Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskemw.
List Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. ——-i—— Za posamezne člane v ..Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 4-—, za člane onih zadrug, ki so v .Zvezi' in ako so uvedle obvezno naročbo lista za vse člane, pa celoletno K 2 —. Sicer stanc list celoletno K 5 —, polletno K 2 60, 	___ iV|rti<'tnn K 1-50 in posamezna številka 25 vinarjev.- 	 Cena inseratom: 'As strani K 1*50, pri večkratnih objavah popust.		Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.-6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. _—		 vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. -	
Štev. 5—6.	V Ljubljani, 25. marca 1917.		Leto IV.
Zvezne objave,
C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko.
Ljubljana, dne 6. februarja 1917.
Št. 226/pr.
Cenjena
deželna zveza gostilniških zadrug na Kranjskem
v Ljubljani.
Po Najvišjeni naročilu se izreka za izkazani izraz sožalja prilikom smrti Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. odnosno za podano izjavo vdanosti Njegovemu c. in kr. apostolskemu Veličanstvu cesarju Karlu I. pri nastopu vlade najsrčnejšo Najvišjo zahvalo.
C. kr. deželni predsednik: Attems.
Vsem čislanim načelstvom zadrug!
V svrho sestave poročila na razna ministrstva v zadevi prošenj za odpust vojnih doklad, za odkazanje živil za gostilniške obrate, za vpeljavo podpornih akcij za posamezne težko prizadete obrate, osobito za take, 1$ so moški padli v vojni, za pridobitev posojil težko prizadetim itd., potrebujemo poročila vseh zadrug: 1. Koliko obratov je bilo vsled vojne zaprtih; 2. koliko tovarišev gostilničarjev je padlo na bojnem polju. To prosimo, da nam vse zadruge v kratkem po do dopisnici sporo če.
Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem v Ljubljani dne 25. marca 1917.
Vedno večja stiska, pod katero trpi naša obrt, je dala povod državni gostilni--čarski zvezi, katere član je tudi naša „Zveza“, da ista stori po svojih odposlancih vse, kar je le v njeni moči, da vsaj ublaži smrtne udarce, ki jih zadaja sedanji čas naši obrti.
Vsled tega je prišla državna zveza gostilničarskih zadrug do zaključka, da se vnovič zglasijo naši zastopniki:
pri finančnem ministrstvu radi silnega povišanja pridobninskega in dohodninskega davka, radi odpisa užitninskega j davka zadrugam, ki so sklenile solidarno plačevati užitninski davek, ter radi vojnih davčnih doklad in davka radi vojnih dobičkov, dalje pri
trgovinskem kot obrtnem ministrstvu radi ohranitve našega obrtnega stanu, radi ohranitve koncesij mobiliziranih tovarišev, radi omejenja izdaje novih koncesij, radi dovolitve posojil za vzdržavanje gostilniških obratov ter radi dovolitve vojnih podpor ženam in otrokom mobiliziranih tovarišev.
V to svrho je državna zveza povabila našo organizacijo, naj pošlje ista svojega pooblaščenca na Dunaj ter naj istega kakor hitro mogoče imenuje, da se mu bode moglo pravočasno dostaviti vabilo za udeležbo. Ustregli smo tej želji ter imenovaK^ot odposlanca naše „Zveze“ načelnika jlublj. zadruge.
O uspehu te akcije hočemo svoječasno poročati bolj natančno. Želimo le to, da bi mogli svojim članom poročati o kakem uspehu.
Dobava umetnih sladil.
Vsled naredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano, ki se objavi v kratkem, se-ne bo smelo potem, ko pridejo v promet umetne sladine (in to se zgodi v najkrajšem času) sladiti s sladkorjem mleko, čaj, kavo, čokolado in razne druge take pijače pri njihovi oddaji v gostilnah, točarnah, kavarnah itd., ampak se bo moralo rabiti kot sladilo le umetna sladila. Dotičniki, ki se za stvar zanimajo, so se o tej nameravani odredbi c. kr. urada za ljudsko prehrano že lahko	‘
podučili iz različnih časnikov, ki so obja-	j.
vili te dni vsebino te naredbe. Vsled tega je dovolilo c. kr. finančno ministrstvo z odlokom z dne 23. marca 1917, št. 23.995, da si gostiničarji, kavarnarji in enaki obrtniki, pri katerih se oddajajo mleko, čaj, kava, čokolada, kakao in razne take pijače, že lahko sedaj posamezno ali skupno po naši Deželni zvezi zadrug naroče pri tukajšnjem ekonomatu potrebne tiskovine (v obeh deželnih jezikih), ki jih bodo rabili pri naročbah umetnih sladil. Rabile se bodo sledeče tiskovine: Dobavna tiskovina obrazec F 3, vzorec k § 7 izvršilne naredbe in na-ročilni listi obrazec F 3, vzorec k § 7 isto-tam. Dobavna knjiga obstoji iz ene močnejše pole, ki stane komad 12 vin., dva naročilna lista (unikat in duplikat) na eni poli staneta 4 vin. Člani, ki žele tiskovine, naj se takoj zglase, ker bomo koncem drugega tedna tiskovine naročili.
Pripomni se, da je za Kranjsko določen za prodajo umetnih sladil na debelo lekarnar Rihard Sušnik v Ljubljani, Marijin trg.
Tovarišem nujno svetujemo, da si naroče naredbeni list o izvršitvi cesarske naredbe z dne 25. januarja 1917, ki obravnava o umetnih sladilih. Dotični naredbeni list ima št. IX. z dne 15. februarja 1917 ter se dobiva v knjigarni „Manzsche Buchhand-lung“, Dunaj, pa tudi po drugih knjigarnah se lahko naroča! Ako bi se zglasilo več članov naročnikov, ga radevolje »Zveza" naroči skupno. — Obe gori navedeni naredbi sta zelo obširni, radi tega jih ne moremo priobčiti v našem listu, ker nam itak .prinjanjkuje prostora za važne stanovske razprave.
I
Umirajoči Vas pozdravljajo!
Dan za dnem se kopičijo nad našo nekdaj tako cvetočo obrtjo, ki je bila državi eden najizdatnejših davčnih virov, po-gubonosni oblaki, iz katerih švigajo ugo-
nabijajoče strele, ki bodo v kratkem uničile, kar je še ostalo.
S strahom se spominjajo naši tovariši, ki se bore proti nasprotnikom ter tvegajo svojo dragoceno življenje, kako jim propada doma obrt, kako preti njihovim ženam in otrokom pogibelj, njih pa čaka beraška palica. Brez vsakega pretiravanja sinemo trditi, da je ni obrti, ki bi toliko trpela vsled današnjih razmer, kakor trpi ravno gostilničarska obrt.
V prvi vrsti so krive naše nesreče ne-številne utesnitve v izvrševanju obrti. Nič manj ni izvrševanje obrti izpodvezalo naravnost blazno podraženje najpotrebnejših stvari, ki	jih	rabimo pri	izvrševanju	svoje
obrti, saj	n.	pr. navadna metla, ki je ve-
ljala 50—60 vinarjev, stanc danes nič manj kot pet kron.
Temu se je pridružilo še vedno večje utesnenje varenja piva, ki je bilo glavni vir dohodkov oziroma zaslužka naše obrti; dalje vedno težja dobava živil i.. t. d. brez konca in	kraja. Toda stojmo! V isti	meri,
kakor so	se	krčili naši	zaslužki, pa	rasto
novi davki. Prepričani smo in spoznamo kot potrebno ter smatramo kot dolžnost vsakega državljana, da od svojih dohodkov plačuje davek. Smelo pa tudi trdimo, da obrtnik, ki nima iz svoje obrta nobenih dohodkov, ter se živi le še z malimi prihranki prejšnjih let, nima davčne zmožnosti, saj pravi star pregovor:	»Kjer
nič n*i še cesar pravico izgubi!“ Zato srnb mnenja, da bi se ravno pri odmeri davkov moralo postopati nad vse skrbno, ker za današnje čase ne gre odmerjati in ceniti dohodke kar vprek. Kako bode li gostilničar zmogel plačevati povišane davščine, vojno doklado ali celo davek od vojnih dobičkov, ko niti toliko ne zasluži, da bi mogel spraviti skupaj tako svoto, da bi plačal davek, kamo li, da bi družini kupil kruha z današnjim zaslužkom.
Vse hvalevredno je, da daje država svojim uradnikom, uslužbencem draginjske doklade, če tudi so pri nekaterih prav pičlo
LISTEK.
Čista vest.
Gospod svetnik Novogričar je bil sodni predstojnik..Daleč na okolu je slovela njegova natančnost, bodisi v uradu, bodisi doma v družini. Če se mu je pripetila kaka neprilika v uradu, se je navadno razvila nevihta, ko je prišel demov; seveda je nasprotno njegovo pisarniško osobje vselej tudi čutilo, če doma ura ni prav tekla.
Bilo je nekega opoldne, ko je gospod svetnik prišel precej čemeren domov. Ni še odložil klobuka, ko ga gospa Kunigunda pokliče na stran ter mu skrivnostno zašepeta, da je dopoldne prišel civilno oblečen človek od policije in da je vprašal po njem. Gospodu svetniku je kar zastala sapa, ne-oljen odloži klobuk in palico ter gre v svojo sobo, ne da bi zinil besedico. Silno razburjen pride po večkratnem klicanju v obednico, kjer se je vsem brala z obrazov silna potrtost. Še nikdar ni vladala taka tišina pri obedu, nihče ni zinil besedice. Proti koncu obedu sc osokoli gospa svet-
odmerjene, lepo je, da je država zasebnim podjetjem kar diktirala, da morajo svojemu osobju dovoliti draginjske doklade. A za našo obrt . . .! Žene naših tovarišev, ki trpe na bojnem polju, ne dobe niti vinarja podpore, ako nimajo kmetije. Zares čudna so pota ... no recimo, božje previdnosti.
Pa kakor sc zdi, najdejo glasovi potapljajočih se povsod le gluha ušesa, kar dokazuje dejstvo, da se v državni svet za prehrano ni volil niti en član, ki bi pripadal stanu gostilničarjev, dasi smemo trditi, da imajo gotovo za ta posel isti več v petah nego v glavi taki ljudje, ki so glede prehrane le v tem oziru strokovnjaki,' da si polnijo svoje trebuhe. Žali, da se pri nas kličejo v razne korporacije večinoma ljudje, ki imajo že najraznovrstnejše mandate, tako da včasih sami ne vedo, kje naj nastopajo kot zastopniki.
Prememba zakona o bolniškem zavarovanju.
n.
§ 6 e (1) Bolniške blagajne (zadruge) smejo z organizacijami zdravnikov dotičnega okoliša skleniti dogovore o vsebini pogodb, ki jih bodo sklenile s posameznimi zdrav* niki (okvirne pogodbe, pogodbene osnove). Take pogodbene osnove naj služijo za podlago posameznim pogodbam.
(2)	Bolniškim blagajnam, pri katerih vsled pomanjkan;a pogodbene ureditve zdravniška služba ni zagotovljena, sme deželno oblastvo (rudarsko glavarstvo) dovoliti, da smejo bolniške podpore zvišati in sicer najmanj za 75 vinarjev na dan.
§ 6 f (1) Ako nastanejo med bolniškimi blagajnami in njihovimi zdravniki ali skupinami prepiri ali razlike v mnenjih o izvrševanju pogodbenih določil, naj se v poravnanje teh sporov na zahtevo ene izmed strank, ali če tudi take zahteve ni, na predlog deželne oblasti, če treba v dogovoru z okrajnim glavarstvom skliče zedinjevalna komisija.
nica in vpraša, če se strogo kaznuje, ako kdo zmerja koga z goljufom in če sc ga obsodi na denarno ali zaporno kazen? Ko-nečno prizna gospa, da je nahrulila masla-rico z goljufico, ker je trdila, da je prinesla dva kilograma masla, dočim ga je bilo le poldrugi kilogram.
Mogoče, da je maslarica naredila kako ovadbo in da je redar prišel radi lega.
Gospod svetnik primerno zarobanti, češ ljudje ne vedo, kaj jim leti iz ust. Jedva je minul obed, se je družina hitro izmuzala od mize ter pustila gospodarja samega. Kar vstopi dekla, da bi pospravila po mizi. Če tudi svetnik sedi nepremično kakor bi je ne opazil ga s tresočim glasom vpraša: „Gospod, ali je kaznivo, če ženska ostane čez deseto uro na ulici brez posla ?“ »Seveda", pravi gospod svetnik, „to ni prav", ter jo vpraša, zakaj mu je stavila to vprašanje, na kar mu dekla odvrne, da je kar tako vprašala, ker ji je prišlo slučajno na misel. Komaj je dekla zopet odšla, se vrne soproga ter prijazno ogovori ozlovoljenega zakonskega družeta, češ saj to ni nič hudega, če človek govori od vojske in čc izrazi svoje
(2) Taka komisija naj se tudi skliče, če se ni mogoče zediniti o temeljnih načelih osnovnih pogodb, ki se sklepajo na novo ali če se predrugačujejo in se ne more doseči med strankama sporazumljenje.
(3) Sklepi zedinjetfalne komisije so za obe stranki le tedaj obvezni, če se izvrše po pritrdilu spornih strank in če v njih sprejetje privolita obe stranki.
4.) O sestavi, uredbi in sklicanju spo-razumljevalne komisije naj izdajo dotične določbe politična deželna oblastva. Pri obravnavah je poskrbeti za jednako raz-merno zastopstvo strank. Za predsednika komisije naj za vsak slučaj ali pa že vnaprej za daljšo dobo določi, v danem slučaju tudi po zaslišanju rudarskega glavarstva, enega izmed javnih uradnikov, ki pa naj ne pripada zdravniškemu stanu.
§ 6. g (1). Za razsojo o spornih zahtevkih iz pogodbenega razmerja, ki so nastali' med bolniško blagajno (zadružno blagajno) in med njenim zdravnikom, so pristojna izključno razsodišča delavskih zavarovalnic proti nezgodam in siegr na podlagi § 38. postave z dne 28. decembra 1887, drž. zak. štev. 1 ex 1888 in če zadeva ta spor bolniške blagajne bratovskih skladnic po § 15. ces. naredbe z dne 7. aprila 1914 drž. zak. št. 80, ako se v pogodbi ni navedlo kako drugo razsodišče.
12.) Namesto tam navedenih prised-nikov stopijo štirje prisedniki, ki sc pokličejo od slučaja do slučaja in za katere naj imenuje vsaka sporna stranka po dva. Taki imenovani člani pa ne smejo biti ne člani predsedstva, ne pripadniki zavoda. Ako stranke ne imenujejo svojih zastopnikov v roku, ki ga določi predsednik, ima ta pravico jih določiti.
Krajevna pristojnost se ravna po sedežu prizadete bolniške blagajne (blagajniške zveze). Ako delokrog kake bolniške blagajne (zveze) obsega več razsodniških okoliš, si tožnik lahko izvoli poljubno razsodišče.
4.) V obče pa se ravna po predpisih,
mnenje. Kakor bi bil gad pičil gospoda svetnika, tako ga je zadelo priznanje soproge. Od jeze se je penil,, češ zakaj se babe vtikajo v take reči, naj rajše drže jezik za zobmi, da imajo pač dolge Jase, pamet pa še krajšo i. t. d. Uboga žena je hitela pomirjevati soproga, češ, če je morebiti radi tega prišel policijski agent v hišo, naj se nič ne boji, ker ona pravzaj#av ni zabavljala čez vojsko, ampak čez mesarje, ki dajo sedaj pri dveh kilah mesa že kar 1 kilo in 10 dek kosti in čez tržne paznike, ki ne vidijo, da dobimo za priklado cele parklje, katerih se drži kar na debelo gnoj. Toda ta opravičevanja niso nič kaj pomirila razburjenega svetnika. Da bi se vsemu odtegnil, jo krene v svojo spalnico ter se vrže na divan. Kar zasliši rahlo trkanje in takoj nato vstopi hčerka. Priliznjeno objame očeta rekoč: Veš papa, ker Te imam tako rada, Ti hočem vse od- > kritosrčno priznati. „Včeraj sem šla iz šole grede na pošto, da sem dvignila poštno ležeče pismo, ki mi ga je pisal neki častnik, s katerim se vsaki dan srečava. Ko sem brala pred pošto to pisemce, me je zapazil
ki veljajo za razsodišča delavskih zavarovalnic proti nezgodam.
§ 7. V svrho zavarovanja so razdeljeni
zavarovani po visokosti njih delavskega zaslužka v plačilne razrede po sledečem načrtu :
Delavski zaslužek:
Plat razr.		dnevno					ali tedensko					ali mesečno		Kol povprečna dnevna mezda velja	
1. 2. črez	K	1-25	do n	K 1-25 . >75		črez	K 7'50	do K n n	7-50 10-50	črez	K	do K 31-25 „ „		31-25 43-75	K 1 — n 1'50
3. „	M	1-75	n	n	2'25	n	„ 10-50	n n	13-50	)>	n	43-75 .	»	56-25	» 2—
4. „	M	2'25	n	n	2'75	91	„ 13-50	n n	16-50	n	n	56-25 „	n	68-75	„ 2-50
5. „	»	2-75	n	n	3-25	»)	„ 16-50	n n	1950	n	99	68.75 „	n	81-25	,, 3—
6. „	n	3-25	n	n	3-75	n	„ 19-50	n n	22-50	n	»	81-25 „	H	93-75	„ 3-50
7. „	»	3'75	n	n	4'50	»	„ 22-50	n »	27—	n	n	93-75 „	91	112-50	. 4-12
8. „	U	4-50	n	n	5'50	n	. 27—	» »	33—	»»	n	112-50 „	n	137-50	5—
9. „	n	5-50	n	n	6-50	n	, 33—	ti n	39—	n	91	137-50 „	91	162-50	n 6—
10. „	91	6-50	n	ii	7'50	n	39—	n >»	45-—	n	n	162-50 „	ii	187-50	7—
H- „	11	7-50	n	n	—•	n	, 45—	n 99	— ■	n	n	187-50 .	ii	—	. 8-30
§ 7 a. Kot mezda veljajo tudi redni dovoljeni deleži na dobičku, darila, in naturalni prejemki, dalje dajatve tretjih oseb, v kolikor vpliva običajno dovolitev takih dajatev na odmero mezde.
2.) Vrednost naturalnih dajatev se zaračunava po krajevnih povprečnih cenah.
3.) Vajenci, radovoljci in praktikantje, ki ne dobivajo svoje plače v gotovini, spadajo v prvi plačilni razred.
4. Politična oblastva prve instance so pooblaščena po zaslišanju zaupnikov iz stanu delodajalcev in zavarovancev vrednost naturalnih prejemkov ceniti, kakor tudi določiti plačilne razrede prvih treh razredov za posamezne delavske kategorije, pri katerih mezdne razmere niso bistveno različne. Pri obratih, ki spadajo pod nadzorstvo rudarskih oblastev, pristoja gorenja pravica rudarskim uradom.
5.) Za zavarovance, ki so po predpisih o pokojninskem zavarovanju za nastavljence zavarovani, se določa uvrstitev v mezdne razrede po prejemkih, ki se računajo po teh predpisih.
§ 7. b) (1). Za uvrstitev v mezdni razred je merodajna za gotovo dobo zavarovancu določena mezda.
2.) Ako se mezda pogodi po kakem drugem merilu (akordna mezda, plačilo od kosa, dajatve tretjih), se določi razred po onem znesku, ki odpade predvidoma povprečno na en teden ali na mesec.
3.) Preinembc v službeni mezdi imajo za posledico tudi premembe v uvrstitvi mezdnega razreda le od začetku sledeče dobe za plačilo prispevka. Mimoidoče premembe, v katerih je pričakovati, da ne bodo trajale dlje nego štiri tedne, se ne vpoštevajo.
§ 7. c) (1). Delodajalci so obvezani naznaniti bolniški blagajni podatke, ki so potrebni za uvrstitev v plačilni razred o priliki prijave; tudi morajo vse poznejše premembe naznaniti po preteku dotične plačilne dobe. Kdor bi ravnal pa nasprotno, se postopa ž njim po § 67.
2.) Ako ni za določitev mezdnega razreda potrebne podatke mogoče drugače, kakor potom cenitve (§ 7. b), odst. 2) dognati, naj se popravljeni podatki pozneje vpišejo, če se je cenitev pozneje kot nepravilna izkazala.
§ 9. Povišanje ali razširjanje dajatev nad najmanjšo izmero, kakor določata § 6. do 8. je pri pravilniku dovoljena, v nastopnem obsegu:
redar ter me tako ostro gledal, da me je kar zazeblo. Mogoče je hotel danes radi tega s Teboj govoriti". Seveda je gospod svetnik primerno ozmerjal hčerko, češ naj take frkle rajše mislijo na knjige, ne pa na zaljubljena pisma in jo zapodil iz sobe. Ni se gospod svetnik še pošteno oddahnil, kar se zopet odpro vrata. Ves potrt vstopi sin rekoč: „Veš papa, morebiti je prišel policaj radi mene, ker sem zadnjič skozi okno polil neko gospo. Ona je sicer trdila, da sem jo nalašč polil, kar pa ni res, kajti hotel sem le zaliti cvetice". Da je sin radi tega dobil pošteno lekcijo, skoro ni treba povdarjati. Popolnoma duševno potrt zamiži gospod svetnik ter premišljuje vse dogodke in pride do zaključka, da mogoče ne bode policija radi tega stikala po njegovi hiši in ga vznemirjala. Pri tem premišljevanju se je spomnil nekega jako neprijetnega dogodka, ki se mu je pripetil pred 4 tedni. — „Kaj vraga če bi bil prišel redar radi tega, ker sem povozil zadnjič tistega dečka? Sicer sem ga že takrat preiskal, pa nisem opazil nobene poškodbe. Mogoče pa se je pokazala kaka notranja poškodba. Ta bo lepa, to bo jako
lepo izpričevalo za mojo vestnost . . .“. -Nič več ni mogel ostati doma, ker ga j kar dušilo. Hitel se je kar odpravljati oi doma. V tem pa zopet vstopi dekla rekoč „Veste gospod svetnik, da ne boste mogl reči, da sem hinavka, Vam rajše kar od kritosrčno povem, da sem si dala ponaredil vežni ključ, da bi včasih mogla dlje čas zvečer izostati in se pogovarjati z mojin fantom, ki me bo takoj po vojski poročil veste, takoj po vojski!. Mogoče, da je priše zaradi tega policaj. — Tu je ključ!"
V tem se začuje močno zvonenje. Vs< hiti težkega srca, vendar radovedno k durim Ko se odpro vrata, vstopi mož redar. Vsi obledi. Začuden si prišlec ogleduje drugeg; za drugim, se na dolgo in široko oprošč; ter konečno pove, da je prinesel hlebčel sira, katerega mu je izročil njegov brat, k službuje kot oskrbnik na pristavi brata go spoda svetnika., Težak kamen se je odvali vsem od srca. Gospod svetnik pa je-sameg: veselja podaril prišlecu deset kron, ter g: nervozno potisnil skozi duri.
1.) Vsakdanja bolniščnina se sme povišati v prvih treh razredih povišati do 80 vinarjev, v ostalih razredih pa do 90 odstotkov nižje mezdne meje, toda ne nad 5 K 50 v, pogrebnina pa na 45kratni znesek povprečnega dnevnega zaslužka.
2.) Za zavarovance, katerih zaslužek presega dnevno 9 K (tedensko 54 K, mesečno 225 K), se sme ustanoviti poseben razred z dnevno bolniščnino 6 K.
3.) Doba bolniške podpore se lahko | splošno, ali pa za zavarovance, ki so že
dlje časa člani blagajne, lahko raztegne nad 26 tednov do enega leta.
4.) Zavarovancem ženskega spola, ki so v zadnji dobi nosečnosti, se sme s slučaju, da se z ozirom na svoje stanje vzdrže dela, pred porodom izplačevati bolniščnina za gotovo določeno dobo, največ pa za štiri tedne, ako nimajo že itak pravico do nje.
5.) Nagrada za dojenje se sme dovoliti do dobe 26 tednov.
6.) V domači oskrbi ostalim bolnikom ali otročnicam se sme dati izvežbane strežnike, ako to isti dovolijo, tako tudi otroč-nice z njihovim dovoljenjem v zavetišča za otročnice ali kake slične zavode poslati v oskrbo. V takih slučajih se smejo zaračunati oskrbovalni troški na račun bolniščnine, toda le do polovice.
§ 9. a) (1) S pravilnikom se lahko dovoli pripadnikom družine zavarovanca, ki stanujejo v skupnem gospodarstvu in niso sami že obvezni za zavarovanje, zahtevek do dajatve blagajne (družinsko zavarovanje). Družinsko zavarovanje pa se lahko razširi na- dovolitev bolniške oskrbe, pogrebnine in otročniške podpore.
(2) V družinsko zavarovanje pa se ne smejo pritegniti zavarovani, katerih davku podvrženi letni dohodek ne presega gotove meje, ki je za Dunaj K 4800—, za kraje, ki spadajo v I. razred aktivitetnih doklad
I	državnih uradnikov K 4200'—, za kraje
j	drugega razreda K 3600'—, za kraje tretjega
razreda K 3000'—, za kraje četrtega razreda K 2400'—. Pri tem je merodajno bivališče zavarovanca. Ako so zavarovanci že člani družinskega zavarovanja, smejo isto |	nadaljevati.
(3) Vsled odločbe ministrstva notranjih i	zadev se sme določiti izključitev iz družinskega zavarovanja splošno ali po kategorijah zavarovancev na drug način.
(4) Za družinsko zavarovanje, se vpo-rabljajo § 6. c) do 8 g).
(5) Minister notranjih zadev sme v sporazumu z udeleženimi ministrstvi uvesti obvezno družinsko zavarovanje v krajih, kjer so dani za to predpogoji v smislu § 6. te cesarske naredbe ter nje izvršitev urediti.
§ 9. b) (1) Ža namene, ki so v zvezi z bolniškim zavarovanjem, sc smejo ustanoviti posebni zakladi.
(2)	Sredstva takih zakladov se morejo uporabiti zlasti za podelitev posebnih podpor, za posebno, izven zavarovalnih dajatev stoječo bolniško ali okrevalno skrbstvo, dalje za preprečevalno zatiranje kužnih bolezni (jetike, alkoholizma, spolnih bolezni) vstevši prizadevanja, ki služijo tem namenom.
3.) Za zbiranje takih zakladov se smejo, ako drugih sredstev ni na razpolago, pobi-
rati od zavarovancev posebni prispevki. Pobiranje se vrši tako, kakor ostalih prispevkov. Pobiranje v te namene pri delodajalcih pa je le tedaj dopustno, če temu pritrdijo zastopniki delodajalcev pri občnem zboru pri posebnem glasovanju z navadno večino glasov.
§ 9. c) (1) S pravilnikom sc lahko določi:
1. da se izplačuje obolelim članom, ki bivajo za časa bolezni izven okraja bolniške blagajne, ali splošno ali pod gotovimi pogoji namesto v § 6. 1 označene podpore povišanje bolniščnine najmanj 75 vinarjev;
2. da se osebam, ki si namenoma povzroče bolezen ali jo dobe po lastni krivdi pri pretepih, ali pri katerih je bolezen neposredna posledica pijanosti, ne dobe nobene bolniške podpore ali pa le delno;
3. da se zavarovancem, ki so se drugje zavarovali za slučaj bolezni in ki niso tega javili blagajni tri dni po obolenju, bolnišč-nina v toliko prikrajša, da z všteto drugo zavarovalnino plače v gotovini zavarovanca ne presega;
4. da se zavarovancem, ki imajo v slučaju bolezni pravico zahtevati od gospodarja mezdo ali plačo, za dobo te pravice ne izplačuje bolniščnina, ali pa ne v takem znesku, v katerem slučaju se naj za take zavarovance že vnaprej določi znižanje bolniščnine;
5. da se izplačuje v § 6. t. 3 označena podpora le takim otročnicam, ki so bile v zadnjih 12 mesecih od dneva poroda nazaj računjeno najmanj šest mesecev pii opravilu, ki je podrženo bolniškemu zavarovanju.
(2) Pravilnik sme dalje določevati?- da stopijo v veljavo primerni največji zneski za posamezna zdravila in zdravilne pripomočke in da blagajna povrne le te določene zneske za njih nakup. Minister notranjih zadev sme v pravilniku določene najvišje zneske po lastnem preudarku izpremeniti.
§ 25, (1) Po .zavarovalno tehničnih pravilih potrebna sredstva za pokritje, zavarovalnih dajatev, ki jih določa ta zakon in pravilnik blagajne ter upravnih troškov, dotacije rezervnega zaklada in morebitnih prispevkov zvezi bolniških blagajen se nabirajo z doneski.
(2) Za druge, kakor zgoraj omenjene
in v § 9. b) označene namene se ne smejo j pobirati doneski ter tudi ne porabljati premoženje blagajne.
(3) Doneski, ki služijo za pokritje v prvem odstavku omenjenih potrebščin, naj se določijo v posameznih razredih v enakem razmerju s povprečno mezdo; stroški bolni- j ške oskrbe pa se docela ali deloma brez j razlike mezdnega razreda posebej odmerijo.
(4) Skupni doneski za enega zavarovanca za en teden ne smejo znašati več nego štiri desetine povprečne dnevne mezde dotičnega razreda. (§ 7.).
§ 26. (1) Po pravilniku se sme donesek stopnjevati pri raznih kategorijah članov, med katerimi obstojajo po izkušnjah bistvene razlike glede na nevarnost obolenja.
(2) Tako stopnjevanje se lahko uvede posebno po spolu in po raznem poslovanju članov ali po vrstah poklicev pri osebah, ki niso stalno nastavljene, dalje tudi pri vajencih.
(3) V pravilniku sc smejo določiti večji doneski osobito za osebe, ki so zaposlene pri gradbah cest, železnic, prekopov, rek in nasipov.
(4) Stopnjevanje po starosti je dovoljena le pri prostovoljnih članih.
§ 27. (1) Za osebe, ki so zaposlene v podjetjih, katerih uredba v zdravstvenih ozirih ne odgovarja obstoječim predpisom, se sme povišati blagajniški prispevek za dobo trajanja te okolščine do 50 odstotkov, katero povišanje pa mora plačevati delodajalec.
(2) Predpisati tak povišek je dolžnost predstojništva ter se mora zoper tak predpis pritožiti tekom 14 dni pri nadzorovalni oblasti. Ta sme take določbe tudi sama uradoma ukreniti. Ako zadevajo obrtne obrate, naj se o tej stvari popreje zasliši obrtni nadzornik. „
§ 28. (1) Prebitek dohodkov nad izdatki naj služi za ustanovitev in pomno-ženje rezervnega zaklada.
(2) Rezervni zaklad je prebitek skupnih aktiv nad pasivi blagajniškega zaklada.
(3) Rezervni zaklad mora doseči višino ednotnih povprečnih izdatkov zadnjih treh let; ako pa se je znižal se mora skrbeti, da se dopolni do tega zneska.
§ 29. (1) Denar blagajne, ki ni potreben neposredno za poslovanje, naj se plodonosno naloži.
(2) Naložiti pa se sme samo :
1. v vrednostnih papirjih, ki so pupi-larno varni;
2. v pupilarno varnih vknjiženih posojilih;
3. v poštni hranilnici in v hranilnicah, ki so urejene po hranilničnem regulativu za avstrijske hranilnice z dne 2. septembra 1844.
(3) Denar, ki je potreben za poslovno obratovanje in sicer do povprečnega zneska štirimesečne potrebščine, se sme naložiti v
j zaupanja vrednih tuzemskih kreditnih zavodih.
(4) Z dovoljenjem nadzorovalne oblasti se smejo nakupiti tudi nepremičnine, ako jih ni treba obremeniti čez polovico nakupnega zneska in če služijo za nastanitev blagajniške pisarne ali za zdravilne in okre-valne naprave.	(Konec	sledi.)
Obrtne pravice in predpisi. Nova naredba proti navijanju cen.
Ker se najdejo ljudje, ki imajo posebno veselje, kakega gostilničarja spraviti v sitnosti, priobčimo novo naredbo, da se bodo naši tovariši vedeli varovati. Priporočamo jo v temeljito proučavanje.
Navijanje cen in oderuštvo tako pri živilih kakor pri vseh drugih potrebščinah je postalo že uprav anarhistično. Hujšega plenjenja občinstva si skoro ni misliti. Vlada i	hoče to početje omejiti z novo naredbo.
Prejšnje naredbe so se nanašale samo na neizogibno potrebne stvari, nova naredba pa se nanaša na vse premične stvari, ki služijo življenjskim potrebam ljudi in domačih živali, posredno ali neposredno. Zahtevalo se bo zaloge takega blaga ne samo od producentov in trgovcev, nego tudi od zasebnika, pri teh i	pa le če se izkaže, da so večje, kakor je
i
normalno potrebno. Vzeti bo dovoljeno take zaloge ne le na zahtevanje oblasti, nego tudi na korist privatnih podjetij, če spozna oblast, da je to v javnem interesu. Po 1. juliju 1. 1. bo dovoljeno kupčevanje z živili in krmili samo onim, ki imajo za to posebno dovoljenje okrajne oblasti. Prekoračenja oblastveno določenih najvišjih cen se bodo kaznovala po političnih oblastvih z zaporom od enega tedna do šestih mesecev in se poleg tega naloži lahko še globa do 10.000 K. Načeloma se premene tudi določbe, o sodnih preganjanjih navijalcev cen. Zvišane so kazni in se bodo kazniva dejanja v gotovih okol-ščinah smela kvalificirati kot hudodelstva. Navijanje cen je v obče prestopek, postane pa pregrešek, če je bil storilec zaradi navijanja cen’ že enkrat kaznovan, ali če presega njegov neopravičeni dobiček 2000 K. Če so bili z*navijanjem cen posebno hudo oškodovani javni interesi, postane dejanje hudodelstvo. Kakor doslej bo tudi v prihodnje sodnijsko kazniv, kdor ponudi pri nakupu kake potrebščine, ki jo hoče naprej prodati, večjo ceno, kakor jo je zahteval prodajalec. Tako dejanje je prestopek, postane pa pregrešek, Če je bil storilec zaradi navijanja cen že enkrat kaznovan, ali če je storil to v večjem obsegu. Kazniv je i tudi, kdor naredi živila neporab* ljiva ali pusti, da se pokvarijo. Nova je določba o kaznovanju takozvanega „Kettenhandla“. Doslej ga je bilo mogoče kaznovati le s prepovedjo kupčevanja, od slej bo to hudodelstvo, ker se ž njim javni interesi posebno hudo oškodujejo. Kazni za navijanje cen so: 1. za prestopek zapor od 14 dni do 6 mesecev, in poleg tega globa do 20.000 K; 2. za pregrešek strogi zapor od 2 mesecev do 2 let in poleg tega globa do 200.000 K; 3. za hudodelstvo težka ječa od 6 mesecev do 3 let in poleg tega globa do 500.000 K. Namenoma napačni ali ne popolni podatki o cenah kake potrebščine ali za določbo prave cene važnih državnih okolščin so kaznive, če se nahajajo v računih,	sklepnih pismih ali podobnih kup-
čijskih	spisih ali v trgovskih knjigah. Sodno
bo obsojen z zaporom od 14 dni do 6 mesecev (lahko se doda tudi globa do 20.000 K): Kdor provzroči v kakem časopisu brez imen oglas o kakih potrebščinah in kdor o lakih oglasih o nakupu ali o prodaji potrebščin navaja podatke, ki bi j	mogli	provzročati zmoto glede cen in kup-
j	čijskih	razmer oglasnika. Po tiskovnem zakonu	odgovorne osebe niso dolžne pre-
!	iskati,	če imajo taki oglasi resnično podlago.
Brezimni oglasi takega značaja se ne smejo priobčevati. Kdor bo obsojen zaradi presto-stopka ali pregreška, storjenega z navijanjem cen, ga zadenejo pravne posledice goljufije; obsodba zaradi hudodelstva povzroči pravne posledice navadnega hudodelstva. — Kdor bo obsojen zaradi hudodelstva navijanja cen, pride ali pod policijsko nadzorstvo ali pa se mu mora odkazati poseben kraj za prebivanje, ena teh določb se sme vporabiti tudi proti onim, ki so obsojeni zaradi pregreška navijanja cen. Pri vsakem sodišču 1. in-štance je ustanoviti vsaj eno mesto za pre-iskavanje cen. To mesto ima predsednika,
podpredsednika in 12 članov. Trije člani morajo pripadati trgovskemu stanu in jih bo predlagala trgovska in obrtna zbornica, trije bodo imenovani na 'predlog glavnih kmetijskih organizacij, šest pa bo imenovanih izmed konsumentov na predlog organizacij konsumentov. Med poslednjimi morata biti dva zaupnika delavstva. Ta mesta za preiskovanja cen bodo dajala pravništvom in sodiščem izvedeniška mnenja v slučajih navijanja cen in sicer tekom osmih dni. Za enakomerno postopanje teh mest bo skrbela centralna komisija za cene, ki jo ustanovi urad za ljudsko prehrano. Pri odmer-jenju glob je vpoštevati krivični dobiček, ki je bil narejen ali je bil nameravan pri dotičnem kaznivem dejanju. Tudi se lahko odredi, da zapade dotično blago ali narejeni dobiček. Za globe, naložene za dejanja uslužbencev in zastopni-- kov glede prekoračenja najvišjih cen in zaradi navijanja cen, jamči lastnik podjetja. Pri pregreških in hudodelstvih zaradi navijanja cen, se mora sodba razglasiti v dnevnikih ali tednikih in se mora razglasiti z nabitjem v občinah; tudi pri prestopkih se sme tako ukreniti. Ta na-redba postane veljavna, dne 15. a p ri 1 a t. 1.
Stanovske vesti.
Brezmesni dnevi. C. kr. deželna vlada razglaša z dopisom z dne 16. marca t. 1. št. 9015 se na podlagi ministerskega ukaza z dne 3. marca določita dva dneva v tednu kot brezmesna dneva, ob katerih je prepovedana prodaja mesa kakor tudi prodaja in vživanje mesa in jedil, ki so popolnoma ali deloma iz mesa napravljene. .Ta dva dneva sta torek in petek. Ob torkih je pa dovoljena prodaja in vživanje ovčjega mesa.
Naše tovariše opozarjamo na ta razglas, ker se prestopki zelo strogo kaznujejo.
Gostilne In zavodi dobe od sedaj dalje pri mesarjih goveje meso le proti nakazilu mestne aprovizacije (Poljanska cesta št. 13/1.). Prcdno pa zamorejo dobiti gostilne nakazila, morajo aprovizačnemu uradu predložiti natančen seznam vseh svojih stalnih gostov, ki dobivajo v gostilni hrano. V seznamu je navesti imena in natančne naslove vseli stalnih gostov. Tudi zavodi morajo predložiti imenik vseh redno prehranjevanih oseb, predno morejo dobiti mesno nakaznico. Mesarjem bode najstrožje naročeno, da ne smejo od sobote, dne 17. marca dalje oddajati meso gostilničarjem in zavodom brez mesnih izkaznic. Zato je v interesu gostiln in zavodov, da v najkrajšem času predlože predpisane sezname, da potem dobe potrebna nakazila, ako tega še niso storile.
Prehranjevalni urad. Za predsednika prehranjevalnega urada je imenoval cesar grofa Larischa. Za prisednika sta med drugim imenovana posestnik Gabrijel Je-lavšek z Vrhnike in deželni odbornik kanonik Lampe.
Kave bo zmanjkalo. Dunajski listi javljajo, da so zaloge centrale za kavo tako izčrpane, da se v prihodnji porabni perijodi sploh ne bo več kave dobivalo. Iz nevtralnih držav dobiva naša monarhija le
jako malo kave, ker jc vojna s podmorskimi čolni onemogočila dovoz kave tudi v nevtralne države.
Riž Iz ovsa je bil dan te dni v promet. Baje je izvrsten in se le malo razlikuje od pravega riža. Maksimalna cena je določena na 88 vin. za kilogram. Upajmo, da dobimo ta riž kmalu tudi v Ljubljano, da si bomo nekoliko posladili življenje.
Pritožbe proti postrežbi v nekaterih gostilnah nam prihajajo iz občinstva. Pod tem zaglavjem je priobčil „Slov. Narod" sledečo notico: „Tako nam piše neki vojak, da so mu postregli v neki gostilni	ob Ljub-
j	ljanici po visoki ceni s »svinjsko"	pečenko,
ko ni bila nič drugega kakor kos starega, menda že dvakrat prekuhanega govejega mesa. Prepričani smo, da so taki slučaji le izjeme. Ljubljanski gostilničarji so od nek-• daj znani kot solidni obrtniki in bodo pač sami najbolj pazili, da jim nepošteno obrto-vanje ne pokvari dobrega imena. V ostalem stori občinstvo sebi in vsem poštenim gostilničarjem najboljšo uslugo, ako podobne slučaje naznani oblasti.“ — V koliko je !	dogodek,'ki je opisan v tej.notici	resničen,
nam pač ni znano. Vsekako pa se	strinjamo
s pozivom, naj prizadeti gostje store primerne korake pri obrtnem oblastvu, da se dožene resnica, ker gostilničarji si hočemo ohraniti tudi nadalje svoje dobro ime in ne bomo trpeli, da bi kak posameznik vsled svoje lakomnosti omadeževal vse svoje stanovske tovariše.
Res je, da se gostilničarski obrti izpodkopava dan za dnem temelj in to od poklicanih in nepoklicanih strani, kljub temu pa hočemo ohraniti svoj dober glas. Slavno občinstvo naj pa blagovoli uvaževati, da se v vsakem stanu lahko pojavijo elementi, ki s svojim ravnanjem ubijajo ugled svojih tovarišev.
Popis zalog. Vlada pripravlja naredbo o popisu zalog živil in življenjskih potrebščin. Rekviriralo pa se bo le v industrijalnih, obrtnih in podobnih gospodarstvih, v privatnih gospodarstvih pa v splošnem ne. Tudi baje ni nameravana splošna preiskava privatnih stanovanj, temveč bodo oblasti le upravičene od vsakogar zahtevati, da naznani, kakšne in koliko zalog da ima. Poleg tega bo vsebovala nova naredba stroge določbe proti prekupčevanju. Obrtniki in trgovci bodo morali znova prositi za licenco in v bodoče bodo vse kupčije dovoljene izključno le upravičenim trgovcem. Sistem maksimalnih cen bo najbrž odpravljen in nadomeščen z »vzornimi“ cenami (Richt-preis). Naredba bo kaznovala prestopke s ■strogimi kaznimi (zapor do 1 leta, globa | do pol milijona kron).
Gostilničarje, krčmarje, vojne kuhinje, menaže itd. se opozarja, da je v smisly ukaza c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 9. februarja 1917 št. 4761 oddajati močnate jedi gostu le, če odda polovico odrezka izkaznice za moko ali kruh. Te odrezke morajo gori navedeni obrti poslati na mestni magistrat (leva soba v veži nekdaj Galetove hiše, kjer se izdajajo krušne izkaznice) in sicer prvič dne 6. marca 1917 dopoldne, potem pa vsak drugi torek. Kdor bi se ne ravnal po teh predpisih, bo strogo kaznovan.
Oddaja svinjskega mesa za gostilničarje. Zadnji čas sc jc gostilničarjem zelo skrčila množina govejega in telečjega mesa, ki ga smejo dobivati od mesarjev le na posebne izkaznice. Ta odredba je bila potrebna, da se na ta način omogoči kupovanja mesa na drobno od strani zasebnikov. Kakor kažejo razmere, bo treba v bodoče I nakazila za goveje in telečje meso še bolj skrčiti. Da se pa gostiln ne bo v nevarnost spravilo glede obstoja, se bo gledalo na to, da bodo dobile gostilne vsaj razpoložljivo svinjsko meso, kar jc bilo dosedaj tudi le težje dosegljivo. Mesarji, ki se pečajo s prodajo svinjskega mesa, so namreč gledali, da svinjsko meso nasole in nekoliko okade ter ga po kar najvišjih cenah prodajo zlasti v Trst in Pulj. Dva špecijalna agenta sta v zadnjem času dejansko pokupila vse zaloge prekajenega svinjskega mesa ter jih odvedla na jug. Ker- mesarji niti gostilničarjem niso hoteli prodajati več svinjskega mesa, bo mestna aprovizacija odpo-mogla temu s tem, da bo začela sama gostilničarjem oddajati svinjino. Prva prodaja svinjskega mesa za gostilničarje se je že vršila. Ako se bo ta nova vpeljava obnesla, se bo lahko stalno nadaljevala.
Letovišča in kopališča v letošnjem
poletju. Urad za prehrano se bavi v posebni objavi z vprašanjem obiska letovišč in kopališč v letošnjem poletju. Razmere morejo še nadalje omejiti možnost potovanja, splošne prepovedi potovanja pa ni pričakovati. Urad za prehrano se bo energično trudil, omogočiti mestnemu prebivalstvu potrebno okrepčilo, seveda pa si morajo meščani pred odhodom v kak kraj, preskrbeti natančno obvestilo o tamkajšnjih aprovizacijskih razmerah. Omenjeni urad ne sprejme jamstva za zagotovitev prehrane v letoviščih, skrbel pa bo, da bodo bolniško hrano dobivali res samo bolniki. — Strogo se bo pazilo pri prijavah, da se prepreči dvojna preskrba.
Prehranjevalni inšpektorati. V smislu odloka urada za prehrano so ustanovljeni prehranjevalni inšpektorati, in sicer jih je 31. Kranjska spada v deseti inšpekcijski okraj, prehranjevalni inšpektor ima svoj sedež v Ljubljani. Da ga ljudje ne bodo po nepotrebnem nadlegovali, poveme že danes, da ne bo prinesel seboj kake moke ali kaj enakega.
Državna podporna akcija v prid po vojni prizadetim hotelskim podjetjem. Na vprašanje gosp. I. D. izjavljamo, da od dotičnega odbora nismo dobili niti najmanjšega obvestila, najbrže ker to ne spada v strokovni list. Zdi se nam pa, da mora vsa zadeva biti in ostati prizadetim podjetnikom tajna, kar smemo sklepati iz dejstva, da noben strokovnjak ni bil voljen v odbor. Radovedni gosp. D. naj le potrpežljivo čaka, da bodo pripeljali težke tisočake. Če bomo kaj več o tem pisali, nas bodo imeli za sitneže ter nam očitali, da delamo zgago.
Nakazila na pivo. V bavarskem deželnem zboru jc minister notranjih del napovedal, da vpelje vlada nakazila na pivo, tako da bo vsak Bavarec dobil svojo merico in ne bodo samo eni žlampali, drugi pa sploh ostali brez pijače.
Romunsko žfto na Štajerskem. Graški listi poročajo: Dne 6. marca je prispelo v Gradec 30 vagonov romunskega žita. 14 vagonov dobi mesto, ostalih 16 vagonov se razdeli po deželi. K nam ga pa ni!
Pivo na Nemškem. »Berliner Tage-blatt" javlja, da bo začetkom maja na Nemškem sploh ustavljeno varenje piva. Pivovarne že od 15. februarja niso dobile nič ječmena, ker se porablja za hrano prebivalstva.
Vrane kot živilo. „Venkov“ poroča z Dunaja, da se vršijo v lovskih krogih posvetovanja, kako bi se dalo organizirati streljanje vran, katerih meso da je jako okusno in ki daje baje posebno dobro juho. Kakor se vidi, bodo naši jedilni listi počasi lepo napredovali; počasi toda sigurno.
V poročilu o premembah v gostilničarski obrti ljubljanske okolice je tiskarski škrat povzročil, da se čita Ivanu Papežu v Mateni št. 31 i. t. d. kar je seveda napačno; glasiti se mora Ivanu Paplerju v Mateni št. 31 i. t. d: Nadalje je popraviti tudi nižje poročilo, da po pok. Jože Habiču v Malem Lipoglavu obratuje nadalje vdova Marija Habič ne Haleič.
Vprašanja in odgovori.
Že vidimo, da je še danes kljub vojnemu času resničen pregovor: „Ne slikaj vraga na steno, da ti ne oživi!" Ko smo otvorili oddelek ..vprašanja in odgovori" niti od daleč nismo slutili, da nas bodo naši bralci tako hitro v kozji rog ugnali. Eden hoče vedeti, kaj dela odbor za od-pomoč hotelirstva, ki želi, da naj človek gledat ne sili, kar so bogovi s'temo zakrili. Vi pa nas vprašujete, kje bi dobili pšenične moke. — Ko bi mi le mogli to izvedeti, bi sami poslali ponjo, tako je pa nimamo toliko, da bi se naša kontoristka mogla enkrat pošteno napudrati. Vprašali smo'pri upravništvu, pa so nam rekli, da je nimajo niti toliko, da bi napravili malo „popa“, da bi sflikali raztrgane bankovce, če bi jih naročniki poslali v večjem številu. V za- „ drego pa vendar še niso prišli, ker se mnogim naročnikom nič preveč ne mudi, da bi poslali naročnino za letošnje leto. Vendar bi bilo upravništvo prav zadovoljno, če bi ga zamudni naročniki spravili v to zadrego. — Torej brez zamere, da Vam ne moremo odgovoriti na Vaše vprašanje. Dajte, dajte, prihodnjič zastaviti kako manj kunštno vprašanje.
Razno.
* Novi črnovojniškf vpoklici. Črno-vojniki letnikov 1872 do 1891., ki so bili pri zadnjih prebiranjih potrjeni, so klicani pod orožje.
Letniki 1891. do 1878. morajo odriniti pod zastave dne 16. aprila 1917, letniki 1877. do 1872. pa dne 2. maja 1917.
Za one, ki vstopijo prostovoljno v armado ali mornarico, veljajo isti v poki i c n i termini.
* Oddaja repe za gostilničarje. Mestna aprovizacija ima na razpolago večjo množino repe, ki se oddaja sedaj tudi go-
! stilničarjem. Repa se dobi v Miihleisnovem skladišču vsako popodne od 2. do 5. ure, kjer sc tudi prevzelo blago plača, 1 kilogram po 24 vinarjev.
* Dvajsetvinarski komadi iz nikla. Izšla je naredba, ki določa, da država po 30. aprilu 1917 ne bo več sprejemala dvaj-setvinarskih komadov iz nikla!
* Uvedba monopola za umetna sladila. S cesarsko naredbo z dne 25. januarja 1917 sc je uvedel monopol na umetna sladila t. j. na vse kemične izdelke, ki imajo večjo sladkobo kot čisti sladkor. Izvršitveni predpis o tej cesarski naredbi je izšel v državnem zakoniku št. 57 in ker je preobširen, da bi ga mogli v listu prijaviti, opozarjamo interesente nanj.
* Poletni čas se uvede v naši državi v noči od 15. na 16. aprila, ko se ob 2. uri ponoči pomakne ura na 3. uro. Če bo pa kdo kazalec svoje ure pomaknil za 60 minut naprej tedaj ko bo šel spat, tudi ne bo storil smrtnega greha.
* Zvišanje maksimalnih cen za meso. Deželna vlada je določila za ozemlje deželnega stolnega mesta Ljubljane do preklica za nadrobno prodajo govejega in telečjega mesa naslednje nove najvišje cene za kilogram: a) goveje meso in sicer: goveje meso I. vrste s priklado 6 K 20 v, goveje meso II. vrste (prsni kos, vrat, rebra, flam) s priklado 5 K 20 v, pljučna pečenka brez priklade 8 K, jezik 5 K, vampi (očiščeni in oparjeni) 1 K 20 v, pljuča 1 K 20 v, obisti en komad, 1 K 30 v, gobec, 1 komad 1 K, možgani, 1 komad 1 K, parklji, 1 komad,
10 v, vime za kilogram, 1 K 20 v, loj, za kilogram, 6 K. Goveje meso — razen pljučne pečenke — se brez priklade ne sme oddajati. — b) Telečje meso in sicer: telečje meso I. vrste (pleče, hrbet, stegno) s priklado 4 K, telečje meso II. vrste (vrat, prsni kos) s priklado 3 K 60 v, jetra in možgani 4 K, pljuča, srce in vranca 3 K 60 v. Telečje meso se brez priklade ne sme j oddajati. — Ako se blago prodaja v pro-dajalnicah ali na stojnicah, morajo obrtniki nabiti najvišje cene v svojih prodajalnah, oziroma na stojnicah. — Ta določba navaja, da se ne goveje, ne telečje meso ne sme oddajati brez priklade, ni pa določeno koliko sme biti priklade, kar bi bilo nadvse potrebno, kajti dandanes kupujemo le priklado z mesom, kar dokazuje dejstvo, da je bilo pri dveh kilogramih teletine nič manj nego 1 kilogram 15 deka kosti. Treba je, da se v tem oziru nemudoma kaj ukrene. Glavo smemo tudi zastaviti, da če bi hodili celi mesec iskat parkljev po mesnicah, ne dobimo ni enega, ker mesar pač ne bo tako neumen, da bo komad prodajal
,po 10 vinarjev, če ga lahko proda kot priklado za 6 K 20 h! Določiti treba, da se parklji in vime, gobec ne smejg dajati kot priklada.
* Zamenjava zakladnic 1. in 2. vojnega posojila za vrednosti 5. amorti-začnega vojnega posojila. Lastnike zakladnic 1. in 2. vojnega posojila opozarjamo, da je mogoče v okviru 5. vojnega posojila zamenjati zakladnice 1. in 2. vojnega posojila za titre 5. amortizačnega vojnega posojila. Zamenjava je mogoča brez težav ter nudi na eni strani zamenjalcem velike ugod-,
nosti, na drugi strani pa je naj večjega pomena za državne finance. Priporočati je kar najtopleje vsem lastnikom zakladnic 1. in 2. vojnega posojila, da se oprimejo nudeče se priložnosti za zamenjavo.
* Velikonočni prazniki in vojaštvo. „Streffleur“ javlja, da smejo vojaki in ga-žisti na velikonočne praznike zapustiti garnizijo le za eden dan in le v najbližjo okolico.
* Nove davčne določbe. Te dni je
izšla cesarska naredba, ki razglaša nekatere važne spremembe glede direktnih davkov, Predvsem so odpravljeni v bodoče takz. odpisi od zemljiškega davka, ki so znašali zadnja leta približno 10% predpisanega davka. Po novi naredbi bodo odpisi dovoljeni izjemno le v slučajih bistvene omejitve dohodkov celega gospodarstva vsled elementarne škode. V pokritje teh odpisov se se bo ustanovil poseben fond, v katerega bodo morali plačevati posestniki zemljišč 2% čistega katastralnega donosa. Posebno ostre določbe vsebuje nova naredba tudi glede napovedi osebnega davka. Z osebno dohodarino obdačene osebe bodo morale v bodoče predložiti svoje knjige že prvi davčni inštanci na zahtevo v pogled. Za davčne delikte uvaja naredba poleg denarne tudi zaporno kazen in sicer do enega leta in sicer ne le za tiste, ki prikrajšajo davek ali zatajijo svoje davčne obveznosti, temveč tudi za tiste, ki jim pri tem pomagajo.
* Saharin. Cene za monopolni saharin so sledeče: Stekleničice T 1 s 25 ploščicami po 0 70 (lOOkratna sladkoba) po 25 vinarjev, zavitki T 2 s 300 ploščicami po 0’70 (lOOkratna sladkoba) po 2 K 20 v., zavitki 3 K v kristalih po 10 gramov (440kratna sladkoba) po 4 K 50 v., zavitki P 4 s praškom po 10 gramov (550kratna sladkoba) po 6 K, zavit. P 5 s praškom po 25 gramov (550-kratna sladkoba) po 15 K. Provizija znaša pri T 1, za prodajo na debelo 2 vin., za prodajo na drobno 4. vin., pri T 2, 8 vin., ozir. 30 vin., pri 3 K 25 vin. ozir. 75 vin., pri P 4 32 vin., oziroma 1 K, pri P 5 1 K oziroma 2 K 50 vinarjev.
* Nove najvišje cene za klavno govedo. Kranjska deželna vlada je določila za klavno govedo naslednje nove najvišje cene za kilogram žive teže. 1. Voli: I. ka*. kovost 3 K 50 v; II. kakovovst 3 K; III. kakovost 2 K 50 vin. 2. Krave: I. kakovost 3 K 10 vin.; II. kakovost 2 K 70 vin.; III. kakovost 2 K 30 vin. 3. Telice in biki: I. kakovost 3 K 30 vin.; II. kakovost 3 K; III. kakovost 2 K 40 vin.; koščena živina 1 K 80 vin.
* Vladne odredbe proti tujim agentom na Ogrskem, ki hočejo uničiti žetev. Ogrski notranji minister je izdal naredbo, s katero opozarja oblasti na nevarnost, ki preti žetvi in deželi od strani agentov. Ministrstvo je točno obveščeno, da hočejo tuji agentje poskusiti uničiti hrano in zaloge žita in konje in govedi zastrupiti. Ministrstvo opisuje pastile, s katerimi kanijo agentje izvesti svoje namene. Vsakega, ki ne bi naznanil kakega takega poskusa, se bo smatralo za sokrivca in kaznovalo z ječo 10 do 20 let.
* Ali res ni odpomočl? Mestno prebivalstvo sedaj silno mnogo trpi. Sedaj že perice za pranje zahtevajo sladkor in kruh.
Perica, ki žc več let pere pri neki družini, je poslala svojo hčerko z naročilom, da sme umazano perilo le tam sprejeti, kjer dobi kruha in sladkorja. Kje pa naj vzamemo, ko še za svojo družino komaj skupaj spravimo? Tako postopanje je hujše kot navijanje cen.
* Zvišanje podpor svojcem vpoklicanih vojakov. Izšla je cesarska naredba, ki preminja več določb sedanjega zakona o podpori svojcem vpoklicanih vojakov. Žene vpoklicanih vojakov bodo dobile svojemu bivališču primerno od 20 do 25 odstotkov več podpore kakor doslej, če njih morebitni postranski zaslufek ne presega gotove svote. Tistim strankam, ki imajo najeta stanovanja, bo za rodbinske člane izpod starosti 8 let, ki so doslej dobivali le en del podpore, zvišana 'podpora na normalno mejo. V veljavi pa ostanejo podpore za osebe, ki še niso stare osem let, dosedanji zneski, če žive, kakor večinoma na deželi v lastni hiši in jih draginja le malo tare. Zvišala se bo podpora tudi nad 8 let starim svojcem vpoklicanih vojakov, ki sicer prebivajo v lastni hiši, a morajo od zemljiškoknjižno vpisanih dolgov take obresti plačevati, kakor da bi imeli po krajevnih razmerah plačevati enako visoko najem-ščino. Ti bodo dobili tudi prispevek za na-jemščino, a z omejitvijo, da bodo imeli manj kakor 8 let stari člani rodbine le poleg polovice podpore samo polovico prispevka za najemščino. Z novo cesarsko naredbo bosta odpravljena tudi dva nedo-statka, ki sta se izkazala tekom sedanje vojne. Po tej naredbi odpade pravica do podpore, če ima podpiranec tako rento, da podpora ni več ogrožena in bo mogoče prispevek za najemščino eksekutivno zaseči, da se zagotovi plačevanje najemščine, a samo za najemščino in ne tudi za druge terjatve. To zvišanje podpor bo znašalo na leto kakih 400 milijonov kron več kakor znašajo sedanje podpore.
* Poletni čas v Italiji In Franciji. Po
odloku kraljevskega namestnika, se prične v Italiji poletni čas dne 1. aprila in traja do 30. septembra. Poletni čas na Francoskem prične že s 25. marcem.
;u i ai jji i iti i it; i at; ji; ; m za m
1
m m
S
pekarija, slaččičarna in
m m
kavarni 25-24
Stari trg 21
se priporoča sl.občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
Filijalke:
Mestni trg štev. 6 Kolodvorska ulica štev, 6.
m
m m
m M
m
m
Ml
'M
m
&
&
m
&
&
3«
&
rfvgust rfgnola	Hlalinoiiec
^	* **	garantirano naravnooristni z finim rafinad
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 24?4 30 za gostilne, hotele in kavarne.
garantirano naravnopristni z finim rafinad cukrotn vkuhan 5 kg poštna poslatev K 19’— franko po povzetju pošilja
A. Tosek, Praga, Kral. Vinohrady 1274tg.
Pri večjem odjemu stavim špec. ponudbe
I. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. d.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni. Bolniška oskrba sester križark. Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne.
— Moderno opravljena Rontgenova soba.
— Udobno urejeno kopališče z vsemi 36	zdravilnimi pripomočki. 24—24
Poljanska cesta 16. Telefon št. 141.
Glasom ministrske naredbe z dne 16. julija 1916 je prepovedano posameznim gostom nuditi topla jedila na servirnih pladnikih.
Reformni krožnik
popolnoma odgovarja gori navedeni naredbi ter zaedno zadovolji tudi goste.
Velike prednosti ni mogoče prezreti.
Popis v članku flPrakti5na novost11.
CENE: Bel ^krožnik K 190, z modrim robom K 2'30, z okraski pod glasuro ali monogrami K 2 95, servirni pladniki (ovali) K 1'95, 2-40, 3-05
----------------- s	troški	loko	Ljubljana.	 ___
Naročila sprejema:
upravništvo »Gostilničarja"
kot edini zastopnik.
J
lica za
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, z dežele 1 K. ■■ ■ ■■
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike!
26 23—24
Največja slovenska hranilnica
sina hranilni
£jubljana, Prešernova ulica št. 3.
je imela koncem leta 1916 vlog . . K 55.000.000'— hipotetnih in občinskih posojil . . „ 30,000.000'—
rezervnega zaklada..................  1,500.000*	—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po 4°/o, večje in nestalne vloge po dogovoru.
Hranilnica je pupilarno varna in
stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične ——demače hranilnike. ———
Posoja na lomljiita in poslopja na Kranjskim proti 5 "/o. izvin Kranjska pa prali 5'/*% otelim in prali najmanj 1 °/»
------------ozir. 3/*°/o mlplafsvanjo na dolg.--
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljena Kreditno društvo.
Mnuičnrji pozor!
I
i:
(malinčni sok ali odcedek) ima naprodaj po najugodnejši ceni
Lovro Doseli
Vrhnika.
Pošilja se od 25 kg naprej.
HIHRB
Tovariši! Tovarišice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v »gostilničarju", v Vašem glasila.
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje 8 25—24	in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
t ir —rrvsss Velepražarna za kavo z eloktričnim obratom. =as=asc=	==	Zaloga mineralnih voda. =sas=
^CTI=====1 f===i1=^,1	jI==IL _^ _	i[===nr==^iT=^i==^-~i!
| Adria, delniška pivovarna, Trst
■ ——      ——	mm	■	Hi	m	■	mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
priporoča svoje priznano dobro i&drla marčno, dvofno marčno in granatno pivo
  -—i ===== v sodčkih in steklenicah po najnižjih cenah. =====================
Zaloga stekla, porcelana in svotlljk
Fs*. Kollanann
£jubljani
24-24
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izrišimo znižane cene.
ji. Jajec gv
cvetlični salon
Pod Trančo 2 ^J
vrtnarija s »fc # Tržaška cesta 34?: S SE
v Ljubljani.
Deset zapovedi za kmetovalca ■ Deset zapovedi za zdravje
dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar in trgovec v poljubnem številu za razdelitev med 18 goste ter odjemalce. 24—24
Treba le dopisnice z naslovom:
Uli. pl. Motzy, lekarna, Ljubljana.
Vinska Irgovlna In restavracija ■
Peter Stepič:
Spodnja Sla Stev. 255	■
priporoča p. n. gostilničarjem svojo ® veliko zalogo zajamčeno naravnih g vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric.	■
Telefon št. 262.14 25-24	3
Pivovarna »UNION« v Ljubljani
(Spodnfa Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah,
Dobe se tudi tropine in sladno cime, hi so hot živinska krma zelo priporočljive.
3 24 -24
Vplačana glavnica	VaHInica v Senožečah.	:: Ustanovljena ::
K 1,000.000	=========== (Železniška postaja Divača.) ==========	1. 1820.
Kleinoscheg- f Derby seg
Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž In prašek. — Eponit. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev blsulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. ——— Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd.	.
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
-------------- Ljubljana, Židovska ulica 1.
jajoncgx x x x zxx x * x xmmnc
Pivovarna Goss
w & isUf &&1 11U	*
N
priporoča svoje priznano priljubljene izdelke	^
marčna, cesarska, „ “ vležana, eksportna ! * in bavarska piva l «
« sodčkih in steklenicah.	^
Zastopnik: Fr. Sitar v Sp. šiški.
x x XX xrr s x x xTTtxxxxirr-rs-xTh
===== Izboljšajte promet w svoji gostilni z najboljšim in najcenejšim ===========
češkim budjegoviškim delniškim pivom
pinenskega jasa^
Zahtevajte v gostilnah ljubljanskih, v Grandhotelu Balkan Trst. hotelu Lacroma Gradež, Palače hrvatske štedionice Zagreb, Napredak Sarajevo,
Beršnek Banjaluka itd. to pivo.
52 24—24 Informacije daje Češka delniška pivovarna v Čeških Budejovicah, Roza Rohrmann v Ljubljani, Bogumit Ponka v Trstu.
Izdaja in zalaga „Dcž. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zaje c. — Tisk »Narodne tiskarne".
•"* tSTpi""
/ marčno carsko, vležano ^ in bavarsko v sodcih in
steklenicah. 2723-24 Specijaliteta Reinlnghansovo dvojno sladno ^ pivo nSt. Peter1u v originalnih steklenicah.
Olavso zastopstvo pivnam Reinisgtiaus in Pmiliii
Telelon it. 90. V Ljubljani, Martinova cesta 28. Telelon it. 90.