odrezal. Ob vrnitvi •z Francije smo srečali trobentača Ljubljanskega jazz ansambla dr. URBANA KODRA in ga naprosili za kratek razgovor o festivalu v Antibesu. Zasedba Ljubljanskega Jazz ansambla pred parkom v Antibesu Levo zgoraj: značilni baročni svetnik — Desno zgoraj: Ilustracija iz Steinbergove (1714) knjige »Cerkniško jezero« prikazuje ribolov na Cerkniškem jezeru, ki je zvezan s posebnim »obredom«: možje, žene in otroci iz vasi »Verh jezeru« lahko lovijo ribe, ne da bi plačali obveznih »50 kreutzerjev«. Ko zazvoni zvon, pridejo vaščani z dela in začnejo z lovom na ribe. Pri tem so možje goli, žene pa so oblečene samo v srajce. Lovijo pa z mrežami — Desno spodaj: V ljubljanski frančiškanski delavnici je nastala iz lesa izrezljana »Marija« (1. pol. 18. st.), na kateri nas preseneti koketna drža telesa, ki je v nasprotju s pobožnostjo izraza na obrazu. RAZSTAVA SL0VENSKE6A BAROKA V NARODNI GALERIJI PRED XVII. DRŽAVNIM PRVENSTVOM V TEMELJNI ŠPORTNI ZVRSTI se seli težišče naše ŠESTNAJSTKRAT DOSLEJ SO SE NAJBOLJŠI JUGOSLOVANSKI ATLETI IN ATLETINJE BORILI ZA NASLOVE DRŽAVNIH PRVAKOV. ŠESTNAJSTKRAT SO NA STEZI, SKAKALIŠČIH IN METALIŠČIH SKUŠALI DOSEČI ČIMBOLJŠE REZULTATE, KI BI JIM ZAGOTOVILI TROBOJNICO DRŽAVNIH PRVAKOV — NAJVIŠJE DOMAČE ATLETSKO PRIZNANJE. DRŽAVNA ATLETSKA PRVENSTVA PA NISO LE VSAKOLETNA NAJKVALITETNEJŠA REVIJA TEKOV, SKOKOV IN METOV, MARVEČ TUDI NAJBOLJ PRIPRAVNO MERILO ZA OCENJEVANJE NAPREDKA TE ZVRSTI NA POSAMEZNIH PODROČJIH. IN PRAV ZATO SMO Sl XVII. REPRIZO TEGA STAVKA (OD PETKA DO NEDELJE V LJUBLJANI) ZASTAVILI VPRAŠANJE: »KAM SE SELI TEŽIŠČE JUGOSLOVANSKE ATLETIKE?« Zmotno bj bilo seveda misliti, da je mogoče odgovoriti na tako vprašanje zgolj z nekaterimi številkami z dosedanjih državnih prvenstev. Res pa je tudi. da tudi te številke marsikaj lovedo in dokaj realno spremljajo smer glavnih silnic. Ze prvi pogled na tabelo doslej osvojenih državnih prvenstev daje jasno podobo: težišče jugoslovanske atletike se seli z vzhoda na zahod. Srbija, ki v prvih letih po osvoboditvi ni imela .enakovrednih tekmecev, je na zadnjih prvenstvih izgubljala vse več naslovov, ki so pripadali predvsem članom in članicam slovenskih klubov. Čeprav število osvojenih prvenstev pona- drugih in 8 tretjih mest (Slovenija 17 — 10 — 9). In ne nazadnje: Slovenija je na nedavnem troboju republik v Celju zmagala — tako med moškimi kakor tudi med ženskami, ne glede na to, da se je Šikovčeva preselila iz Celja v Zagreb, kar se bo precej poznalo tudi pri bilanci letošnjega državnega prvenstva. Vprašati pa se je kajpak tudi treba, čemu moramo pripisovati vzroke za selitev težišča. Odgovor za to je na dlani: atletika je v Srbiji (in to velja v glavnem za največja beograjska kluba Partizana in Crveno zvezdo) že od nekdaj imela solidno materialno bazo. »Proračuni teh enot so bili Olga Šikovec zoruje pravzaprav samo gibanje najelitnejših atletskih storitev, ta tak vtis dopolnjujejo tudi podrobnejši podatki: bistveno se na primer krči število drugih in tretjih mest tekmovalcev iz LR Srbije. Se leta 1959 je Srbija ob 14 prvih ®6vojila 26 drugih in 15 tretjih mest (Slovenija 14 — 5 — 7), leto kasneje pa je bdi izkupi-tek očitno manjši: 10 prvih, 18 vedno višji kot ves denar, ki smo ga v atletiko vlagali v Sloveniji. To pa je bilo seveda odločilno: v Beogradu se niso zbrali le najboljši tekmovalci, marveč tudi vodilni strokovnjaki. V zadnjem času pa se je položaj spremenil. Priprave za evropsko prvenstvo 1962 v Beogradu so pokrenile decentralizacijo povečanih sredstev za razmah atletike in tako so BRALCI IN POSLUŠALCI NAPOVEDUJEJO 1, 2, 0 Izenačenost 1. Hajduk - C. zvezda 2. VoždoVačkl - Hodnički S. TUSK - BASK 4. Dorčol — Beograd 5. Hajduk - Naša krila S. Kusošija — Jedinstvo 7. Metalac — Tekstilac g. Trnje - OTJ 9. Samobor — Zvijezda 10. S la vi Ja - Hajduk 11. Slovan - Subotica 12. Dinamo - BAK 13. Farno« - Bosna 14. Radnik — Pofalički 15. Pretiš — Partizan 1 2 2 1 1 2 0 0 2 2 0 1 0 1 o < U Z Luksemburg bo ta teden prizorišče pomembnega mednarodnega tekmovanja. Najboljši evropski telovadci se bodo četrtič potegovali za naslove najspretneJSih na stari celini. Med njimi bo tudi jugoslovanski Šampion Miro Cerar. Realno je, da vsaj na enem Izmed orodij seže po najžlahtnejši kolajni. Po odličnih uvrstitvah na svetovnem prvenstvu ln olimpijskih igrah ter dvakratni smoli na evropskih Sairtpio-natlh (leta 1957 v Parizu in leta 1959 v KJoben-bavnu mu Je bolezen preprečila nastop!) bo to zanj nova velika preizkušnja ln - priložnost. S serijo zmag na mednarodnem odru sl je pridobil velik sloves, ki bi ga bilo treba zdaj z izjemnim dosežkom Se utrditi. In prav zato Je prav, če našemu Cerarju ob potovanju na to veliko tekmovanje zaželimo kar največ uspeha - v upanju, da bo njegov start v Luksemburgu nov mejnik v tradi- PRILOŽNOST pravzaprav, prvič dobili pogoje za razvoj tudi atlet; iz drugih predelov. Smotrno delo je zajelo širši krog ljudi tudi v slovenskih klubih in — rezultati se že kažejo. Upoštevati je namreč še treba, da je bilo za slovensko atletiko že zmeraj značilno tudi načrtno delo z mladino, kar je velik plus. Smotrnejše pa je tudi vlaganje sredstev, ki ni usmerjeno zgolj na posameznike, marveč upošteva tudi klub oziroma vsaj več obetajočih tekmovalcev in tekmovalk. Zanimivo pa je, da zlasti v Sloverffji še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti za razmah te veje/ Edinole Celje, ki je še zmeraj nesporno sloven- sko atletsko središče št. 1. se približuje idealu: mladi atleti skozi selekcijo v šolah! To je najnaravnejša in najboljša pot. Drugje — redke častne izjeme so izvzete — pa taka metoda dela še ni prodrla. Predvsem manjka atletskih delavcev, marsikje pa še razumevanja, ki bi ga atletika kot temeljna športna zvrst pač morala biti deležna. Vsekakor pa je gotovo eno: rezerv je še na pretek. Ce tosej gledamo bližnje državno prvenstvo skozi prizmo vseh teh podatkov, dobivajo boji najboljših za metre in sekunde še poseben pomen, ki ga še povečuje splet vseh ostalih podrobnosti, v katerih bodo odločili letošnji boji za naslove. Samo en primer: ali bo Stanko Lorger na lestvici najuspešnejših udeležencev državnih prvenstev dohitel klenega Franja Miheliča? Vrli Celjan je bil doslej državni prvak dvanajstkrat. s prvima mestoma v tekih na 110 m z ovirami (zanesljivo! in 1 OP m (možno! na bi lahko iz—»čil Mihaličev . rekord. Evgen Bergant NAJVEČKRAT DRŽAVNI PRVAKI MOŠKI: Mihalič (Partizan) 14, Lorger (Kladivar) 12, Ceraj (Partizan) 10, OSVOJENA DRŽAVNA PRVENSTVA Gubijan (Partizan) 8, Grujič (Vojvodina, Partizan) 7, Sobolovič (Partizan) 7, Milakov (Cr. zvezda) 7, Sarčevič (Mladost, Jedinstvo, Cr. zvezda) 7, Miler (Mladost) 6, Rado-ševič (Sarajevo) 6, Marjanovič (Partizan) 6, Stefanovič (Partizan) 6, Segedin (Partizan) 6, Dimitrije-vič (Partizan) 6, Lenert (Vojvodina, Partizan) G, Radovanovič (Cr. zvezda) 6, Žerjal (Partizan) 6. ZENSKE: Sikovec (Kladivar) 11, Radosavljevič (Budučnost, Cr. zvezda) 10, Stamejčič (Odred, 01ympia) 8, Rajkov (Vojvodina, Cr. zvezda) 7, Ba-bovič (Mlado«st) 7, Knez (Kladivar) 7, Kaluševič (Cr. zvezda) 6, Butia (Kladivar, Mladost) 6, Šumak (Mladost) G, Matej (Sloga, Cr. zvezda, Vojvodina) G. ČLANI SLOVENSKIH KLUBOV -DRŽAVNI PRVAKI MOŠKI: Lorger (Kladivar) 12, Zupančič (Kladivar) 5. Hanc (Kladivar) 3, Zagorc (Kladivar\ 3, Hafner (Ljubljana) 3, Lešek (Kladivar) 3, Brodnik (Kladivar) 3, Račič (Udarnik) 1, Oberšek (Svoboda) 1, Golc (Kladivar) 1, Ingolič (01ympia) 1. Va-žič (Kladivar) 1, Kolnik (Kladivar) 1, J. Kopitar (Kladivar) 1, Vipotnik (Kladivar) 1, Penko (Odred) 1. ZENSKE: Sikovec (Kladivar) 11, Stamejčič (Odred, 01ympia) 8. I. Knez (Kladivar) 7, Slamnik (Kladivar) 5, Der-žek (Kladivar) 4, Kotlušek (Enotnost, Odred) 4, Usenik (Odred, 01ympia) 4, Majcen (Kladivar) 3, Sentjurc (Ptuj) 2, Repovž (Kladivar) 2, Marinček (Udarnik, Enotnost) 2, Celesnik (01ympia) 2, M. Knez (Železničar. Maribor) 1, Po-sinek (Kladivar) 1, Sima (Odred) 1, Pribovšek (Udarnik) 1. Kofol (Ce-povan) 1, Hudobivnik (01ymipia) 1, Škerjanc (Olvmpia) L Srbija Slovenija Hrvatska BiH Cma pora Makedonija JLA M 2 skup M 1 2 skup. M 2 skup. M 2 skup. M 2 skup. M 2 skup. M 1945 3 4 7 3 4 6 1 ' •?" 9 1946 11 4 15 1 4 5 10 3 13 1947 14 7 21 4 4 7 7 1948 15 7 22 3 3 8 1 9 1949 18 5 23 3 2 5 1 3 4 1 1 1950 18 18 3 4 7 1 5 6 2 2 1 1 1951 17 3 20 3 3 6 ..>1 5 6 1952 17 4 21 3 3 6 2 3 5 1 1 1953 19 3 22 1 3 4 2 5 7 1954 17 6 23 1 1 2 1 3 4 1955 11 4 15 3 3 4 3 7 1 1 3 1956 10 2 12 4 8 12 2 1 3 1 1 1 1 1957 12 3 15 4 6 10 2 3 5 1 1 1 1958 10 6 16 6 5 11 5 2 7 1 1 1959 10 4 14 6 8 14 4 1 5 2 2 1 1 1960 8 2 10 8 9 17 7 1 8 1 1 Skupno 210 64 274 44 69 113 63 40 103 6 S 11 2 2 1 1 13 najboljšemu - plaketo branka ziherfa TOKRAT KOLESAR Na kolesarski dirki »Po Jugoslaviji« se Je med številnimi udeleženci še posebej izkazal mladi Odredov kolesar Andrej Boltež*r, ki je v končnem plasmaju zasedel odlično šesto mesto in s tem pripomogel naši državni reprezentanci, da je osvojila naslov najboljše med ekipami. Zato so ga tudi slovenski športni novinarji nagradili s 30 točkami. Tudi na drugem mestu je ta teden kolesar — Rogovec Jože Šebenik. Toktat so precej točk zaslužili tudi »tleti, ki so se izkazali na pravkar minulem atletskem prvenstvu Slovenije. V podrobnem pa je vrstni red v tem tednu naslednji: 1. Boltežar (Odred) — kolesarstvo, 30 točk, 2. Šebenik (Rog) - kolesarstvo 16, 3. Kolnik (Kladivar) - atletika 11, 4. Vister (Jesenice) - atletika 8, 5. Rojko (Ljubljana) - atletika 6, 6.-7. Grmovšek (Branik) — tenis in Zurm»n (Maribor) — boks 5, 8.-9. Silan (Kladivar) — atletika in Vrhovšek (Neptun) — plavanje po 3, 10. Škerl (Rog) - kolesarstvo 2 in 11.-12. Legek (Kladivar) - atletika in Obersteter (Ljubljana) skoki v vodo po 1 točko. Le kdo bo prvak? Brazilija in njeni odgovorni nogometni činitelji so trdno prepričani, da bo v Cilu nov svetovni prvak — spet ona. Državni trener Feola navaja v podkrepitev te samozavestne napovedi zlasti okoliščino, da ima svetovni prvak ta čas na izbiro kar tri popolne državne reprezentance, se pravi 33 prvovrstnih moči, med katerimi ima mesto v čilski ekipi zagotovljeno edinole Pele, vsi ostali pa bodo morali vstop šele zaslužiti v naslednjih mesecih. Po njegovem grozi Braziliji pri ponovni osvojitvi naslova nekaj malega nevarnosti samo od Argentine in Urugvaja, visi Evropci pa bodo v Cilu izgubljali bitke samo zaradi tega, ker se bodo lotili dela z eno samo mislijo, da ne smejo izgubiti. Prav to jih bo pokopalo. DANES VE ŽE VSAKA GOSPODINJAMA 7£ ESU PODRAVKA najboljša juha. Pretekli teden smo zapisali, da je boj med napovedovalci Celjskega tednika in Dolenjskega lista vedno bolj srdit. Vse kaže, da pa bo ta dvoboj v prihodnje Se hujši, saj sta oba tekmeca po 32. kolu športne napovedi izenačila število pravilnih rešitev - 166:166. Podroben vrstni red v tem kolu Je naslednji: Polet 7, Celjski tednik, Glas, Slovenski Jadran, Večer po 6, Delo, Ljubljanski dnevnik in TT po 4, Dolenjski list in RTV Ljubljana pa po 3 zadetke. Generalna razvrstitev pa je po 32. kolu taka: Dolenjski list in Celjski tednik po 166, Glas 163, Večer 157, Polet 151, RTV Ljubljana 149, TT 148, Ljubljanski dnevnik 147, Delo 145 in Slovenski Jadran 133 zadetkov. Stolpce za 33. kolo so napovedali naslednji tekmovalci: 1. Celjski tednik - Vili Koren (30), študent, pred leti aktiven nogometaš, zdaj pa navijač domačega Kladlvarja in beograjskega Partizana. 2. Delo — Janez Korošec (34), uslužbenec iz Ljubljane, privrženec Hajduka. 3. Dolenjski list - Miro Bavdek (22), učitelj iz Novega mesta, aktiven atlet, odbojkar ln orodni telovadec domačega Partizana, navija pa za moštvo državnega prvaka. 4. Glas - Janez Jenko (25), strugar, smučarski tekmovalec, med ligaS mu Je najljubša Vojvodina. 5. Ljubljanski dnevnik - Vlado Slambergar (28), novinar, pristaš Partizana. 6. Polet - dr. Gregor Vranič (27). zdravnik iz Ljubljane, košarkar, med nogometaši nima izbranca. 7. RTV Ljubljana - Marko Pirjevec (21), študent, navija za Slovana. 8. Slovenski Jadran - Slavko Staver (35), dentlst, se navdušuje za lep nogomet, med ligašl pa sl je Izbral Reko. 9. TT - Aleksandar Lauš (34), kapetan JLA, atletski delavec, najljubša mu je Ljubljana. 10. Večer - Metka Slavec (19), uslužbenka, teniška igralka, navija pa za Dinamo. MU 'K - 'lil »šilil lililli . e .« . ^ ,,, M Čl Smučarski reprezentant Janez Jenko v družbi bergel in zagrenjenosti OB JENKOVEM PRIMERU SE VELJA ZAMISLITI Reprezentanca, bergle in... Gb koncu letošnjega januarja je prišla iz Megeva v Franciji, kjer je med izbrano svetovno smučarsko elito tekmovala tudi naša reprezentanca, kaj žalostna vest. »V smuku se je huje poškodoval jugoslovanski reprezentant Janez Jenko. Ima kompliciran zlom desne noge. Prepeljan je bil v bolnišnico.« To je bilo vse. Kratko in jedrnato! Potem so vesti o Jenku zamrle. Zanj pa se je začel križev pot. Najprej romanje iz bolnice v bolnico, nakar so že v Franciji nastopile težave, kdo bo plačal zdravljenje in sploh vse stroške, kajti tekmovalci so startali nezavarovani, ker vodja preprosto ni imel deviz za takšne primere. Jinko je taCco ostal v Franciji brez denarja in še danes ni jasno, kdo bo plačal vse stroške (v devizah!), ki so zrasli krepko preko sto tisoč dinarjev. In kaj sedaj? Jenko je sicer sedaj doma v Kranju in je že nekaj mesecev priklenjen na bergle. Zal vse kaže, da se jih v kratkem tudi še ne bo rešil, ker je bil pred kratkim zaradi noge spet na operacijski mizi. Tako mu minevajo tedni in meseci v družbi bergel in zagrenjenosti, kajti Janezovo življenje je po tem, ko se je vrnil iz Francije, vse prej kot rožnato. 14.000 NA MESEC Ce že igramo na odprte karte, potem naj še povemo, da živi danes Jenko v slabih življenjskih razmerah, kar naj bo nagrada, da je malone vso svojo mladost posvetil smučariji. Jenkovi prejemki znašajo sedaj komaj štirinajst tisoč dinarjev mesečno in jasno je, da si s takšnim nizkim mesečnim proračunom ne more privoščiti kaj več kot zelo zelo skromno življenje. Jenko je namreč po poklicu strugar in je zaposlen v tovarni Iskra. Delovni učinek zadnjega tromesečja pa je imel precej nizek, ker se je tedaj kot vrhunsCci tekmovalec precej potikal po treningih in tekmovanjih in ker mu odbijejo še nekaj procentov zaradi bolniškega staleža, zato ima Jenko tako nizke mesečne prejemke. Tako živi Janez v zagrenjenosti in pomanjkanju in iz meseca v mesec izgublja zaslužek, saj bi kot marljiv strugar lahko zaslužil precej čez dvajset tisočakov mesečno. Tako pa le čaka in čaka, in bergle, bergle, bergle... Ne dobiva ne odškodnine, niti kakršne koli druge pomoči, v prvih treh mesecih po poškodbi je dobival po celih 90 dinarjev na dan športnega zavarovanja, in sedaj še tega nima več, ker zavarovanje po treh mesecih preteče. IN KAJ SEDAJ? Športno društvo »Triglav«, kjer je Janez včlanjen, je poslalo na Skijaški savez pQZiv, naj vsaj delno pomaga poškodovanemu reprezentantu, in hkrati seznanilo ta visoki forum, v kakšnih okoliščinah živi zdaj Jenko. Ta visoki forum pa je kratko in jasno odgovoril, da to ni njihova stvar, ker ga ni poslal Savez, ampak Smučarska zveza Slovenije, češ da v Megevu ni nastopila smučarska reprezentanca Jugoslavije, temveč le Slovenije. V bistvu pa je popolnoma vseeno, ali Slovenija ali Jugoslavija, saj je znano, da vsaj še za zdaj sestavljajo državno smučarsko reprezentanco zgolj le tekmovalci iz Slovenije. In tako se sedaj žogajo, ali reprezentanca Slovenije ali Jugoslavije, Jenko pa čaka in stoji ob strani, ko se ti visoki forumi prerekajo za oslovo senco. Sicer pa je vsaj po mojem skromnem mišljenju popolnoma vseeno, ali gre za reprezentanco otroškega vrtca ali pa premikačev kulis, kajti tu gre za tekmovalca, gre za ČLOVEKA! NI EDINI! Zal Jenkov primer ni edini. Podobno turobno zgodovino so že prestah Magušar, Lukane, Janc in še nekateri, in čeprav so od tedaj minila že leta, se stvari še vse do danes niso uredile. Skrajni čas je, da se vse dogodivščine okrog poškodovanih športnikov že enkrat uredijo, kajti vse to, kar se na primer dogaja z Jenkom in kar se je dogajalo že z prenekaterimi športniki, ni niti vzgojno in še manj humano! Ob Jenkovem primeru se velja zamisliti, kajti podobna usoda je že in še bo doletela marsikaterega športnika, seveda če ni kakšen Zebec ali Sekularac katerih noge so menda zavarovane za bajne vsote. Kot že rečeno, ne gre za Jenka, gre za splošen problem, ki se pojavlja v našem amaterskem športu, ki je pa na srečo še precej v večini in mu bo treba prav zategadelj posvetiti precej, precej več pozornosti. »Nemogoče je, da bi tekmovalec, ki je celo zastopal državne barve in se je na tekmovanju ponesrečil, sam nosil stroške in trpel škodo,« nam je dejal predsednik Zveze telesnovzgojnih organizacij Slovenije tovariš Zemljarič. »To vprašanje moramo rešiti brez odlašanja in bomo že na prvi seji razpravljali o teh zadevah.« Upajmo, da se bodo zadeve okrog zavarovanja in poškodovanih športnikoi le premaknile z mrtve točke, kajti takšno stanje kot je sedaj, je le še hladni curek na umirajoči ogenj amaterskega športa. TONE FORNEZZI Na vrsti - deveti Ljubelj Dve senčici sta se prikradli — pravzaprav še to nista ne — nad letošnji Ljubelj, se pravi nad te naše tradicionalne (brez olepšavanja, kajti prvi poskusi te vrste in s tem naslovom so stekli nanj že pred dolgimi 35 leti) gorske avto-moto dirke na ta 1369 m visoki karavanški prelaz. Prva Je — denimo — organizacijskega porekla ln bi utegnila pretrgati vsakoletno reprizo tega motorističnega tržlškega praznika v avgustu, ker je treba Ljubelj glede na čedalje številnejši in dražji tekmovalni kader In z njim združeno režijo vskladiti z enakimi smotri v Portorožu. Dokončna beseda o tej reorganizaciji, nad katero bedi Avto-moto zveza Slovenije, še ni bila izrečena. Prireditelji so sani nanj in vsej Javnosti Javno zaupali toliko, »da bo letošnji Ljubelj verjetno zadnji na tej klasični progi, ker je zasnovana rekonstrukcija ceste do predora«, ki ga prav te tedne zaključujejo vsaj na jugoslovanski strani. Tako smo torej upravičeni reči, da Ljubelj leto« le še ni za gotovo zadnji. Drugi megleni pajčolan pa se skriva pod ugankarskim plaščem. Pred seboj imamo -Bilten« AMZ Slovenije o »Nagradi Ljubelja 1961«, ki ga je izdal prireditveni odbor v Tržiču, v katerem beremo med drugim: ... to dirkanje bo v nedeljo, 13. avgusta ... proga, ki ima maksimalni vzpon 33 •/« in je dolga 5100 m. ima 13 ostrih levih In 13 ostrih desnih zavojev (blažjih pa je še 18)... (dostavljamo mi) in se začne eno uro pred 13. uro, ker Je bil start letos premaknjen natanko na opoldansko uro — seveda ob vsakem vremenu. Čudno številčno naključje na kupu, ki ne pove in ne napoveduje ničesar, daje pa nekatere podatke, ki so vsaj mnemo-tehnično Izredno hvaležni. Tako torej nitt nad letošnjim Ljubeljem senc ni nobenih! Prvi rekorder Ljubelja se Je pojavil pred skoraj 25 leti v vozaču Denzelu Iz Nemčije, ki Je takru pridrvel do vrha Ljubelja v času 5 minut in 1 sekunde. Celih 18 let Je moralo miniti, preden Je startal nanj človek, ki je tvegal še večjo hitrost. To Je bil spet Nemec, prlkoličar Hillebrand (žal ga ni več med živimi), ki Je prvi potisnil najboljšo znamko pod 5 minut — na 4:54,2. In potem so prišla ta iznenadenja še naslednja štiri leta zaporedoma: leta 1956 tudi že pokojni Orsa-rlo (Avstrija) na 4:59,3, nato Avstrijec Prach na 4:44, od leta 1958 naprej do leta 1960 v trikratni inačici pa tretji Avstrijec Pruckner, ki je vozil najprej 4:43,2, potem 4:37 in naposled čisto okroglih 4:30 min. Za izboljšanje tega rekordnega stiska Je letos razpisana posebna nagrada 80.000 dinarjev. Udeležba na letošnjem Ljubelju bo zelo številna In bo gotovo prekosila vse doseda- - m?! LJUBELI nje, Ce prireditelji ne bodo primorani omejevati se v sklepanju finančno prezahtevnih pogodb, kakršnih so vajeni sloviti Inozemski dirkači. Na sporedu so dirke v petih kategorijah motorjev (do 125, 175, 250, 350 in 500 ccm), dalje pnkolic do 750 ccm Ln nazadnje avtomobilov »Junkar« do 1100 ccm. Prvi uradni start bo — kakor smo že rekli — točno ob 12. uri, uradni treningi pa so odrejeni za petek in v soLoto pred dirko pod nadzorstvom Športne komisije. Uradno ocenjevali bodo zadnji trening pred dirko. Proga bo zaprta eno uro pred treningom in dirko. Dirkači startajo posamezno z vžganimi motorji. Ljubelj (to Je pojem vsakoletnih dirk nanj) pa jo hkrati tudi dragocen turistični kapital, ki Je dobil tem večjo vrednost letos, ko že velja medsebojni državni dogovor o malem obmejnem prometu med nami in sosedi iz Avstrije. Karavanškemu prevalu in njegovemu zaledju ozir. podnožju s Tržičem kot prvim Jugoslovanskim večjim krajem se z zboljšavami po tem sporazumu odpirajo nove turistične perspektive. Čeprav bo ta dirka Sele prva prikladnejša priložnost za to stran turističnih pridobitev za jugoslovanski del, niti najmanj ne dvomimo, da bo prinesla obilne koristne sadove, obenem pa že zamejila prve obrise za živahnejše sožitje med uporabniki to- in onkraj meje. S časom -spomnimo se samo začetkov po sklenitvi Videmskega sporazuma na zahodni državni meji — bo ta izmenjava navrgla čedalje več dobrega za posameznika in celoto. Da bo ta proces tekel čim hitreje in v obojestransko zadovoljstvo, so med drugim najboljši poroki tudi Tržičani sami, ki so se medtem ob Ljubelju in z njim kalili ne samo organizacijsko, ampak tudi v znamenju dobrih sosedskih odnošajev v sedanjih okoliščinah. S teh vidikov se Ljubelj kot mejni prehod prikazuje kot močno živa in hkrati tudi naravno privlačna vez med dvema narodoma, brž ko se bodo začeli turistični tokovi od severa na Jug pretakati po romantičnem in udobnem asfaltnem cestišču skozi novi ljubeljski predor. (1*) svežine R0SAL HYDRATANTE FLUID daje koži svežost jutranje rose, ker vsebuje hi Iroaktivne snovi, ki s hitrim učinkom vzdržujejo svežost in lepoto vsake polti. R0SAL HYDRATANTE FLUID je po svoji sestav univerzalna krema, uporabljiva za vsako vrsto kože. R0SAL HYDRATANTE FLUID je priznana novost moderne kozmetike. __ i r Rj 111 1-11- V miHinfl IZHCJj VHOp| MMUMfc' 3«> Mmhm \o, bUžcUi, da Ma* kmalu, pok po4, oko-fc tfluM ' fMmq Stato- HOfr tnike,« je zapisal časopis Interavia. Projektanti letališča so poskrbeli tudi za najkrajšo zvezo med mestom in letališčem, saj so avtomobilsko cesto Pariš -Fontainbleau speljali kar pod osrednjim letališkim poslopjem. Tako se potnikom ni treba zbirati sredi mesta in potem z avtobusi prepeljavati do letališča, saj lahko tja pridejo kot do katerekoli druge železniške postaje. Kot še večji uspeh tvorcev novega letališča P» so prikazovali poenostavljen postopek pri sprejemu in odpravi potnikov ter tovornega blaga in pri carinskem pregledu. Namesto stewardess, ki morajo na vseh letališčih opozarjati in voditi potnike do letal, imajo na letališču v Orlyju svetlobne signale. »Cas pastiric, ki vodijo svoje črede, je mimo.« je izjavil glavni inženir Francois Didder. »Vsak potnik mora sam najti svoje letalo, kot mora na železniški postaji najti svoj vlak.« sta, pogosto zamudijo. Čeprav sicer odhajajo točno vsakih petnajst minut, vožnja nikdar ni enako dolga, saj lahko zaradi bolj ali manj gostega prometa v mestu traja 30 ali pa celo 70 minut. Zato se kaj pogosto dogaja, da potnik še sploh ne pride na letališče, letalo, s katerim naj bi potoval, pa je že v zraku. Toda četudi potnik pride pravočasno na letališče, še ni rečeno, da bo prišel do svojega letala, saj se mu prav lahko zgodi, da po kilometrski dirki skozi čakalnice ne bo mogel najti izhoda, ki pelje k njegovemu letalu. Potniki zmešano tavajo po hodnikih in se nikakor ne morejo znajti v neštetih čakalnicah, dvoranah za carino, gar- 10. NIKELJ Pridni rudarji iz gozdnatih predelov Harza v severni Nemčiji kopljejo kovine že od 10. stoletja. Njihovo delo je posebno tvegano pri izkopu bakra. Ni sicer življenjsko nevarno, vendar je kakovost izkopanega bakra odvisna od dobre volje gozdnih škratov. Včasih rudarjem zagodejo in jim pokvarijo izkopano rudo, da se iz nje ne da dobiti »Kupfer«. Tedaj so rudarji redkobesedni in se šepetaje pogovarjajo o »Ba-stardeisen« in o »Kupjernickel«, torej o kovini, pri kateri je sam hudič imel svoje prste vmes. Preteči je moralo več stoletij, preden so dognali, da ni bilo nobenega hudiča in je izkopano bakrovo rudo pokvarila le spojina arzena in prvine, ki so io odslej imenovali nikelj. Svet se ~ie more ravno pobahati z bogatimi zalogami niklja. Nekaj ga je v ZSSR, v Novi Kaledoniji, na Kubi in predvsem v Kanadi. Kljub temu pa je nikelj zelo iskan in je pomembna vojna surovina. V nekaterih lastnostih je nikelj podoben železu. saj ima visoko tališče, je trden in hkrati magneten. Odlikuje pa se z lastnostjo, ki je pri železu ne zasledimo. in to je dejstvo, da ne korodira in da različne :vrsti hrone ne zmanjšajo njegovega bleska. Nikelj je veljal v drugi polovici 18. stoletja za krhko kovino. Pozneje se je izkazalo, da so to zakrivile primesi žvepla in ogljika. Z dodajanjem mangana in danes magnezija te uspelo preobraziti nikelj v krotko in zaželeno kovino, ki se lahko vleče in obdeluje Zaradi nikljevih dobrih lastnosti je področje, kjer ga uporabljamo, zelc obsežno. Njegove trdnosti in odpornosti so se razveselili predvsem galvanizerji, ki so s še tako tenko naneseno plastjo dobili trdoživo zaščitno povrhnjico. Posebno poglavje tvorijo zlitine niklja in bakra Uporabljajo jih v parnih turbinah, črpalkah, gospodinjski opremi, fitingih, v pralnih strojih in podobno. Inačico te zlitine, ki je nemagnetna, rabijo v ohišjih kompasov in s tem preprečijo nezaželena odstopanja. do katerih bi prišlo pri uporabi jekla. Zlitino iz 40 odstotkov niklja in 60 odstotkov bakra pa uporabljajo v elektrotehniki, ker ima veliko om-sko upornost, ki se s temperaturo le malo spremeni. Neprecenljivega pomena so zlatine niklja in železa. Nikljeva jekla uporablja vojna industrija za oklepe, r topovih, v avtomobilih in letalih. Pri nikelj-železovih zlitinah ne smemo prezreti invar, ki vsebuje železo in 86 odstotkov niklja. Ta zlitina se ob zvišanju temperature le neznatno raztegne in jo rabijo pri meritvah in kronometrih. Nikelj je razen v zlitinah s srebrom, bakrom in jeklom zelo pomemben tudi v nikljevih soleh, ki jih uporabljajo kemične tovarne kot katalizatorje, to je pospeševalce kemičnih reakcij. če so nastale zaradi lastne ognjeniške dejavnosti ali pa so jih naredili meteoriti. Podrobnosti Lunine površine proučuje nosebna znanost, ki ji pravimo selenogra-fija. Ukvarja se z Luninimi morji, pogorji, žreli, žarki in brezni. Veliki temni madeži, ki jih vidimo z Zemlje, so »morja«. Menijo, da so ta »morja« temnejša zato. ker so v primerjavi z drugimi deli Lune skoraj docela gladka. Na tisti strani Lune, ki jo z Zemlje razločno vid’mo. je 14 večjih morij, a prvak je nedvomno tista, ki obsega več kot pet mili ionov kvadratnih kilometrov. Med znanimi oblikami, ki jih srečujemo na Luninem površju, so tudi pogorja Nedavno odkrito veliko pogorje so Rusi imenovali Sovjetsko. Razen ntega so na Luni tudi Anenini. Kavkaz in Alne. Viš’ue teh pogorii z Zemlje lahko izmerimo in so tudi vnesene na karte. Posamezni vrhovi so visoki do 8 tisoč metrov. Kaj nenavaden poiav so žarki, ki izvira5« na sami Lun>'. Široki so približno 15 kilometrov in se širiio v krogu s polmerom 2500 kilometrov. S-ed^šče oziroma izvor ie nbičaino neka točka blizu krateria. Brezna so okoli 800 metrov široke razpoke neznane globine. Luno so prvič fotografirali leta 1850. Pri tem so uporabili počasen postopek, ki ie danes znan kot dagerotipija. Današnia fotografiia in raketna tehnika na sta taki. da bomo že čez nekai let lahko dobili zares odlične posnetke obeh strani Lune, ne da bi človek moral zapustiti Zemljo. Črvi niso posebno simpatične živali, vendar najdemo v njihovih vrstah kaj nenavadne predstavnike. Posebnost je na primer tale simpatični orjak, v rokah ženske, ki ga je odkrila 4500 metrov visoko v Andih v Columbiji. Dober meter in pol meri in so ga kljub njegovi velikosti odkrili šele zdaj. Nikar ne mislite, da je največji v svetu 5rvov. V Burmi, na Javi, v Avstraliji in Novi Zelandiji so doma še večji, ki dosežejo celo dolžino nad tri metre. Ali si lahko zamislite tri metre mokrega, sluzastega telesa) derobah itd. Celo prekaljeni zračni potniki pogosto izgubijo smer ter potem v iskanju pravega izhoda izgubljajo čas in pogosto zamudijo letalo. Se večjo zmedo pa povzročajo turisti in radovedneži, ki si vsak dan prihajajo ogledovat »čedežno letali-šče». Povprečno jih pride deset tisoč na dan, ob nedeljah pa celo do 25 tisoč. V tej množici se deset tisoč potnikov izgubi kot nevažna in nezaželena manjšina. Izgubljeni karikaturist Po vsem tem skoraj da ne preseneča, da samo francoska letalska družba Air France izgubi brez sledi vsak dan tri potnike. Toda kljub temu se na letališču ne razburjajo. Inženir Didier je izjavil: »Ni naša krivda, če so letalske družbe do sedaj tako razvadile svoje potnike, da sploh ne znajo več misliti sami « Mogoče je v tej pretenciozni izjavi tudi precej resnice, toda kljub temu ne more pobiti dejstva, da imajo potniki na novem pariškem letališču vrsto težav. Zato je tudi dnevnik Monde zapisal, »da je treba še marsikaj narediti, preden bo Orly res postal ugledno letališče.« Se bolj drastično pa je obravnaval novo letališče tednik Express. Cez tri stolpce je natisnil karikaturo, na kateri je videti vso množico navodil in smerokazov na novem letališču. Sredi vseh teh plošč pa leži onemogli potnik, ki je kapituliral pred labirintom hodnikov in v znak svojega poraza dviga bel robec. Pod karikaturo pa je pisalo: »Svojega karikaturista smo poslali v Orly. Z največjimi težavami mu je uspelo, da nam je poslal to karikaturo. Od takrat ni o njem ne duha ne sluha.« fz znanosti m tehnike nam poročajo Elektronski tehniki in inženirji v ZDA proučujejo sistem satelitov, ki bi služili za prenos tiska v nekaj minutah na katerikoli del Zemlje, če so seveda tam ustrezne sprejemne postaje. Časopis bi vrsto za vrsto, stolpec za stolpcem preslikali s snopom elektronov in ga s katodno cevjo spremenili v televizijske impulze, ki bi se odbili na satelitih in prenesli v daljavo. V sprejemni postaji bi te impulze po obratnem kostopku spremenili v slike. • Astronomi so odkrili doslej najmočnejše znano naravno magnetno polje pri neki zvezdi v ozvezdju Kuščarice. Ta zvezda, ki je v katalogih pod številko HD 215441, naj bi imela po njihovih ugotovitvah magnetno polje z energijo 34.000 gaussov, kar je precej več kot so opazili na doslej magnetno najbogatejši zvezdi. Samo za primerjavo: zemeljsko magnetno polje ima nekaj manj kot en gauss, sončno pa le malenkost več. Doslej so odkrili le zvezde, ki so imele v magnetnem polju srednjo vrednost, okoli 1000 ali 2000 gaussov. • Ameriška mornarica je pričela uporabljati novo navigacijsko napravo, ki omogoča plovbo po zares najkrajših poteh — seveda z upoštevanjem nevarnih mest — k£tr pomeni precej prihranka pri gorivu in času. Za primer navajajo neko ladijsko progo ob zahodni ameriški obali, ki so jo z novo napravo skrajšali za štirinajst ur in pol. • Nenavadnega poskusa se namerava lotiti ameriški državni urad za raziskovanje vesolja — proti Zemlji hočejo izstreliti majhen umeten meteor. S posebnim pospeševalnikom bi ga s sedemstopenj-sko raketo dvignili približno 280 kilometrov visoko (s tremi stopnjami bi ga dvignili, z ostalimi štirimi pa bi ga nato pospešili nazaj proti Zemlji). • Fiziki so ugotovili, da obdaja Zemljo v višini 20 kilometrov nad površjem nekakšen obroč najrazličnejše »umazanije«. Odkrili so ga v preteklem letu pri sistematičnih raziskavah zraka v stratosferi. Visoko leteča letala so se vrnila na tla z vzorci, ki pričajo, da je ta prah proizvod našega planeta in verjetno ni ostanek meteoritov, ki padajo proti Zemlji. V tem prahu so odkrili pravzaprav tri različne plasti — spodnja nastaja v troposferi in se dviga z mešanjem zraka, v srednji so srednje veliki delci, medtem ko v najvišji večjih delcev sploh ne bi našli. Ugibajo, da je večjih delcev zato tako malo, ker kot kondenzacijska jedra dežnih kapljic radi padejo na Zemljo. Ugibajo tudi, da je ta plast prahu kriva za pojav, da vidimo zaradi loma svetlobo Sonca že pred njegovim vzhodom in še po njegovem dejanskem zahodu. • V Turkmenski SSR so potresi precej pogostna zadeva in zato so se gradbeniki že pred leti lotili čisto posebnega problema, gradnje hiše, ki bi bila odporna proti premikom zemeljske površine. Tako je nastala hiša na naši sliki, hiša na vzmeteh, ki se na zunaj čisto nič ne razlikuje od običajnih hiš, ima pa, po zagotovilih gradbenikov, to dobro lastnost, da vzdrži 36 ur zibanja na svoji vzmetni osnovi — normalni potresi trajajo le po nekaj sekund. Na tej hiši ne popokajo zidovi in tudi vse instalacije ostanejo nepoškodovane tudi ob najhujših potresih, ker imajo vsi vodi in cevovodi gibljive priključke. Mogoče govori proti novi hiši le za 25 odstotkov zvišana cena v primerjavi z običajno hišo, vendar bi se lahko ti stroški v serijski gradnji precej zmanjšali. Težave na vseh straneh • •. DRUGA PLAT MEDALJE JE DOMENA KARIKATURISTA m nejevoljnih potnikov. Kljub takim, naravnost fantastičnim tehničnim ugodnostim, pa se je izkazalo, da je letališče prava past in vir najrazličnejših usodnih posledic za potnike. Težave se prično že pri odhodu na letališče: avtobusi, ki vozijo potnike iz me- domači detergent? MOLTIN MOLJEM ARGO 5p_edal flRGOgpc^lal^ specialna začimba za posip že gotovih jedi, izdelek »KOLINSKE« iz Ljubljane PrihodnllC: Claude Monet ZAJTRK NA PROSTEM, 1863, 214 Krat 270 cm (Louvre, Parla) SIMCA E T 0 I L E 1090 ccm = 42 KS - 1080 S CARINA 435.000 din E L Y S E E 1290 ccm = 52 KS - 1200 S CARINA IN DAVEK NA PROMET 726.000 din ZAGOTOVLJENI SO REZERVNI DELI IN SERVISNA SLUŽBA Vsa navodila nudi: GENERALNI ZASTOPNIK ZA FLRJ TITOGRAD ZAGREB BEOGRAD Nemanjina obala 1 Gunduličeva 11 29 novembar 87 Tel. 22-46 Tel. 36-201 Tel. 39-975 argo ftpetiggJB • on( !*!••» GOViOf JUHI ta »m« P. n. ČASOPISNO PODJETJE DELO LJUBLJANA p. p. 29 E PRIPRAVLJENA TAKO, DA BO ADOVOLJILA ŠE TAKO AHTEVNEGA GOSTA CONCINTIATID •itf SOUP WITM RIU Of «UT »MOISVOO OEMMARIB HOIA va/vi ^niNtouji vu [/UNIČUJE MOLJE I IMENA NAGRAJENCEV BOMO OBJAVILI ŠTEVILKI NAŠ ALBUS DOMAČI DETlRGENT izdelujemo sedaj na najmodernejših strojih, ki smo jih pred kratkim prejeli. To nam je omogočilo temu 2e do sedaj odličnemu pralnemu sredstvu kvaliteto Se IzboljSatil Cena novega zavitka, čeprav je kar za tretjino večji od prejSnjega — je ostala ista. 2E PRVO PRANJE Z NOVIM ALBUS DOMAČIM DETERGENTOM VAS BO PRIJETNO PRESENETILO! Obenem, ko dajemo v prodajo na iz-boljSan način izdelan ALBU* DOMAČI DETERGENT, uvajamo tudi novo reklamo, ki bo »OTROŠKO VESELJE« Na vsakih nekaj zavitkov boste v enem naSII naslikano Igračo. To sliko poSljite v direkcijo »ALBUS« In prejeli boste Igračo, ki ste jo naSII v zavitku ALBUS DOMAČEGA DETERGENTA naslikano. Prepada med publiko in Manetom niso premostili vsi napori njegovih prijateljev, ki so s« trdovratno borili, da bi umetnik dobil priznanje, ki mu je šlo. Vse do smrti je ostal zavržen/ec. Ko je njegov mladostni prijatelj Antonin Proust (oče slavnega pisatelja) postal kulturni minister, mu je podelil križ Častne legije — tcda protestiral je sam predsednik republike. Proust jo zmagal z argumentom, da leži umetnik na smrtni postelji. Manet je umrl 30. aprila 1883. star šele 52 let. Za kakšno boleznijo je umrl, še ni povsem raziskano. Štiri leta pred smrtjo, je iznenada ohromel. Čistega duha je do zadnjega ustvarjal, med temi poslednjimi umetninami je tudi znani »Bar v Folies-Bergeru«. Manet je bil žilav, neverjetno odporen, toda neprestani napadi, zasramovanja in ponižanja so mu izpodkopavala zdravje. V vročici ustvarjanja je prosil zdravnika, naj mu daje droge, da bi čim prej okreval. To mu je začasno pomagalo, vondar pa ga v končni posledici pokopalo. Duret pravi, da so dražila povzročila zastrupitev krvi: »-Nekega dne mu je ohromel spodnji del leve noge, ki je zdaj popolnoma omrtvela. Vrglo ga je na posteljo. Pojavila se je gangrena na nogi. Amputacija je bila nujna. Životaril je zatem še osemnajst dni, ker pa mu o operaciji niso nič povedali, ni zvedel, da je ob nogo.« Umrl je v sinovih rokah. Iz agonije se je bil prebudil enkrat samkrat, ko je v blodnjah kričal na svoj« večne, neizprosne sovražnike iz ofidalne žirije. in. prefinjenimi mesti, s svojim prednjim planom, ki je tako prostran in čvrst, s tan-činami svojih globin. Ta polt, modelirana s pomočjo velikih ploskev svetlobe, to blago, posebno pa čudovita silhueta bele ženske v ozadju sredi zelenega listja — to je orjaška celota, polna zračnosti, košček narave, pristen in vendar tako enostaven, slika, v katero je dal umetnik del samega sebe.. »Zajtrk« so sodobniki ražkričali za sramoto in škandal, danes je biser louvrake zbirke Moreau-Nelation ... Talko se svet obrača. Tudi »Oiympiji« se ni godilo nič bolje. Leta 1865 jo je »Salon« sicer sprejel, vendar najbrž kot strašilen primerek. Imela je So ve* obisko-valoev kot »Zajtrk«. Videti je bilo stisnjene, žugajoče pesti, slišale so se divje psovke in »blazen smeh«. Posebna skupina čuvajev je morala čuvati sliko pred gnevom publike. Paul de Saint-Victor je v »La Presse« zapisal: »Množica so je gnetla kot v Morgue (pariški mrtvašnici), zakaj privabil jo je smrad razpsda-nja. ki veje iz 01ympije. Ta umetnost, ki je tako globoko podla, ne zasluži niti graje.« Jules Cla-retie v »L'Artiste«: »To ni nič drugega kot novo izzivanje in zaničevanje publike.« Lčon La-graee v »Correspondentu«: »Manet sodi k tisti skupini invalidov, ki se na vso moč trudijo, da bi ostali neozdravljivi.« Canteloube v »Grand Joumaiu«: »Naše odi še nikdar niso videle kaj tako ciničnega: 01ympia. neke vrste ženska gorila iz kavčuka, črno obrobljena, leži na postelji in je gola kot črv.« To je bil triumf neumnosti tistega časa. Nihče ni videl čudovitega stopnjevanja in nizanja barvnih ploskev svetlih barv in prav tako temnih (zato črnka z mačko), nihče ni užival ob klasičnih linijah ir> barvnem bogastvu šopka — nihče razen nekaj mladih slikarjev, nastopajočih impresionistov, ki jim je »OljTnpia« — kot so rekli — »odprla oči«. Zakaj »01ympia« je čudež kompozicije, sonata z dovršenostjo tonov. Manet je postal na mah najslavnejši mož v Franciji. Toda to je bila slava zavrženega, razvpitega »pokvarjenca«, za katerim so na cestah s prstom kazali. »Najraje bi ga zaprli, če že ne v ječo, pa vsaj v norišnico.« V neštevilnih karikaturah je nastopal kot šarlatan ali norec. Manet ja globoko prizadet in obupan zbežal v Španijo. Ko se je vračal in je carinik prebral njegovo ime v potnem listu, je moral Manet počakati, da je uradnik poklical svc o ženo in otroke, da bi jim pokazal pošli, »s kožo in lasmi«, pošast, o kateri je govoril ves svet (priča Theodore Duret). Manet (izg. Mane) bi mora! postati pravzaprav oficir trgovske mornarice, vendar je preveč risal in padel pri izpitih. Poprej se je s šolsko ladjo nekoč peljal v Rio de Janeiro. Ladja je tovorila sir, ki pa ga je morska voda tako nemarno iznakazila, da ga je biio slednjič žalostno pogledati. »Mladenič,« je menil kapitan, »ko ste že tako navdušeni za slikanje, vzemite vendar lonec minija in mi pobarvajte sir!« »Ko smo pripluli,« je pripovedoval Manet, »so se sirčki svetili kot paradižniki. Ljudje so jih navdušeno kupovali.« Tistikrat je bilo Manetu šestnajst let in to je prvič in zadnjič, da je bilo njegovo delo deležno nedeljenega priznanja. Njegova slikarska pot, ki se je začela kmalu potem, je bila vse prej kot zložna; lahko bi rekli, da je bila kar prava tepeenica razjarjene množice, pri kateri so dobili svoj; delež tudi njegovi prijatelji, ker so se zanj zavzemali. Ko si je Emile Zola leta 1866 drznil hvaliti Maneta v reviji »Evenement«, so bralci podivjali in glavni urednik Villemcnsant je svojemu sodelavcu pokazal vrata. Osemindvajset let kasneje se je umetnostni kritik Iste revije pojavil na razstavi Mancttovih slik pri Vollardu in vprašal za mojstrov naslov: če bi gospod Mianet njegovega šefa razveselil s kakšnim darilcem, denimo majhno študijo, bi bil on, kritik, pripravljen razstavo pohvaliti. »Naslov,« je dejal trgovec z umetninami Vollard, »je Pere Lachaise.« bilo enaintrideset let. Dotlej se še ni lotil kompozicije tako velikega formata, zakaj šlo mu je predvsem za kompozicijo. Manet se je zanjo skrbno pripravljal, napravil je mnogo študij, zlasti — ohranjen — zanimiv akvarel, kjer je vse bistveno na svojem mestu. »Zajtrk« je naj večja Ma-netova slika, v njej je realiziral sanje, ki jih sanjajo vsi slikarji: postaviti figure naravne velikosti v pejsaž. S kakšno silo je Manet obvladal ta problem! Tu je nekaj vej, nekaj debel, v ozadju reka in v njej kopalka v prednjem planu pa sedita dva mladeniča ob ženski, ki je pravkar prišla iz vode in se gola suši. Ta gola ženska je razburila javnost, zakaj javnost je videla samo njo. Ljubi bog, kakšna nedostojnost! Cisto naga ženska med dvema oblečenima moškima! Kaj takega svet še ni videl. Saj j. • ~ \T T Edouard Manet (1832— 1883) je bil revolucionaren s tradicijo. V Italiji je študiral stare mojstre. Še »01ympia« kaže nekaj spomina na Tizianovo »Urbinsko Venero« (levo) OLVMPIA, 1863, 130 krat »Pokopališče? Mar je mož mrtev?« »2e deset let,« je zamrmral Vollard. Manetovi podobi »Zajtrk na prostem« in »01ympia« pomenita veličastni začetek nove umetnostne epohe. Danes sodita med najznamenitejše podobe sveta. Sta ponos in dika louvrskega muzeja In praktično brez cene, ker sta neplačljivi. Ko pa so Manetovi prijatelji leta 1890, štiri leta po njegovi smrti, odkupili »01ym-pio« od njegove vdove, da bi jo podarili državi, je muzejska komisija celo leto odlašala in iskala izgovore, da bi se vendarle kako izognila sprejemu. Za svetovno razstava leta 1900 so Manetovi občudovalci priborili njegovim delom častno dvorano. Francoski kulturni minister jo je imenoval »sramoto za Francijo.« »Salon«, oficialno umetniško razstavišče v Parizu, Je leta 1863 odklonil Manttov »Zajtrk na prostem«. Manet ga je razstavil v »Salonu zavrnjenih«. Množice so drle k sliki, zbijale šale in prišlo je celo do izgredov. Z uničujočimi kritikami tedanjega tiska bi lahko napolnili cele knjige. Louis Etienne Je sliko primerjal z gnojno rano umetnosti, brutalno razkrito ln vneto, in Jo takole opisal: »Popolnoma gmagal. In zdaj sem se spravil na tretjo točko: iznajti moram nekaj, kar bodo naseljenci na Veneri lahko počeli. Vedel sem, da je Fovvlerju Schockenu to najvažnejše. Vladni denar, ki bo subvencioniral osnovno 9 kampanjo, bo prav čeden dodatek k našemu letnemu proračunu toda Fovvler Schocken je bil premogočen za enkratne dobičke. Hotel je zanesljivi vsakoletni dohodek, katerega vir je velik industrijski kompleks; hotel je, da bi naseljenci — in njihovi otroci — bogatili vse naše račune. Fovvler je skušal — seveda v neizmerno povečanem merilu — ponoviti bleščeči uspeh, ki smo ga imeli z Indiastrijo. S svojim Svetom je organiziral vso Indijo v en sam orjaški kartel, v katerem je šla skozi roke naše reklamne družbe vsa prodaja — do zadnje pletene košarice, do zadnje šibike iridija in škatlice opija. Zdaj bi storil rad isto z Venero. Potencialno je bilo to vredno toliko, kot ves denar, kar ga je danes na svetu! Cel nov planet, skoraj tako velik kot Zemlja, v prihodnosti prav tako bogat kot Zemlja — in vsak mikron, vsak miligram tega planeta naš! Pogledal sem na uro. Bilo je blizu štirih; s Kathy sem bil zmenjen ob sedmih. Prav za silo bom še utegnil. Poklical sem Hester in ji rekel, naj mi preskrbi prostor na reaktivcu za Wash:ngton, medtem ko sem naročil medkrajevni pogovor s človekom, na katerega me je Fovvler opozoril. Ime mu je bilo Jack 0’Shea; bil je doslej edini človek, ki je pristal na Veneri. Njegov glas je bil mlad in predrzen, ko se je dogovoril z menoj za sestanek. * Bilj smo pet minut dlje kot predvideno v pristaj-nem prostoru nad Washingtonom in nato je bilo slišati pri zatvormcj prepir. Stražarji Brick Expressa so rojili okoli našega letala in njihov poročnik je zahteval, naj se vsak potnik, ko izstopi 'iz letala, legitimira. Ko sem prišel na vrsto, sem ga vprašal, kaj se godi. Zamišljeno je pogledal nizko številko na moji legitimaciji Socialne varnosti in nato salutiral. »Zal mi je, da sem vas moral nadlegovati. Mr. Courtenay«, se je opravičil. »Konsiji so vrgli bombo pri Topeki. Namignili so nam, 10 da se krivec vozi na newyorskem reaktivcu ob 16.05. Videti je, da so nas potegnili.« »Zakaj pa so vrgb bombo?« »Du Pontov oddelek za surovine — z njimi smo pogodbeno vezani glede zaščite rastlin, veste — je otvarjal nov premogovnik pod žitnimi polji, ki jih - ima tamkaj. Pripravili so čedno majhno slovesnost, a v trenutku, ko je začel hidravlični vrtalni stroj prodirati skozi površino, je nekdo iz množice vrgel bombo. Strojnik, njegov jjomočnik in eden izmed podpredsednikov družbe so bili ubiti. Možak pa je izginil v množici, čeprav so ga prepoznali. Ga bomo že še našli!« »Veliko sreče, poročnik,« sem rekel in pohitel v glavno letališko restavracijo. 0’Shea je čakal name na stolu pi-i oknu in je bil očitno slabe volje. Ko pa sem se opravičil, se je zarežal. »To b, se lahko vsakemu primerilo,« je dejal, za-bingljal s kratkimi nožicami in zakričal na natakarja. Ko sva naročila, se je naslonil nazaj in dejal: »No?« Pogledal sem ga čez mizo in se nato zastrmel skozi okno. Daleč na jugu je oddajal orjaški F. D. R. spominski stolp svoje letalske signale; za njim je ležal mali, zdolgočaseni stari Kapitol. Jaz, preizkušeni mož reklame, nisem prav vedel, kako naj začnem. 0’Shea je to zabavalo. »No?« je vprašal še enkrat, s prikrito radostjo, in vedel sem, da misli: »Tako, zdaj morate vi prihajat; k meni. Kako vam je všeč ta sprememba?« Tvegal sem skok. »Kaj je na.Veneri?« sem vprašal. »Pesek in dim.« je odgovoril pri priči. »Kaj niste brali mojega poročila?« »Seveda sem ga bral. Rad bi izvedel kaj več.« »Vse. kar vem, je v poročilu. Za vraga, tri cele dni so me imeli v izpraševalnid, ko sem se vrndl. Ce sem ... karkoli izpustil, sem tisto za zmeraj pozabil.« Reke! sem: »Ne mislim tega, Jack. Kdo bi bral vse življenja poročila? V oddelku za preiskave imam petnajst ljudi, ki ne delajo drugega, kot da zame prirejajo in krajšajo poročila, da mi jih ni treba brati v celoti. Rad bi vedel nekaj več. Rad bi dobil pravi občutek tega planeta. Ta občutek lahko dobim samo na enem naslovu, ker je bil samo en človek tam.« »Hm. včasih si želim, da ne bi bil,« je dejal 0’Shea utrujeno. »No, kje naj začnem? Saj veste, kako da so me izbrali — ker sem edini pritlikavec na svetu, ki ima pilotski izpit. In o ladji menda tudi vse veste. In videli ste poročila o kemičnih poskusih na primerkih, ki sem jih z Venere prinesel. Ti primerki niso kdo ve kaj. Pristal sem samo na enem kraju in nemara je geološka podobo planeta deset kilometrov dalje čisto drugačna.« »Vse to vem. Poslušajte, Jack, predstavljajte si tole: denimo, da bi hotela obiskati Venero velika skupina ljudi. Kaj bi jim rekli?« Zasmejal se je: »Napovedal bi jim celo vrsto sijajnih laži. Nehajte hoditi kot mačka okrog vrele kaše. Za kaj gre?« Na kratko sem mu razložil, Česa se je Družba lotila, medtem ko so njegove okrogle oči nepremično strmele vame iz drobnega okroglega obraza. Pritlikavci imajo nekako prosojne jx>teze, kot bi bili iz porcelana: kot bi jih usoda, ki jih je napravila tako majhne, napravila hkrati jx*polnejše in bolj izbrušene, kot so običajni ljudje jn tako dokazala, da pomanjkljiva velikost ne pomeni hkrati nepopolnosti. Med posameznimi odstavki moje pripovedi ie srkal svojo pijačo, medtem ko sem jaz goltal svojo. Ko je bil moj kozarec prazen, še nisem vedel, ali je na moji strani ali ni; to je bilo pri njem važno. Nikakršna lutka v državni službi nd bil, da bi zaplesal, brž ko bi Fov/ler Schocken potegnil za vrvice, ki jih je poznal. Pa tudi ni bil civilist, ki bi ga z nekaj sko- 11 Piirn decimalkami svojega imetja lahko kupil-:. Fowler mu je malo pomagal, da si je napravil premoženje iz svoje slave s knjigami, predavanji in pričevanji; torej nam je dolgoval malo hvaležnosti, nič več. Rekel je: »Rad bi vam pomagal, če bi mogel.« To mi je stvar olajšalo. »Saj morete,« sem mu odgovoril. »Zato sem tukaj. Povejte mi, kaj Venera lahko nudi.« »Prekleto malo« je dejal in v njegovo pološčeno čelo se je vklesala drobna guba. »Kje naj začnem? Naj vam pripovedujem o atmosferi? Kot veste, je tamkaj — sproščen formaldehid — snov za balzamiranje. Ali o vročini? Povprečna temperatura je na vodnem vrelišču — če bi bila seveda voda na Veneri, pa je ni. Vsaj dosegljive vode ni. Ali o vetrovih? Mameril sem sedem sto kilometrov na uro.« »Ne, ne ravno o tem,« sem rekel. »Vse to vem. In pošteno vam povem, da je na vse to mogoče najti odgovor. Rad bi dobil občutek tega kraja, rad bi zvedel, kaj ste mislili, ko se bili tamkaj, kako ste reagirali. Kar govorite. Ustavil vas bom, ko mi boste povedali, kar Potrebujem.« S spodnjimi zobmi je grizljal po ustnici, ki je bila kot iz rožnatega marmora. »Prav, povedal vam bom vse od začetka. Najprej pa nama preskrbite še kozarček, če ste za to« Prišel je natakar, naročila sva in kmalu je prinesel Pijačo. Jack je bobnal j>o mizi, srkal svoje rensko vino s kislo vodo in začel govoriti. Zače] je zelo daleč nazaj; to mi je bilo všeč. Spoznati sem hotel »dušo« dejstev, tisto neprijemljivo, subjektivno razpoloženje, ki je bilo podlaga njegovih tehničnih poročil o planetu Veneri, osnovno občutje, ki bo vdihnilo načrtu zagon in prepričanje. Pripovedoval md je o svojem očetu. 183 cm velikem inženirju kemije in o svojd materi, postavni, obli go-sjoodinji. Dal mi je čutiti njuno prestrašeno in malo zavidanja vredno ljubezen do 90 centimetrskega sina. Stel je enajst let, ko so se prvič spogledali z vprašanjem, kako bo živel in kaj počel, ko bo odrasel. Se zdaj se spominja, kako nesrečna sta bila njuna obraza, ko je najprej mimogrede omenil nastope v cirkusu, to neizbežno možnost. Njuna nemajhna zasluga je bila, da o cirkusu niso nikoli več govorili. In njuna zelo velika zasluga, da Jackova odločna želja, pridobiti si dovolj znanja o strojih in raketah, da bi lahko postal preizkusni pilot, ni naletela na odklonitev, temveč sta nanjo pristala, plačala in jo izvedla — kljub vsem težavam zaradi smešnostj te zamisli in odklonilnega stališča šol. Venera je seveda vse to bogato poplačala. Ko so konstruktorji delali načrt za prvo raketo na Venero, so naleteli na eno veliko komplikacijo. Spraviti raketo na manj kot pol milijona kilometrov oddaljeni Mesec ni bilo težko; in teoretično ni bilo veliko teže poslati raketo na drugi najbližji svet, Venero. Slo je samo za vprašanje orbite, za vprašanje časa, za vprašanje, kako ladjo nadzorovati in kako jo privesti nazaj. Tu pa se je pojavila dilema. Ladjo bi lahko treščili na Venero v nekaj dneh — a za to bi potrebovali tako razsipno količino goriva, da ga deset ladij ne bi moglo voziti. AJi pa bi jo spravili na Venero počasneje. izkoriščajoč njeno krožno pot, kot bi spustil barko po mirno tekoči reki. To bi prihranilo veliko goriva, zato pa za cele mesece podaljšalo pot. Človek pojč v osemdesetih dneh hrane za svojo dvakratno težo, vdihne devetkratno svojo težo zraka dn popije toliko vode, da bi tx> njej lahko plula veslača. Seveda je nekdo predlagal, naj bi destilirali vodo in hrano in zrak te odpadkov dn jih spravili ponovno v promet. Zal to J ‘ ^e gre: aparatura, ki bi bila za to potrebna, tehta več kot zrak, hrana in voda. Torej je bilo očito, da ne bo mogoče uporabiti človeškega pilota. Skupina konstruktorjev je začela izdelovati avtomatskega pilota. Ko je bil gotov, je deloval prav dobro; tehtal pa je štiri in pol tone, kljub odtisnjenim vezavam in kljub temu, da so releje konstruirali pod mikroskopom Načrt se je zaustavil, dokler se ni nekdo domislil nepopolnejšega uporabnega mehanizma: trideset kil težkega pritlikavca. Jack 0’Shea je bil težak samo tretjo toliko kot normalen človek, torej je pojedel samo tretjino hrane in vdihnil tretjino kisika. Z zračnimi m vodnimj filtri majhne storilnosti in zato tudi maj-nne teže se je posrečilo priti Jacku ravno pod zgornjo mejo dopustne teže in s tem si je zagotovil nesmrtno slavo. Reke1- je tuhtajoče, že rahlo opit od učinka dveh o*arcev sibke pijače na njegovo drobno telesce: '■Vtaknili so me v raketo kot prst v rokavico. Verjetno eM;e. kakšna je bila ladja na pogled. Pa ste vedeli, »n so me na pilotski sedež pripeli z zadrgo? Ker to ni ml stol, temveč nekakšna potapljaška oprema. Zrak je mi samo v tej opremi in voda je prihajala po posebni Wpi do mojih ust. Tako so prihranili na teži. ..« Osemdeset dni je preživel v tej opremi. Hranila p ie. ga napajala, vsrkavala njegov pot in odstranjeva-‘a odpadke. Ce bi bilo potrebno, bi mu dala v zlomljeno 'oko injekcijo novokainn, podvezala prerezano arterijo ln črpala zrak v poškodovana pljuča. Bila je kot placenta — prekleto neudobna placenta. Preživel je v opremi triintrideset dni poti tjakaj ‘n enaintrideset dni povratka. Vmesnih šest dni je bilo opravičilo te poti. Jack je z ladjo pristal v popolni slepoti; v oblakih plinov, kj so zaslepili njegove oči in zmedli radar, se je spustil na kožo neznanega sveta. Sele tri sto metrov nad tli je videl kaj drugega kot vrtince rumenine. Nato pa je pristal in izklopil raketo. »Seveda nisem mogel iz ladje,« je rekel, »iz štirideset ali petdeset razlogov bo nekdo drug prvi, ki bo stopil na Venerina tla. In to bo človek, ki mu nj kaj prida do dihanja, bi rekel. Kakorkoli že — bil sem na Veneri in začel sem se razgledovati.« Skomignil je, bil videti osramočen in po tihem je izustil umazano besedo. »Na predavanjih sem vsaj desetkrat povedal, kako je bilo, pa še zdaj tega nisem prebavil. Zmeraj pravim, da je na Zemlji temu najbolj podobna Pisana puščava. Mogoče res; nisem je še videl. Na Veneri piha veter, močno, tako, da trga skale. Mehke skale se razdrobe in povzročajo prašne viharje. Trdi del1 — no, ti mole iz tal v čudnih oblikah in barvah. Nekateri so kot orjaški, mogočni spomeniki. Griči in razpoke so strašansko nazobčani, bolj nazobčanih si ne morete predstavljati. Nekako tako je, kot bi bili v podzemski votlini, le da nj temno. Svetloba pa je — čudna. Take luči na Zemlji še nismo videli. To je nekakšna rjavopomarančasta luč, sijoča, zelo sijoča in nekako grozeča. Tako, kot groza nebo poleti tik pred sončnim zahodom in pred divjo nevihto. Seveda pa ni nobene nevihte na Veneri, ker ni nikjer niti kaplje vode.« Obotavljal se je. »Pač pa se bliska. Veliko bliskanja, a nič dežja... Ne vem, Mitch,« je rekel nenadoma, »ali vam sploh kaj pomagam?« Odgovoril sem šele po pavzi. Pogledal sem na uro in videl, da bo moj reaktivec vsak čas odšel, torej 6em se sklonil jn izklopil magnetofon v aktovki. »Veliko ste md pomagali, Jack« sem dejal. » Potreboval bom pa še več. In zdaj moram iti. Poslušajte, ali ne bi mogli priti v New York dn nekaj časa sodelovati z menoj? Vse, kar ste rekli, sem snemal, potreboval bi pa še vidne efekte. Naši umetniki lahko delajo po posnetkih, ki ste jih prinesli, a potrebovali bomo še veliko več. In za tisto, kar potrebujemo, ste vi veliko uporabnejši, kot fotografije!« Nisem omenil, da bodo naši slikarji slikali podobe tega, kakšna bi bila Venera, če bi bila drugačna, kot je. »Kaj pravite?« Jack se je naslonil nazaj in bil videti kot kerub, toda čeprav me je trpinčil z obširnim načrtom, ki ga je izdelal njegov agent za prihodnjih nekaj tednov je nazadnje pristal. Odločil se je, da bo govor pri Shri-nerju preklical in da se s pisatelji, ki pišejo namesto njega, prav tako lahko sestane v New Yoricu kot v Washingtonu. Dogovorila sva se za prihodnji dan, prav v trenutku, ko so oznanili da je nastopil čas mojega poleta. »Spremil vas bom do letala,« je rekel Jack. Zdrsnil je s stola in vrgel na mizo bankovec za natakarja. Skupaj sva šla skozi ozki prehod pri točilni mizi ven na letališče. Jack se je režal in se malce napihnil ob ohih in ahih. ki iih je bilo slišati, ko so ga ljudje spoznali. Planjava je bila skoraj temna in od vvashingtonskih luči so se odbijali obrisi zračne ladje v letu. S tovorne jx>staje je počasi plul proti nama orjaški tovorni helikopter, petdesettonec, čigar trup je odbijal luči spodaj in zato žarel v neštetih barvah. Bil je komaj petnajst metrov visoko in moral sem se prijeti za klobuk, da ga ne bi odnesel zračni vrtinec, ki 60 ga povzročili njegovi vrteči se propelerji. »Prekleta goveda,« je zamrmral Jack in strmel v helikopter. »Kako ti vozijo! Ker je vozilo gibčno, mislijo ti propelerski kavboji, da lahko vozijo z njim kjerkoli! Ce bi jaz tako ravnal z raketo, kot — tecite! Tecite!« Nenadoma je zakričal name in me s svojimi drobnimi rokami sunil v hrbet Zastrmel sem se vanj; njegovo ravnanje je bilo preveč nenadno in nepovezano 13 s prejšnjim, da bi imelo kak smisel. Od strani 6e je zaletel vame, kot miniaturen nogometaš; spotikal sem se nekaj korakov daleč. »Kaj vraga ...« sem se začel pritoževati, pa lastnih besed nisem slišal. Utonile so v rožljanju pločevine, v vibriranju zastajajočih rotorjev in v najglasnejšem trušču, ki sem ga kdaj slišal, ko je udarilo dno tovor-ega predela helikopterja ob beton komaj pol metra od kraja, kjer sem stal. Odletelo je in ven so se privalili trdo zviti zavoji »Starrzelisovih Najpristnejših«, ovsenih kosmičev. Eden izmed škrlatnih valjev se je zakotalil do mojih nog in prav po neumnem sem ga pobral in pogledal. Nad našimi glavami je olajšani helikopter zaplahutal v zrak in odplul, pa ga nisem videl. »Za božjo voljo, spravite ga z njih!« je tulil Jack in me vlekel. Na letališču nisva bila sama. Izpod zvitega aluminija je molela roka. ki je držala aktovko in skozi zmedo glasov v ušesih sem slišal brbotajoči glas človeške bolečine. To je mislil Jack. »Spravite ga z njih!« Dal sem, da me je potegnil do zvite kovine in skušala sva jo vzdigniti. Opraskal sem sd roko in strgal suknjič, potem pa so prišlj letališki uslužbenci in naju ostro napodili proč. Ne vem, kako sem prišel tjakaj, a nenadoma sem se znašel s hrbtom naslonjen na steno končne postaje, sedeč na nekem kovčku, medtem ko mi je Jack 0’Shea razburjeno nekaj dopovedoval. Preklinjal je ves razred pilotov tovornih helikopterjev in me zmerjal, da sem 6tal tam kot norec, medtem ko je on videl, kako so se zapahi na predelu za tovor odprli in še precej druge-ga, česar nisem razumel. Spominjam se, da mi je nestrpno izvil rdečo škatlo hrane iz rok. Psihologi pra-Prekomerno plašen jn občutljiv, toda Sok’ 3e traJal> vse dokler me ni Jack spravil v letalo. med dvema tečajema Mica /e reši UMETNO JEZERO NE BO POPLAVILO SPOMENIKOV STAROEGIPTOVSKE KULTURE Trinajstletna francoska gimnazijka kaj grozi antičnim templjem ob Nilu ... Yvette Sauvage iz Toumusa tistega večera Vem, da sem premlada, da bi lahko pro- ni več slišala nadaljevanja radijskih po- sila za milost za te spomenike davnine, to- ročil. Z mislimi je ostala pri eni prvih ve- da kljub temu se zavedam, da gre za izred- sti: radijski napovedovalec je s svojim po- no pomembno vez med sedanjostjo in dalj- klicno neprizadetim glasom govoril o gra- no preteklostjo. Ravno zaradi teh templjev ditvi velikega jezu na Nilu, za katerim bo si lahko današnji otroci mislijo, da ni vsa nastalo veliko umetno jezero, ki bo sčaso- zgodovina le spretno izmišljena pravljica, ma zalilo tudi slovito Dolino kraljev. Pre- zaradi katere lahko dobijo dobre ali slabe lepe grobnice Abu Simbela, Nefretete in še rede. Ko ima človek dvanajst, trinajst let, toliko drugih nemih prič cvetoče kulture ne veruje več niti v škornje sedmih milj, in umetnosti starega Egipta bo izginilo pod niti v mizico pogrni se. Če se ne bodo mo- vodno gladino. gli jutri oprijeti trdnih dokazov, fe ne bo Dekletce se je skoraj razjokalo, saj je ničesar, da bi jim pokazali, jih prepričali, bil stari Egipt s svojimi spomeniki njen da so res nekdaj bili, bodo otroci menili svojevrstni konjiček. Razumela je nekje, tudi za Ramzesa II. in vse druge, da so le da sodobni svet potrebuje jezove in ume- junaki iz pravljice... tna jezera, napovedovalec je tudi povedal, Ne smemo pustiti, da bi zamrli bogovi - v/r r starega Egipta. Vem, da se bojujem proti # ^ 1 neizbežnemu. Toda kljub temu imam vsaj J Ijpiip nocoj občutek, da sem storila vse, kar je HhF bilo v mojih močeh fc**«**#t agC? Ut ,™>, -,5”^ a ? 1 Jutri bom med svojimi prijatelji in prija- »wwnt.«ni> j t '■ ’, ■ m i | teljicami pričela z nabiralno akcijo. S tem pl- , »—".v | • * *i ! smom vam bom poslala, kar sem nabrala. Ce f »J SagMA bi vsa dekletca po svetu lahko naredila isto, i mislim, da bi mogoče lahko iztrgali mračnim 1 nilskim vodam vsaj tempelj Abu Simbela...« ('v- . 1 j Ko !<■ brala to nenavadno pismo, se je znani ' O 1 francoski egiptologinji zdelo, da ga je ona pisa- . - a: \ \ la, ko ji je bilo trinajst let. Ravno tako je bila zaljubljena ln očarana z mogočnitni deli eglp-# Y čanske kulture. Pismo je dala prebrati svolim i*tnK jeK 4 kolegom in njegova nenavadna pot sc je pri- M a čela. SH9R’ Za egiptologe, ki so se te od prvih vest! o pZl- JgW r-xvelikem jezu na Nilu zaman trudili, da bi rešili Pili! 'I' , templje na Nilu, je bilo namreč pismo izredno pomembno, nokazovalo je namreč, da se za kV«----..templje in njihovo rešitev ne ogrevajo samo K3||sjr^ -muzejski molji-, ampak tudi množice ljudi in celo otrok, ki nimajo z njimi nobene neposred-lal ne zveze in ki so jih verjetno videli le na slikah i Jpali pa celo samo poslušali o njihovi lepoti. Pi- v smo je najprej romalo po palači UNESCO, po- tem pa so njegove kopije odšle v F.gipt, na se-||Mj■»...ver in Jug, vzhod in zahod. Liudie so govorili o njem, ko pa je iz ZAR prišel še odgovor, da se arabska država in nieni državljani verjetno . JJHpk : bolj kot kdorkoli na svetu zanimalo, da hi re- šili spomenike svoje preteklosti, le da se za 1, sedaj to zdi povsem nemogoče, zlasti še, ker bi «AoilflF!®6HS8* Egipt kaj težko odrinil večja denarna sredstva, se je vsa zadeva premaknila. YVETTE JE USPELA S SVOJIM PISMOM Za začetno vlogo je že poskrbela mlada Vvet- te. In ni se zmotila, ko je menila, da je verjetno na svetu še precej takih deklic in odraslih ljudi, zakaj v fondu za rešitev templjev v dolini Nila je sedaj že več milijonov dolarjev. — Drugo plat problema, tehnično izvedbo reševanja, pa so prispevali Italijani. Arheolog Petro Gazzola in profesorja Morandi in Colonnetti so prilili na zamisel in tudi izdelali natančen elaborat za reševanje. Z dinamitom naj bi razstrelili vrh granitnega griča, v katerega je izklesan tempelj Abu Simbela (enako bi naredili ...v ANGLIJI: Zaradi izmikanja dolžnosti so volčjaka Cezarja obsodili na štirinajst dni zapora. Na dan nastopa silužbe za vojaškega psa je namreč ušel iz kasarne in so ga šele Po daljšem iskanju našli v tovarni za pripravo pasje hrane. SKICA ITALIJANSKEGA NAČRTA, S KATERIM NAJ BI SLOVITE TEMPLJE OB NILU DVIGNILI ZA 60 METROV IN TAKO REŠILI PRED UMETNIM JEZEROM. tudi s templjem Nefretete). Tempelj bi potem »obvili« z ogromno cementno oblogo, nato pa bi ves ogromni skalnati blok, ki bo verjetno težak kakih tri sto tisoč ton, dvignili s posebnimi hidravličnimi dvigali 60 metrov više, torej nad gladino bodočega umetnega jezera. Projektanti zagotavljajo, da bi lahko do 1966 dokončali dela, če jim zagotovijo 60,000.000 dolarjev. V današnjem času tehnike tudi tak gigantski podvig ni nemogoč, zato vsi, s precejšnjim optimizmom gledajo nanj. Vlada ZAR je že obljubila, da bo prispevala sredstva in da bo reševalcem templjev kar se da olajšala delo, po sve*u na nadaljujejo z nabiralno akcijo. Mlada Yvette pa je že doživela svolo prvo veliko pustolovščino: kot gost UNESCO in ZAR ta p—živela n-Vai mesecev v Egimu in si lahko do dobra ogledala templje, ki jih Je s svojo otroško vnemo pomagala rešiti. Francoise Sagan si Je pokvarila želodec pri najnovejši shujševalni kuri, ki so jo sestavljali žabji kraki z jagodami. Zdravniki so se ob njenih želodčnih težavah zamišljeno spogledovali: pred leti si je mlada francoska pisateljica (zdaj ji je 26 let) privoščila dieto z vodko, kmalu potem pa še z whiskyjem. -Pon v Time- se imenuje modni ples, ki si ga je v Ameriki Izmislil lS-letni popevkar Chubby Checker in pri katerem morata plesalca posnemati umetnije, ki si jih včasih privoščijo kavboji na konjskih hrbtih. Kot prvi imenitni plesalki »Pony Tima« sta se baje izkazali princesa Margareta in Jacqueline Kennedy — vsaj ^ tako zatrjuje Chubby, ki ima očitno pre- - cej smisla za poslovno reklamo. Kavbojskega streljanja (za zdaj) ni pri novem plesu ...v NEW MEXICU: Fanta, ki sta tri dni zapored kradla malico svojemu sošolcu Garyju Brovonu, »ta imela smolo. Tretji dan jima je Gary namazal kruhke s terpentinom in firnežem. GRADOVI NAPRODAJ Poljska vlada se je odločila, da omogoči svojim državljanom, da lahko kupijo razne naseljene ali nenaseljene plemiške gradove, ki jih je na Poljskem, skoraj bi rekli, nešteto. Cene so zmerne, izbira pa naravnost presenetljivo bogata. Naprodaj so gradovi iz zgodnjega srednjega veka - večinoma v ruševinah - pa tja do tistih, ki so si jih poslednji petičneži omislili še pred slabim stoletjem. kaj vse sd nova arabska država obeta od izvedbe te velike zamisli: hrano in boljše življenje za milijone ljudi, toda kot nevaž-no stvar je pozabil povedati, da so Združeni arabski republiki gmotna sredstva predragocena v tem času njene graditve, da bi jih lahko žrtvovala za ohranitev spomenikov. Zato je bila jezna in užaljena: -Barbari!« in je pričela pisati pismo: »Nočem ... Ne dovolim .. .!« Kaj ni hotelo in dovolilo dekletce iz francoske gimnazije? Tudi madame Desro-ches-Noblecourt, sekretarka francoske egiptološke sekcije pri UNESCO v Parizu, se je verjetno vprašala, kaj pomeni ta patetični začetek, ko ji je čez nekaj dni prišlo v roke pismo s še ne povsem izpiljeno pisavo. Zlasti še, ko je iz ovitka padlo nekaj bankovcev po 500 in 1000 starih frankov. Radovedno je pričela brati: »Gimnazijka sem v Tournusu,« je pisalo dekle. »Pravkar sem po radiu slišala. Več sto milijonov ovac se pase po prostranih avstralskih pašnikih. Ko pride čas striženja, se začne veliki lov na ovce in sortiranje živali po vžganih znamenjih. Nekaj farmarjev si je nedavno omislilo metodo, ki jim omogoča, da na daljavo ugotavljajo, kje so njihove ovce. Vodnikom čred so obesili za vrat radijske oddajnike, ki pošiljajo signale v določenih časovnih presledkih. Sprejemnik, ki ga ima farmar doma, prestreza signale, po katerih farmar ugotovi smer in oddaljenost določene črede. te bo najdrzneiši. Nekatere -o šle celo tako daleč, da so večerno obleko - vsaj v zgornjem delu - približale izredno drznemu bikiniju. Sodniki so se jim maščevali: za miss so izvolili lekle z najskromnejšim dekoltejem. ...na NOVI ZELANDIJI: Francoska moštva rugbpja v prihodnje ne bodo več smela obiskovati novozelandskih šol, ker so fe prejšnja leta igralci zlobno pritoževali, da sploh niso razumeli otrok, ki so govorili francosko tako, kot jih na novozelandskih šolah učijo. SLIKO JE KUPIL ZA 3000 STARIH FRANKOV, SEDAJ PA MU PONUJAJO 350,000.000 vega podstrešja. Sele doma Jo Je pričel natančneje proučevati in vedno bolj je bil presenečen. Se vedno je sicer menil, da gre za kopijo, toda tško, ki je nastala skoraj istočasno kot original. Pa jo je še in še proučeval in končno prišel do senzacionalnega odkritja, da ne gre za nobeno kopijo, pač pa da je slika originalno delo Leonarda da Vinclja in da je celo nastala prej kot original, ki je razstavljen v pariškem Louvru. Toda kam sedaj z Mona Liso, ki Jo ima t.ouvre? Antikvar iz Nice sicer ne pobija njene originalnosti, toda opozarja na že znana dejstva. ki precej zgovorno pričajo, da to nikakor ni več tisto platno, ki ga Je naslikal Leonardo. Pot slavne slike od njenega nastanka pa do naših dni so sicer raziskovali z vso vestnostjo, toda kljub temu je ostalo še nekaj obdobij, za katera se ne ve, kaj se je tedaj dogajalo s to renesančno mojstrovino. Muzejski katalog priznava, da je to edino Leonardovo delo, ki Je retuširano, nekateri strokovnjaki pa celo menilo, da so šli pri številnih retušah tako daleč, da sliko komaj da lahko še pripišemo da Vinciju. Tudi Hacking Je tega mnenja. Tako opozarja na bitumenske sestavine v levem kotu slike. Take sestavine pa so pričeli uporabljati v slikarstvu šele v začetku 19. stoletja. Gladina vode v desnem kotu ni horizontalna, to pa Je napaka v perspektivi, kakršne si Leonardo ne bi nikdar dovolil, za pokrajino v desnem kotu pa si komaj še kdo upa trditi, da Jo je naslikal da Vinci. Pol-g tega pa razni opisi slike iz prejšnjih stoletij govorijo o stvareh, katerih danes na sliki ni - Da bi natančno ugotovil, kako je z novo odkrito Mona Liso, je antikvar poslal sliko na ogled številnim najbolj priznanim strokovnjakom za dela renesanse in posebno za dela Leonarda da Vincija. Večina se jih strinja, da je delo res nastalo tam nekje okoli leta 1490, torej v času, ko je Leonardo ustvarjal, nekateri pa so tudi pribili, da Je to sliko, ki Je za devet centimetrov višja od tiste v Louvru, toda nekoliko ožja, res ustvaril Leonardo. Da bi povsem razčistil stvar - kolikor Je to pač možno - je Hacking predlagal Louvru, da bi razstavili obe sliki drugo poleg druge. Toda uprava pariškega muzeja je predlog odločno zavrnila. Čeprav spor o pravi ali lažni Lconardovi sliki še nikakor ni končan, so se pri antlkvarju v Nici že prijavili prvi kupci. Onassls je takoj ponudil 50 milijonov starih frankov, nedavno pa sta prišla iz ZDA dva odvetnika in v imenu neznanega kupca ponudila 350 milijonov starih frankov. Toda Hacking Je odklonil prodajo. -Precej je ljudi na svetu, ki imajo po 350 milijonov,- je rekel, »toda samo Jaz imam Glocon-do. In imel jo bom!« Ameriški gimnazijski profesorji so zaskrbljeni zaradi vedno novih izumov v zvezi s sleparijo pri izpitih. Nedavno so prijeli študenta z aparatom za naglušne, povezanim s tranzistorskim sprejemnikom pod suknjičem Od daleč vidni slušni pripomoček je »naglušni- študent nosil že dlje časa, da bi tako pregnal sleherni dvom in sum. Med izpitnimi nalogami so mu prijatelji po radiu sporočali pravilne rezultate. Spet drugi študentje so nosili posebna očala, skozi katera so videli brati besedila in formule, pisane s sicer nevidnim črnilom. Mafija obračunava seboj i V ŠTIRIH DNEH SO USTRELILI DVA »ŠEFA« SICILSKE MAFIJE tej doslej še ni uspelo odkriti podrobnosti umora, kaj šele morilca, tadft niso se veliko zmotili, ko so pribili, da ta smrt gotovo pomenj novo vojno med posameznimi mafijskimi vodji in tolpami na Siciliji. Zakaj že štiri dni kasneje je 17 strelov iz brzostrelke zaključilo življenje 35-letnega Giuseppeja Riccobona, vodje tolpe Iz Pa-ratanne-Mondello, prav tako enega najhujših gangsterjev na Siciliji, k,; je tydi imel, čeprav je bil razmeroma mlad, za seboj celo vrsto zločinov. Riccobona je — seveda spet neznani — zločinec al.j maščevalec ustrelil okrog osme ure zjutraj, ko se je peljal s svojo vespo. Policijo je pri preiskavi spet sprejel molk, toda kljub temu ima več sledi, ki pričajo, da tud; pri tem umoru Sre za neko vrenje med voditelji mafije. Italijanski časopis; so ob teh dveh umorih zapisali, da je videti, kot da sd sicilska policija nič kaj preveč ne prizadeva, da bi ustavila verigo obračunov, če se bodo le-ti ihbrebiti še nadaljevali. Med razpravo o prometnih problemih Je dejal poslanec v britanski Spodnji zbornici: »Na glavnih prometnih zvezah bi ne bilo zastojev, če bi sc ljudje vozili po njih četrt ure kasneje,« Gangsterji imajo svojevrsten smisel za humor. Ko so pred dvajsetimi leti Al Ca-ponejevj ljudje »odpravili-« nekega »nezaželenega« gangsterja, je Al Capone prisostvoval pogrebu s čmdm transparentom, na katerega je dal napisati: »Danes zemlja joka, toda nebo je veselo, zakaj vrača se mu njegov angel« Pred dnevi pa je v časopisih na Siciliji izšla osmrtnica, da so »neznani zločinci s streli iz pištole iztrgali iz srede njegovih najdražjih Filippa Rio-lo. najbolj plemenitega med plemenitimi«. No. ta najbolj plemeniti med plemenitimi se je prvič znašel zaradi kraje pred sodiščem 1918, ko mu je bilo komaj deset let. Leta 1926 se je že moral zagovarjati zaradi sodelovanja pri uboju, leta 1929 pa že za dvojni umor. Od tedaj je večino svojega časa preživljal v zaporih in pred. sodišči, saj se je moral zagovarjati še za dva uboji, grabežni umor. izsiljevanje, rope itn. Vsa ta izredna »delavnost« je seveda Rioli omogočila precej hiter vzpon med vrhove mafije, tako da je bil pred svojo smrtjo že eden tovrstnih najpomembnejših mož na Siciliji. Razen zločinov, za katere se je že moral zagovarjati pred so.diščem, so na policiji prepričani, da je bil neposredni organizator ali pa vsaj »idejni vodja« številnih mafijinih zločinov, pa čeprav ni nobenih trdnih dokazov za take domneve. Riolo sicer ni imel kake svoje posebne tolpe, toda kljub temu je bil njegov vpliv na sicilijansko podzemlje velik in menda je zgolj temu vplivu pripisati, da med raznimi tolpami v zadnjem času nj bilo večjih spopadov. Ob tradicionalnem sicilijanskem molku pri odnosih s policijo le- Ko je tokijski mestni svttnlk Takuo , ■— „ - Suzuki slišal, da zna neka petletna de- I | [ klica sama vključiti televizijski sprejem- J / j LIZ— nik ln naravnati gumbe za program, Je ■ Ijl 11 poklical poročevalca ln mu pokazal, da Ml II [j I £ zna vse to tudi njegov maček. Zares Je II v 1'V prišla žival ob določenem času domov, r*— vključila sprejemnik ln zavrtela gumbe, J če ji določen program ni bil všeč. Po zaključku oddaje Je maček Izključil spre- Jemnik in se odpravil miši lovit. (Vsaj tako Je pisal neki ameriški list.) JE RES LOUVRSKA -MONA LISA- EDINA? -Slaba kopija...« je neprizadeto’'skomizgni! prodajalec starin iz Grassa. Znani antikvar iz Nice Hacking se niti ni upal ugovarjati, toda že na prvi pogled je ocenil, da mora biti slika Mona Lise, ki jo je vso zaprašeno držal v rokah, precej stara in jo Je potem Iz gole radovednosti za 300(1 Starih frankov rešil iz starinarje- V danskem listu »Venyssel Ttdende« Je bil takle oglas: »Dekle z dežele išče zaposlitve v urejenem mestnem gospodinjstvu. Izvrstna molznica, mlekarica in izdelovalka sira.« Michael Faulkner, 17-letni trgovski vajenec iz Miinchena, se Je zagovarjal pred mladinskim sodiščem zaradi 55 vlomov v cerkve. Med obravnavo Je povedal, da mu je »pod zaščito vsemogočnega in ob božji pomoči- uspelo vsaj 90 takih dejanj. Pobožni fant J« še pojasnil, da je pred vsako vlomno tatvino molil: »Moj bog, ne dovoli, da bi me zalotili ali da bi ml prišli srebrnine, ki so se zgodile v poslednjih dvanajstih mesecih, so ugotovili toliko podobnosti med njimi, da so prepričani, da so vse delo istega vlomilca. Vlomilec se zanima izključno za srebro in pogosto pušča v stanovanjih, v katera vlamlja, nedotaknjene številne druge, pogosto celo dragocenejše predmete. Vendar kaže, da kaj dobro pozna svoj posel, saj Je samo v zadnjem letu nakradel srebrnine za kakih 120 milijonov v našem denarju. Pri ukradeni srebrnini gre večinoma za antične ali srednjeveške Izdelke izredne umetniške ln zato tudi denarne vrednosti. Ker domnevajo, da tat svoj plen verjetno »Izvaža- v Ameriko ali Evropo, ln potem, ko so brezuspešno preiskali vse prodajalce srebrnine, antlkvarje in prekupčevalce z umetninami na Otoku, Je Scotland Yard sedaj osredotočil svoja poizvedovanja na ljudi, ki pogosteje zapuščajo Anglijo. Za Identifikacijo kriminalca imajo doslej le en podatek. Pri -uspešnem- obisku neke vile v Buckinghamshlru je namreč v vrtu ostal odtis njegovega čevlja. Svoj zadnji podvig Je umetniško izobraženi kriminalec Izvedel pred dnevi: iz vile gospe J. D. Kerr v Wor- plesdonu je izmaknil srebrnine za poltretji mi- lijon dinarjev. Kaže, da angleška policija ni preveč optimistična ln da ne upa preveč, da bo tako hitro ujela Izkušenega vlomilca, saj je nasvetovala lastnikom pomembnejših zbirk srebrnine, ki Imajo okna svojih stanovanj ali vil v pritličju ln brez rešetk, naj skrbneje pazijo nanje ali pa naj Jih Izročijo v varstvo bankam. Vlomilec namreč -obiskuje« samo pritlična stanovanja. Spet so na vseh angleških letališčih in v večini važnejših pristanišč podvojili straže. Policijski agenti so se namreč odločili, da jim tokrat njihova ovčica ne bo kar tako ušla na kontinent. Gre namreč za izredno spretnega vlomilca, kateremu policija kljub dveletnemu zasledovanju doslej ni mogla odkriti niti Imena niti opisa. Vedo le, da mora biti pravi strokovnjak za razne umetniške izdelke Iz srebra, saj ga izključno samo to zanima pri njegovih vlomih. Potem ko so primerjali skoraj tri ducate tatvin Nemški rasisti bi skoraj povsem pokvarili slovesnosti ob otvoritvi letošnjega Wagnerjevega festivala v Bayreuthu. Direktor festivala VVie-land VVagner, nečak velikega nemškega glasbenika, Je namreč dobil več kot dve sto pisem, v katerih nemški rasni nestrpneži grozijo z neredi med festivalom, če ne umakne svoje odločitve, da bo v eni Izmed oper »najbolj nemškega glasbenika- pela črna sopranistka Grace Bumbry. Direktor Je ostal trden, ker pa Je večina občinstva z navdušenjem pozdravila odličen mas top črne pervke, se tudi rasisti niso upali biti preveč glasni. »V imenu personala, hvala!« To je že tradicionalni stavek, s katerim se croupier zahvali klientu za vsako napitnino, te je le-ta še tako majhna Toda pred dnevi je crou-pieru pri eni izmed miz za ruleto v igralnici v Monte Carlu glas kar zadrhtel, ko je izgovoril ta stavek. Zakaj napitnina je bila tokrat kar 10 milijonov frankov (starih). Radodarni igralec je bil Joseph Saphl, ki je v desetih večerih igranja zaslužil kar 500 milijonov starih frankov in si tako priboril naslov najuspešnejšega igralca te sezone. Vendar delničarje igralnice niti ne boli glava zaradi tega izrednega dobička 47-letnega Libanonca, ki sedaj živi v ZbA, saj je večino denarja pobral filmskemu producentu Jacku Wernerju, tako da je Igralnica dobila še procente. bnvliiirijii je itespruv Menda bo kar drialo, da so v Združenih državah Amerike spravile davčne oblasti za reSet-ke več na|hujših gangsterjev kot vse lokalne In federalne policijske In varnostne organizacije. Zaradi utaje davčnih obveznosti so svoj čas - po dolgoletnih brezuspešnih poskusih, da bi mu dokazali kateregakoli od njegovih neštetih grehov - končno spravili v ječo verjetno najhujšega vodjo organiziranega kriminala vseh časov Al Caponeja pa tudi mnoge druge gangsterje pred in po tem »srečnem dnevu v New Yorku« pred petimi leti. Sedaj pa je podobno končal svojo zločinsko kariero eden najnevarnejših Al Capone-jevih naslednikov gangsterski vodja Mickey Cohen. F. B. I. si je že skoraj dve desetletji zaman prizadevala, da bi mu dokazala kaj kaznivega po ameriških zakonih, pa se je spretni gangster s pomočjo odličnih odvetnikov pod- Nizozemska princesa Beatrlx se hoče - prot volji svojih staršev seveda - poročiti s študentom brez plemiškega naslova Bobom Stecnsma. Devetnajstletna rjavolaska Raffaela Cu-ccurullo je uspešno opravita sprejemne Izpite na Italijanskem navtlčno-tehnič-nem Inštitutu ln s tem praktično opravila pol poti do svojega cilja: dekle hoče namreč postati kapitan dolge plovbe. Prekaljeni morski volkovi niso nič kaj preveč navdušeni nad tem, saj Je dekle v Italiji že četrto, ki se Je odločilo za ta poklic. mirni Švici Sedemlnscdemdesetletnl Anglež Bill ... -žžm&t‘"v Duffell |o zahteval od sodišča, da razveže I 1?^. njegov zakon z enainsedemdesetletno Florence Smith. Očital ji je, da mu Je bila 18. avgusta 1908 nezvesta, in sicer z nekim Haroldom Comdenom. Presenečenemu sodniku, ki se Je čudil, zakaj šele sedaj zahteva ločitev. Je po-jnsnll, da Je šele sedaj odkril pismo, ki mu Je »odprlo oči«, potem pa Je še priznal, da bi se sedaj rad poročil z osemlnšestdesetletno Nelllc Stone. Angleški časopisi poročajo, da mu Je oboje uspelo. Umor zdriškega odvetnika Paula Staufferja Je spet postavil na dnevni red vprašanje delovanja najrazličnejših vohunskih, tihotapskih, zločinskih in drugih nič kaj preveč Javnih In poštenih organizacij, ki so si za svoj glavni stan Izbrale nevtralno Švico. Za 55-letncga odvetnika, ki so ga ustrelili ob štirih zjutraj, ko se Je vračal domov, domnevajo, da je postal žrtev maščevanja neke tolpe, ki naj bi se ukvarjala predvsem s tihotapstvom orožja. Menijo, da Je plačal z življenjem, ker po mnenju te tolpe ni »ravnal pošteno«. Ali Je bil tudi odvetnik član te tolpe ali pa Je bil samo posrednik, policiji še ni uspelo ugotoviti, toda vsekakor njegov precej sunkovit dvig med vrste pomembnejših zOrlških poslovnih mož, kakor tudi nenehno dvigajoči se račun v banki kažeta, ta )e odvetnik dodobra posegel v donosne, zato pa toliko manj legalne posle tihotapljenja orožja v razne dežele. Verjetno Je te posle hotel napraviti le donosnejše pa se je usedel na dva stolčka. Tihotapska tolpa, ki st Je lastila pravico prednosti pred odvetnikom, pa ga je po nepisanih tihotapskih zakonih kaznovala s smrtjo. Rekonstruirali so zločin do vseh potankosti. Kot običajno |e odvetnik tisti večer igral karte s nekim prijateljem v kavarni, potem pa se le ob pot enih poslovil. Zjutraj ob štirih pa so zaslišali nred njegovo hišo strele. Kje Je bil tiste trt ure? Domnevajo, da je obiskal kako svojih prijateljic ali pa je imel sestanek s svojimi »poslovnimi prijatelji«. Policija se trudi, la hi sedaj odkrila Indentlteto nekega človeka z azijskim- črtami obraza, katerega sliko so našli v odvetnikovi listnici. Ce ne bi bilo poslovične molčečnosti švicarskih bank, bi imela policija pri preiskavi zločina verjetno precej lažje delo, saj bi lahko z nadzorovanjem vlog, s pomočjo katerih se je Stauffer v petih letih spremenil Iz skromnega uslužbenca neke zavoravalnlce v premožnega poslovnega moža, odkrili precej podrobnosti o njegovi tihotapski dejavnosti. Toda kdo bi silil v banke, saj so ena najpomembnejših gospodarskih delavnosti te nemirne mirne države. Maurice Chevalier: »Moški je mlad, dokler ima živo mamo -Prospekt avstrijskega letovišča: »Naše letovišče je kot ustvar jeno za tiste, ki uživajo v samoti. Z vseh strani sveta prihajajo k nam gosti, ki bi hoteli biti sami.* Stanislav Jerzy, poljski satirik: »Misli nekaterih ljudi »o takt plitke, da jim pogosto ne pridejo niti do glave.* Mae VVest, hollywoodska zvezdnica: »Nisem se nikdar poročila ker se mi je zdelo škoda denarja za ločitve.* Paul Morando: »V*e življenje sem tako rad potoval, da ne bi imel nič proti, če bi iz moje kože. p o smrti seveda, napravili kovček.* Henri de Montherlant; »2enske bi bile najbolj čudovita oitje na svetu, če jim ne bi takrat, ko jim pademo v objem, padli tudi v roke.* Jurij Gagarin: »Kozmonavt gor ali dol, Še vedno sem smrtnik.* Paul Getty, najbogatejši človek sveta: »Nikakor se ne morem znebiti občutka, da mi lahko vsak hip zmanjka denarja.« POLICIJA ŠČITI NEZVESTE M02E Lousl Stanlslas Moreau, pariški mestni svetnik, je uradno protestiral pri prefekturi. Kvestorju namreč očita, da policisti |z službe »poizvedb v korist družine« varujejo v škodo zapuščenih žena In otrok nezveste može. Svetnik je v svoji pritožbi navedel več primerov, ki kažejo, da policija res ni mogla (ali hotela) najti v Parizu več mož, ki so zapustili svoje družine brez denarja In se preselili drugam. Svetnik trdi, da policija ve za večino naslovov teh ubežnikov, da pa jih noče posredovati njihovim družinam. Zanimivo je, da policija posredno priznava, da res noče dati naslova, toda brani se, da Je bolje tako, kot da bi prišlo do maščevanja jeznih ali ljubosumnih žena policiji končno uspelo natakniti Cohenu lisice na roke, bo verjetno preteklo precej let (vsaj pet, toliko ga lahko brez posebnih težav obsodijo zaradi utaje davkov), preden bo spet priSel na prostost in se oprijel svojih umazanih poslov. zemlja vedno izmazal. Zlasti Se, ker so večino umazanih poslov (prekupčevanje z mamili, izsiljevanje, trgovino z belim blagom, skrivne igralnice in športne stc-va ter podobno) opravljale njegove »desne« in »leve« r«ke. Sedaj, ko ie Z mračno radovednostjo je opazoval množico, ki se je gnetla spodaj na cesti. Postajala je morje razburjenih obrazov, ki so napeto strmeli vanj. Ljudje so drli na cesto pod njegovim oknom in jo zatrpali. Tisti, ki so prišli pozneje, so se rinili naprej kot nadležen mrčes in zdelo se je, da jih množica privlači kot magnetno polje. Promet je bil skoraj popolnoma omrtvičen. Vozniki avtomobilov so besno trobili in še povečali zmedo. Iz šestindvajsetega nadstropja je bilo vse skupaj videti precej pomilovanja vredno, skrivnostno in tudi neverjetno. Ropot je sicer že oslabel, preden je prišel do njega, vendar se ni mogel motiti o razburjenosti, ki jo je povzročil. Na oknu so se menjavali preplašeni obrazi, ki so ga opazovali, nekateri tudi pregovarjali. Ni se zmenil za njihova odprta usta. Najprej se je pojavil neki lovec. Karajoče ga je ogledoval in grbančil čelo. Zatem se je prikazal uslužbenec pri dvigalu. S suhim in raskavim glasom ga je vprašal, zakaj se namerava ubiti. "•In kaj mislite vi, zakaj se bom ubil?« ga je hladno zavrnil. »Boste skočili?« ga je vprašal vznemirjen mož, ki je delal pri dvigalu. »Odidite!« mu je ukazal mož, ki je stal na napušču. Nato je pogledal na cesto. Takrat se promet še ni zataknil. Niso ga še opazili. »Po tem skoku ne boste več hodili s svojimi nogami« je zamrmral mož in izginil. Malo pozneje je prišel na vrsto pomočnik direktorja. Zavese so plahutale okoli njegovega imenitnega in gladko obritega obraza. »Prosim, da mi oprostite,« je začel pomočnik direktorja. Mož mu je pomignil, naj odide. »Pripravljate se, da boste storili nekaj zelo nespametnega,« je rekel pomočnik direktorja in se udobno namestil v tistem, o čemer je bil prepričan, da je vse ovire premagujoča logika. Nazadnje se je pojavi] direktor. Imel je masten in zaripel obraz. Najprej je pogledal na cesto, nato pa je od nog do glave s pogledom premeril moža na napušču. Na njem so se direktorjeve oči pomudile več časa. »Kaj počenjate tam zunaj?« je vprašal direktor. »Skočil bom.« »Kdo ste? Kako vam je ime?« »Carl Adams. Nič pa vas ne briga, zakaj bom skočil.« »Premislite, kaj delate, dragi moj,« je rekel direktor. Dvojna brada mu je močno migala, ko je govoril, in v obraz je bil zmeraj bolj zaripel. ker se je sklanja] skozi okno. »Premislil sem. Zdaj pa odidite in me pustite pri miru.« Napušč je bil širok komaj petinštirideset centimetrov. Sonce se je upiralo vanj, ko se je s hrbtom pritiskal k zidu. Stal je med dvema oknoma in z nobenega ga niso mogli doseči. Suknjič je pustil v sobi. Srajco si je odpel in je bil videti kot obsojenec, ki čaka na usmrtitev. Na oknu so se še vedno menjavale glave Ogovarjali so ga zelo prijazno in so mu rekli Mr. Adams. Nekateri so govorili zelo popustljivo, kot da bi bili prepričani, da imajo opraviti s paranoikom. Sledili so si zdravnik, hotelski nameščenci, duhovnik in drugi. »Zakaj se ne bi vrnilj v sobo. da bi se o tem pogovorila?« je blago predlagal duhovnik. »Ni več kaj reči,« je odvrnil Adams. »Želite, da pridem k vam in vam pomagam, da se vrnete?« »Če boste vi ali kdo drug prišli ven.« ie suho odvrnil Adams, »vam prisegam, da bom takoi skočil.« »Nam ne bi mogli povedati, kaj vas muči?« »Ne.« m »In kako naj vam pomagamo?« »Ne morete. Odidite.« Za hip se ni nihče prikazal na oknu. Zatem se je pojavil policaj, ki ga je nekaj časa za spoznanje posmehljivo otazoval. »Pozdravljen, stari,« je rekel policaj. Adams si ga je ogledoval in proučeval njegov obraz. »Kaj ‘hočete?« ga je nazadnje vprašal. »Poklicali so me s ceste. Reki; so mi, da je tu nekdo, ki bo skočil. Pa menda ne mislite resno?« »Pač.« »Čemu?« »To imam že v naravi, da počnem veličastne stvari.« »No, da. imate smise] za šalo« je rekel policaj. Potisnil si je čepico na tilnik in se usedel na okensko polico. »To mi je všeč. Boste cigareto?« »Ne,« je odvrnil Adams. Policaj je odprl zavojček cigaret m si prižgal eno. Močno je vdihnil, nato pa pihnil proti soncu. Veter je zvrtinčil dim. »Res lep dan, veste.« »Lep dan za smrt« je menil Adams in ga gledal. »Bolni ste, stari. Imate družino?« »Ne. Vi?« »Ženo.« »No, jaz pa nimam nikogar.« »Škoda.« »Da,« se je strinjal Adarif^Pi-aV^pfaV še ni minilo veliko časa, kar sem imel družino, je pomislil. Še včeraj... Zjutraj je šel na delo in Karen mu je pri vratih rekla na svidenje, ne da bi ga poljubila, kar je postalo že navada. Njun zakon je bil že precej časa zveza brez poljubov, vendar je bila Karen kljub temu njegova žena. Rad je imel samo njo in za vedno jo je imel rad. Nikoli ne bi pristal na ločitev in čeprav mu je rekla, da ga bo zapustila, ni popustil. Zvečer ob šestih se je vrnil domov, pa ni imel več žene. nj imel več ljubezni, ničesar več. le še prazno stekleničko, v kateri Poleti moram pogosteje prati perilo, pa mi ni težko, ker je dosti sonca in PLAVEGA RADIOMA. S^\ mpion je bilo uspavalno sredstvo, le še poslovilno besedo in puščobno stanovanje... in Karenino telo, ki je ležalo na postelji. Sporočilo je pustila na njegovi blazini. Napisala ga je 6krbno in premišljeno, da bi mu res vse pojasnila. Steve ji je rekel, da ne more z njo. Steve jo je prevaral, To je povedala tako odkrito, tako surovo in tako kruto kot zmeraj. O Stevu mu je vedno govorila tako in razumel jo je kot nekoč. Nekega dne ju je celo videl skupaj v baru. Karen mu ni nikoli ničesar prikrivala. Povedala mu je, kaj je nastalo iz njunega zakona, in odkrito mu je govorila o Stevu. • T*®te®a večera je vse do polnoči blodil po ulicah, nato se je vrnil domov in zaspal. Ko se je zjutraj prebudil, je natanko vedel, kaj bo storil. Začel se je pripravljati, da bo uresničil svoj načrt. Peš je odšel v to mestno četrt, se prijavil v hotelu in zahteval podstrešno sobo. , .je’ 130 P°tem vse minilo kot nekaj najbolj naravnega na tem svetu. Cesta je bila črna od ljudi, ki so z od-prtimi usti radovedno strmeli vanj. Policija jih je prisilila, da so se umaknili in na-P1,08*01, nJim, če bi se po naključju odločil in skočil. Videl je gasilce, ki so razgrnili platno, vedel pa je, da nobena reč ne bi mogla zadržati človeka, ki bi skoči] iz šestindvajsetega nadstropja. Tisti, ki so mu hoteli pomagati, niso imeli s čim. Gasilske lestve ga niso dosegle. Tudi od zgoraj mu niso mogli pomagati. Oviral jih je napušč tik nad njim. »Kar počnete, je brez koristi in nesmiselno,* mu je rekel mož, ki se je pravkar sklonil skozi okno. »Tako se zdi vam,- je odvrnil Adams. »Poslušajte, jaz sem zdravnik,« je še naprej silil mož, »lahko bj vam pomagal.« »Da bi me zaprli v norišnico?« »Ne, Mr. Adams, to vam obljubim.« »Zdaj je že prepozno.« »Prepozno bo. ko boste skočili. Zdaj ra je še čas.« »Bolje bj bilo,^ ko bi se ukvarjali s tistimi, ki potrebujejo Vašo pomoč. Z menoj se vam ni treba ukvarjati.« Zdravnik je izginil. Adams je s preiskujočim pogledom opazoval množico, ki se je gnetla globoko pod njim. Čutil je, da je že na robu te družbe, kajti bližina smrti je ustvarila nepremostljiv prepad med njim in drugimi ljudmi. Zdaj je bil drugačen kot oni, sam in zapuščen. Vsi ti ljudje globoko pod njim so vztrajno čakali. Prav, je pomislil, za svoj denar bodo že dobili. In tudi tisti, kj so bili v sohi; slišal jih je, kako so razpravljali, pripravljali zarote, delali načrte, kako ga bodo spravili z napušča, verjetno telefonirali strokovnjakom za preprečevanje samomorov. Pogledal je na okno. Opazil je obraz, ki je strmel vanj. Bil je spet duhovnik, mož z okroglim, odkritim in resnično razžaloščenim obrazom. »Lahko kaj storimo za vas?« je vprašal duhovnik. »Ne« je odvrnil. »Bi zdaj prišli v sobo?« »Izgubljate čas. oče« »Ne. ne izgubljam časa.« »Pač. Ne nameravam se vrniti v sobo« »Naj vas pustimo, da boste razmislili?« »Kakor hočete.« Duhovnikova glava je izginila. Spet je bil sam. Opazoval je množico; to pot se mu je svetlikalo v očeh nekaj vedrega. Višina ga ni več motila kot takrat, ko je stooil na naDušč. Čutil se je blizu visokim zgradbam, ki so se vzpenjale okoli njega. Spraševal se je. kako ga bodo skušali spraviti z nariušča. Vrvi. lestve, žice. viseči stoli. Vedel je. da se mu bodo približevali zelo previdno. ker niso imeli pojma o tem. kai mu blodi po glavi. Policaj se je spet pojavil. Adams je to vedel Pokazal mu je več naklonjenosti kot drugim, torei ie bilo naravno, da bo snet prišel. »Veste. Adams* je brezbrižno rekel policai m se usedel na okensko polico, »pravzaprav mi delate uslugo« »Kako?« »No, moral bi biti na križišču in usmerjati promet. Zaradi vas pa sem prišel na ta mirni kraj.« »Da?« »Seveda.« »In zakaj naj bi bili tu? Saj se je zataknil ves promet.« Policaj se je začel smejati. »Prav imate,« je rekel. »Ljudje tam doli.« je pokazal z roko na množico, »čakajo, kdaj boste skočili. Že zdaj se zabavajo.« »Zabavajo se?« je ponovil Adams in ga pogledal. »Seveda. Sklenili so, da boste skočili in zdaj vas hočejo videti. Jih boste razočarali?« Adams je pogledal v globino in opazoval množico. »Od tu jih ne morete slišati,« je nadaljeval policaj. »Tulijo, naj skočite.« »Res?« »Ja. Mislijo, da ste jim to dolžni, ker so čakali vse popoldne.« »Kot čreda sestradanih volkov,« je rekel Adams. »Natanko tako. Zakaj naj bi žrtvovali življenje samo zato, da bi jih oblila kurja polt?« Policaj je pazljivo ogledoval Adamsov obraz in zazdelo se mu je. da je opazil sled obotavljanja. »No, vrnite se,« mu je rekel vedro in prijazno, »ljudi pa pošljite k vragu.« »Mogoče imate prav,« je rekel Adams. »Seveda.« Adams se je odmaknil od zidu, nato pa se je takoj spet naslonil, kot da bi se mu zvrtelo v glavi. »Kaj je?« je vprašal policaj. »Verjetno se mi vrti. Bi mi lahko dali roko?« Policaj je pogledal na drugo strah ceste. Na strehi so stali reporterji z aparati v rokah. Senzacija v jutrišnjih časopisih! »Rad,« je rekel policaj. »Počakajte me.« Množica se je vznemirila in prestrašila, ko je policaj stopil na napušč. Do moža v beli in razpeti srajci je bilo le še nekaj korakov. Ljudje so opazovali policaja, kako se mu je previdno bližal z iztegnjeno roko. »Vedel sem, da boste nazadnje le prišli,« je rekel policaju. »Zato sem tudi izbral ta kraj.« »Kaj?« je rekel agent, ki je lovil ravnotežje na ozkem napušču. »Nisem Adams. Steve. Karen je bila moja žena. Ali veste, da se je sinoči...« Policajev obraz je zalila groza, ko se je skušal umakniti, mož pa je trdno držal njegovo roko. Nato je začutil močan sunek in začel se je obračati v zraku. Počasi je padal proti množici, ki je postajala zmeraj večja in je tulila od groze. Zadnji občutek je bila roka* ki je kot klešče stiskala njegovo. ZA TEGA odličnega človeka so bile v vsakem pogledu značilne te okoliščine, v katerih se je rodil: kot drugi izmed dvojčkov je prišel na svet, čeprav ga je narava določila kot prvega! In čeprav bi, če bi prvi zagledal luč sveta, Imel pravico, da podeduje veliko posestvo na deželi. GOSPE MAMI in hišnemu zdravniku je ta sprememba sporeda v dvanajsti uri povzročila veliko preglavic. Imela sta to za nesrečno naključje. Toda kdor Je poznal dobrega Alojzija, mu Je to bilo bolj razumljivo. Dobričina Alojzij Je bratu Robertu enostavno prepustil prednost, katerega nadarjenost za bogatega agrarca je priznal brez zavisti in ob pravem času. IN TEMU bratu Je bil požrtvovalno in zvesto vdian vse svoje življenje. Iz hvaležnosti: ker je Robert nastopil pot v svet skupno z dobrim Alojzijem kot dvojček. Kot posameznik, tako rekoč kot »ček«, se bojazljivi mladenič nikoli ne bi upal zagledati luč sveta. In tako Je videl v svojem bratu človeka, ki se mu je monal zahvaliti, da živi. SICER PA Robert — to Je treba že tukaj naglasiti - često ni ravno lepo ravnal z bratom. STVAR SE Je začela že na prsih Libuše, močne Čehinje, ki je dojila dvojčka. LJUBILA je red in mir in Je zato dodelila Alojziju levo, — a Robertu kot prvorojenčku častno desno stran svojih ogromnih prsi. Oba bi dobila dovolj, toda mnogokrat, ko Je Llbuša spala in ko je Robert že popil svojo polovico, Je splezal na drugo stran ter si prisvojil tisto, kar Je pripadalo malemu Alojziju. Ta pa Je to trpel molčeč, da ne bi zbudil dobre Libuše In da ne bi izdal svojega bifeta, ki se Je tako močno zredil ter bil rožnat kot sesni prašiček, medtem ko Je Alojzij že v prvih dneh svojega življenja imel skrbi zaradi prehrane. T A KO mu je šlo tudi v šoli. Njegov brat in njegovi sošolci so mu kradli malico, svinčnike in peresnike, nagovarjali so gia, da jim je kradel tuja Jabolka in repo, todla sam od tega ni dobil ničesar razen brc, če so Jih pri kraji zalotili. TUDI DOMA ga niso imeli radi, njegova mama, ki Je nekako ljubila kremenite in energične ljudi, je sumila, ali Je okretni oče veselega Roberta tudi oče Alojzija. Menila Je, da Je oče Alojzija ali njen mož ali pa okrožni arhlvni svetnik Schmitt. SAMO NEKDO je Alojzija razumel in ga ljubil: teta Monl, ki je bila sama tako dobra, da ie v svoji zgodnji mladosti nikomur ni mogla ničesar odbiti, zaradi česar je v rodbini niso priznali za svojo. Njeno srčno dobroto so uvideli šele, ko ji Je bogat star samec, s katerim se Je pobllže spoznala, zapustil svoje premoženje, nakar so Jo v rodbini milostno spet sprejeli medse. TETA MONI je v Alojziju cenila sorodni temperament ter ga postavila za svojega glavnega dediča. Ko Je Robert to zvedel, je Alojziju očital protekcijo. Tedaj Je Alojzij velikodušno sklenil, da bo storil vse, da bi ga teta osovražlla. S krvavečim srcem in z majhnimi kamenčki Je razbil velike steklene kozarce, v katerih Je teta Monl izpostavila soncu svoj priljubljeni orehov liker, s trpkimi solzami in s škarjami za papir je najljubšemu mačku dobre tete odrezal rep. Vest ga Je pekla, ko Je v kropilnico za blagoslovljeno vodo, ki se je je teta tako često posluževala, vlil črnilo; z raztrgano dušo Je v njeno spalnico vrgel žabico-pr-skalico ter skrivaj dal v njen umivalnik prah za pr-skanje. Ko Je ob neki domači čajanki z domačo haljo pripel k namiznemu prtu in Jo nato zbodel z iglo, da je kar skočila, Je zagrozita, da ga bo razdedinila. Pa ko Je drugi večer skrivaj od zunaj zaklenil njeno spalnico, da si Je gospod kaplan, ki bi moral biti ob desetih v župnišču, pri skoku skozi okno izpahnil nogo, Je teta Monl res razdedinite Alojzija. On pa je tri-umiiral. TODA NJEGOVO RAVNANJE ni prav nič koristilo ljubljenemu bratu! Teta Moni si Jo kupila lepega operetnega tenorja, ki Je bil 37 let mlajši od nje, ter Je v visoki starosti še postala mlada žena. PRI ALOJZIJU pa se je poklazalo, da se dobrota včasih vendarle Izplača. Njegov stric Theobald, star hudoben samec, ki nikoli ni mogel trpeti tete Monl, se Je tako veselil tistih dobronamernih nesramnosti, da se Je v svoji oporoki spomnil Alojzija. Ker pa Je stric Theobald kmalu nato nia povratku s svečanosti obletnice bitke pri Sedanu padel v potoček In utonil, je Alojzij, ki Je medtem zrasel v lepega mladeniča, lahko v polni meri užival življenje. Kupil si Je jahalnega konja, avtomobil, imel svoj lovski revir in idealno prijateljico Mary, Igralko iz Malega gledališča. TODA ALOJZIJ Je vse to zvesto delil s svojimi prijatelji, celo svojo prijateljico Mary. Kdor si je njo Izposodil od njega, Je moral najprej obljubiti s častno besedo, da Jo bo vrnil z nepokvarjeno dušo. Z VSEMI LJUDMI je bil ljubezniv In prijazen. Ko ga je nekoč senior študentskega društva »Furor teutonteus« na cesti nahrulil in ga pozval na dvoboj, Je Alojzij slučajno zvedel, da Ima njegov nasprotnik na dan dvoboja rojstni dan. Da bi seniorju napravil majhno veselje, se ni branil in Je s prvo piramidalno visoko kvarto dobil tako rano, da se ni mogla več zašiti z roko, temveč samo s strojem. Ranjen Je bil od čela preko prs In popka dol med nogami in po hrbtu spet gor do zadnjega dela lobanje. LETO DNI pozneje Je Mary za božič podaril siromašnemu mlademu bogoslovcu in se poročil z lepo, dobro vzgojeno mlado deklico, ki Je že dalj časa prosila ljubega boga za tako dobrega moža. medtem ko Je njegov brat Robert, da bi na svojem podeželskem posestvu ustanovil tovarno sladkorja, vzel za ženo bogato, dokaj debelo starejšo '■dovo. KO JE TOVARNA PROPADLA ter Je vdova zbežala s kočljažem, a Alojzijeva žena zadela v loteriji glavni dobitek, je Robert dokazoval tvojemu bratu, da Je njemu kot prvorojencu bolj potrebna mlada reprezentativna žena kot Alojziju. Dobri Alojzij mu Je rea brez odpora odstopil svojo Molly, ki Je že tako imela razmerje z Robertom. O tem njen mož se- m/Mt* '&///////SM * u »imi* ' // r 'MU,k Pl veda ni vedel, ker Je bil prepričan, da ima ona razmerje samo z asesorjem Einglasom, z ritmojstrom Winditzem in s slikarjem Feschingerjem. Svojo taščo pa je zadržal v hiši, ker Robert ni imel zahtev po stari dami. DRUGAČE se je Alojziju godilo odlično. Njegova dobrota mu Je pridobila zaupanje vseh someščanov. Najuglednejši možje so ga prosili, da podpiše njihove menice, člani najvišjega plemstva so se pulili za njegovo jamstvo pri oderuhih svetovnega slovesa, v najimenitnejšem klubu mesta je smel igrati poker, čeprav ni bil član kluba, nikoli pa se ni naučil te igre in je vedno izgubljal. Ni bilo prireditve, koristne za javnost, nobenega komiteja za postavitev kakega spomenika, nobene poklonitve vladarju, pri katerih ne bi on prevzel in opravil največ dela, medtem ko so drugi dobivali samo odlikovanja. Bil je boter neštetim otrokom, poročna priča ogromnega števila ljudi, ki so si želeli poročnih daril; v uradu za nezakonske otroke na sodišču pa je bila debela knjiga za primere, pri katerih je Alojzij iz same dobrote prevzel očetovstvo, ker ga je kiak sramežljiv prijatelj ali kaka dama s pajčolanom prosila za to malo uslugo. Bil Je rekorder v dajanju posojil. Od vseh prireditev v dobre namene je prišel domov izropan do suknje. Nekoč je znana patronesa baronica Schenker von An-drergold prosite razen hlač še za suknjo za pomoč nekim pogorelcem, a kmalu nato je s svojim sladkim glasom patronesa IVogebrust izprosila še njegovo ba-tistasto srajco in svetlomodre svilene spodnje hlače. Ko je šel domov, Je prišel v navzkrižje s policijo in se Je za svoj prestopek proti morali moral pokoravati s šestimi meseci ziapora in s štirimi tedni bronhialnega katarja. Celo neosebnim ustom reklame Je bil popustljiv! Ce je nekje čital »Spi patentno!«. Je šel ob desetih dopoldne domov in spal. Ce Je čital »Perl z zrakom!« ali »Kuhaj s plinom!«, Je šel ter pral in kuhal. Bil je naročnik 9875 novih tednikov, ker ni mogel nobenega prospekta vreči v košaro za papir, ne da bi ga prečltal. Bil Je član vseh političnih društev v deželi, klerikalnih in liberalnih, konservativnih in socialdemokratskih, ker ni hotel razžaliti nobene politične smeri. Bil Je pri semitih In antisemitih. Stopil Je v združenje monlstov pa tudi v romarsko bratovščino sv. Pafnucija, dal Je denar za krematorij v svojem rodnem mestu ter podpisal plameneč protest proti sežiganju mrličev, ker so ga za to prosili. KADAR JE PRIŠEL v kako trgovino, Jo Je zapustil šele po nekaj urah, ker so mu vsilili toliko stvari, rta bi lahko takoj odprl konkurenčno trgovino. Kakršnokoli Je bilo blago, ki so mu ga vsilili, nikoli se ni pritožil. V neki gostilni Je naročil beefsteiak. Natakarica, ki Je z gospodom pri sosedni mizi klepetala, mu je iz raztresenosti položila na njegov krožnik podložek iz lepenke za pivske čaše; pojedel je, ga brez godrnjanja plačal z eno mlarko in petdeset pfenigi In je samo pripomnil, da Je bil beefsteak malo preveč pečen. Vsak drug bi tako Jed poslal nazaj — on pa se Je moral podvreči operaciji želodca n* življenje In smrt. NITI ZARADI TEGA se ni pritožil: tako in tako bi se moral takrat operirati. Njega Je namreč vsako leto kak talentiran kirurg operiral na nekem delu telesa; Alojzij je tako obzirno podpiral mlade zdravnike. Kakšen človek I C E JE v slabem vremenu potreboval kočijo, Je sedel na sedež kočijaža, a kočljaža Je posadil v suho kočijo. NEKOČ Je hotel iz rotovške restavracije poslati pismo, pa Je poklical postreščka. Ker je videl, da Je lc-tia nekoliko utrujen - kaj je storil naš Alojzij? Sam Je odnesel pismo, postreščka pa Je prosil, naj namesto njega zajtrkuje. Ko se je vrnil, je postrešček že pojedel dva kilograma mesa, zapravil pol lesečni dohodek Alojzija za pijačo, bil pijan In tlako nesramen, da je poleg pristojbine za dostavo pisma zahteval še veliko odškodnino zaradi tega, ker ga je Alojzij zapeljal k pijančevanju in žretju. Kot vedno, Je Alojzij plačal. VČERAJ smo prisostvovali njegovi usmrtitvi. Umrl je veder in blag, čeprav je bil nedolžen. ŽE DOLGO Je bila srčna želja sliavoljubne stare žene, njegove tašče, da bi bila kot prva pokopana na novem idiličnem gozdnem pokopališču. Ce bi dobra tašča res hotela biti prva pokopana na novem pokopališču, bi morala seveda umreti. Toda ona ni umrla. Njen hišni zdravnik Je namreč odpotoval. Oseminštirideset ur pred otvoritvijo pokopališča Je dobri Alojzij vzel velik kuhinjski nož in tašči prerezal vrat, da bi ji napravil majhno veselje. In truplo Je sedaj res doživelo triumf: bilo Je kot prvo pokopano nn tem pokopališču. TODA KAJ POMAGA, saj poznamo sodišča. Plemenito Alojzijevo zamisel so smatrali za prazno izmišljotino ter ga obsodili na smrt. UMRL JE KOT M 02. Pred usmrtitvijo Je rablju poklonil svojo srebrno cigaretno dozo, državnemu pravdniku pa zlato uro, še enkrat vzkliknil vladarju — nato pa Je njegova glava z vljudnim smehljajem na ustih padla v košaro. BIL JE DOBRA DUSAl Toda večkrat se ral zdi, da Je s svojim altruizmom vendarle šel malo predaleč! Prevedel Anton Zobec Ilustriral Aco Mavec Dragi bralec! ZARADI NETOČNEGA NASLOVA SE JEZIJO • naročnik • pismonoša • uprava listov ZARADI PREPOZNEGA SPREJEMANJA, REKLAMACIJ IN ODVEČNEGA DELA! PROSIMO PREGLEJTE NASLOV NA VASEM IZVODU LISTA! PRI NAROČANJU LISTA, OB SPREMEMBI NASLOVA NAM POŠLJITE VEDNO VAS TOČNI NASLOVI LEPOTILNA SREDSTVA IZ LASTNE KUHINJE 9. POSTAVE Kitajke s stisnjenimi stopali, črnke z raztegnjeno spodnjo ustnico, Japonke s črno pobarvanimi zobmi, Arabke z rdečimi dlanmi, bohotne grške plastike, osji pas in nenaravna bledica leta 1900, pa ozki boki in eterična t?ža današnjih letnic... kje je lepota in kaj resnico. ? Menda je povsod in nikjer, mogoče le v očeh, ki gledajo, v ustvarjalčevih zamislih in v moških sanjah. Nič novega nismo iznašli. Od Helene pa do BB vlečemo neskončno verigo parfumiranih lepotnih tortur. Kje bi bila umetnost, če bi ostale, tam nekje v sredini, žene pri lepotnem idealu in se ne bi spremenile nikdar več? Današnv ideal lepote poznate, poznate sto navodil, načinov in poti, ki peljejo do cilja ali vsaj preko prvih obmejnih kamnov. Oblačenje ima dovolj možnosti in pomagal, zato kar hitro nanizajmo recepte: NAJPRE ZA VELIKE. Velike žene zavidajo majhnim in se pritožujejo, da imajo z oblačenjem večne težave Pa vendar je visoka in vitka postava lahko najbolj elegantna. Če so dimenzije višine in vitkosti pretirane, poudarjajte širino od vrha do tal, se pravi, od Ljudje z debelo kožo so po navadi bledorumenkastl. Njihova koža je skoraj neobčutljiva. Kljub temu ni zmerom čista ln v njej rade nastanejo razširjene znojnice. Kakor pravi že pregovor, prenese debela koža veliko, celo milo. Najbrž se čudite, da tako poudarjamo milo. Milo je poglavje zase in čeprav ga vsi uporabljamo, skoraj nikoli ne uporabljamo pravega. Milo lahko pobere vso maščobo in izsuši, slabe dišave pa kožo dražijo. je torej predvsem zaščitni organ, ki nas varuje pred vsemi temi nevarnostmi — dokler je zdrava. Razen tega tvori tudi zaščitne snovi proti povzročte-ljem bolezni. Lojnice skrbijo, da je koža primerno mastna, večajo s tem njeno zaščitno moč in urejujejo dihanje in temperaturo. Zdrava koža je v službi telesa in sami določamo njeno atklvnost. S pravilno nego kože ne moremo začeti nikoli prezgodaj. 2e v nosečnosti lahko mati z naravno prehrano veliko naredi za to, da bo imel otrok polt kakor breskev, potem pa mora skrbeti, da bo postala nega kože otroku že v najnežnejši dobi navada Vsa kozmetika bi bila nesmiselna. če bi koža ne mogla reagirati. če bi ne mogla sprejemati ln izločati različnih snovi. Ugotoviti moramo torej, kakšna je koža in kakšna nega je zanjo najboljša Razlikujemo tri biološke temeljne tipe kože: nežno kožo, normalno kožo in debelo kožo. Nežna koža je posebno tanka, skoraj prosojna in po navadi precej suha. Pogosto nastanejo v njej počene ali razširjene žilice in ne prenese za obraz vroče vode. mila in vode, ki vsebuje alkohol. Normalna koža je sveža, enakomerno mastna in zato le redko nečista. Normalna koža je idealna koža. Tudi tako kožo pa lahko pokvarimo, če z njo slabo ravnamo. ljenjsko važno, od nas pa je odvisno, ali dovaja telesu dobro ali slabo. Zato nega kože ni samo nega obrazat temveč vse kože, celotne površine telesa. Naloga kože je ščititi in zbirati. Podkožno tkivo zb ra razen maščobe tudi tekočino, soli in sladkor, za izločanje škodljivih snovi iz telesa pa skrbijo znojnice. Če te ne delujejo pravilno, lahko pride do različnih Infekcij, gnojenja in ekcemov. Koža Ker delajo danes ženske večidel doma in v poklicu, morajo še bolj paziti na zunanjost. Najprej nekaj nasvetov za notranjo kozmetiko. Bodite ravnodušni do vseh bolečin in skrbi, veseli pri vsakem delu, objektivni in disciplinirani, ljubite naravo, veselite se vsega lepega in ostanite mladi z otroki in vnuki. Navadite se na dolžnosti, življenje zares živite, obvladajte težave in se nikoli ne zanemarite. V vsem tem je ena izmed večnih skrivnosti lepote. Ne kažite, da vam je težko in imejte vselej veder obraz. To je kakor »duševni steznik«, ki prepreči, da bi se vdali utrujenosti in letargiji. Ličilo in puder nam ne dajeta leska, ki mora odsevati z obraza. Ohranite to, kar vam je dala narava. Nikoli ne pozabite, da je čistoča alfa in omega zdravja In lepote. Zmerom dajte prednost naravni, preprosti prehrani. In naj prinese življenje karkoli, ohranite notranjo trdnost. NA KOŽ! SE ODRAŽA POČUTJE Narava je dodala trem poglavitnim tipom kože še mešano in nervozno kožo. Mešano kožo je lahko spoznati, teže pa z njo ravnati. Če imate nervozno kožo. kar priznajte. To še ne pomeni, da ste histerični in nervozni. Nič čudnega ni, če imajo občutljivi ljudje nervozno kožo, ki se spreminja hkrati z njihovimi občutki. Spremeni se lahko v nekaj dneh, urah ali celo sekundah. Vsi dražljaji živčnega sistema se zrcalijo pri takem človeku tudi na koži, pa naj bo to razburljiv film, nenadni strah, žalost in skrbi, močno začinjen zrezek ali alkohol. S tako kožo je treba navznoter in navzven ravnati milo. Koža se z leti spreminja hkrati z zdravstvenim stanjem, načinom življenja in prehrano Zato zmerom opazujte kožo. Če je na pogled rožnata ali bleda, zdrava ali bolehna, ni odvisno samo od tega, če ste debeli ali suhi, temveč tudi od sestave krvi. Nežna in normalna koža je lahko bleda, če je človek slabokrven. POGLAVITNA JE KOŽA Zabave s plesom ob različnih priložnostih, ki se zavlečejo pozno v noč, so sicer lahko prav prijetne, toda tudi naporne. Ko se vrnemo, se nam seveda zelo mudi v posteljo. Prav to pa je napačno. Če bomo tako ravnali, naša podoba zjutraj v zrcalu ne bo posebno rožnata in nam bo še poslabšala že tako ali tako ne preveč vedro razpoloženje. Zato bo bolje, če se skušamo temu izogniti. Najprej očistimo kožo vseh sledov ličila, nato pa temeljito skrtačimo lase, da spravimo iz njih prah in jih prezračimo. Prah in znoj ovirata dihanje kože, ki je prav zaradi krajše odmerjenega spanja še važnejše. Naj nam ne bo žal porabiti še nadaljnjih pet minut časa za to, da se umijemo s toplo vodo od glave do pet, prej pa bodisi pozimi ali poleti odprimo na široko okna v spalnici, saj nam bo svež zrak po zakajenem ozračju, v katerem smo preživeli nekaj ur, zelo dobro del in nam pomagal, da se zjutraj ne bomo zbudili popolnoma zbiti. Če je bilo nemara nekoliko preveč in različnega alkohola, vzemimo pred spanjem še tableto proti glavobolu, zjutraj pa vitamin BI. Ne bo nam škodovalo, čeprav normalno ne uporabljamo takih sredstev. Obleka, ki se je čez noč navzela duha po nikotinu, nikakor ne spada v spalnico, temveč na balkon ali ob odprto okno. Res je sicer, da je vsaka minuta spanja dragocena, še bolj važno pa je, da si zjutraj, po prečuti noči, v miru privoščimo dober zajtrk. Zato poskrbimo, da nas bo budilka poklicala četrt ure prej, da ne bo nepotrebnega beganja in naglice. Na tešče popijmo kozarec sadnega soka in tudi sicer naj bo zajtrk lahek, kar bo dobro za želodec, če smo ga preteklo noč preobremenili. In komur je še posebno do tega, da bi se tudi po prečuti noči počutil dobro, bo šel zjutraj (zlasti če daleč stanuje) vsaj del poti v službo peš, saj je svež zrak zares najboljše zdravilo. Stari smo toliko kakor naša koža, ki je naša najlepša obleka, najdragocenejši okras, kar nam ga je dala narava. Koža so vrata k organizmu, hkrati pa tudi filter, saj vsi vemo, da ne dihamo samo s pljuči, temveč tudi s kožo Kakor izloči koža vse, česar telo ne potrebuje, tako sprejme tudi vse, kar je živ- POVZETKI IZ KGZMETIČNE KNJIGE OLGE ČEHOVE pueo IZL0TOm širokega nizkega klobuka in potlačenih čepic pa do nizkopetih čevljev Izogibajte se vertikalnim linijam, dolgim vertikalnim šivom in pokončnim črtastim vzorcem. Privoščite si vodoravno in počez črtaste obleke, karo, celo velik in krojen naravnost, pa tudi velike rožaste, geometrične ali abstraktne vzorce. Ovratniki smejo biti veliki, pasovi široki, rokavi bogati, žepi našiti in "eliki, krila tudi hudo široka. Visoka in vitka žena lahko nosi velike gumbe, drzne šale, štole in grob, nedragocen, a dekorativen nakit. Klobuk naj ima nizko oglavje, čevlji srednje ali nizke pa kljub temu tanke vete, barva nogavic ni nikoli problem, torbica nikoli prevelika in dežnik predolg. IN SE ZA MAJHNE. Majhne žene zavidajo visokim in si večno želijo, da bi zrasle. Tudi njihov problem ima optično rešitev. Odreči se je treba vodoravno vzorčastemu blagu, dvodelnim oblekam z ravnimi dolgimi jopicami, kompletov sedemosminskega plašča in krila, preširokim plaščem, velikim vzorcem, velikemu karu, prevelikim položenim ovratnikom, velikim žepom, gumbom tn prevelikemu grobemu nakitu. Za majhne figure — če so samo majhne in ne tudi preokrogle sta oprijeta tailirana jopica in kratek bolero, če je v modi. Prav tako visoki stoječi ovratniki ter ravna ali v pole rezana krila. Krila ne smejo biti preozka, rokavi nikoli preveč poudarjeni. Obleka in plašč naj podčrtujeta vertikalne šive, klobuk ne sme biti prevelik, zato pa je oglavje lahko visoko. Dodatki k obleki so lepši majhw, ozki pasovi, manjše torbice, tanek dežnik in nežna obutev z visoko peto. Prihodnji teden bomo razveselili okrogle. KVAS IN MLEKO Razširjene znojnice imajo lahko več vzrokov: preveč pudra in ličila, pretirano sončenje, prepogostne parne in vroče kopeli. Tudi pretirano izločanje lojnic zapusti razširjene znojnice. Zamašene lojnice. Kvas ni dober samo za pogače, temveč tudi za zamašene lojnice, ki se pojavljajo na obrazu kot črne pike. Malo kislega mleka in nekaj kvasa zmešamo in namažemo kašo na ustrezna mesta. Ka se kaša strdi, jo spremo z mlačno vodo 'n črne pikice bodo izginile. Akna je posebna kožna bolezen, ki jo povzročajo duševne motnje in se po navadi pojavi v puberteti. Tu je potrebna popolna sprememba prehrane tn temeljito vsakdanje čiščenje. Nikoli mozoljev in zamašenih lojnic ne stiskajte, še posebno ne z umazanimi prsti! V prehrani je tedaj popolnoma prepovedana čokolada, kvašeno testo, svinjska mast in svlnina, prekajeno meso, sir, začimbe In sol. Zato pa jetje sadje in zelenjavo, toda presno! Meso samo kuhano ali pečeno na žaru. Naj ne mine dan brez kozarca mleka ali jogurta, sladite pa ga rajši z medom kakor s sladkorjem. Bel kruh je prepovedan, odlična za kožo pa je skuta. Pazite na redno prebavo, ki jo uravnajte, če ne gre drugače, z zeliščnimi čaji, ne pa z ostrimi odvajalnimi sredstvi. Nečista koža z razširjenimi znojnicaml osvežite z mrzlo vodo in vodami za obraz, ki znojnice krčijo (mandeljnovo mleko). To je tudi najboljše sredstvo, da se po celodnevnem napornem delu osvežite. zarje ob sončnem zahodu. Ta pojav pa traja le malo časa in ga je zato teže opaziti. Tudi robovi oblakov nam pomagajo ugotavljati vreme: če so ostri in razločni, bo vsaj še 12 ur lepo vreme. Ce pa so zabrisani, se obeta dež. Ce se ob vročih poletnih dnevih razrastejo znani kopasti oblaki, smemo mimo iti na kopališče. Seveda pa morajo biti robovi oblakov ostri, oblaki sami pa ne smejo rasti preveč v višino. Tudi posamirzni, izrazito plo-skoviti oblaki, obetajo sončno vreme Ovčke ne pomenilo vedno poslabšanja vremena. Tudi ovčke in mrenasti oblaki so vremenski preroki. Mrenasti oblaki (cirus) lebde mnogokrat do lOOOfl metrov visoko. Ce pridejo ti oblaki z zahoda, se bo vreme poslabšalo. Ce pa pridejo z vzhoda, severovzhoda ali jugovzhoda, obetajo lepo, suho vreme. GLASNIKI DEŽJA: Nalivi prihajajo iz kopastih oblakov. Med temi nalivi se lahko zopet zjasni. Ce pa se plastoviti. tenčičasti oblaki vedno bolj zgoščajo in spuščajo, potem lahko rečete zbogom lepim dnem počitnic: nastopilo bo deževje, ki bo trajalo dalj časa. Vreme se bo zbolišalo šele. če sc bodo pojavili nizko viseči cunjastl oblaki. VARLJIVA MODRINA: Ce vas bo zjutraj po deževnem dnevu pozdravilo bleščeče modro in popolnoma jasno nebo, greste lahko mirno spet počivat, zakaj še isti dan bo zopet deževalo. Tudi izredno dobra vidljivost ne pomeni nič dobrega. Sicer pa kristalna modrina ne pomeni nič slabega (razen po dežju). Ce pa je nebo ble-domodro ali postaja celo rahlo za-megleno, je bolje vzeti s seboj dežnik. BARVE OBLAKOV: Ne samo barva neba, tudi barve oblakov napovedujejo vreme. Pri kopastem oblaku, na primer, velika razUka med snežno belim zgornjim robom in grozečo sivino spodnjega dela ne obeta nič dobrega. Najbrž bo sledil kratek, toda močan naliv, morda tudi nevihta. Ce pa so stolpasti oblaki v sredini obdani z vlaknastimi oblaki, ne bo nič hudega. Tudi oblak, ki se zgoraj širi navzven, naznanja, da nevihte najbrž ne bo. Od vremena Je odvisen nedeljski Izlet, ko stopi družinski poglavar na balkon Ln zaskrbljeno ugotovi, da ne kaže preveč dobro in da je bolje ostati doma. Seveda se Lahko ravnamo tudi po radijski napovedi in po barometru, toda oboje ni ravno preveč zanesljivo. Zakaj se torej ne bi sami naučili ugotavljati vremena iz različnih oblik oblakov. GLAVNO PRAVILO: Oblaki v različnih višinah in v različnih smereh pomenijo spremenljivost ali celo nagnjenje k padavinam. Nasprotno pa oblaki enotne oblike z enotno smerjo, čeprav v različnih višinah, pomenijo, da bo vreme stalno. Kdor hoče že v soboto vedeti, kakšno bo vreme v nedeljo, naj pazi: če se čez dan začno obenem s svežimi vetrovi kopičiti od zahoda in jugozahoda široke gmote oblakov, budilke ni treba naravnati preveč zgodaj. Obeta se namreč deževno vreme. Prav tako napoveduje dež rumenkastoze-lenkasta proga na zgornjem robu MALI LEKSIKON HLAJENJA ni izraz, ki ga danes zmerom pogosteje slišite. S cirkulacijo zraka nastajajo v hladilniku različne cone temperature. Vsak hladilnik ima izparilec, ki je bil pri starejših modelih hladilnikov vstavljen ob strani, danes pa zavzema ves srednji zgornji del. Ob njem se zrak ohlaja in pada navzdol, pri tem pa se čedalje bolj ogreva. Zato je zrak najbolj hladen v predelu izpa-rilca, kjer doseže —8° do —12°< V njem lahko dlje časa hranimo živila. Ker so torej v hladilniku različne temperature, moramo to upoštevati pri razporejanju živil. V prostor ob izpa-rilcu spravimo tista živila, ki bi jih radi najdlje hranili, nato pa sveže meso, klobase in ribe. V srednji del hladilnika položimo steklenice in konserve, v najtoplejši in najbolj vlažen predel pa spravimo zelenjavo in sadje. Ce ima hladilnik predale tudi v vratih, bodo tam našli prostor sir, surovo maslo, majhne konserve in steklenice ter jajca. Red v hladilniku je beseda, ki je ne moremo dovolj poudariti. Vsebino hladilnika merimo z litri, od vas pa bo odvisno, če jih bo izpolnjevala koristna vsebina. Zato se tnorate odpovedati krožniku s koščkom klobase ali veliki skledi, v kateri je le nekaj ostankov jedi. Najboljše so prozorne škatle, ki jih naložite drugo vrhi druge, , , :i ko zaprete tn tako zaščitite živila pred vlago v hladilniku Hladilnik je treba redno čistiti. in sicer z raztopino milih pralnih sredstev. Pri tem ne pozabite hladilnika Izključiti. Hkrati hladilnik tud: dobro prezračite, sem pa tja pa ga je treba odtajati, ker izparilec, na katerem se je nabralo prevefi ledu. odvzame hladilniku manj toplote. Ce se gumijasto tesnilo na vratih lepi, ga umijte, posušite in natrite s praškom za posipanje. Pri vsakem dobrem hladilniku lahko temperaturo uravnavamo. To Je potrebno zato, ker hladilnik ni hermetično zaprt prostor, saj vanj večkrat »ude-remo«. Tako se temperatura spremeni, kadar odpremo vrata, nanjo pa vplivajo tudi jedi, ki jih vanj postavimo. Zato je treba vse kuhane jedi ohladiti, preden jih postavimo v hladilnik. Imate hladilnik? Ce ga Imate, ali je popolnoma izkoriščen in poznate vse njegove funkcije? Ali pa sl nemara nameravate kupiti ta, za gospodinjstvo tako koristni stroj? Ce je tako, vas bodo najbrž zanimale bistvene stvari, ki jih je treba vedeti o hladilniku. Globoko hlajenje je strokov- Ce ne najimenitnejša pa vsaj najlepša človekova iznajdba je postelja. In največja uteha ter najboljše zdravilo za vse tegobe je spanje. Oboje skupaj nam daje najslajši užitek. Kultiviranje tega harmoničnega sozvočja zato ni luksuz. K prijetnemu spanju sodi poleg svežih rjuh in svežega zraka tudi čedno nočno perilo 8. AVGUST IHt POPRAV^ ENAČBA (a—b) -f c + (d—e) 4- (f—g) + (h—i) -f (j—k) + (I—c) + (m—n) + (o-p) + (r-k) + (s-t) + u + (v-z) +A + (v-z) + B + (C-D) + (E-F) + G = X. a = vrsta trdega papirja, karton, b = najslabši red v šoli, c = del kolesa, d = malha, mošnja, e = nordijska pravljica, f = glavno mesto balkanske države, g = lažja telesna poškodba, h = odpoved službe, i = čas veselja in zabave, j = presoja, ocena, k = letovišče pri Opatiji, j = senčna stran, m = veliko literarno delo, n = država v jugovzhodni Arabiji z glavnim mestom Maskat, o = povrtnina, ki se uporablja kot začimba k jedi, p = sanje, spanje, r = grška boginja zmage, s = pisatelj neznane narodnosti, ki živi v Mehiki (»Zaklad Sierra Madre«), t = nivo, višina, u = pesem hvalnica, v = vrsta vinske trte, z = zaseka, maščoba, A = lučaj, B = težko spanje, C = motvoz, vrvica. D = nekdanji turški veleposestnik, E = plot, ograda, F = brezpravno ljudstvo, G = pamet, razum, X = neka misel. Ne glej v aparat! SKRITA MISEL VESA, JEZA, NEŽKA, TEREN, JENA, BAJTE, ŽENKA, SOVE, TUNEL. VZMET, NICE, STAR, SINEK, ZEP, LED. V vsaki besedi prečrtaj po eno črko, ostale pa beri po vrsti, da dobiš misel francoskega pisatelja Alberta Camusa. (K) Ob kateri uri pride vlak v Kočevje? Ure ne vem, ampak brez dvoma v torek ali sredo! v» * *- — V turistični agenciji so dejali: hotel je deset minut od kolodvora ZLOGOVNICA KOMBINIRANA IZPOLNJEVANKA Za vsako vodoravno vrsto posebej poišči besede, ki jih zahtevajo opisi, in jih razporedi v lik tako, kot kažejo številke. V celem liku vodoravno bereš neko misel. Ne, ne, le naramnice je roe-kam založil. — Kako, pet minut boš zamudil? In jaz sem že čisto napravljena. Iz sledečih zlogov.- bra — ca — ci — dan — der — gant — go — im — in — ja — ja — jem — ka — ket — ki — kra — la — lje — maj — mo — na — ned — nist — nje — no — pek — por — pre — pre — pre — pro — ra — ri — si — sta — tri — va — va — va — vec — vo — sestavi 12 besed naslednjega pomena: 1. del roke od komolca do zapestja, 2. skupina potnikov skozi puščavo, 3. zaslužek, plača, 4. mesto na Primorskem, 5. sorazmerje, 6. vtis, do-jem, 7. mesto ob Ibru z veliko tovarno vogonov in motorjev, 8. umetnik, ki -ustvarja po okusu in običaju našega časa, 9. ročka, s katero spreminjamo hitrost vozi. la, 10. spletkar, kovar, 11. rudnik v Srbiji ob Peku, kjer pridobivajo baker in zlato, 12. prodajalec povrtnine na trgu, kramar. V tretji in šesti navpični vrsti bereš slovenski pregovor. A — 5 13 1 7 11 — gorska planota v Julijcih z odličnimi smučišči, 12 2 3 4 8 — ptica ujeda, 10 6 9 — mariborska tovarna avtomobilov. B — 58 104 11 - naj več je slovensko obmorsko mesto, 7 9 6 1 — značilna primorska pokrajina, 13 12 3 2 — žensko'ime: tudi naslov filma, v katerem je zaslovela Leslie Caron. C — 13 7931 — glasbena oznaka za mirno, tiho podajanje, 5 6 4 10 11 — antično mesto v Makedoniji, kjer se 'je ohranilo mnogo spomenikov, 8 12 2 — predsednik nekdanje beneške republike. D - 11 56749 13 - odlični angleški filmski in gledališki umetnik (Laurence, »Hamlet«), 12 1 10 2 3 8 - turški orjak, ki ga je Martin Krpan premagal na Dunaju. E — 10 1 13 2 5 — vojaški kruh, 12 9 8 11 3 — starodavno mestece blizu Splita (izkopanine), 4 6 7 - spona. F — 45 12 123 — naložena dolžnost, 8 13 6 11 — ujemanje koncev vrstic v pesmi, 7 10 9 - ime filmske igralke Bartok. Navpično: 1. lahkoatletska disciplina, 2. arabski žrebec, 3. navtična priprava za določanje višine sonca, 4. lepo vedenje, bonton, 5. žensko ime, 6. telovadna vaja, 7. neumna ženska, 10. ime velikega francoskega pisatelja Gideja, 12. najmočnejša barva pri kartah, ki jemlje vse, 14. vzdevek Goethejeve matere, 16. začetnici podpredsednika zveznega izvršnega sveta. — Bom videla, če mi boite Povsod sledilil — Z majhnim vozilom se pač da povsod parkirati. TR0KE KVlISKU >»StR KRIČANJA1 TASTOM? TVOJ TCUb.V BOM XEPUČAKAL US NE MOREM ODPRETI 7 NEKOGA,KI JO BO BLAGAJNE! -v LAHKO 05PR! BOKE KVIŠKU -7 BANKIgl • LOJEBANKlg ODPIRAL BLAGAJNO,MU JE 1AŠE- ODPRI.PA V KO5°^ VZELDENAR ME HITRO? vV ŽVgli.SAfcO VIDETI BOLJr-a I RESNIČNO! BREZ SKRBI1 DOBRO Bom naredil* NE,NIKARl ČAS «0,DA SE ZAMASKIRAM! BLAGAJNIK BO VSAK ČAS TU' Pokličite plavati! KAR XA SRAJCO Sl BOM ZATAKNIL DENAR IN HITRO IZGINIL! V HOTELU.■■ 9ENOR. KDAJ , PA ODPR0 BANKO f Ni DOBRO.ČE (JA-PUSTIM ii- ve&A,lahko bi sitnaril ,ko ne N—^\__^__-l)0BI VOLOVlCEy»- SUM.bAlEtm BANKIRJA' MOGOČE Ml BO BANKIR -POVEDAL KJE JE TLARP DOBIL VES -r-7-f oni denar: i—f — Kako. Leon! AH res nimaš treh kovačev, da bi kupil TT? ZDRAVNIK ... NEKAJ-»IMRAD ■PRIZNAL.... i----------- ud NE MOREM STORITI ZAKJJ VSAK HIP LAHKO rrr-v UMRE' r-7- vZ UBIL SEM...THARPA1 SANTOS IALI Govori re-gni---v IZPOVED UMi' GATEREBN: TO JE DOKAZ .DAJE fcANJO VjEDOlIEN MORAM 3\ NAJTI PREČNO BE GA KDO NE LOTI!! „ HAT JE? KAJ Bi "RAD ZAUPALI NlVRTEV leh-jdora-NJEN! HITRO PO ZDRAVNIKA) POZABILI SO radovedneži, ki so LJALI SPLAVITEV NOVEGA 65.000 - TONSKEGA ANGLEŠKEGA TANKERJA »SOLEN«, SO POZABILI, DA SO TOKRAT - PROTI OBIČAJNI PRAKSI - ZE KO JE BILA LADJA SE V DOKU, MONTIRALI TUDI STROJE. KO JE LADJA ZAPLULA, SO PRIČELI DELOVATI, VEC sto ljudi, ki je OPAZOVALO SPLAVITEV, PA SE JE POGNALO V DIVJI BEG: ZA NJIMI SE JE NAMREČ VALIL NAD METER IN POL VISOK VAL, KI GA JE DVIGNIL LADIJSKI VIJAK. DO PRETEPA JE PRIŠLO PRETEKLI TEDEN V NEWYORSKI četrti bronx, KO LASTNIK, VRTILJAKA NI HOTEL UTIŠATI SVOJEGA ZVOČNIKA. SKORAJ 1000 LJUDI JE PRIČELO METATI NANJ VSE, KAR JIM JE PRIŠLO POD ROKE, POTEM PA SO SE SPOPRIJELI SE MED SEBOJ. KO JE POLICIJA KONČNO NAPRAVILA RED, JIH JE BILO VEC DESET POŠKODOVANIH, DEVET PA JIH JE PREŽIVELO NOC V ZAPORU. RAKETE... RAKETE ... RAKETE ... PSIHOLOGI IN PSIHIATRI BI VERJETNO ZNALI NAJBOLJE RAZLOŽITI, ZAKAJ JE BIL POSEBNI KOMISIJI AMERIŠKE VOJNE LETALSKE KOMISIJE V COLORADO SPRINGSU NAJBOLJ VSEC TA NAČRT ZA NOVO CERKEV, KI TAKO SPOMINJA NA STOJALA ZA RAKETE. NE c BO e+t TRAJALO PRIJATELJSTVO MED 6-TEDENSKIM LEVČKOM ALISTAIROM IN 2-MESECNTM JAGNJETOM LARYJEM. SEDAJ JE JAGNJE SE VSE POKROVITELJSKO, TODA KAJ BO CEZ DVA MESECA? UMETNIKI IN MODELI CAS JE SICER BOLJ PRIMEREN ZA BAZENE, REKE, JEZERA IN MORJE, TODA CE NI. . . JE TUDI DOMAČA STREHA DOBRA. TAKO IMAJO TUDI LJUBLJANSKE STREHE, KOT VERJETNO TUDI STREHE VSEH DRUGIH MEST, SVOJE REDNE OBISKOVALCE IN OBISKOVALKE. TODA SONCE NIKAKOR NI EDINA PRIČA NJIHOVEGA »BRONZIRANJA«. POSTALI SO NAMREČ SVOJEVRSTNI - PROSTOVOLJNI ALI NEPROSTOVOLJNI - MODELI, ZA KATERIMI IZZA DRUGIH STREH, VOGALOV ALI CELO DIMNIKOV OPREZAJO RAVNO TAKO SVOJEVRSTNI - »PRAVI« ALI SAMOZVANI - UMETNIKI S FILMSKIMI KAMERAMI. (POSNETKA STA IZ KRATKEGA TV FILMA »STREHA«.) ........ i i „%, 4 1 % / \ ‘ * ■ * ' ' .A M »ČRNA GAZELA« NT RAZOČARALA SVOJIH OB02EV ALCEV. VILMA RUDOLPH, CRNO DEKLE Z »GLAVO PEVKE BLUESA« IN »NOGAMI ZABAVIŠČNE PLESALKE«, JE V SLABEM TEDNU ZBOLJŠALA DVA SVETOVNA REKORDA IN SI ZADRŽALA NASLO\ ZENSKE NA SVETU« OV »NAJHITREJSE m* m F i TUDI BRATI ZNA! JE PONOSNO (ALI ZLOBNO) ZAPISAL NEKI FRANCOSKI NOVINAR, KO JE POROČAL O BIVŠEM »APOLONU« FRANCOSKE FILMSKE REVIJE »CINEMONDE«, KI SI JE ZADNJE ČASE PRIČEL UTIRATI POT TUDI K FILMU. IGRA - LE KAJ DRUGEGA - TITANE IN GIGANTE V ITALIJANSKIH FILMIH lili POŠAST - TOKRAT DRUGAČE j » 'tete, KOT VSAKO POLETJE SO TUDI LETOS PRIŠLE S ŠKOTSKEGA VESTI O PRAZGODOVINSKI POSASTI, KI SE SKRIVA V JEZERU. TODA TOKRAT JE ZA SPREMEMBO NISO VIDELI V JEZERU LOCH NESS, KI JE ZASLOVELO RAVNO PO POSASTI, AMPAK V BLIŽNJEM JEZERU LOCH OICH. CELO FOTOGRAFIRALI SO JO. TODA PREDEN JE IZ VSEGA NASTALA SENZACIJA, SO EDI”®™ ŠTUDENTJE PRIZNALI: POSAST SO IZDELALI IZ * MASE. m mmrn r : Sv 1 M BREZ ČLOVEŠKIH ŽRTEV L MED ŠTEVILNIMI VESTMI O RAZNIH LETALSKIH NESREČAH IN ŠTEVILU ČLOVEŠKIH ŽRTEV JE KAR NEKAM VESELO IZZVENELO POROČILO O NESREČI LETALA FRANCOSKE »AIR FRANCE« BOEING 707, KI JE LETELO IZ PARIZA V TOKIO IN SE „JE PRETEKU TEDEN ZRUŠILO PRI HAMBURGU. OD 28 POTNIKOV IN 15 ČLANOV POSADKE NI NAMREČ PRI NESREČI NIHČE IZGUBIL ŽIVLJENJA, LE OSEM LJUDI JE BILO POSKODOV/ LE 800 IMA FRANCOSKO LETOVIŠČE SAINT TROPEZ ZA 25.000 TURISTOV, KI SO JIH TJA PRIVABILA ZVENEČA IMENA BB, PASCALE PETIT, BERNARD BUFFET IN DRUGA. ZA SPANJE SE TURISTI ZNAJDEJO: NEKATERI KAR POD VEDRIM NEBOM, DRUGI V ČOLNIH, TRETJI POD ŠOTORI, NAJBOLJ »GOSPOSKI« PA NA TAKIH POGRADIH, KI JIH STANEJO CELO VEC KO 300 FRANKOV NA DAN. - fSLEDOV/ < VELIURNSUIR NOG... ŠEVLJ/ SO TU N! W OBLEUR TUD/, GR ' M LE DR JE POPOLNOM0 VRZTRGRNR' MISUM, DR BO DEBELO POGLEDU, ILO BO VIDEL. SVOJ VRT. TDUEGR USPERF7 GOTOVO N! VRIčFTUOVRL. SdtUžTf! BEJTR je \ uprm. TORUSENRU ) LRUOTNIRR NJEJ UJE NEUI RH, JE LRUOTNUi? \ GCTTOVO V TEJ GOSČRV/ J iE SMRČI V GRBOVR TEŽ DO ISVOJ! BRJE!. NRČLR / ZBIIDIVR GR! ILRJ NEUI SE 1E TU ZGODILO? OJE J, PRIDI t -POGLEDRT! n d \ MOL UDU O V VRV O P, -POULtCRL GR "BOM. ČE JE ŽIV, /ZVEDEL ? 1 SE BO OGLRS/L. 'V-D-ROBEC Sl, Y SLED VELJE p-m s/ upr-š Jur lruotniuov BREZ / ver OROŽJR... /STECIVR OUOLt OGORJE! 7/ NR VESNO, JRZ NR / JEZ TUD/ NE - TOREJ TOT mr VRTR NI ZRPUST/LR... ZDRJ MOPF1VR LE SE UGOTOVITI, LRUOTNIU LRRHKOTNIUH -po SLEZ}/. V ZVEDET/ UOčEM, PR j U.RJ JE Z GREšP. L LRUOTNIUOM Ti NOBENE VIDEL U.U m i '"■PU/, C,