44. itei'ilKo. XXXIX. leto. ish^a vsak dan zvacsr, izimBi ue vobode in zakonski načrt, s katerim se spreminja državno->: b o r s k i poslovnik N ačrt. o spremembi temeljnega zakona v državnem zastopstvu določa število mandatov za državni zbor na 4 5 5 , in sicer odpade od teh n a Oeftko i 18. na D a 1 m a c i j o 1 1 . na Galicijo 88, na Nižje Avstrijsko 56, na Zgornje Avstrijsko 20, na Solnograako 6, na štajersko 28], na Koroško 10, na Kranjsko 1 I , u a Bukovino 11, na Moravsko 44, aa Slesko 13, na Tirolske- 31, na Pred-arlsko 4, na Istro 5, na Goriške "in na Trs t 8 ukol i e o 5 m a u -d a to v. Po n a r o d n o s t i bi dobili od teh 455 mandatov Nemci 205. Cehi H9, Poljaki 04, Malorusi 31, Slovenci 23, Hrvati i u Srbi 13, Italijani 16 in R u m u n i 4 m a n-ti a te. Dosedaj so imeli Nemci 205, Cehi sT. Poljaki 72. Malorusi 10. Slovenci 15, Hrvati in Srbi 12. Italijani 19 in Riimum 5 poslancev. Po vladnem načrtu volilne reforme bi torej Nemci ne pridobili nobenega mandata. Cehi bi pridobili 12 mandatov. Malorusi 21. Slovenci 8, Hrvati in Srbi pa. en mandat; izgubili bi pa: Poljaki 8 mandatov, Italijani 3, Rumuni pa enega. V bodočem parlamentu bi potemtakem bilo 230 Slovanov. "^05 Nemcev in 20 Italijanov i n R u m u n o v ; napram samim Nemcem bi imeli Slovani 25 glasov večine, napram zdi*uženim Nemcem in Romanom pa 5 glasov: ako bi se pa Romani pridružili Slovanom, j bi ta večina znašala napram Nemcem 50 glasov. Slovencem je po Gautschevi volilni reformi, kakor smo že gori navedli, odkazanih 23 mandatov, torej S več, kakor smo jih imeli doslej, in sicer na Kranjskem 11, na Štajerskem 6t ria Goriškem 3, na Koroškem, v Trstu in v Istri pa po enega; potemtakem pridobimo na Kranjskem 2 mandata, na Štajerskem 2, na Koroškem 1, v Trstu 1, na Goriškem 1 in v Istri 1. Volilni okraji na Kranjskem so razdeljeni takole: Mesto Ljubljana tvori volilni okraj zase in voli 1 poslanca; okolica ljubljanska voli 1 poslanca, okraji Radovljica, Kranjska gora in Tržič 1, okraja Kranj in Skofja Loka 1, okraja K amni k in Br do 1, okraji Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica 1, okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava in Lož 1, okraji Litij a, Višnja gora in Radeče 1, okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje 1, okraji Kočevje, Ribnica, Velike Lašče in Žužemberk lin okraji Novo mesto, Črnomelj in Metlika 1. Na štajerskem odpade na Slovence o' mandatov, kakor smo že gori navedli, in sicer tvorijo okraji Maribor na levem dravskem bregu, Št. Lenart, Ljutomer, Zgornja Radgona, v radgonskem okraju občine D e don j c i, Potrna, Plitviški vrh, Žetinci. Gorica in Zen-k o v c i. v mureškem okraju pa S č a v-nica, Dražen vrh in Velka en volilni okraj, okraji Maribor na desnem dravskem bregu, Slovenska lii s trica in Konjice 1 volilni okraj, okraja Ptuj in Ormož 1 volilni okraj, okraja Celje in Laško I vo-lilni okraj, okraji Šmarje, Rogatec, Kozje, Brežice in Sevni a l volilni okraj in okraji Marenberg, Šoštanj, Slovenji Gradec, Vransko, Gornjigrad in občini Kapljain Gradišče v arveškem okraju 1 volilni okraj. Spodnještajerska nemšku-tarska mesta, trgi in občine so izločeni iz teh volilnih okrajev in tvorijo volilni okraj zase tale mesta, trgi in obline: Ormož, Laški trg, Brežic^, Ljutomer, Zgornja Radgona, Slovenska Bistrica, Šoštanj , Marenberg, Muta, Zgornja Vižinga, Gor-tina, Sobota, Ptuj, Brežice, Št. Lenart, Rogatec, Slatina, Št. Lorenc pri Mariboru, Celje, Vojnik, Konjice in Vitanje. Na Goriškem bodo slovenski tri j e volilni okraji, in sicer tvorijo okolica goriška brez mesta in LoČn i k a in občine Bi 1 j an a, Kož-bana in Medana v korminskem okraju 1 volilni okraj, okraji A j dov-ščina, Komen, Sežana inv trži-škeni okraju občini Doberdob in Devin 1 volilni okraj in okraji Tolmin, Cerkno, Kanal, Kobarid in Bovec 1 volilni okraj. Tržaška okolica tvori volilni okraj zase in pripade torej Slovencem. Na Koroškem je slovenski samo 1 volilni okraj, ki ga tvorijo Bo-rovlje, Dobrla ves, Železna Kaplja inPliberk. Slovenski okraj Velikovec se je papriklopil nemškima okrajema Svinec in Stari Dvor (Eberstein in Althofen). V Istri pripade Slovencem 1 volilni okraj, ki ga tvorita okraja Po d-grad in Buzet in občine Dekani. Dolina, Marezigi,OČisla-Kla-necin Pavnjan. Po Gautschevem načrtu ima aktivno volilno pravico vsaka oseba moškega spola, kije že prekoračila 24 leto, ki je avstrijski državljan, ni od volilne pravice izključen in prebivanepretrgomanajmanj eno leto v kaki občini. Za poslanca se sme voliti vsaka oseba moškega spola, ki je najmanj že tri leta avstrijski državljan, je prekoračil 30. leto in ni izključen od volilne pravice. Volišče je vsaka občina, ki ima najmanj 500 prebivalcev. Vsak volilec ima samo en glas in se ne sme siliti, da bi izvrševal svojo volilno pravico. Veak volilec sine le osebno voliti. Volilne imenike sestavlj ajo županstva in morajo biti 14 dni razpoloženi v občinskem uradu v vpogled vsakomur. V krajih, ki štejejo več nego 20.000 prebivalcev, morajo biti volilni imeniki vsak dan razpoloženi najmanj 8 ur in se morajo dati natisniti. Vsak volilec dobi posebno volilno izkaznico; kadar je oddal svoj glas, mora zapustiti volišče. Dokler traja volitev, je na volišču in okoli volišča v okrožju, ki ga določi politična oblast, prepovedana vsaka agitacija. Volilne komisije bodo tudi v bodoče tako sestavljene, kakor so bile dosedaj. Razpisane splošne volitve se morajo naznaniti po časopisih in po plakatih v vseh občinah in voliščih v parlamentu zastopanih kraljevin in dežela. V zaščito volilne svobode se kaznuje vsakdo, ki vpliva na volitve, zavira volilca pri glasovanju, ki sle-pari pri volitvah, krši volilno tajnost in skuša razbiti volilne shode. Takisto je kaznivo, ako se kdo protizakonito "polasti kake volilne legitimacije. Kdor je kaznovan radi teh pregreškov, izgubi volilno pravico in ne more biti tri leta izvoljen za poslanca. Vladni načrt spreminja tudi nekatere določbe, tiČoče se poslaniške imunitete. Določa namreč, da kazensko postopanje, uvedeno proti kakršnemu poslancu, ki je imun, ne zastara, dokler zbornica ni rešila sodnijske zahteve, da se dotiČnika izroči. Ako kak poslanec koga v parlamentu žali, ima le-ta pravico se tekom štirih tednov pritožiti predsedniku, ki nato izroči zadevo posebnemu odseku, ki pritožbo ali odbije, ali pa izreče dotiČnemu poslancu ukor. Načrt o spremembi državnozbor-skega poslovnika določa, da se v parlamentu ob tor ki h , sredah in četrtkih sme razpravljati samo o vladnih predlogah. Vladne predloge se podvržejo prvemu čitanju le, ako to zahteva 100 poslancev. Odsekom se dajejo za posvetovanja določeni roki. Poslanec, ki v zbornici surovo razgraja in težko žali svoje tovariše ali predsednika, se lahko na predsednikov predlog izključi iz zbornice najdalje za en teden z dvotretjinsko večino vseh v zbornici navzočih poslancev. Dokler je dotični poslanec izključen iz zbornice, ne dobiva nobenih diet. — To so glavni podatki zakonskih načrtov, ki jih je danes vlada predložila parlamentu. O podrobnostih še spregovorimo. Državni zbor. Na Dunaju, 22. febr Danes je zbornica dognala štiri državne potrebščine, ki jih je hotela imeti država pod streho, preden predloži volilno reformo. Najprvo se je razpravljalo o trgovinski pogodbi z Italijo. Poslanec Biankini je kazal slabe strani take pogodbe. Rekel je, da j« vlada pozabila zavarovati pred Italija glavni pridelek Dalmacije, namreč olivno olje. Sploh pa je cela italijanska trgovinska pogodba taka, kakor da se je namenoma storilo vse. mogoče, da se Dalmaciji škoduje. Dalmatinsko mornarstvo in ribištvo je popolnoma izročeno Italiji. Izjavil je, da bodo Hrvatje edini v zbornici glasovali proti pogodbi. Trgovinski minister grof A u e r -sperg je priznal, da pogodba z Italijo škoduje nekaterim pridelkom južnih avstrijskih pokrajin, a odškodovanje dobe v odpravi vinske klavzule. Posl. Povše je'izjavil, da mora iz čisto gospodarskih vzrokov zavzeti poslancu B i a n k i n i j u nasprotno stališče ; izraza veselje, da je vlada upo-' števala voljo vinorejskega prebivalstva. (Posl. Biankini: In voljo .Ma-djarov!) Nadalje je posl. Povše razpravljal o italijanskem sadju, ki je po trgovinski pogodbi ali prosto carine ali pa se je carina znatno znižala. Za izgubo vinske klavzule si je znala Italija pridobiti zadoščenje v tem, da je naložila na uvoz konj visoko carino. Ta carina pa bo zadela poglavitno le Ogrsko. Posl. Biankini: In Hrvatsko! Posl. Povše: Saj ra pripada k Ogrski1 Posl. Biankini: Protestujem. Hrvatska ne pripada k Ogrski! Glavni govornik contra posl. dr. Klaič je poudarjal, da mora Dalmacija .sama plačati zapitnino trgovinske pogodbe z Italijo, ue da bi dobila kako odškodnino. Vinska klavzula se LISTEK. V hiši žalosti. Povest tz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) Lavra je s hitro, odločno gesto ugovarjala Markovi ponudbi. ^ikakor ne! Ničesar ne sprejmem od Vas. dokler nisem ničesar tlrugega za Vas kot morebitna bodoča ljubica. Čez mesec potem bo-dete storili, kar se vam bo zdelo prav. Ta mesec bom živela tako, kakor zahtevate Oe bi se Vam pa kdaj zdelo primerno, skrajšati ta Čas moje preskuSnje, bodite prepričani, da Vas željno priČakujein ob vsaki uri. Ln zdaj, kajneda, sva edina?k Segla sta si čez mizo v roke; oba sta nekoliko prebledela, kakor da se v tem rrenotku vezeta za vse življenja Po večerji, ki ni več dolgo trajala, tfta zopet skupno odšla proti domu. Z lahnimi, kratkimi koraki, kakor ženin in nevesta, sta sla po Korzu gor in se tiho in zaupno pogovarjala. „Ah, kako dolg bo ta mesec,u je vzdihuje rekla Lavra. „Ali vendar je dobro, da ste si to zmislili. Prepričali se bodete, da moja ljubezen do Vas ni samo kaprica, nego da izvira iz vročega srca. Zdaj se mi dozdeva, da Vas ljubim že ves čas, kar stanujete v hiši žalosti. Odkar sem Vas prvič videla o, kako dolgo je že tega se mi je vedno dobro zdelo, če sem Vas srečala na stopnicah. Iskala sem Vas že takrat, pa se tega nisem zavedala. A zadnjič, na večerji pri slikarju Karlu, tedaj sem hipoma spoznala, kaj me vleče k Vam. Oisto drugačni ste bili, kakor drugi, ki SO se vedno le hoteli smejati in niso pojmili, da znate Vi biti tudi resni. Oni so pač poznali Vaše spise, kakor jaz, ki se nisem doslej nikdar zanje zanimala. A sedaj popravim to: vse preberem, kar ste spisali." -Ne, ne, Lavra! Prepovedujem Vam to z Tip strogostjo. Vse, kar sem spisal, je sama laž; igral sem li- terarnega klovna, a s krvavečim srcem, z bolno dušo in s solzami v očeh. Jaz pišem le za kruh; ničesar drugega ne znam in živeti moram. Ali v vseh teh šaljivih prizorih, ki sem jih popisal, v vseh teh norčavih poročilih in komičnih skicah ni ničesar, kar bi bilo zajeto iz moje notranjosti. Kot časnikar igram dodeljeno mi vlogo, kakor vem in znam. prav tako kakor poje igralec dostikrat vesele in zaljubljene pesmi, čeprav mu je tako težko pri srcu, da bi najraje umrl. In zato Vas prosim, ne čitajte nikdar mojih spisov, ker bi dobili o mojih nazorih in o mojih Čuvstvin, o mojem mišljenju in o mojem značaju popolnoma napačno mnenj e.u Prišla sta na Lesni trg in se tam ločila, da bi ju kdo izmed znancev ne videl. Lavra je šla po stari Bar-rieri gor, Marko pa jo je zavil okrog gledališča Armonia in potem šel naokrog proti svojemu stanovanju v hišo žalosti. Lavra je bila vsa srečna, ko je prišla domu in ko je Marko odpiral vrata, jo je slišal glasno ili veselo popevati. -La Marianna la va in campagna Quando il sol tramontera tramontera Chi sa mai tpiando i i to mera. Ljubko se je glasila ta prijazna italijanska narodna pesmica, a vendar je Marka nekam neugodno zadela, dasi ni vedel zakaj. Hitel je v svojo sobo, a še ko je sedel pri vsakdanjem delu, mu je Šumel ta napev po ušesih in so njegove ustne nekako trepetaj« mrmrale: Chi sa mai uaando ri-tornera. „Kaj seiu storil ? Kaj bo iz tega tako se je vpraševal Marko, ko je sedel za svojo pisalno mizo. „Vse svoje življenje naj izpremeniin. Tudi Če bi bil še tako srečen z Lavro —■ vezan sem in svoboden nisem več tu vsa moja prihodnji: s t je uničena. Toliko let sem sem sanjal samo o toni, kako si prišiedirn nekaj denarja, da bi se mogel rešiti sedanje sužnosti in živeta tako, kakor se meni zdi. Najljubša moja nada je bila, da nekega dne razbijem okove, v katere sem okovan, neham uganjati burke in začnem dihati zdravi in sveži zrak kraške zemlje. To upanje splava zdaj po vodi, gotovo za dolgo časa, ee ne celo za vedno. In kako življenje, bo z Lavro? Tudi najboljša ženska je frivolna in lahkomiselna in egoistična. Tudi če me bo resnično tako ljubiia kakor obeta, bo vendar zapravljala, ker zapravljiva je vsaka ženska, kadar se gre za obleko in za lišp. In jaz se bom moral Še leta in leta siliti in trpinčiti s humorjem, ki je. moji naravi zopern, da bom zmogel, kar bo potrebno za življenje. Vedno huje bom moral trpinčiti svoje možgane, da bom Lzprešal iz njih še nekaj duha; vedno močneje bom moral delati silo svoji fantaziji, da bom mogel še kaj ustvariti, sicer me vržejo na cesto. Še je Čas, da odstopim, še je čas, da preklicem dano obljubo in si ohranim **dino, kar imam. svojo svobodo,* Tako je premišljeval Marko. Dlje ko je premišljeval, bolj se je v njem utrjevalo upanje, da Lavra ne bo mogla izpolniti svoje obljube, da ne bo prestala dogovorjene preskuš-nje in končno se je tolažil e mislijo: ,Tekom enega meseca »e mi Lavra gotovo izneveri vsaj enkrat in potem, bom pTost.* (Dalje prik.) ni odpravila Dalmaciji, temuČ Ogrski na ljubo. Predlagal je tri resolucije: varstvo olivnega pridelka; istrsko prebivalstvo naj odškoduje vlada z »gradnjo cest in pristanišč; z ogrsko vlado se je treba dogovoriti, da se .zopet doseže carine prosti uvoz 200.000 centov turščice na Tirolsko. Te resolucije so bile s pogodbo vred sprejete. Trgovinska pogodba z Belgijo se .je sprejela nato brez debate. Živahnejša debata pa se je zopet razvila pri razpravi o trgovinski pogodbi z Rusijo. Posl. Klofač je rekel, da potrebuje Avstrija boljših in spretnejših konzulov na Ruskem. Tudi v trgovinskem ministrstvu je treba ljudi, ki poznajo ruske razmere iz lastnih izkušenj. Potem se bo izvoz na Rusko povzdignil. Tudi ta pogodba je bila sprejeta, istotako poverilni zakon. Iz odsekov. Dunaj, 22. februarja. Za načelnika pododseku, ki razpravlja o zvišanju plač duhovnik om, je izvoljen posl. grof S t tir g k h. Pod-odsek je pričel že s podrobno razpravo. Sanitetni odsek je dognal lekarniški zakon do § 10. Vinorejski odsek razpravlja o novem vinskem zakonu. Ogrska brez parlamenta. Budapešta, 22. februarja. Uradniki peštanskega komitata so sklenili, da stopijo vsi starejši v pokoj, mlajši pa odložijo svoje službe. Novi kraljevi komisar za Buda-pešto in peštanski komitat, Rudnay, je ukazal magistratu, da mora v 48 urah za državo vplačane davke izročiti osrednji državni blagajni. Vlada namerava prihodnji teden zapreti vse politične klube. Tudi proti časopisju je sklenil včeraj ministrski svet ostre odredbe. Kolportaža se omeji. Bolgarija in Turčija. Sofija, 22. februarja. Turški komisar v Sofiji, Sadik paša, je poslal ministrskemu predsedniku Petrovu pismeno zahtevo, naj se po-zapro razni ugledni Bolgari, češ, da izdelujejo razstreljiva za macedonske vstaše. Petrov je odgovoril, da je obdolžitev neosnovana. Dogodki na Ruskem. London 22. februarja Iz Petro-grada se poroča, da je c a r sprejel demisijo ministrskega predsednika grofa Vite j a. Varšava 22. februarja. Vsled grozodejstev ruskih čet v baltiških pokrajnah se je začelo prebivalstvo zopet puntati. Kozaki plenijo in požigajo brez usmiljenja kmečke naselbine. Mnogo oseb je bilo brez povoda ustreljenih (?) Kmetje se zo-perstavljajo z orožjem. Petrograd 22. februarja. V kubanski pokrajini se punta 600 k o z a k o v. Puntarji so se utaborili za nasipi. Proti njim je odšel precej močan vojaški oddelek s štirimi topovi. Liberalni blok v Nemčiji. Bero lin, 22. februarja. Te dni so se zbrali predstavniki treh glavnih liberalnih strank na Nemškem, da sestavijo enotni liberalni blok. Zedinili so se za novi program s sledečimi točkami: popolna enakost vseh državljanov brez razlike narodnosti, vere in slojev v vseh upravnih državnih službah, v armadi in mornarici : popolna svoboda tiska, shajanja in združevanja; varstvo splošne volilne pravice; iz šole se naj odpravi cerkveno nadzorstvo vsake vere; odpravi se naj obveznost verouka: vojaška služba se mora skrajšati; razširi se naj delavsko zakonodajstvo; polagoma se naj odpravi carinski davek od predmetov vsakdanje potrebe insirovin; državljanske pra-vice se morajo razširiti tudi na ženske. Maroška konferenca. Madrid, 22. februarja. Položaj ▼ Algecirasu je kritičen, a ne obupen. Nemški delegatje so slej kot prej nespravljivi. B er o 1 i n , 22. februarja. Za ugodno znamenje za maroško konferenco se smatra, da se je cesar na dvornem plesu zelo ljubeznivo razgo-varjal z bivšim francoskim poslanikom v Berojinu baronom Couroel-1 o m. Drugi dan je imel Oouroell daljši razgovor z državnim kanoe-larjem. Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. februarja. — Volitev v trgovsko In obrtniško Zbornico« Letošnja dopolnilna volitev v trgovsko in obrtniško zbornico je bila velike važnosti. Pri ti volitvi se je šlo za to, kateri stranki pripadeta pri prihodnji deželno-zborski volitvi zbornična mandata. Zato so klerikalci napeli vse sile in razvili velikansko agita-tacijo, zibali so se v najlepših nadah, ki pa so splavale povodi. Kandidate so postavile vse tri stranke. Izid volitve je naslednji: Trgovinski odsek: V 1. kategoriji (veletrgovina) je bil izvoljen kandidat narodnonapredne stranke Fr. Kollmann, ki je dobil 49 glasov; nemški protikandidat Leopold Biir-ger je dobil 17 glasov. Med drugimi sta glasovala za Burgerja zastopnik Reininghauso vega piva v Spodnji Šiški in zastopnik zavarovalnice BAssicurazione generali" Roge r. ki prav pridno lovi zavarovancev med Slovenci. Takih srakoperskih demonstracij bi Slovencem pač ne bilo treba trpeti. Ko bi bili naši ljudje bolj zavedni in energični, bi ljudje, ki žive od Slovencev, pač ne nastopali tako. V 2. kategoriji sta bila izvoljena narod-nonapredna kandidata Feliks Urbane in Viktor Rohrmann, ki sta dobila po 340 glasov. Klerikalna kandidata Valentin Treven in Fran Zoreč sta dobila po 146 glasov, nemška kandidata Julij Elbert in Josip Luckmann ml. sta dobila po 34 glasov. * V 3. kategoriji sta bila izvoljena klerikalna kandidata Fr. Šubelj in Pavel Velkavrh s 420 glasovi; narodnonapredna kandidata Leopold Fiirsager in Ivan Faj-diga sta dobila po 392 glasov, nemška kandidata Adolf Kordin in Franc Terdina pa po 13 glasov. Vseh vo-lilcev v tej kategoriji je 1612, skoro sami branjevci, kramarji, prekupovalci z jajci in štantarji in le malo večjih trgovcev. Med temi volilci je seveda mnogo takih, ki so malo zavedni in zato so klerikalci lahko med njimi agitirali. Kar je v tej kategoriji boljših ljudi, so vsi glasovali za narodnonaprednekandidate. Pri zadnji volitvi so v tej kategoriji zmagali napreduj aki z večino 60 glasov ; zdaj so zmagali klerikalci z večino 28 glasov. Pri izdatnejši in energične j si agitaciji bi bili prav lahko narodnonapredni kandidatje zmagali tudi v tej kategoriji. Volitev v obrtnem odseku je imela naslednji izid: V 1. kategoriji (veleindustrija) je bil izvoljen nemški kandidat G a s s-ner s 44 glasovi; narodnonapredni kandidat Feliks Stare je dobil 19 glasov. V 2. katogoriji so zmagali narodnonapredni kandidatjo I. Schrev, Fr. Supančič in Iv. Rakove c, ki so dobili po 514 glasov. Klerikalni kandidatje A. Kobi, L Dachs in I. Verhovec so dobili po 319 glasov, nemški kandidatje I. Korn, I. Pavliček in Petelin so dobili po 49 glasov. V ''>. kategoriji so zmagali klerikalci. Klerikalna kandidata D. Frančič in I. Globe ln i k sta dobila po 1767 glasov, narodnonapredna kandidata Jos. Vidmar in Simon pl. Sladovi5 po 1339 glasov, nemška kandidata Rankel in Somnitz po 100 glasov. V tej kategoriji je kakih 5600 volilcev. Med njimi je jako mnogo malih kmetskih gostilničarjev, kmetskih kovačev, malih Žagarjev, mlinarjev, zidarjev in tesarjev, ki so seveda pristopni duhovski agitaciji. Pri zadnji volitvi so narodnonapredni kandidatje dobili 1700 glasov, klerikalni pa 1300. Zdaj je bilo narobe. Z izdatnejšo agitacijo bi bila narodnonapredna stranka lahko tudi tu zmagala. Sicer pa so prodrli kleri- kalci samo vsled tega, ker je na raznih poštah izginilo vse polno glasovnic in ker so nekateri poštni raznašalci kar pri dostavljanju glasovnic jih zopet pobirali in odnesli v faro v ž. Klerikalci so si zmago v tej katogoriji faktično prisleparili. V 4. kategoriji (rudniki) je bil izvoljen Karol Luckmann, ki je dobil 5 glasov. Tako se je končala prva volitev, ki seje vršila po novem volilnem redu. Zdaj je v zbornici 15pristaŠev narodnonapredne stranke dočim imajo klerikalci 5 zastopnikov, Nemci pa 4 zastopnike. Velika večina je torej narodnonapredna in si je dr. Krek zaman domišljal, da postane trgovska in obrtniška zbornica domena klerikalizma. — Vldjesodni predsednik gro! Bleispach je včeraj nagloma v Gradcu umrl. Z njim je izginil s površja eden najstrupenejŠih in najhudobnejših sovražnikov slov. naroda. Gleispach *je bil rojen 1. 1840. v Gorici. V sodni karijeri je hitro avanziral. Sicer se ni odlikoval niti po znanju, niti po značaju, ali kot aristokrat je bil deležen vseh mogočih protekcij in te protekcije so ga spravile naprej. Že 1. 1871. je bil namestnik drž. pravd-nika v Gradcu, 1. 1877. je postal drž. pravdnik, 1. 1880. višji drž. pravdnik, 1. 1885. prezident deželnega sodišča v Gradcu in 1. 1892. prezident višjega deželnega sodišča za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Od 1. 1874. do 1883. je bil Član štajerskega deželnega zbora. Odpovedal se je mandatu, da bi ne bil primoran, delati Taaffejevi vladi opozicijo, ker se je bal, da bi v tem slučaju ne avanziral. L. 1895. je bil imenovan justičnim ministrom v Badenijevem kabinetu. Badeni je potreboval Nemca, ki bi izdal jezikovne naredbe za Češko in za Moravsko in Gleispach je bil koj pripravljen, zatajiti vso svojo strogonem-ško, Slovanom sovražno preteklost, da j e le p o stal justični minister. V državnem zboru se je kot član Badenijevega ministrstva naslanjal na desnico in je pri svojih konfliktih z Nemci pridno iskal zaslombe pri Slovanih. Med Nemci je vsled tega nastalo proti njemu veliko sovraštvo. Po Badenijevem odstopu je bil Gleispach zopet imenovan prezidentom višjega deželnega sodišča v Gradcu. Dan njegovega prihoda ga je čakala v Gradcu mnogoštevilna množica in ga hotela kamenjati. Gleispach se ni upal izstopiti na kolodvor. Izvago-nirali so ga pri tovornem skladišču in od tam se je po stranskih potih utihotapil v mesto in si dlje časa ni upal iz svojega stanovanja. Odslej naprej seje neumorno trudil, da si s sistematičnim preganjanjem in zatiranjem Slovencev pridobi milost štajerskih Nemcev. In to se mu je tudi posrečilo. Slovencem je Gleispach neizmerno Škodoval. Bil jezakletsovražn k slovenskih sodnih uradnikov in jih je preganjal, kadar je mogel. Zoper jezikovno ravnopravnost se je boril na vso moč. Skrbel je zato, da k nadsodišču v Gradec ni prišel noben Slovenec in da je slovenski senat domena nemških na-cijonalcev. Protežiral je nemške uradnike, tudi če so bili še tako nesposobni. Kar je počenjal na Spodnjem Štajerskem in na Koroške m, presega vse mej e. Sistematično je izganjal slovenske sodne uradnike in nastavljal nemške uradnike v popolnoma slovenskih krajih. Ustvaril je „kurzea, v katerih so se ti nemški uradniki par tednov učili slovenščine, potem pa bili spoznani kot jezikovno kvalificirani za službovanje v slovenskih okrajih. S temi kurzovcije preplavil Spod. Štajersko. Na Koroškem je Gleispach oropal Slovence še za tisto mrvico jezikovne ravnopravnosti, ki so je bili deležni. Na ta način je gojil Gleispach korupcijo med sodnim uradništvoin. Bil je zaščitnik vsakega nemškega sodnega uradnika, naj je počenjal karkoli, in zatiralec tudi uaj veetnejših slovenskih uradnikov. — Sad tega Gleispachovoga početja je bil, daje izbudil največje nezaupanje slovenskega naroda proti graškemu nadsodišču. Narodnonapredna stranka se je mnogo in vztrajno prizadevala, da bi strmoglavila tega največjega škodljivca slovenskega naroda, a ni se ji posrečilo. Gleispach je bil pri cesarju v taki milosti, da ga še Korber ni mogel spraviti v kraj, dasi bi se ga bil jako rad iznebil. Značilno za naše razmere je dejstvo, da kranjski klerikalci niso nikdar nastopili proti Gleispachu. Dr. ŠusteršiČ je delal vedno nemške vloge na graško nadsodišče in si je z grofom Gleispachom marljivo dopisoval — kadar je imel priliko, kakega slovenskega sodnega uradnika denuncirati. „Sloveneck, ki je tako gostobeseden, kadar se gre za napadanje slovenskih uradnikov, ni Gleispachu nikdar lasu skrivil. In zakaj to, ko je Gleispach vendar zatiral slovenstvo in slovenske uradnike ? Zato, ker so ti slovenski uradniki skoro vsi na p rednega mišljenja. Značilno za Gleispaeha je. da nemški listi s hvaležnostjo priznavajo da si je kot višjesodni prezident pridobil znamenitih zaslug za nemštvo med Slovenci. r\> priznanje karakterizuje moža dovolj. Končno naj le še omenimo, da je nemška pisateljica grofica Salburg v nekem svojem romanu kompanijo grof Wurmbrand in grof Gleispach neusmiljeno postavila na sramotni oder. — Premembe v politični službi. Deželno-vladni konceptni praktikant Franc Podboj je premeščen od okrajnega glavarstva v Ljubljani k onemu v Krškem in dež. vladni konceptni praktikant gosp. V i n c e n c i j Borštner od dež. vlade k okr. glavarstvu v Ljubljani. —■ Imenovanje« Stavbeni pristav pri dež. vladi g. Pavel K r y 1 je imenovan učiteljem IX. Čin. razreda na umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani. — Bepertoir slov. gledališča. Iz pisarne „ Dramatičnega društvau se nam piše: V soboto bi imela na slovenskem odru gostovati člana hrv. narodnega gledališča v Zagrebu gosp. Miša in gospa Mila Dimitrije vič. Danes dopoldne je pa dobila inten-danca slovenskega gledališča iz Zagreba to-le brzojavko: „Dimitrije-vi6 jučer naglo težko obolio na srcu. Dolazak nemoguć." Z ozirom na to je morala gledališka uprava predstavo Turgeujeve drame „Tuji kruh" odgoditi na puznejši čas in se mesto nje vprizori jutri v drugič na slovenskem odru Viktor Hugojeva, pri premieri prekrasno uspela žaloigra „Lukrecia Borgia*. V torek, dne 27. febr., popoldne ob 5. uri se predstavlja burka rA u temo bilist*, v petek, dne 2. marca, pa se vprizori opereta „D o n Cezar**. — Tenorist slov. gledališča S. Stanislav Orželski goetuje v ne-eljo dne 25. t. m. v opereti „Lepa Helena** na zagrebškem narodnem gledališču. V torek pa nastopi na koncertu kazinskega društva v Osjeku. — Bela rednta. Za letošnjo „Sokolsko maskarado44 je povsodi živahno zanimanje in pričakovati je, da bode to najlepša predpustna veselica. Opozarjamo, da se bode nia-skarada vrnila v vseh zgornih prostorih .Narodnega domau in želeti je, da se kolikor možno vsi obiskovalci ravnajo po devizi: bela reduta! Že sedaj se čuje, da bode posetilo to obče priljubljeno maskerado več jako zanimivih in originalnih skupin. Z dekoracijo velike dvorane in balu-strade, katera bode Čarobno razsvetljena, se je te dni pričelo in se je samo za to naročilo čez par tisoč raznih belih cvetk. — Sokolova maškarada. Ustrezajoč innogostranski želji je maska-radni odsek sklenil, da postavi na galeriji velike dvorane nekaj sedežev. Število sedežev bo spričo okolnosti, da je na galeriji le malo prostora na razpolago, omejeno. Sedeži bodo numerirani, in se je cena določila na 4 krone. Kdor reflektira na galerijski sedež, naj se zglasi v ponedeljek ali torek dopoldan v Lozarjevi trgovini na Mestnem trgu. — Bela rednta Sokola. Na mnoga vprašanja se si. p. n. občinstvu naznanja, da je pač želeti, da pridejo maske v belih oblekah, a nikakor ni to absolutna zahteva. Vsaka maska, Čeravno ni bela, je dobro došla. Odbor. — Sbod socijalnih demokratov V bMtnL Snoči so sklicali soci- jalni demokratje v kaziaaki salon ljudski shod, ki je bil mnogobrojno obiskan. Govornik je bil Kristan ki je govoril o volilni reformi, kdj^ načrt se po hudih bojih vendar pred. loži državnemu zboru, dam so jo nasprotniki prikrito in javno zavlač*. vali od meseca do mesec«. Krista je pel slavo Gautschu kot modrem;, državniku, ki je znal skritim obstruk cijonistom takoj spočetka strgat., krinko z obraza. Govornik se je lotil tudi narodno napredne strank^ m njenega programa ter sklicanja zaupnikov. Gospodom socijalnim demokratom svetujemo, naj puste naš program in sklicanje naših zaupnikov pri miru, kakor mi njihovega pustimo Naš program se bo revidiral in na£i zaupniki bodo sklicani brez ožim na to, kaj blebetajo o tem »ocijalm demokratje in drugi nepoklicanci. Pn govoru o političnem štrajku je vz. Kristan na muho krščanske soeijalee. s katerimi je do 28. novembra skl> pal tako vročo ljubezen in divji za kon. Ker so se krščanski aocijalci iz javili proti političnemu štrajku, im-no val je Kristan njihovo postopanj* najgrše politično izdajstvu Krščanski socijalci so se zato dobr; kali socijalnim demokratom, da bi kaj profitirali za se in da bo vsak videi njihovo kristjanstvo in katoličanstvo Politika krščanskih socijaloev je sama fraza. To so pokazali v tobačni t. varni 28. novembra, to so pokazali svojo zahtevo splošne volilne pravic-za ljubljanski občinski svet, kater« pravica se gotovo ne da preje doseči, dokler je ni v državnem zborn. K-ščansko socijalna stranka je niČvredn« politična sleparija, in ke. pri kleri kalcih ne gredo ribice več na segnito vabo ^katoličanstvo-, pojdejo niordu na svežo vabo „ljudstvo". Organizacija krščanskih socijalcev ni vredna piškavega oreha in če bi naši klerikalci ne pričakovali koristi od splošn* volilne pravice, bili bi že zdavnaj zoper njo. Socijalni demokratje ne vedo, koliko mandatov dobi njihova stranka po novem volilnem redu da se potegujejo za splošno volilno pravico, je vzrok, ker hočejo dat! ljudstvu moč v roke. Kristan se je nato bavil s shodom krščanskih socijalcev. ki se je istočasno vršil ii. ki ima na programu proteet proti reformi zakonskega prava. Govornik se je čudil, zakaj so duhovniki zoper razdružitev, ko sami niso poženjem in jih to prav nič ne briga. Kristan se je nato povzpel do gorostasu ♦ smešne trditve, da, kar je politično zrelega na Slovensk-m (!) je vse socijalno demokratično ! Za poc11'! ~ Bazbit shod krščanskih SOCijalcev. Krščanski socijalci to priredili snoči shod v „Unionu*. Okoli 7j9. ure je prišlo s shoda v kazjn-nekoliko socijalnih demokratov, ki .>< hoteli iti na shod krščanskih socija-listov. Ker jih ti niso pustili noter, so začeli vpiti socijalni demokrutje „Živio Kristan^ in ko so krščanski socijalci ploskali svojemu govorniku žvižgali. Komisar je takoj zaključil shod in hitel na policijo po stražnike-Med tem so pa krščanski socijalci zagrabili za stole in jih vihteli v zraku, zabliskali so tudi noži' in škarje, dasi so socijalni demokratje mirno odhajali in so padale b njih ust le pikre besede kakor „iz-dajalci**. ^hinavci4* itd. Svojo vojno trumo je vodil neki bled obraz — bil je menda dr. Lampe — ki je mahal po zraku z nekimi papirji V tem je prišla policija, ki je napravila s tem red, da je izgnala na cesto krščanske socijalce in socijalne demokrate in zaprla velika vrata Krščanski socijalci bi se bili radi tepli in bi prišlo* tudi do vročega pretepa, če bi socijalni demokratje hoteli eksponirati svoje glave njihovim stolom in nožem. Društvo hišnih posestnikov je imelo snoči v rUnionu* svoj redni občni zbor. Zbor je o tvoril predsednik dr. Gregor i č, ki je s ponosom in veseljem konštatoval, da Še ni bih*, nobeno zborovanje tako mnogoštevilno obiskano. To daje pogum z* bodočnost. Potem je pozdravil zbor valce tudi nemško. O odborovem do lovanju ni mogel veliko poročati, ker so ga Člani pustili na cedilu. Upa, da bo mogoče letos vse aktualne zadeve skupno s člani sklepati. Potem je tožil o revščini hišnih posestnikov, ako* niso obenem obrtniki, odvetniki itd V prvi vrsti bo moralo društvo delo-, vati na preosnovo davčnih razmer. Upati je tembolj na uspešno delovanje, ker se snuje zveza vseh takih društev v Avtriji. Naglašal je, d društvo nima političnega ali strankarskega namena, temuč je samo gospo-, darsko. Povedal je, da je društvo poslalo poslancema dr. T a v č a i j u in dr. šusteršiču vlogo, naj po->r od ujeta v ministrstvu, da se prispevek za zdrževanje poslopij zviša od 15 na 30 0. Kaj je s to vlogo, društvo še ni zvedelo. Društvo razpolaga s kapitalom 842 K, v pretečenem letu je izdalo za tiskovine, inserate itd. 152 K. — Na predlog Kozaka M je volil sedanji odbor z vzklikom, in sicer: dr. Gregorič, Del Cott, Doberlet, Endlicher, H a m a n n £ iaetelj te trgovine in je od firme Perdan prevzel ne Je vse dolžnosti aego tudi vse pravice. — Vrsta tukajšnjih porotnih Obravnav. Dne 26. svečana 1. Franc Košenina, rop ; 2. Marij a Hribar, zažig. V obeh slučajih* predseduje deželnega sodišča predsednik L e v i Č -ni k. Dne 27. svečana 1. Jakob Ko- če v ar, težka telesna poškodba; 2. Janez Dimnik, zažig; predseduje višji sodni svetnik Polee. Dne 28. svečana Janez P o ž en e 1. /a v ratni roparski umor; predseduje deželne sodnije podpredsednik Pajk. Dne 1. sušca Janez SpoljariČ, tatvina iz navade; predseduje deželne sodnije svetnik Elsner. Dne £. sušca Josip Faltiu, goljutija; predseduje deželne sodnije podpredsednik P a j k. - t&icn Slučaj. Te dni pripeljal je neki gospod iz Hanj pri Ilirski Bistrici iz Ljubljane od svojih staršev psička in mačko seboj. Obe živalci ste se vedno rade iineli, sovraštva ni bilo med njima. —■ Nekega dne je pogrešil gospod psička in mačko, pisal je takoj staršem žalostno novico, a kako se začudi, ko mu oče sporoči, da sta živalici že isti dan srečno dospeli nazaj v Ljubljano. Prehodila sta v 10 urah čez 100 km. Iz Slavine se nam piše: V nedeljo 18. t. m. se je priredila v šolskem poslopju predpustna veselica v korist slavinskemu gasilnemu društvu s petjem, deklamacijama, šaljivimi prizori in V ošnj ako v o veseloigro „Svoji k svojim. Uspeh te veselice je bil nad vse pričakovanje. NiČ ni pretirano, Če rečem, da so bili poslušalci kar razočarani, videč, da domaČi priprosti fantje in dekleta tako težke pevske točke s tako preciznostjo izvajajo. Poslušalci so z burnim ploskanjem izražali svoje zadovoljstvo, posebno pa pri Laharnerjevi „Kadar mlado leto" in Adamičevi „Y gozduu, ter zahtevali glasno, da se morata ponoviti. Izborno sta deklamovali gospodični sestri Ambrožič „Pri zibeliu in nHuda ženau, katerih zadnja je povzročilo mnogo smeha. Izvrstno pa so uprizarjali dečki šaljive prizore rGostilničar*1, r,Prestarti in „Nočni čuvaji, od katerih sta se posebno odlikovala ^Gostilničar" in „Prestaru ter povzročala mnogo smeha. Veseloigra „Svoji k svojim" je pa spored veselice zaključila. Ravno tako so tudi tukaj igrali sami priprosti domači igralci in nepričakovano dobro rešili svoje vloge. Igrali so tako neprisiljeno in popolnoma naravno, kakor je le od starih igralcev pričakovati, vkljub temu da so bili prvikrat na odru. Odlikoval se je posebno „župan**, kakor tudi njegova žena rMicaK, katera je, kakor s prav naravnim jokom izražala bolest za ukradeno hranilno knjižico. Z uprizoritvijo te veselice si je pridobil vrli gospod nad-uČitelj Verbič obilo pohvale in edino le njemu gre vsa zasluga. Pokazal je, kaj premore žilava delavnost in vztrajnost ter veselje za poučevanje. Pokazal je s to veselico tudi, da se ne le pri izobraženem, temuč tudi priprostem ljudstvu z delavnostjo in vztrajnostjo da mnogo doseči. In gotovo nisem osamljen, ako mu že danes kličem, le tako naprej z željo, da nas v kratkem zopet s kako prireditvijo razveselite. Z »gostilničarjem'* v šaljivem prizoru, ko je kozarček obrnil, pa rečem: „Čast recite,komur Čast". Vsled mnogobrojne udeležbe je bil tudi gmoten uspeh po-volj en. Legar v Hrastniku še vedno razsaja in se zmirom bolj širi. Razširil se je zdaj tudi na delavce v steklarni. V Hrastnik so dobili sicer štiri lazaretne šotore „Rdečega križa**, vendar bo najbrž primanjkovalo prostora, ker se pojavljajo vedno novi slučaji obolelosti. Bolezen je tekom dveh let zahtevala že precej žrtev. Sokolska slavnost v Mc- zir£u je pokazala dne 17. t. m., da uživa „Savinjski Sokolu med narodom v Zgor. Savinjski dolini velike simpatije. Iz Braslovč, Gornjega grada je prišlo precej prijateljev Sokolstva in neprisiljene zabave. Zastopani pa bo bili še razni drugi kraji iz okraja in obližja. V okusno dekoriranih zgornjih prostorih hotela pri „Avstrijskem cesarju" se je gnetlo udeležencev: plesalk in plesalcev, Sokolov, najraz-novrstnejših mask, pa tudi neplesal-cev. V tem, ko so na prostornem plesišču se sukali veseli pari, je v stranskih prostorih vladalo pri mizah radostno vrvenje. Lepo je bilo gledati vse to veselo ljudstvo brez razločka stanu in kategorije. Vsak udeleženec je dobil pri blagajni posebno pokrivalo, kar je pomnožilo razno-bojnost družbe. Maske so bile dobro izvedene in so zlasti ugajale skupine. Izpod Ojstrice je prignal star očanec planinske pastirje in pastirice na veselico in „direktor" nekega zverinjaka je posetil s svojimi živalmi maske-rado. Videl si kamelo, slona, opice, belega severnega medveda, rjavega medveda, osla itd. Brhka krotilna zverina je nastopala s temi živalmi v različnih nastopih. Ne omenjamo še drugih mask, bilo jih je mnogo. Marljiva „Soštanjska godba" je izvrstno igrala in podžigala plesalkam in plesalcem pete, da je kar hrumelo po dvorani. Plesale so se tudi četvorke prav dobro. Vmes se je prepevalo in sploh je bilo vse veselo. Za izborno postrežbo, dobro pijačo in okusna jedila gre gostilničarju Tonetu in njegovi ženi vsa čast. Končno omenjam, da je bilo tudi s svežimi šopki dobro preskrbljeuo in da ni bilo nikogar, kateremu bi ne ugajalo na veseliei. Upamo, da „Savinjski Sokol" priredi zopet kako veselico ali zabavni večer. Prihodnjič pa imamo nado — počastijo tudi Celjani in Žaljčani, zlasti tamošnji „Sokol" našega -Savinjskega" s posetom. — Vloma« V Gaberniku na Štajerskem so tatovi vlomili v klet Ane C r Ji in odnesli veliko ajde, koruze ter meso iu slanino treh svinj. Enega tatu so že prijeli; taje France Rep iz Domove. Tatvino je priznal, a tovarišev noče izdati. -- V Radencih na Štajerskem so pa vlomili neznani tatovi v lekarno dr. H6hna in se spravili nad železno blagajno, v kateri je bilo 2000 K denarja, a odpreti je niso mogli, zato ho vzeli seboj le nekaj malenkosti. — Na plesi&ču w je zlomila nogo 531etna Frančiška Drobec, kmetica v Radencih pri Ljutomeru. — Požig, goljufija in tatvine. Pred mariborskimi porotniki sta stala včeraj zakonska Anton in Cecilija Majcen iz Muravcev pri Ljutomeru, obtožena požiga, goljutije in tatvin. 15. oktobra 1905. sta zažgala sosedu Ivanu Jurešu hišo, da je bilo škode 670 K. Ob isti priliki sta pokradla jurešu mesa in slanine za 58 K. V druži.i s svojo ženo je Anton Majcen napravil izbrisno pobotnico za vknji-ženo terjatev svojega, tasta, ki je bil vknjizeti na >l,>jce.uovem posestvu za 228 K. Majcen je ponaredil tastov podpis, žena njegova je pa nesla izbrisno pobotnico v zeraljeknjižni urad. Dalje j,- Majcen sam pokradel več litrov žganja, srebrno uro in sodišču v Ljnt ornem kaznjenske hlače, vse skupaj v vrednosti 50 K; z ženo je pa odpeljal posestniku Francu Kranjcu kravo \iedno 200 K. Anton Majcen je bil obsojen na 4 leta>, njegova žena pa na 3 leta težke ječe. — Ggen| je uničil posestniku Rešu v Podvesi na Koroškem gospodarsko poslopje. Škode je 3400 K. Vzrok : neprevidnost. Med Jedio zblaznel« V Pre- valjah na Koroškem je med jedjo zblaznel 221etni Simon Rez ar. Seat mož ga je komaj ukrotilo. Zdravnik mu je moral dati morfija, da so ga mogli spraviti na železnico. — Pomnoženo garnizijo dobi trg Koče v Zilski dolini, in sict-r dobi oddelek strojnih puškarjev. Najden ponarejen danar. Na neki njivi pri Trstu je našel neki dečeK pri igranju prav malo zagre-ben zavoj, v katerem je bilo 100 K srebrnega denarja, ki je ponarejen. Stvar so naznanili policiji, ki je uvedla preiskavo. — Obsofeni isredeniovci. V Pulju so popevali ponoči po ulie^Li protiavstrijske pesmi višji gimnazijalci Decarli, Feruglio, Rov-ner, Irgolič ter davčni praktikant W o Iker. Policija je kaznovala vsakega na 40 K globe. Vrhu tega so dijaki izključeni iz vseh avstrijskih šol, "VVolker pa iz državne službe. — Šol® SO ZSplii v Tržiču na Primorskem zaradi ošpic. — Karavanskih bratov pHesna veselica bo v soboto, 24. t. m., v gostilni pri I. Vetter v Florjanskih ulicah št. 6. Svirala bode godba Karavanskih bratov. — Vlom« Danes ponoči je neznan tat vlomil v kovčeg kazinskega mar-kerja Frana Tichova iu mu ukradel poštno-hraniiiiično knjižico z vlogo 96 K. 140 K denarja in srebrno oklopno verižico. Tudi inarkerju Rajku Mitter-maverju je zločinec vlomil v kovčeg in ukradel srebrno, že pokvarjeno cilinder uro z nikelnasto verižico, črno obleko, rdečo in belkasto samozavez-nico, naprsnikov in ovratnikov št. 34. — OrOŽni&lvO je snoči pripeljalo umobolnega Defranceschija, ki je pred nekaj časom, kakor smo že poročali, ušel iz blaznice na Studencu. — Tatvina. Včeraj zjutraj je ge. Rozaliji Telateovi v Jenkovih ulicah št. 4 neznan tat iz stanovanja ukradel par galoš in par čižmov. — IBeftavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 6 Slovencev in 7 Hrvatov. V Heb je šlo 15, v Iuomost 7, v Wels pa 18 Hrvatov. Na Dunaj seje peljalo 40 laških zidarjev. — Izgubljene reči. Gdč. Marija Lapanjeva je izgubila rjavo boo, vredno 17 kron. — Tedenski Izlsaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 11. do 17. februarja 1906. Število novorojencev 18 (=24*9'•'',.„), mrtvo-rojenca 2, umrlih 33 (=457^ med njimi so umrli za jetiko 7, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 24. Med njimi je bilo tujcev 13 ( — 393 %), iz zavodov 19 (-=67*6%). Za infekcijoznimi boleznimi ni obolel nihče. — Jugoslovanske vesti. 11, j u g o- slovanska umetniška razstava v Sofiji. Kakor smo že poročali, se Bolgari pripravljajo, da prirede na jesen ob otvoritvi novega narodnega gledališča v Sofiji II. jugoslovansko umetniško razstavo. Razstavo priredi bolgarski pododbor jugoslov. umetniškega društva „Lade". Kakor se zagotavlja, so obljubili svojo udeležbo t srbski, hrvatski in slovenski umetniki. Poleg teh pa se udeleže razstave tudi nekateri ruski in Češki umetniki, vk^ub temu bo pa imela razstava docela jugoslovanski značaj Hrvatski umetniki so poslali te dni iz svoje srede g. Auerja v Sofijo, j da se informira o podrobnostih, kako se namerava prirediti ta razstava. — Bivša srbska kraljica Natalija v boju za — katoliško vero. Bivša srbska kraljica Natalija je po smrti kralja Milana prestopila iz pravoslavja v katoliško vero in postalo silno pobožna katolikinja. Natalija živi sedaj v traucoskem kopališču Biarie. Ko je v Biarieu prišlo ob priliki inventirauja v cerkvi do izgredov in je fanatična množica hotela inventuro preprečiti, se je teh izgledov osebno udeležila tudi raz-kraljica Natalija. List 9JJ. tllustration" je bil tako hudoben, da je dal de-monstrujočo ekskraljico v ugodnem momentu fotografirati in priobčuje dotično podobo v svoji zadnji številki. Ali so bodo na Srbskem smejali, ko bodo izvedeli, da njihova bivša pravoslavna kraljica demon-struje na svoje stare dni za katoliške pope! — Kralj Peter za Str os s -mayerjev spomenik. Ker je bilo akad. hrvatskemu pevskemu društvu „Mladost" zabranjeno, da pride v Belgrad in priredi koncert na korist Strossmayerjevemu spomeniku, je poslal srbski kralj Peter odboru za Strossniayerjev spomenik v Zagrebu svoj prispevek za koncert v znesku 200 dinarov. — Električna naprava, ki bo preskrbljevala z elektriko Zagreb. Kakor smo že poročali, namerava v Krškem zgraditi tvrdka Lenarčič iz Vrhnike veliko elektrarno. Naprava bo stala 5 milijonov kron in je pro-raČunjena za 6000 konjskih sil. Zgradila se bo na levem savskem bregu in bo oddaljena 25 km od reke. Ob krškem mostu se v to svrho zdradi velik jez. Električni tok bo tako močan, da se bo lahko speljal na eni stran' do Zidanega mosta, na drugi strani pa do Zagreba. — Današnji list ima za cenjene ljubljanske naročnike prilogo s programom mednarodne panorame za bodoči teden. • Ha^novejše novice. Morilec orožnika T o b i as a. Leta 1904 je bil pri Cvikavi umorjen orožnik "^obias, a mori le a ni bilo mogoče dobiti. Sedaj je mejna policija v Bodenbachu prijela nekega Jos. Wehnerja, ki je ponarejal hranilnične knjižice, m AVehner je sam priznal, da je Tobiasa umoril. — Činblaznika. V Kuxhafenu je zblaznel knjigotržec Schmidt ter ubil svojega otroka, ženo in taščo ter nevarno ranil svakinjo. — Samomor pred poroko. V Rimu se je ustrelil 221etni princ Pignatelli. ki bi se bil moral drogi dan poročiti 9 hčerko kneza Oari-gl] .na. — Častnik morilec in tat. Pj i porotniki v Bariju jo bil te dni italijanski poročnik Modugno obtožen, da je umoril svojo ženo. Umora je bil oproščen, a izročili so ga vojnemu sodišču, ker je povodom ekspedicije na Kitajsko ukradel iz cesarske palače v Pekingu razne dragocenosti. Kazenske obravnave preti deželnim sodiščem« Afera Ivan Hribar in dr. Hribar c o nt r a P r o s e n c. Včeraj popoldne se je vršila razprava v zadevi g. Ivana Hribar j a, župana ljubljanskega ter g. d r. Ivan a Sr i-b ar j a, odvetnika v Ljubljani proti g. Josipu Prosencu. zavarovalnem!* ravnatelju banke rPh"nix** v Ljubljani zaradi razžaljenja časti. G. Ivana Hribarja je zastopal g. dr..Tri 11 er, obtoženca pa g. dr. Egei Iz obtožnic povzemamo sledeče: Lansko leto sta tožila zakonska Franc in Alojzija (Jrebenc iz Škofje riže g. Josipa Prosenca, današnjega zasebnega obtoženca, na izpolnitev pogodbe ter preskrbitev obljubljenega posojila. G. Prosenc je v tej pravdi popolnoma podlegel v vseh treh instancah ter bil obsojen, da preskrbi posojilo v približnem znesku okoli 8000 K. V tej pravdi sta bila zasebna obtožitelja zaslišana kot priči. Do 5. februarja 1906 se je imel g. Prosenc izjaviti napram dr. Ivanu Susteršiču kot zastopniku zak. Grebene, če plača tema odškodnino za škodo, ki jima je nastala vsled tega, ker jima ni Prosenc pravočasno preskrbel posojila. Tisti dan, torej 5. februarja 190(1 je šel g. Josip Leskovar, odvetniški kandidat v Ljubljani, v pisarno g. dr. Božidarja Voduška, odvetnika v Ljubljani, kot zastopniku Josipa Proso nca po neki ekstrakt ter našel tam g. Josipa Prosenca. Ta gaje prosil, naj se glede odškodnine ničesar ne ukrene tako dolgo, dokler se stvar med njim in gosp. županom Ivanom Hribarjem ne poravna, češ. da bo proti županu Ivanu Hribarju ter dr. Ivanu M. Hribarju napravil ovadbo radi krivega pričevanja v GrebenČevi zadevi. Vsled tega predlagata zasebna obtožitelja, da se obtoženca krivim spozna prestopka zoper varnost časti, ga kar naj-ostrejše obsodi v zaporno kazen in v plačilo stroškov te kazenske pravde. Po precitanju obtožnic se izjavi obtožencev zastopnik za poravnavo, dpčim to tožitelja odločno odklanjata Obtožencev zastopnik izjavi, da mora spričo temu obtožene« nastopiti dokaz resnice in predlaga na to. da se obravnava preloži, da se rekviriraj o akti civilne pravde Greben r contra Prosenc ter da bo on (zastopnik t pismeno odgovoril s pripravljalnim soisom na tožbo. S tem sta zadovoljna tudi tožitelja, ki predlagata, da se obravnava preloži toliko Časa, da se doženc kazensko postopanje, ki ga je uvedlo državno pravdništvo proti današnjima tožiteljenia na podlagi neke anonime ovadbe zaradi krivega pričevanje. Vsled tega proglasi sodnik, da se razprava preloži na nedoločen čas. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 23. februarja. Dane a je vlada predložila po-s I a 11 s k i zbornici svoj načrt volilne reforme Na sejo se je zbralo toliko ljudi, da jih mnogo ni dobilo vstopnic. Galerije in lože so bile natlačeno polne. Ko je vstal ministrski predsednik baron Gautsch, so Vsenemci s Schonererjem na Čelu začeli strahovito razgrajati in so Gautsch a psovali na vse načine. Vpili so, da hoče Gautsch z volilno reformo poslo-vaniti Avstrijo, da se mora prej zagotoviti nemški državui jezik, odpraviti 5$ 14 in izločiti Gališko, pralno se premeni volilni red; dalje so vpiliTo je lepa ena kost, Če je na eni strani splošna in enaka volilna pravica, na drugi absolutistični £ 14, v sredi pa kraljevski komisar. Gautsch je govoril naglo a tako, da ga ni bilo nič razumeti. Kar je Gautsch povedal, so sanic cenene fraze brez vsakega jedra. Bistvo njegovih izvajanj je, da se mora z volilno reformo vzeti socijalnim demokratom iz rok agitacijsko orožje, da so v Avstriji državljani dveb vrst, privilegirani in neprivi legirani. Da je predloženi načrt roparski atentat na pravicah slov. naroda, tega Gautsch seveda ni omenil. Končal je Gautsch svojo izavj s -.atetično frazo, da ne izgubi upa ja na zrričgo, dokler ni poskusil vseh sredstev, in da če že on pade, ž njim še ni pck)pana volilna re f rma. Le malo poslancev ja ploskalo Gautsch u, med temi pa so b?li tudi slovenski klerikalci, dasi je Gautscbev načrt velikanska krivica za slovenski narod. Nekateri Nemci so Gau-tsebu žvižgali 0 voldni reformi s s v seji ni več govorilo, pač pa se je pokazal uspeh te predloge v tem, da so vsi veleposest nikiinPoljakizačeliočifcno opozicijo proti Gautschu Na razpravo j j namreč prišel Sehonerer Scbal&ov nujni predlog vstran prispevkov za s*uprie zadeve Utemeljeval ga je Schalk. Veleposestniki in Poljaki so glasovali za nujnost Dr. Herold je vloži predlog zastran revizije ustave. Dunaj 23. februarja. Prihodnja seja p španske zbornice bo 6 marca. Na dnevnem reda je kot 1. točka zakon o avskultaotib, kot 2 točka volilna reforma. Duna) 23 februarja. Dnes majo ra^lJČfJe stranke posvetovanja zaradi volilne reforma Boj bo velikanski. Belgrad 23. februarja. Iz za-neslj vega vira doznajero, da se začnejo dines popoldne službena pogaianja med delegati zmernih m mlajših ladikadoa'cev zaradi zedmjeoj < rad kalne stranke na enem pr gramu, ker je politična situacija zelo resna. Pogajanja b do skoraj gotovo imela uspeh —ut II Denar 99 »5 99 95: 100 10; 118 36' 95 45J 113 90i 99-50* 101 65 100 15 100 15 100 30 118 55 95 65 114 10 100 65 100.- 100 50| 100- \ 101 — 100 — 101 50 100 10 41 « 2 .0 4*V • 0.' I • • i 0 100 15, 10025 10025| 101-25 106 60 107 60 100 50 10150 10O-— 100- 100 50 100 90 40 4' 9950: 100 50 100 501 101-50 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani Uradni kurzi duo. borze 22. februarja 1906. NaloibMi papirji. fj Deaar j Flago 4-z*.'t majska renta. . . . 4-2Vo srebrna renta . . . 4*, avstr. kronska renta. . 4% » zlata „ . . 4 ogrska kronska renta . . zlata . . 4*'o posojilo dež. Kranjske 4*V;« posojilo mesta Spljet 4'),\ . * Zadar 4*V/e bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4VC češka dež. banka k. o. 4% „ . ' m ž. o. 41 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pest kom. k. o. z 10J., pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis- ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic a. dr. ... obl. češke ind. banke prior, lok. želez. Trst- Porcč...... prior, dolenjskih Žel. . prior. juž. žel. kup. V/i B avstr. pos. za žel. p. o. Srečke od I. 1860' , . . . . od I. 1864 .... 9 tizskc .... „ zem. kred. I. emisije m » » '1- » a ogrske lup. banke . 9 srbske a frs. 100'— . titrške...... Basilika srečk« . . . Kreditne » ... Inotnoske » ... Krakovske , • • • Ljubljanske , ... Avstr. rdeč. križa m ... 0 »m • • « Rudolfove » ... Salcburške „ ... Dunajske kom. 9 ... Delnic«. tužne železnice..... Državne železnice .... *vstr-ogrske bančne de in.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . . . Zivnostenske » . . Premogokop v Mostu (Briix) AJpinske mbntan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Vairanyl..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe 99 90 99-50 100- 316 GOi 318 60 101 -' 102— • ! 196 50 289-50! 159-1 293 -; ! 295 50 i! 260 —! 100-— 149 50 25151 i 476 — 79-92-—j 61-; 5175 J 3320 ll 57-— 71-50 I 534 50; ! 12575! 673 25 1633 — 671*— ■ 789 40 >l 246— GG1— 540— 198 50 291 50 161-303— 30550 2C8 50 109- -150 50 27 15 487 — 85— 99— 68— 5375 35 20 63— 77 50 544 50 126 75 674 25 1642 -672 — 790 40 24650 665— 541— 2665—2675 — '. 537-40 538 40 ; 275— 278 50 564 — 568— 159— 160— Vaiute. C. kr cekin...... 1135 11-39 20 franki....... 19 11 19-13 20 marke........ 23 50 23 55 Sovereigns....... 2398 24 06 Marke........ 117-32 117 52 Laški bankovci..... 95'65 9585 Rublji........I 251 50 252— Dolarji........H 484 5— Žitne cene v Budimpešti. Dne 23. februarja 1906. S Termin. Pšenica za april . . . zaMOO kg K 1684 „ oktober . . .7100 n a 16 76 Rž , april ... „ 100 „ „ 1370 Koruza „ maj . . . . -• 100 „ „ 13-84 Oves » april ... „; 100 „ . 15 30 _ oktober . . . 100 , . 1268 Efektiv. Neizpremerjeno. Meteorolosično poročilo. Vitina nad mcrjem 306*2. Srednji zračni tlak 7S£.s m 5 .Stanje 2Q ^a baro- £ . °PaZ0 metra 3 S va^ v mm : g 3 Vetrovi 22. ;9. zv. 7359 09 ar. svzhod oblaČao 23. 7. z}. 7339 - 2-8 si. jgzahod megrla . 2. pop. 7310 l h si. svzahod oblača« Srednja včerajšnja temperatura: l 4*. aor male: 0"6*. — Padavina v mm 0*0 Seno in slama vse balah se poceni prodaja na skladišča, Martinova cesta stev. 10. 868—8 ! Izjava. V oglasnem delu št. 39 „Lai-bacher Zeitung" od 17. februarja t L le citati objavo zadruge urar-jev in optikov v Ljubljani, kjer se naznanja, da nisem upravičen prijaviti razprodaje svoje trgovine, da nimam za to potrebnega dovoljenja« da samo zbujam vero na resnično razprodajo in s tem občutno škodim drugim zlatarjem. Najprvo ni res, da sem napovedal razprodajo. Zatorej mi ni treba niti oblastvenega dovoljenja, pa tudi ne more nastati vera, da sem priredil razprodajo. Naznanil sem samo, da svojo zalogo blaga zaradi opustitve trgovine prodajam po znižanih cenah. To popolnoma resnično oznanilo p. n. občinstvu prijaviti, je poštena moja pravica, ki si je ne dam kratiti od nikogar, najmanj pa ie od zadruge optikov in urarjev, ki niti ni poklicana, da sodi o poslovanju zlatarja. V Ljubljani, 20. februarja 1906. 690—2 Adolf fflajcnpfeil. Naznanilo. Kđor Želi lepa, taka, 24 col dolg* cl Podpisani sabor ta prir^iitav verUable, grand bal maifiie tnfteraatto- nml v proslavo 100letnice prvega na. tstkrga karnevala v Ljubljani, naznanja s <*m tlaraimi občinstvu, da se bo du»- 24 in 25. t m. streljalo na ljubl.uii-.kfju grada s topovi ra sieor se bode dalo dne 24. t. m. ob 4. popoldaa JM strelov, dne 25 t. m ob 6 ajntraj 80 strelov in ob 4. popoldne 20 strelov v saak abirališia velikega kerea. Odbor jik dobi naprezaj v Jelovlkovom avkladiaču na Trnovskem nasipu. 623-i 697—2 2a prireditev III. varitablo gvaad bal mas^ue intfraatioaal. 1 kotel J Ravnateljstvo A* Odvetniškega i koncipijenta 1 •prejnee • 1. aprilom 1906 ali tndi p ineie v svojo pisaroo dr. Matej Protner, odvetoik ▼ Tistu, Via Nuoa I 8tt»v. 13, 11- uadrttr. 685—2 Danes u peteli v vinski Meti Dunajski glasbeni večer. Vstop prest. 10.000 parov čevljev! 4 pari Čevljev samo 5 K- Vsled a^odnega ogromnega nakar>» so i ea to nisko ceno . |>ar moških in par žnnbkib č+-t! i-v enuh ali ravth na trakove .• močno abitimi podpkiti, m jnovej&e obliko, ^alje pa> moških in par žeuakih aioduih tVctiev, elegantni k in lakkih. VmI 4 pari nams & 14. Za ruu^v^v .:di)btuj< dol^itgt 698 EUspoftiijanje po povjjctja Izvsz čevljev KOHANE. Krake* it. 31. N^nuaiajoće r -. i zamenjam. POZOr Prt d UOHliredO^llll! Zdo,ai 8t°Je<5a etiketa, beseda Milly in pa 1 im" 1».......■■iiiiiiiiim vtt'^^L'-> aolnce so oblastveno varovane. T Na sverovni razshavi v Sr. Louiš iftOA-najvišja odlika „Grand Ppix" Ravnokar dospelo! Berolinski in pariški modeli kakor tudi najfinejša spomladna konfekcija damskih, dek iških, moških in deških oblek. — Največja izbira damskih kostumov, ranglanov kril in bluz , po čudovito nizkih cenah. \ Takisto tudi največja izbira moške konfekcije. »AngleSko skladišče oblek" 0. Bernatovič fcw Ljubljana. Mestni trg štev. 5. Ljubljana. 603—5 C. AUERjevih dedičev je vaak dan dobiti svete 70t sladne tropine. saj s#j s#i isV sej sse sej ^t« *tg ^ saj sa, Podpisani gostilničar si nsoja Čast. občinstvo vljadno vabiti na plesno veselico ki se bo vršila v nedeljo, dne 25. februarja v gostilni „pri LOVCU" na 8v. Petra nasipu at. 67. Za dobro kuhinjo in točno postrežbo jamči 709 Maks Nesman. Trgovski pomočnii ailad, spreten prodajalec, veftč slov« •kc^a in Dcmikega jenka v govora i pisavi, teli svojo sedanjo glasbe sac iaue stroke od 15 20 sa*ea premeaia Vpraianja na opravnistvo „&lov Naroda". sW»l Sredstvo zoper kašelj! 12. jonumrjm 1PO& Gospodu lekarnarju Piccoliju Jeronim poiljite mi 12 iAvcS. Ijic Vaših izhornih naftniiakorit, Z velespošt&canjem J nI i ja Milinehlcn, Cena ftkatljici 20 vin. — Manj oejtv 11 Skatljic, ki stanejo 2 kreai, se pe pošti ne pošilja. srn I Prvi vinski semenj v Ptuju se vrfii 26. svečana 1906 v prostorih minoritskega samostana Ponujali se bodo vzorci letošnjega prav dobrega pridelka ter ledi vzor iz prejšnjih letnikov iz vseh vinorodnih krajev ptujskega okraja. Zat&aaiek ob lO. uri dopoldne. Železniške zvese a Ptujem: Iz Maribora odhod poštnega vlaka ob 8. nri 15 min. dopoldae li Ljubljane „ n „ „ 5. n 15 , Prihod v Ptnj ob 9. nri bS min. dopoldne. Odhod iz Ptuja: Ob 1. nri 45 min. popoldne brzovlak na Pragerttko-Maribor in Pragersko-Ljabijan« Ob 5. B 15 B „ pošt. vlak na Pragersko-Maribor in Pragersko Ljubljana T Ptuju, dne 10. svečana 1906. Za ortboi «7—3 M. BRENĆ1Č, načelnik Ces. kr. avstrijske — ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta. Odbođ t* Ljubljane juž kol Proga na Trbli. Ob 12. uri 34 m pouod o* vlak v Trbrz, Belja?;. Celovec, Mali Glčdnitz, Franzensftste, Inomost, Monakovo, Ljubu n čez Selztal v Aussc'c. Soinoemd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, r*a Dunaj via Arastct;e Ob 7. un 5 m zjutrai osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mara«, Mauterndor. Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr i Line, Budejevice, l'izćn, Manjine vare, Meb. Fr3ncove vare, Prago, Upsko, čez Amstetten na Dunaj. - Ob 11 \ m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Cllodnitz Ljubno, Seiztal, Solnograd. Bad Gastein, Zel! ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, ^eneva, Pariz, ćez Amstetten na Dunaj - Ob 3. um 58 m popoldne osebni vlak v Trbii Smohor, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, cez Kle^n-Reifling v Meyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (▼ Pra;^o direktni voz !. in il. ra^r.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. - Ob 10. uri ponoči osebm vlak v Trbiž. Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direkt™ voz 1. m 11 razr.) ~ Proga v Novo mssto in Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7 nri 17 m zjrttraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotak — Ob 7 uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Pribod v Ljubljano jut kot. Proga ioc Trbiža. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Mo-iia»covo-Trst direkt. voz 1. in II. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr lak Au&see, Ljabno, Celovec, Maii Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob II. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prage (w Prage direktni voz I. in II. razredu) Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine var« Pkzen Budejevice, Line, Steyr, Panr.. Ženeva, Curih, Bre^enz, Inomost, Zeli ob jezen Bad Gastetu, Solnograd, Ljubno, Celovcv, SmoUor. Pontabel - Ob 4. uri 2» m popo! osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Olddnitza, Monakove-Inomosta, Fran2enstesta, Pontabla. — Ob i>. nri 06 m /večer osebni vlak z L Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega Gk'»dmYza, Celovca, Pontabla, Čez Seiztal, od Inomosr-m Solnograda, čez Klein-Reifling iz Stevra. Unca, Budejjvjc. Plena Marijkirb varov Heba Francovih varov, Prage, Lipskega. - Proga ix Novega mesta in Eočevja. Osebni vlak: Ob d. un 44 m /jutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 nt popoldne rz Srraze, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob H uri 33 m zvečer istotako. — Odaod ti Littbifane dri, kol. V Kam^fk. Mešani vlaki: Ob 7. uri 2h m /jutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. nri 10 m zvečer. - Oh 10. uri 45 m ponoči s^imo ob nedeljah in praznikih in le v oktohtn. — Prihod v LJnbl;an3 drž. kol. Is Sam alka. Mešani vlaki: Ob & uri 49 min zjutraj, ob 10. un 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob a uri 55 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih m Ie v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljobljani. r Čas je denar ^^3«P9-20 tako misli skrbna gospodinja, ki rajši kupuje izborne testenine Žnideršlč & Valenčiča, nego da bi tratila zlati čas z izdelovanjem. „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podi-ssZniesi w CELOVCU. Mupiijs lat prođmjst ___vrate rent, nastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in de via. Promese Izdaja k vsakamu žrebanja. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000 iafirebane vrednostne papirje in 2S«kTravr-CLJe> sreiks proti vnovenje šapata kupona, *rvxrxrtl iatarcLloi. Vinkuluje in devlnkuluj« vojaške žanitnlnske kavcija, (onpt im ssssaani Podrutnica w SPLJETU. Denarnt ilos« sprejrsua v tekočem rrncnnn ali na vloane knjinice proti ogodnim obrostim. Vloženi ilimsi untimtujo od dne vloge do dna vsdiga. 3-2? Promat a čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tnvoar. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne"