Političen list za slovenski narod.
p« poStl prejeman veljd: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., zaeetrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Tcljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopnapetit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri veukratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izliaja Tsalc dan, izvzemiši nedelje in praznike, ob uri popoludne.

V Ljubljani, v sredo 29. oktobra 1884.
Letnilc XII.
Liiiški škof o lilieraliiem učitelji Rohrweckiiiii obrezveiiiih šolali.
(Dalje.)
Poslanstvo je tedaj potrebščina, ako hoče kdo uradno soditi o veri, potrebščina, ktero je pa deželni šolski svet že mnogokrat prezrl. Bili so časi, ko je postavne katehete iz šole izbacival in učiteljem, ki niso imeli cerkvenega poslanstva, podučevanje o veronauku izročeval, tudi celo nekatoliškim učiteljem; in rekel je nekemu duhovnu, ko sem bil primoran odvzeti mu to poslanstvo: „Podučuj le dalje vero-nauk." Ta duhovnik, sicer dober mož, ki se je samo enkrat zmotil, pa poslanstvo od deželnega šolskega sveta ni sprejel.
Deželnemu šolskemu svetu toraj ne pristoja razsojati.
Po teh pravihh bom tudi ravnal, ako je nadalje postopanje v zadevi Eohrvvecka potrebno, ako se ubogi Eohrvveck ne obrne sem in se ne spomni, da je katoličan.
Obrnil se bom najprej na ministerstvo za poduk in bogočastje, ter prosil, naj postopa na podlagi moje razsodbe. Pa tudi ministerstvo za bogočastje in poduk ne bom rekel, naj preiskuje. Preiskoval sem jaz, in ako se zahteva druga preiskava, naj jo zahtevajo od mojega metropolita na Dunaji, ali pa od sv. očeta v Eimu. Tudi ministerstvu za poduk nima najmanjše pravice soditi o vprašanjih, tikajočih sv. vere. (Dobro! Dobro!) Ako popustimo ta načela, popustimo cerkev.
Premišljujmo še nekoliko dalje. Prašajmo se, kako da se toliko odobrava postopanje deželnega šolskega sveta, postopanje Eohrweekovo?
Glejte, sklicevali so se na prostost vede. Oh da, veda učiteljev in otrok v Leonfeldu je prosta! Kdo bi se tu smejal? Nikjer ni popolnoma proste vede, razun pri Bogu vsegavednem: celo v ljudski šoli v Leonfeldu ne. Vsaka človeška veda je omejena in veda v šoli Leonfeldski brez dvoma tudi.
Zopet se je govorilo: šola vladiki ni nič mari, saj je emancipirana (oprostena). Ne! Neka emancipacija je res bila — toda razmere se bodo že zopet
zboljšale, dragi moji možje (Dobro! Dobro!) —toda vladika ni nehal sploh vladika biti (Dobro! Dobro!) in ostane predstojnik v verskih zadevah vsakega, kdor se imenuje katoličan, in zato sem tudi opravičen naročiti župniku v Leonfeldu, naj pokliče učitelja Eohrwecka in zato tudi opravičen k sebi samemu poklicati ga.
Zopet se je govorilo, naj se take srednjeveške reči, kakor so cerkvene kazni, v devetnajstem stoletji ne spravljajo na dan. Možje moji! Te reči niso le srednjeveške, ampak segajo v najoddaljenejšo starodavnost. Prvi, ki je izobčil, je bil sv. apostelj Pavel. To nam spričuje prvi list do Korinčanov. Cerkvene kazni pa segajo tudi v najnovejši čas. Jaz sam sem bil, žalibog, prisiljen večkrat tako kaznovati, in še večkrat sem bil prisiljen s temi kaznimi žugati, kar je — mimo grede omenjeno — vselej pomagalo. Te reči tedaj niso le srednjeveške, one so prav stare in tudi najnovejše ter bodo tudi vedno ostale.
O državni oblasti pravi sv. apostelj Pavel, da ne nosi meča zastonj, to se pravi: vladar ima pravico kaznovati in mora kaznovati. Kadar bo državni vladar brez kazni vladal, bo tudi vladika nehal kaznovati, prej pa ne, kajti to spada, žalibog tudi k vladanju cerkve, ker ljudje tako živijo. Bog daj, da bi nikdar ne bilo treba! Ako je pa treba, pa tudi cerkev ne nosi meča zastonj, in to je izobčenje iz cerkve.
S takimi in enakimi sredstvi so se ustavljali pretenju z verskimi kaznimi.
Idimo dalje, dragi mi možje, in priznajmo si, kaj se iz vsega tega učimo, posebno iz tega, kako se vedejo posamezni učitelji in cela društva.
Kaj se učimo iz tega?
Mi pogledamo lahko na dno prepada', kterega nam je že odprla nova šola.
Ti možje v obilnem številu nasprotujejo svojemu postavnemu vladiki, ki je samo svojo pravico porabil in svojo dolžnost spolnil (Dobro! Dobro!), spolnil z največo zmernostjo, ki je med drugim očetovsko pismo pisal Eohrvvecku, da bi ga rešil nesreče, in nasprotujejo tako pobahnsko. Berite le „Lehrer Zeitung"; na pobalinski način piše (Dobro!
Dobro!) zoper postopanje vladike, ki je porabil le svojo pravico in storil svojo dolžnost.
In število takih, ki to delajo, je že veliko.
Možje moji! Kaj nas čaka, ako bo to šolstvo rogovolilo morebiti še leta in leta!
„Lehrer Zeitung" iz Linca, ki sem jo ravno prej omenil, se je leta 1876 predrznila reči, da je stara šola imela nalogo, iz ljudi kristijane narediti, nova šola pa ima nalogo iz kristijanov ljudi narediti, to se pravi, krščanskega duha v mladini zatirati.
Zadeva v Leonfeldu je prav jasno pojasnenje tega programa. Nova šola se trudi, da napravi iz kristijanov ljudi.
Naša šolska postava je prav nesrečna; sv. oče Pij IX., ki že v Bogu počivajo, so jo imenovali med postavami 1. 1868, o kterih so se izrazili, da se jih moramo bati.
(Konec prih.)
Prevrat v Belgiji.
Znani so dogodki zadnjih tednov in mesecev v Belgiji. Nenadoma je bila prišla zmaga katoliško-konservativne stranke pri volitvah; sledil ji je padec radikalnega framasonskega rainisterstva in nastop katoliško-konservativne vlade po predsedniku Malou in njegovih tovarših.
Predelala se je v državnem zboru najpred čez vse škodljiva framasonska šolska postava. A „čigar je šola, tega je prihodnost", zato neznansko upitje in zabavljanje po liberalnih časnikih, razni izgredi in neredi v glavnem in nekterih večih mestih; znana liberalno-framasonska procesija pred kraljevo palačo, kteri je sledila velikanska procesija katoličanov, ki je pa bila motena po framasonih in vsa razkropljena. Po zadnjih volitvah v srenjske zastope je framasonom čedalje bolj greben rastel; žugali so kar očitno z revolucijo in — republiko. Zlasti je bil framasonom zopern odločen naučni minister in kar na glas so liberalni časniki tirjali njegov izstop iz ministerstva. Predsednik h kralju poklican je pa naravnost rekel, da z naučnim ministrom tudi on
LISTEK.
Valvazor o polhih.
(Dalje.)
Dragi bralec, tak je bil ta Florijan in njegova fajfica; prav „rogomenten" mož je bil. Otroci so mu rekli: „Tisti strijc, ki tulijo". Florijan je imel govejski rog, s kterim je ljudi klical, da naj živino in drugo drobnico na pašo izženejo. Eog ni bil ravno dolg po natori, ali Florijan ga je ovil s po-smolenim črešnjevim lubom, in na tak način se je rog zdatno podaljšal in močno „tulil". Se ve, do-velj sape mu je le dober „meh" dati zamogel, kakor je Florijanov bil.
S tem posebnim možem smo nekega večera pred sv. Lukežem na leseni „štirni" sedeli in ga pustili govoriti o fajlini zgodovini. Kar eden pravi: Flroijan, ali veste, da so „K . . . . je" toliko polhov vjeli v Velikemrogu? Kaj šenta! pravi Florijan, nisem ne; pa ne, da bilo res? Ees je, res, odgovorijo vsi navzoči.
Ves se pomladi, ko govor na polhe pride; lovci že vedo, da je to mogoče. Zdaj pustimo zopet Flo-rijana govoriti. „Ko sem še mlad bil", pravi on, „hodili smo v Stružki in Zvirški gojzd, polhe lovit, kako je takrat „luštuo" bilo; zdaj ni več tako! Enkrat, enkrat, govori dalje Florijan, enkrat smo polharji krog ognja ležali v gojzdu in krompir pekli, se ve, tudi tobak kadili, ki ga je bil sosedov Miha iz Eibnice prinesel, kamor je bil nekaj boljšega grozdja na prodaj nesel; zakaj Eibničanje in So-dražičanje so volk na grozdje, breskve in lešnike; no, ta tobak smo kadili, Eibniški. Vštric ognja ležala je tudi baklja, s ktero smo si svetili, ko smo polhe iz škatelj pobirali. Kar slišimo, da se nekdo tiho nam bliža — videli ga še nismo — ampak po listji smo čutili, da nekdo gre; oglasiti se pa noče, da bi polhov ne pregnal. Ko bližje pride, mi dobro pogledamo in — kaj je? — Medved je! Hitro si mignemo in tiho rečemo: Fantje, na trebuh in jezik za zobe! Bežati ne moremo, vse zastonj, le s „kunštjo" se utegnemo rešiti; ne daj Bog, da bi kdo dihnil ali zinil!
Ležimo, kakor smo bili dolgi in široki, tiho
kakor mrtveci. Boter medved prav do ognja pride, krompirjeve olupke pobira in žre ter vedno voha in voha na okrog. Kako je bilo nam pri srcu tisti-krat, ne ve drug, kakor tak, ki je kaj tacega že skusil! — Florijan je znal ogenj dobro gasiti, pa tudi vkresati ga, to je bilo sploh znano. Tudi zdaj eno naredi, kar se drugim ni dozdevalo. Ko se medved malo proč obrne, potisne Florijan baklo k ognju, da začne s plamenom goreti in ko bi trenil — medvedu kožuh zapali; dlaka začne cverčati in smrdeti kakor bi prešiča palili; zdaj vsi na en glas zaupijemo: „AI6, alo — pbumf, pbumf, pbumf!" Medved se vstraši in zbeži. Mi pa po koncu, pravi Florijan in hajd proti domu! Vse smo popustili; dobro, da smo zdravo kožo odnesli. (Jez ene dni grem gledat, pravi Florijan, iz gole radovednosti, kako je tam v gojzdu. Ogenj je bil ves razmetan, skoraj sledu ognja ni bilo, le vsa razkopana zemlja se je videla in nekaj krepelcev okrog ležati, ktere je medved v ognjeni jezi na okrog razmetal. Dru-zega, si mislim, ni moglo biti, kakor medved je še tisto noč ogenj razkopal; ker svojih požigalcev najti ni mogel, se je nad ognjem znosil. No, ko bi bjU
izstopi. Kralj je omahoval, a poslednjič vendar rekel, naj Malou odstopi. Minister Bernaert je sostavil novo ministerstvo, ktero je že od kralja potrjeno.
Kaj pa sedaj? Ne vemo, kaj sledi; a po dogodkih preteklih časov soditi — „zgodovina se zove učiteljica narodov" — ne more nič dobrega iz tega priti. Narodna prislovica je povsod pri rokah, ki to potrjuje. „Podaj vragu mazinec in prime te za celo roko"; podaj satanu las in splete ti vez, s ktero te vleče v pogubo" itd. Enak vrag in satan, nikoli sit, nikoli zadovoljen, je revolucija in prekucija, posebno pa že 1'ramasonska. Kdor tii omahuje, kdor tii od-jenjuje, je zgubljen. Odločnosti sicer framasonstvo in liberalstvo tudi ne časti in ne spoštuje, pa se je saj boji. Omahljivosti pa prekucija ne spoštuje in se je ne boji in zarad tega omahljivost odpira revoluciji vrata na stežaj.
Poglejmo v zgodovino. Je li angleškemu kralju Karolu I. o času Cromwella odjenljivost kaj pomagala? Prav nič, k večemu, da je še pred padel ter glavo zgubil, kakor bi se bilo to sicer zgodilo. Je li omahljivost in prizanašljivost pred sto leti Ludoviku XVI., nesrečnemu francoskemu kralju, kaj pomagala? Odjenjeval je povsod, postave prekliceval in potrdeval, kakor je revolucija zahtevala, celo fri-giško kapo (rudeča kapa Jakobinov) si je na pomolu kraljevega grada Tuileriskega v pričo kričeče pre-kucijske druhali na glavo dejal, da bi jo potolažil; a potolaži krvoločno zver, če ti je mogoče, — kralj je pod guilotino glavo zgubil, kar bi se bilo tudi lahko zgodilo brez sramotne odjenljivosti do preku-cuhov, pa nesrečni kralj bi bil v naravnostnem pomenu vse drugače pred svetom in v zgodovini stal, kakor pa sedaj.
Da se bode kralju Leopoldu ravno tako godilo, bilo bi neumno prerokovati, časi niso več tisti, kakor so bili pred 100 in 230 leti; kar smo hotli s tem reči, je le to, da kralja belgijskega bo odjenljivost težko žalostnih nasledkov rešila, prej bi ga že bila odločnost. In res, že spremen ministerstva je framasonska svojat grozno predrzno storila. Po liberalnih listih že zdaj zahtevajo, da se mora vse ministerstvo prenoviti, kajti radikalci imajo pravico to zahtevati, ker le njim se je zahvaliti, da se je ministerstvo deloma prenovilo. Ah popolnoma mora proč in kedar se bode to zgodilo, pridejo drugi stanovi na vrsto. Ločitev ljudstva od kralja je dovršena, in druzega ni treba, kakor da se Belgija dobro btrese in krona ji bo sama odletela, itd. Tako nesramno pišejo že sedaj radikalni listi framasonski, kaj še le bode, če enkrat vidijo, da se jim kralj in in njegova vlada vklanja, mar li bode čudo, če pride zopet framasonsko ministerstvo na krmilo? Naj bi se jim bila odločnost in resnost pokazala, bi gotovo vsega tega ne bilo, ter bilo bi vse framasonsko in liberalno zabavljanje svojo nevarnost zgubilo. Toraj, kakor povsod!, tudi tii velja: Principiis obsta. . . .
Politični pregled.
v Ljubljani, 29. oktobra.
^Votranje dežele.
Brzojav nam je prinesel za delavske kroffe jako žalostno novico, ktero smo objavili v predvče-
rajšnjem listu. Dva tisoč delavcev je h krati brez kruha! kar je dandanes, ki je v četrtem stanu struna že tako napeta, silno velikega pomena. Kdo zamore trditi, da ne bode ravno to za oslabelo stranko anarhistov novo palivo, iz kterega bo švignil plamen kvišku, znabiti višje, kakor kedaj poprej. Lokomo-tivna tovarna Dunajsko-Novomeška odpove kar h krati tisoč delavcem kruh, kterih nobeden ne ve, kaj bo bodoči teden v usta deval. Wrndlova puškama odtegne h krati zaslužek pet sto delavcem in in da bo siromaščina še večja, pridruži se obema, kakor da bi bile zgovorjene, tudi še Florisdorfska lokomotivna tovarna s 400 delavci. Florisdorf je pa že tako od nekdaj ognjišče anarhistov, kakor je Dunajsko Novomesto za socijaliste. Kaj bo iz tega, kdo ve? Tudi v Semeringu pod Dunajem odpustila je tovarna za stroje v teku poslednjih štirih tednov 360 delavcev, h kterim je preteklo soboto še 80 novih dodala. Toda ne le po Dolenji Avstriji, temveč tudi po drugih krajih delo zastaja in so delavci drug za drugem ob zaslužek. Tako se iz Smihova pri Pragi poroča, da je Einghoiferjeva tovarna za stroje (mašine) tudi minuli teden 60 delavcev odpustila in je do konec leta še daljno odpustitev 360 delavcem napovedala. Tem bolj žalostni so taki prizori ravno sedaj ob jesenskem času, ko vsakdo gleda, da ima varen kotiček, v kterem prezimuje.
Torpedo in torpedno hrodovje je geslo postalo po vseh mornaricah celega sveta. Ni čuda, ako se tudi naša mornarica zanj zanima; kajti v tem brodovji, kakor neznatno je samo po sebi, toliko silne, rekli bi, skoraj peklenske moči je skrite v njem. Avstrija ima dolgo morsko obal, ktera je že trikrat sosede naše silno v oči bodla. Naše mornarice naloga mora biti, da si jo ohrani in obvaruje sovražnih napadov. Najboljši pripomoček v tem smislu, se ve, da je napad sam, za tistega mora pa napadovalec sam izvrstno podkovan biti, kar pa ravno Avstrija v mornarskem oziru ni. Toraj se mora v tem smislu obrniti na drugo sredstvo, na obrambo samo. Za to je pa na celem svetu ni boljše stvari, kakor so torpedi, kterim tudi najhujši in naj-močneji sovražnik ni kos. Zraanejo ga, da svojih koscev skupaj ne more zbrati. Avstrija toraj za obrambo isterskega, hrvaškega in dalmatinskega primerja pred vsem torpednega brodovja potrebuje, ktero se bo v tri skupine delilo, namreč: 1. v čol-niče, v kterih se bo sovražnik naravnost s torpedi na 400 do 600 korakov napadal; 2. iz večjih vojnih parnikov, ki bodo sovražnika poiskali, potem manjše napadajoče čolniče varovali sovražnega napada in pa 3. iz velikih torpednih parnikov, ki bodo nosili velike topove ter bodo od daleč podpirali naskako-vajoče predrzne čolne s torpedi. K taistim se bodo pa tudi torpedni čolniči v sili zatekali in pomoči iskali. Parniki poslednje vrste, pravijo, da bodo v bodočnosti edino merodajni pri pomorskih bitvah. Avstrija si jih bo polagoma omislila, druzega za drugem. Lotošnje delegacije napravile bodo začetek.
Delegacijam predložila se je tudi spomenica o c. kr. avstrijskih Itonznlatmili uradnikih po Egiptu in po Balkanu. Poslednja preosnova, ki jo je Avstrija v teku sedanjega časa v tej stroki svojih državnih uradnikov napravila, bila je leta 1868. Od tedaj se je v konzularnem življenji marsikaj preme-nilo, na konzule in njihovo delovanje stavile so se večje zahteve; konzuli so ob enem svetovalci svojih ondi bivajočih rojakov, njihovi podporniki, trgovsko-politični agentje za svojo domovino avstrijsko, ob enem pa tudi sodniki svojih rojakov. Pri vsem tem ostale so pa plače vedno pri starem. Da toliko-stransko službovanje zahteva tudi mnogo stranskih stroškov, kajti posebno v trgovinsko-političnem oziru ne sme „vmazan" biti, ako hoče trgovini svoje države dobrih in stalnih tal pripraviti. Pomisliti jo treba, da je ravno na tem polji silna konkurenca med posamičnimi državami. Le pomislimo, da se
za malo Srbijo velika in oddiljena Nemčija v trgovinskem oziru s sosednjo Avstrijo puli in dostikrat z vspehom. Avstrija do sedaj ondi svoje naloge ni popolnoma umela in pripoznati moramo, da jo je Nemška ondi v marsičem prekosila. Velik del te krivde zadene avstrijsko vlado samo, ker njeni konzulati ob dolenji Donavi ne razpolagajo čez tolikošne denarne moči, kakor pa nemški ali ruski. Naši državniki so to spoznali in letošnje delegacije bodo poleg druzega tudi to zunanjo zadevo naše države zboljšale.
Lansko leto osorej kazalo je vse, da bo na Ogerskem prav kmalo strašansko zagromelo, da se bo napravil velikansk državen polom. Leto dni je od tega minulo in marsikak podanik pod krono sv. Štefana dihal bo nekoliko laglje, odkar je čul razpravljati finančni položaj ogerski od finančnega ministra Szaparija, ki je, to se mu mora pripoznati mojster glede razkladanja tistega položaja. Njegov ordinarij kaže celo za pet milijonov ostanka in ko bi ga človek dalje ne poslušal, rekel bi, no hvala Bogu, vendar enkrat čas, da se nam ne napovedujejo večji davki. Toda Szapary ima še mnogo na srci. Takoj za presrečnem ordinarijem, t. j. za rednimi prihodki in stroški pride pa ekstraordinarij ali izvanredni dohodek in strošek na vrsto, in tukaj je joj! Tukaj se takoj pokaže staro strašilo deficit — primanjkljej v 11,675.000 gold., in je, ako smemo Szapariju verjeti, za celih devet milijonov manjši memo lanskega. Mož nam je pa pozabil povedati, da je ta manjša svota jako čudna, kajti ona izvira iz dohodkov, ki jih je finančni minister iz prodanih državnih grajščin dobil; toraj deficit ni prav nič manjši, kakor je bil. Le toliko so na boljšem, da letos res ne bo na Ogerskem treba večjih davkov, pa kaj — čemu, saj imajo že sedaj tako velike, da še teh ne morejo plačati. Grof Szaparj sicer, svoje davkoplačevalce zagotovlja, da so dohodki vsako leto večji, kar mu taisti prav radi verjamejo, ker živo čutijo, da so tudi davki leto za letom večji.
Tnauje države.
Na KeinSkem se je pričel državni sovet, kte-remu je predsednik nemški prestolonaslednik sam. Vsi, ki so čakali, da bo princ morda kaj govoril, so se zmotili. Otvorilni govor je bil suh, brez vsa-cega daljšega pomena in strogo služben in tako je odprtje državnega soveta popolnoma brez vsega pomena ostalo. Katoličane ondi zastopata dva višja duhovna, škof iz Ermelanda, dr. Krementz, in pa škof iz Fulde, dr. Kopp. Ker sta oba v škofovski obleki tjekaj prišla, raznesel se je takoj glas med protestanti, da sta katoliška škofa v polnem ornatu v državni sovet vstopila. Da mnogo ne bodeta dosegla, je očividno, ker jima zagrizeni protestantje ne bodo ničesa privolili, kar bi ne bilo po njihovi volji.
V Briinelji je staro ministerstvo deloma odstopilo, toraj je nekaj novih vstopilo, ktere nam je že telegraf naznanil. Večinoma so novi ministri, sicer liberalni, pa vendar odločni katoličani; toraj tudi pravijo belgiški listi, da ne bode veliko druzega spremena, kakor, da se pota gladijo za preku-cijo in republiko. Da je staro konservativno ministerstvo odstopilo, je zmaga Iramasonov, če sedaj tudi še ne popolna, pa še pride, ker drugo stopinjo storiti je vselej laglje, kakor prvo. Predsednik Malou bi znabiti sam ne bil odstopil, a zgodilo se je na povelje kralja Leopolda. Bodo li „zmerno" ministerstvo prihodnjemu navalu framasonov se zamoglo vstavljati, bode prihodnost znabiti prav kmalo pokazala. Dvomimo pa, da bi se to zgodilo. Da on-dašnji framasoni druzega ne nameravajo, kakor kraljestvo porušiti in republiko oklicati, je jasno, tudi nič no tajijo. Vprašanje pa je vsekako, kaj bode k temu rekla Nemčija, ki ima že zdavnej svoje oko na Holandijo obrnjeno, če bi framasoni v Belgiji republiko napraviti hoteli; kajti toliko je gotovo, da
nas še tam našel, kako nas bi bil zmlatil, kako nam kosti prerešetal in žile pretipal! Hvala Bogu, da smo bili tako srečno odšli, še zdaj pravim: sam Bog nas je varoval in rešil in Hinjska Mati Božja! Tudi škatlje poišem bolj strahopezljivo, polhi so bili notri, ali enim je bil život odjeden, eni so pa že smrdeli. Že sem godrnjal, ker so le glave v ne-kterih škatljah bile; menda jih je zopet ta prepeta „suja" (sova) požrla?! — ali ko tudi druge smrdljive najdem, dejal sem: zdaj je pa že prav, da si vsaj ti polhe okusila, za-me tako niso taki; boljši je v oblicah krompir kakor taki polhi.
V takem, ljubi moji, nadaljuje Florijan, še nisem bil, kar hlače nosim in krave pasem. Zdaj lahko zatulim v moj rožen rog, saj takrat bi ne bil mogel, vsa sapa mi je bila v životu ostala. Te noči ne bom nikdar pozabil, še kadar drugim to do-godbo pripovedujem, me je groza, kar neka zima me spreletuje, zdi se mi, da medveda pred očmi imam.
Bog me varuj še kaj tacega dočakati, to ni, kar si bodi! — Viš, ti „študent", tako mi je drugi dan dejal Fl., viš, moje lase, kako so sivi; tretjino las — štel jih nisem — osivela je gotovo tisto grozno
noč, ker me je zima spreletavala in vročina kuhala, kakor bi bil mrzličin, še dobro, da sem živ ostal. Jaz sem bil nam vsim življenje že izbrisal. Ko bi se tebi kaj tacega primerilo, mislim, da bi ti možgani zavreli, pa bi ne bil več za šolo — ta bi bila lepa!"
Jaz sem vse verno poslušal, kar je Florijan tako zanimivo in natančno pripovedoval; sklenil sem polhov ne hoditi lovit, tudi Florijan je tako mislil, da jih ne bo več šel.
Pa kaj — navada je navada. Ko so bili bližnji K...je toliko polhov v V. rogu vjeli, mikalo je tudi nas kje bližje jim nastaviti, saj menda ne bo medveda, smo dejali; zdaj je še čas, pa kmalo bodo vsi Sveti, takrat zna že mraz (slana) biti, potlej smo pa hajd za letos, morda za več let, ker toliko žerice (žiru) Bog v(3, kedaj bo zopet kakor letos; polhi pa tudi niso vsako leto tako debeli, kakor letos. „Čo zdaj ne gremo lovit, bomo, tako se meni zdi, pravi Florijan, na dober lov čakali „pet laških let", ali morda no? — kdo v6 povedati? nobeden nas tii-le ne, pa boljše je: „drži ga, kakor lovi ga".
Par dni po sv. Lukežu je bilo lepo, gorko vreme. Florijan je pod ..firštovim" gojzdom še živino
pasel; kajti čednikovo leto pri nas v Suhokrajni s sv. Martinom zapro, le ako sneg prej pade in zemljo odeva, konča se precej, sicer čednik pri kom še „martinova".
„Tri sto medvedov!" — pravi naš Florijan, nocoj bodo pa zopet polhi „kašljali", tako lepo gorko je, noč bo svetla, da bi živinica moja celo noč se zunaj lahko pasla; to se bo polhom hudo godilo! — Tri dime že vidim: Eden je pod sv. Petrom nad Laščami (Malim L.), eden pri „Binklu", tam so gotovo Hočevarji, tretji pa pri „Merzlem dolu* — tii so menda Lopačanje? Nocoj bo pa pela škatla: „plesk" in zopet „plesk!" „plesk!" Tako Fl. modruje na kamnu sedeč in z hilo, prelepo lulo v zobeh. Kaj, ko bi tudi mi jutri večer svojo srečo poskusili? Enkrat bom šel še polhe lovit, naj se pes obesi, menda me no bo jazbec požrl?
Komaj živino domu prižene, povečerja ter se k drugim na leseno štirno vsede in pripoveduje, koliko dimov je v gojzdu videl. Polharji kurijo, kdo drug, pravi Fl. na to, nocoj bi bil tudi jaz rad pri enih, taka noč in toliko debelih polhov — predrto ne bodi! — Kdo izmed vas pojde jutri večer z menoj polhe lovit? Stric, pravi „študent", jaz bi že šel,
bi Belgija kot republika nikakor ne ostala dolgo sama svoja, temveč bi se kmalo združila z sorodno Francosko, kar pa Nemcem nikakor ne more ugodno biti.
Vojvoda Kuniberlandski, ki hoče Braun-schweig podedovati, naznanil je to nemškemu cesarju pismeno, in mu je dotično pisanje poslal po grofu Orote. Nemški cesar pa dotičnega grofa ni hotel sprejeti. Namesto tega je pa došlo pisanje nemškega cesarja vojvodski vladi v Brauuschweig, v kterem je cesar Viljem zagotovlja, da bo on sam z njo v zvezi skrbel za blagor vojvodstva in njegovih podanikov, ktere bo tako vladal, kakor njihova ustava določuje. Deželni zbor Braunschweigski je na to sklenil resolucijo, v kteri pravi, da so nadja rešitev vojvodskega dednega vprašanja od nemškega cesarja zanašajoč se na njegovo besedo v smislu, kakor te določuje vojvodstva ustava in kakor ga zahteva prid nemškega cesarstva. Vse na to kaže, da je bil ranjki Viljem poslednji Welf iz stareje linije ob enem tudi poslednji vojvoda Braunschweigski.
V Petrogradu imajo že zopet enega več pod ključem, — nihilista namreč, kterega so štiri leta iskali. Piše se zaLa pati na in je nek silno nevaren človek. Vdeležil se je vseh večjih podjetij, kjer je bilo kaj posla za dinamit ali nitroglicerin. V njegovem stanovanji dobili so dve škatlji dinamita in cele zaboje prepovedanih tiskovin. Prijeli so ga v nedeljo na Nevskem razgledu in so se ga trije komaj polastili. Branil se je, W ljuta zver; vidoč, da je premagan, jel je kričati zbranim ljudem: „Povejte okoli, da so me prijeli!" Policisti so mu na to usta zamašili in so ga odgnali v zapor.
Jako hladne razmere med Anffleiko in Nemčijo so se za nekaj stopinjic zboljšale. Na Nemškem jira je bilo namreč jako povoljno, da se je Angleška izrekla za pošiljatev svojega zastopnika na Kongo-konferenco in se ta korak John Bulla v Be-rolinu že smatra, da so v Londonu že zdatno od-jenjali. Vendar pa angleški prestolni govor o tem ničesar ne omeni, kakor bi bilo to kaj samo po sebi razumljivega, pač pa trdi, da so politične razmere Velike Britanije z vsemi državami jako po-voljne. No, prav od besede do besede se to „jako povoljne" tudi ne sme jemati. Le poglejmo n. pr. na razmere med Londonom in Parizom; vedno se čuti še tista hladna dvorljivost, ktera je med obema državama nastala, ko se je v Londonu egiptovska konferenca ob angleški trmi razbila. Angleži sami pravijo, da so vdeležitev konference zato obljubili, ker je ni nobena druga velesila odrekla, in vendar je ni kmalo, ki bi se tolikanj za zapadno Afriko brigala razun Francozov, kakor ravno Angleška. Kar se je pisalo o zasedanji otoka „Nova Gvineja" po Nemcih, kakor da bi se bilo med Londonom in Berolinom kaj v tem smislu vkrenilo, ni prav nič res. — Velike zmešnjave imajo pa Angleži domil, kjer so si liberalci in konservativci v laseh in to vse zarad volilne preosnove. Ker so liberalci na 21. t. m. s silo razdrli tabor konservativcev v Birminghamu, so se poslednji maščevali nad Salisburijem, ko se je v Dumfriesu mudil. V hotelu, kjer je prenočil, oblegala ga je razdivjana druhal s kamenjem, okleški in poleni. Okna v hotelu so do malega vse pobili. Ko se je drugi dan odpeljal, morali so ^ poslati po redarje, drugače bi ga bili ljudje ubili. Še celo redarji, ki so ga skozi do kolodvora spiemili, niso za-mogli vbraniti, da bi mu druhal ne bila oken pobila pri kočiji, v kteri se je tjekaj peljal. Ko je ondi izstopil, jelo je zopet kamnje okoli njega frčati, marsikak kamen oplazil je tudi njega.
(iO do 80 tisoč Kitajcev je menda na nogah proti Totikinn in so deloma že ondi. Ce tudi se taisti ne morejo nikakor primerjati z evropejskimi vojaki, se vendar o njih govori, da se vrlo branijo in čo jo že od kod pobrati morajo, da ne tečejo daleč. Francozi jim nimajo več nego 15.000 mož nasproti postaviti; v Parizu so pa že sklenili, da
pošljejo nemudoma pomoč v Tonkin. Težko bodo popravili napako, ki so jo s svojim oprezovanjem napravili, da niso že zdavnej v Tonkin poslali tolikanj potrebne pomoči. Velika sreča bo za-nje, če se jim vse tako srečno izmota, da ne bodo morali Ton-kina prepustiti Kitajcem, kteri, če tudi jih v spretnosti nikakor ne dosegajo, jih vendar-le lahko s svojo ogromnostjo lahko vničijo.
jaz tudi, odgovori ^študentov" brat (J.). Da smo le trije, bo že, eden bo svetil z baklo, un bo pa polhe vun pobiral, no „študent" bo že kaj dela dobil, če druzega ne, bo vsaj polhe nosil.
Kdo bo pa škatle pripravil? pa še kak tuc za polšino? Veš kaj „študent", ti imaš zdaj največ ^asa, glej, da vse preskrbiš, kar je potreba. Škatle lepo obriši, z laškim oljem malo notri namaži, da bo polh bolj dišal, tudi kaj jabolk, ali vsaj lešnik v koš vrži, krompirja tudi ne pozabi in sekirice ali kljukca — mošta bodo pa tako oče par „lirklov" dali, kaj ne oče? No, no Florijan, prav tako, kakor ste rekli, bo že, odgovori stari očka. Se enkrat pravim, tudi „tuca" ne pozabi ti nštudent", za eno dobro polšino vem, sem jo včeraj „zalecal" polhi bodo lačni in hitro na pašo šli, mislim, da bomo starce in mladiče lahko polovili. „Študent!" vedi, da bo jutri vse pripravljeno, to jo lahko delo, težko delo tako za take ni, ki za gospoda nštudirajo", kako bi pa tudi pisal, ko bi bila roka ojstra od žuljev kakor hrastova škorja!
(Dalje prih)
Izvirni dopisi.
s Štajarskega, 27. oktobra. {Peticije na držami zbor. Poštnina. Vozni listi tjc in nazaj.) Pri nas na Štajarskem začeli so se po dekanijah podpisi pobirati na izvrstno peticijo do vis. državnega zbora, ktero je v zadevi vravnanja duhovenske plače (Congrua) dalo sestaviti vredništvo „Corres-pondenzblatt f. d. kath. Clerus". Želeti bi bilo, da bi se do zadnjega duhovnika vsak tej peticiji s svojim podpisom pridružil. Treba, da se v vsaki de-kaniji znajde eden ali drug duhovnik, ki si z dopisnico priskrbi iztis te peticije od opravništva že omenjenega, vse hvale vrednega lista na Dunaji (Glockengasse Nr. 2), ki jih brezplačno razpošilja, ter ga po svoji dekaniji pošlje, da se vsak duhovnik nanj podpiše. Samostalni duhovniki naj tudi svoje uradne pečate dodajo. Ceski in poljski listi živahno delajo na to, da bi vsi katoliški duhovniki kakor en mož stopili pred bodoči državni zbor s to peticijo, ki razodeva najskromnejše želje dušnih pastirjev, ktere jim država mora spolniti, ako jim v resnici hoče njihov nestrpljiv položaj zboljšati. Podpisane peticije naj se urno pošljejo na slavno vredništvo „Correspondenzblatt f. d. kath. Olerus in Hietzing bei Wien", ki jih bo dalo uvezati in ob svojem času državnem zboru predložiti.
Ali so tudi pri vas dobili c. kr. poštni uradniki ukaz, spisovati posebne zapisnike o uradnih pismih, ki se kot poštnine prosti na pošto prinesejo? Govori se, da iz teh podatkov hočejo iztuhtati, koliko da bi vsakemu uradu dali na leto zaloga (Pauschale), iz kterega bi moral potem dotični urad plačevati poštnino za vse uradne dopise. Ali mar ne bodo pri tem farni uradi, bolje dotiranih far, prišli ob pravico, uradna pisma poštnine prosta razpošiljati? Faram, ktere nimajo postavnih dohodkov, utegnili bi dovoliti neko svoto postaviti v fasijon za uradno dopisovanje — veče fare „padejo skoz"?
Med Litijo in Ljubljano tedaj imate na železnici vozne liste za tje in nazaj! Kedaj jih priborujete do Štajarske meje? Kedaj do Zidanega mosta? Kaj neki je storila bela Ljubljana vodstvu južne železnice, da ž njo ravna, kakor s kakšnim pasterkom? Pri nas je še Ptujčanom, ki niso ob njeni glavni progi, dovolila vožnjo v mesta ob glavni progi na desno in levo, na „tje- in nazaj-liste", ki veljajo iz Ptuja v Maribor in Celje po 2 dni, iz Ptuja v Gradec pa celo po 3 dni! Ali to mar zato, ker je baje v Ptuji že več judov, kakor jih vsa Kranjska ima?
Iz Maribora, 27. oktobra. (Naš položaj.) Da bote imeli nekoliko pojma, kakšna da nam se godi pod sedanjo Taaflfejevo vlado, naj Vam naznanim, zavolj kakšnih malenkosti, da morajo naši gospodje: izdajatelj, vrednik in tiskar „Slov. Gospodarja" — od tod v Celje pred tamošno okrajno sodnijo popotovati. G. izdajatelj bil je tožen, da je enkrat dopis o volitvah bil priobčen v „Cerkv. prilogi" k „S1. G." — ki bi imela le cerkvene reči prinašati — tiskar pa, da je enkrat g. c. kr. okrajni glavar tukaj dobil tako imenovani „Bnrstenabzug" kot „Pflichtexemplar". Dasiravno je g. vrednik, ki je ob enem vodja tiskarne kmalo zapazil ono pomoto, ter je nesel g. okrajnemu glavarju snažen iztis „S1. G." in ga je lepo prosil za zamero, ktero je bil tiskarki učenec zakrivil, vendar vse ni nič pomagalo. G. c. kr. okrajni glavar je tožil, in ubogi „S1. G." je moral za to 10 gld. globe plačati; izdajatelj bil je pa obtožbe zastran „Cerkv. priloge" nekrivega spoznan.
DomaČe novice.
(Slovenšlco predstavo) priredi dramatično društvo v 1. dan novembra (vseh Svetih) in se bode, česar je že slovensko občinstvo vajeno ta večer gledati, predstavljala Kaupahova žaloigra v 5 dejanjih „Mlinar in njegova hči". Ker je ta igra primerna dnevu in vsakemu dobro znana ter jo prav
dobro predstavljajo naši igralci, trdimo, da se gosto napolni ta večer naše gledališče.
(Nadvojvoda Karol Ludovik) prišel bo meseca novembra v Ljubljano k poskušinji ^transportne kolone rudečega križa", ki soju tukajšnji vrli veteranci sestavili že lansko leto osorej.
(Dalmatinski cesarski namestnik), FML. baron Jovanovič, prišel je s .svojo družino v Ljubljano in se je „pri Maliči" naselil. Kako dolgo da ostane med nami, ni znano.
(Prelepa oprava za c. kr. ladijo „Greif") v Puljskem pristanišči, ki je bila včeraj in danes razstavljena v prodajalnici g. Ma tj a na, je privabila mnogo odličnega občinstva. Splošna sodba je bila, da je delo prekrasno in na čast izdelovalcu, umetnemu mizarju in sploh domači obrtniji. Ogledal si je včeraj razstavljeno opravo tudi g. deželni predsednik baron Winkler v spremstvu g. župana Gras-sellija in pri tej priliki izrazil svoje popolno dopa-dajenje. Pred nekterimi dnevi je pa prišel iz Pulja nalašč zato odposlani častnik, da je pregledal, ali je delo po zahtevi pogodbe in je našel na svojo in g. mojstra zadovoljnost, da je vse točno in natančno izdelano. Čast domači obrtniji!
(Včerajšnje seje mestnega odbora) vdeležilo se je 18 mestnih odbornikov, kterim je predsednik župan g. Grasselli objavil cesarsko zahvalo za čestitko mestnega odbora na imendan cesarja. Dalje omenja župan mestnega štatuta, ki ni zamogel priti na dnevni red in pa nove postave o normalnem šolskem zakladu, vsled kterega bodo Ljubljanski davkoplačevalci zlasti trgovci in veliki obrtniki morali še enkrat tako globoko v žep poseči za šolsko doklado, kakor jim je bilo to do sedaj treba storiti. Grasselli se je kot deželni poslanec z dr. Mošetom vred pač predlogu vpiral, toda ni zamogel večine poslancev prepričati, da bi ne bili za predlog glasovali. Ljubljana ima res 15.000 gld. vsled tega škode na leto, za to si jih pa dežela blizo 55.000 gld. prihrani, kar pa tudi ni, da bi se preziralo.
Prošnja Marijne bratovščine za znižanje ogledne takse tistih mrličev, ki so njeni udje, se ne usliši. Eealkinim slugom se na Skubetovo prošnjo odločijo kvinkvenije po 25 gld. Štirim mestnim tajnim policistom se dovoli nagrade po 10 gld. za pregled pasjega davka. Prošnja g. Žabjeka se ne usliši, da bi se mu mestna mesnica za šolami ceneje dajala v zakup. Eavno tako se je zavrgla prošnja g. Kanca za bonifikacijo pri uvaževanji špirita. Prodaja kruha pred rotovžem se tudi še nadalje dovoljuje; mestni redarji morajo pa paziti, da taisti ne bo zdravju škodljiv. Prepovedano pa ga je ondi prodajati pekovskim učencem. Ob enem pa se je mestnemu magistratu naročilo, da naj poizveda, če bi se ne dobil za prodajo starih žemelj bolj ugoden prostor, kakor je pred rotovžem.
(Pozor.) Prav času in našim razmeram primerno pograjal je včeraj „Slovenec" izključno nemške napise v novem izobraževališei. Ker se pa ravno zdaj zida deželni muzej, zato si usojamo slavni deželni odbor še za časa opozoriti na to, da nikar naj ne pozabi na „neraške napise" v novem poslopji, da bo naš kmet, iz čegar novcev se po večini zida, vedel kam iti ogledat si znamenitih predmetov; kajti za njegove otroke je zdaj že srečno poskrbljeno, da bodo vedeli najti učilno sobo, kjer se bodo navduševali za slovenstvo, za ktero se zdaj v dobi ravno-pravnosti in „plodonosnega delovanja slavnega kranjskega deželnega zbora" tako po očetovsko skrbi! To opozorjenje ima tudi namen, da ne bo treba potem, ko bi se sami slovenski napisi lesketali po poslopji, zbog zanemarjenja nemščine visoki zbornici izreči obžalovanja, kakor zadnjič zavolj prekoračenja dovoljenega kredita. Kdo gospodari!
(Utopljenca) našli so včeraj popoludne v Gruberjevem kanalu, kteri je že par tednov v vodi ležal. Poizvedilo se je, da je nesrečneš Franc Škerjane iz spodnje Šiške, 531eten zidar. Zapustil je vdovo in pet otrok. Prenesli so ga k sv. Krištofu in danes je bil uradno pregledan.
(Umrl) je č. g. Mihael Bračko, župnik pri sv. Antonu na Pohorji zvečer 24. t. m. 41 let star.
(Župnika sta postala) čč. gg. E a d o š e k A n t o n pri sv. Martinu na Dreti, in Eojko Frane pri Devici Mariji v Puščavi.
(C. g. France Cvetico,) župnik pri sv. Barbari blizu Vurmberga, je zavoljo bolehnosti in starosti resigniral na svojo župnijo ter v stalni pokoj stopil-
Razne reci.
—	Original Rafaelove „Lavretauske Matere Božje". Kmalo bo sto let, odkar se pogreba ta krasna slika slavnega mojstra. Kopija njena je sicer v Louvru v Parizu, a original so zasledili 'še le zadnje tedne v zbirki nekega prijatelja slik v Hjeres, v varskem okraji na Francoskem. Dragoceno sliko je poveljnik rimske vojske general Colli 1. 1788 pred prihodom francoske vojske v Ankoni skril. Od takrat se ni vedelo, kam je slika prešla.
—	Prostozidarsko rogo vilj e n j e. Ko so francoski „prostomišljaki'' bombardirali katoliško cerkev, so jim zvesto in neprestano pomagali prostozidarji. Ker so pa prvi dalje šli in so segli tudi po zasebnem premoženji, so postali prostozidarji čmerni in so se od svojih nekdanjih sobojevalcev ločili. Zdaj je namreč njihovo premoženje v nevarnosti, zato tako nagel prevrat! Pri lanskem shodu, ki so ga priredili nespravljivi sovražniki vsega reda, se je sošlo v Parizu nad 100 deputacij, letos pa samo 40 in še izmed teh jih je bila polovica iz Pariza. Na povelje gospodov framasonov so ostala druga društva doma. Pri tem shodu se je veliko ali največ govorilo o tem, kako vzeti bogatinom njihovo premoženje, kar pa framasonom posebno smrdi, ker so večinoma kršeni ali nekršeni judje, kterim je denar edini bog. Kakih narodov so bili govorniki, kažejo te-le besede, ki jih je prinesel prevratni „Pro-letar" : „Zdaj je čas, da se zgodi likvidacija cele človeške družbe, to zahteva popačenost onih, ki imajo vse imetje; likvidacija se pa mora zgoditi naravnost )roti bogatinom, kakor se je zgodila ona pred 100 eti, ki je vničila plemstvo in oropala duhovščino." Za bogate jude, ki so najviši podporniki prostozidarskega rovanja niso te besede nič kaj tolažljive!
—	Katoliški misijonarji. „Moniteur de Eome" je prinesel sledeči podatek o misijonarjih, ktere je propaganda poslala med pagane: V vzhodni Indiji deluje 1000 kapucinov, v Maroku, Kini in Ameriki 2500 frančiškanov, v Jaffni, Natalu in na Cejlonu 300 oblatov. Na Koreji in v Tonkinu ozna-nuje pravega Boga 700 duhovnikov „za zunanje misijone", v angleški Gujani, Armeniji in na Ma-dagaskarji 1500 jezuitov, v Perziji in Abesiniji 200 lazaristov, na Filipinih in v srednjem Tonkinu pa 500 dominikanov. Trud teh vojakov Kristusovih, ki se ne boje ne smrti ne težav, ima nenavaden vspeh. Tako je onih 700 duhovnikov „za zunanje misijone" spreobrnilo 1. 1883 18.400 paganov in krstilo 20.000 krščanskih in 298.000 paganskih otrok! In prostozidarska laška vlada je oropala ono društvo vsega imetja, ki vzdržuje toliko oznanovalcev prave vere, pa tudi prave olike in naobraženosti! Kakor se mora za vsak greh delati ojstra pokora, tudi laška vlada ne bo odšla zasluženi kazni za svoj hudobni čin. Kakor niso bili roparji cerkvenega premoženja še nikdar srečni z oropanim premoženjem, tudi laški vladi po krivici pridobljeni milijoni ne bodo nič hasnili. Pravičnost božja se ni nič spremenila.
Teleiiraiiii.
Berolin, 29. oktobra. Volitve imamo. Ee-siiltati so znani do sedaj le iz večjih mest in so taisti po večem jako neugodni za liberalce. Povsod liberalci zgubivajo, socijalisti pa pridobivajo tal.
Bruselj, 29. oktobra. Pri volitvah za poskus volili so tukaj na 92 krajih in sicer na 53 liberalce, na 29 klerikalce in na 10 pa deloma liberalce deloma klerikalce.
Pariz, 29. oktobra. Ferry pravi, da se bo zadovoljil v Tonkinu le s samo obrambo in s posestom do sedaj zastavljenih mest, v povišanje Tonkinškega ki-edita pa da ne bo dovolil.
Carigrad, 29. oktobra. Visoka porta je avstrijskemu poslancu l)aronu Oalice sporočila, da misli že obstoječe železnične proge sekvestrirati in zgradbo novih prog naročiti, ako se bo Hirsch (podjetnik zgradbe tur.ških železnic) še dolgo opotavljal in ne bo ob določenem času sprejel pi-edlogov, kakor mu jih je visoka porta stavila.
Jezu-
Društvu za napravo zvonov za cerkev
sovega presv. Srca v	Ljubljani
so darovali	gg.:
220.	fjiejidHl Prane, adirjinistrator,	iz Tržiča, . gl. — kr.
221.	^l^llly Peter, ttrojar,	„	■, •	— »
222.	Mall.v Marija, gospodična,	„	„ •	— .. 2211. Mally Franca, posestnica,	„	„ • -'m — >. 224. Doklfiva Marija, posestnica,	„ 22.5. Dovjak Kozalija	„	»
226.	Mikiavčič .ložcfa, posestnica,	»	»
227.	Primožič Jera	„	..
228.	Stojan Marija	„	..
229.	Urijanec Meta	„
230.	Ahačič Rok	„	»
231.	Miklavčič .Marija, posestnica,	„	,
232.	Peliare Franca, posestnica,	„

r> ., —
Tujci.
27. oktobra.
Pri Maličt: Eks«. JovanoviJ, fnil. z družino, iz Zadra. — Hostnik, Kraus, Bruckner, Pollak, \Veiler, Holfrieh in Kaiser, trf;ovo.i, z Dunaja. — Kari Hammel, knjigovodja, z Dunaja. — J. Klein, trgovec, iz Prage. — R. Maselieri, trgovec, iz Trsta. — pl. Gosslotli, zasebnik, iz Hrastnika.
Pri Slotiu: Jurij Sehiller, trgovec, z Dunaja. — Kari Basevi, agent, iz Trsta. — Josip Jarc, kn.-šk. oskrbnik, z Gornjega Grada. — Kari Potočnik, inženir, iz Krope. — Starič, soproga 0. k. pristava, iz 11. Bistrico. — Franc Kuralt, graj-ščak, z Dolenjskega.
Umrli so:
24. okt. Viktor Jeršek, delavčev sin, 8 dni. Poljanski nasip št. 4, oslabljenje.
2.5. okt. Magdalena Koše, mestna uboga, 75 let, Gradišče št. Marasmus. — Janez Šmalliart, c. k. paznik v tovarni za tobak, 46 let, Tržaška cesta št. 19, srčna napaka.
]>unajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
29. oktobra.
Papirna renta po 100 gld.....81 gl.	05	kr.
Sreberna „ „ „ „ . . . .	82	„	20	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„45	„
Papirna renta, davka prosta . . .	96	„	15
Akcije avstr.-ogerske banke . .	861	„	—	„
Kreditne akcije............286	„	10	„
London.......122	„	35	„
Srebro.......—	„	—	n
Ces. cekini.......5	„	80	„
Francoski napoleond......9	„	72	„
Nemške marke......60	„	05	„
Od 28. oktobra.
Ogerska zlata renta 6»J ....	123	gl.	15	kr,
„ 4% ....	93	„	40	„
papirna renta 5% . . .	88	„	85	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	105	„	75	„
„ Liinderbanke.....104	„	10	„
„ avst.-oger. Llojda v Trstu . .	568	„	—	„
„ državne železnice ....	297	„	50	„
., Tramway-društva velj. 170 gl. . .	213	„	—	„
4% državne srečke iz 1.18.54 . 250 gl.	124	„	75	„
4% ., „ „ „ 1860 . 500 „	134	„	60	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 .,	173	„	—	„
„ „ „ 1864 . . 50 „	171	„	50	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	177	„	40	„
Ljubljanske srečke . . . . ".iO „	23	„	—	„
Budoifove srečke . . . . 10 „	18	„	50	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	109	„	25	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . . 105	„	50	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. . .	104	„	50 „
Javno zahvalo
izrekam v svojem in imenu svojili sorodnikov vsim prijateljem, znancem in sosedom, za milo sočutje in tolažbo, ktero so skazovali o bolezni in smrti mojega nepozabljenega soproga
Jožefa Zoreta.
Posebno se prisrčno zahvaljujem prečastiti duhovščini, gospodom uradnikom, požarni brambi Tre-banski, gospodom pevcem in darovalcem prekrasnih vencev, ter sploh vsim prijateljem, kteri so se v tako obilnem številu vdeležili pogreba mojega ranjcega soproga.
Trebnje, 26. oktobra 1884.
Terezija Zore,
žalujoča vdova.
Poll-tura
(12) za
mobl-
ktere se lahko vsakdo posluži, da si zlika svoje stare mobilije, ki se že po prvem likanji svetijo kakor nove. Cena za vsako steklenico I gl. 20 kr. proti poštnem povzetji razpošilja
L. Epsteiii, Wien, IV., Getreidemarkt 17.
rfla certep ia
pri sv. Petru pod MarilDorom.
v torek po vseh Svetih, t. j. 4. novembra, se bo okoli 30 štartinjakov novega dobrega, pozno branega vina v polovnjakih z železnimi obroči pri sv. Petru pod Mariborom po dražbi prodajalo.
Marko Glaser,
(1)	častni kanonik.
49 komadov za samo 7 gold. 70 kr.
^iNMjpfi?;.^^ Žlicc, noži in vilice
^^^	iz
Britanije-srebra
s fabriškuu pečatom.
Silno potrebno za vsako družino!
in strmite!
Čujte, pozor,
Za deset let jamčim pismeno vsakemu, kdor si kupi pri meni namizje iz britanija-srebra, ktero je poprej več nego 30 goldinarjev veljalo, da mu ostane belo, kakor pravo srebro. Namizje za obod in za desert je iz čistega, težkega in masivnega brit.anija-srebra, ktero je skoraj tolišne vrednosti kakor pravo srebro, ter se sedaj skoraj zastonj le za pravo .svojo ceno prodaja.
Garnitura obstoji iz sledečega: 6 namiznih nožev z izvrstno jekleno klino, 6 pravih anglo-brit. srebrnili vilic, 6 masivnih anglo-brit. srebrnih žlic, 12 anglo-brit. srebrnih žličio za kavo, 1 težka anglo-brit. srebrna zajemalka za juho, 1 masivna anglo-brit. srebrna posnemača za mleko, 3 masivne anglo-brit. srebrne žlice za desert, 3 prave angla-brit. srebrne vilice za desert, 3 epe masivne čašice za jajca,
1 izvrstno skrinjico za poper ali sladkor,	(1)
3 tase lepo cizelirane,
1	cedilce za čaj najbolj fino,
2	lepa svetilnika za salon,
1 prekrasna krušnica indiški in kitajski vdolbena. 49 reči, to je, 49 komadov, ki se lahko dobe proti predplači zneska ali pa po poštnem povzetji za 7 gld. 70 kr.
Svovilol Le ono britanija-srebro je pravo, ktero ima zgoraj naveden pečat vtisnjen.
Za dokaz da moja ponudba
ni sleparija
se obvežem tukaj javno, vsako blago, ktero bi komu všeč ne bilo, brez ugovora nazaj vzeti. Vsak ga sme toraj brez zgubo naročiti.
Kdor želi dobrega in solidnega blaga, obrne naj se hitro, dokler je še kaj zaloge, zaupljivo le na
Haupt-Dcpot der Anglo-Britaii. Silberfabrik, Wieu, II., ScliiiTiimtKgasse 20.
Niin.xiliiii i>i-al» za navedeno namizje prodajam v škatljieah po 15 kr.
Imamo jo!!
Po v.strajnih študijah posrečilo se je dr. pl. Bendenu izumiti
za te,
o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da jc na svojem mestu, V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Izumiiik je porok za brezpogojen Tspeli.	(44)
Steklenica velja 2 (jld. a. v.
Edina prava se dobi pri izumniku dr. pl. Benden-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7, kamor je treba denar predposlati.
"Val>ilo na iiai'oel>o
nemškega zabavnika

ki je po vsebini, podobah in nravnosti pa tudi najcenejši.
Obsega pa ta zabavnik vse, kar se more od takega lista po pravici tirjati, zlasti pa: Izvirne pesni in poezije; pripovedke, prlgodbe, romane (pa ne pohujšljive), potovalne crtce, životopise s slikami izvrstnih katoličanov; popisovanja dežel, krajev od potovaicev po Azyi, Afriki in Ameriki; razne poduke in nasvete, n. pr. o boleznih, za ohranjenje zdravja itd.; dnevne novice in pngodke, sploh vse, kar javne in domače zadeve zamore zbolj-
šati i. t. d.	. ,	1 i ■ 1 J
Prvi zvezek jo ravnokar izšel, kakor rečeno z bogatim obsegom. — V.sake tri tedne
izide en zvezek ter stane 24 kr.; Skupaj toraj 18 zvezkov na leto.
Naročila sprejema
„KatoIiska lliikvaiiia" v IJnbljaiii.
! cekin.