DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 j Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3* j Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 1» | CENA: posamezna številka L 25. — Naročnin*: i mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170; letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-181 a < Leto IX. - Štev. 34 Trst Gorica 26. avgusta 1S55 Izhaja vsak petek Sporazum o obmejnem prometu Po več kot polletnih pogajanjih I je ,bil preteklo soboto v Vidmu končno podpisan sporazum, ki življenjsko zanima vse prebivalstvo ob obeh straneh jugoslovansko-ita-lijanske meje: določen je bil način izvajanja in obseg obmejnega prometa. Besedilo spora,zuma, ki je stopil v veljavo z dnevom podpisa, t. j. 20. avgusta 1955, ibomo v našem listu postopoma v qeloti objavili. Tako bodo čitetelji imeli pri lokah vse te važne predpise, da jih po potrebi pogledajo in se temu primerno ravnajo. Prvi del je objavljen že v današnji številki, v naslednjih pa bodo sledila nadaljevanja. Zato bomo v tem našem članku podali samo izvleček vsebine sporazuma, medtem ko najde vsakdo podrobnosti v samem besedilu, ki je samo dovolj zgovorno. Sporaizum obsega 65 členov in ima 12 prilog. Olajšave za gibanje oseb veljajo za stalne prebivalce vseh občin v 10-kilometrskem obmejnem pasu tako na jugoslovanski, kakor tudi na italijanski strani meje. Praktično je s tem obseženo vse nekdanje Svobodno tržaško ozemlje, razen manjših delov Bujskega, in .Koprskega okraja, večji del okraja Sežana in Nova Gorica in skoro vsa gornja Soška dolina na jugoslovanski strani, skoro vsa Gori,ka pokrajina in del Videmske pokrajine (med drugim dolina Nadiže in zgornja Kanalska dolina) na italijanski straiii. Vsi stalni prebivalci tega področja, tud.i tisti, ki. so stalno bivališče prenesli iz ene države v drugo, i-majo posebne olajšave pri prehodu meje. Brez navedbe vzrokov potovanja in dokaza njegove potrebe jim morajo oblastva v najkrajšem roku, na njihovo prošnjo, izdati posebne obmejne propustnice, veljavne štiri mesece, ki jih opravičujejo, da se vsak mesec lahko po štirikrat podajo na drugo stran meje. ,Za kmetovalce -dvolastnike je predviden poseben tip prepustnic, prav tako tudi za delavce in nekatere druge poklice, ki bodo ' dobili" en61etne propustnice, oboji za neomejeno število potovanj. Predvidene so tudi posebne tranzitne propustnice, katere bodo dobile osebe, ki na svojih potovanjih samo prekoračijo ozemlje druge države (n. pr. nekdo 'bo iz Nove Gorice lahko potoval v Koper skozi Gorico z železnico do Trsta, odtod pa z avtobusom ali ladjo do' Kopra,). Propustnice bodo izdajali brezplačno, izdane bodo na enakih trojezičnih formularjih, ki se bodo razlikovali samo po napisu: tiste, ki jih bodo izdajale jugoslovanske oblasti, bodo imele napis »Federativna ljudska republika Jugoslavija«, izdane v Italiji pa »Republika Italija«. Navadne (štirimesečne) propustnice bodo breiz fotografije in bodo veljale samo z o-sebno izkaznico; enoletne, za neomejeno število potovanj, pa bodo opremljene s sliko. Posebej je treba omeniti, da dvo lastniških prepustnic ne bodo mogle dobiti osebe, ki so se preselile z enega področja na drugo, pač pa bodo takšne osebe dobile navadne obmejne propustnice, ki j.ih bodo opravičevale na tri potovanja mesečno. Ker ,gre pri vsem tem za' obmejni promet v omejenem področju, je seveda rok zadrževanja na drugi strani meje razmeroma kratek: ,pravilo,ma se bo vsakdo moral vrniti na področje svojega stalnega bivanja naslednji dan po prestopu meje. V .namenjenem kraju bo torej lahko kvečjemu enkrat prenočil. Vidiranje - točka dvomov Jugoslovanska in italijanska o-blastva bodo izdane propustnice medsebojno vidirala. To se pravi: vsako v Jugoslaviji izdano propu s t -inico bo morala vidirati italijanska kvestura, vsako v Italiji izdano propustnico pa ljudski odbor. V sporazumu je rečeno, da postopek vidiranja ne sme trajati več kot 8 dni. Vsak prosilec mora v prošnji točno navesti, kam namerava potovati. Propustnice bodo v izjemnih in nujnih primerih izdane po poenostavljenem postopku .v najkrajšem času in bodo lahko opravičevale tudi bivanje na drugi strani meje do 10 dni. 'Za prehod preko meje je predvidena ustanovitev prehodov raznih kategorij, i*i vsak lastnik propustnice bo lahko prekoračil mejo na bloku, ki je najbližji kraju, v katerega se namerava, podati. Pri tem je seveda v svoji prošnji lahko navedel več krajev in prekorači mejo .na vseh tistih točkah, ki so najbližje krajem, za katere mu je prepustnica odobrena. To medsebojno odobravanje prepustnic je pri vsem sporazumu točka, od katere, izvajanja bo odvisen dejanski uspeh sprejetih določil. Pravica na propustnico namreč ni avtomatična, temveč je njeno uživanje odvisno tako od dobre volje italijanskih, kakor jugoslovanskih oblasti. Po širekogrudnosti, s katero bodo oblastva, vsaka, na svojem področju, izdajala in na drugem področju izdane propustnice- odobravala, bomo šele' lahko vrednotili koliko koristi in ugodnosti bo sklenjeni sporazum prinesel prizadetemu prebivalstvu. Blagovne olajšave Vse prehajanje meje seveda ne bi imelo za krajeivno prebivalstvo in njegovo gospodarstvo nobeneg-j pomena, če ne bi bile predviden,’ tudi razne carinske olajšave, ki so v malem obmejnem prometu med državami običajne. Tako je n. pr. j določeno, da kmetovalci lahko vsakih 14 dni izvozijo s področja svojega stalnega bivanja na drugo področje, brez vsakega dovoljenja in brez carine ter brez vsakršne .takse ali pristojbine svoje lastne pridelke v količinah, ki jih predvideva poseben seznani i,n katerih vrednost ne sme presegati 7500 lir, oz!-r,oma 3750 din. Z istimi ugodnostmi in do iste vrednosti lahko nato uvozijo z drugega na svoje podro* je razno blago, ki je prav tako navedeno v istem seznamu. Seznani našteva: 10 kg zelenjave 2 kg stročnic, 3 kg ječmena, 3 kg ajde, 1 kg svežega mesa, 1 kg suhomesnatih izdelkov, 1 kg svežih rib, 2 kg sira, 2 kg riža, 2 kg testenim, 8 kg pomaranč in limonov, ?, litra mleka, 2 litra vi.na, 2 litra o-1 ja, 1 par piščancev ali kokoši, 12 jajc, dračje, mahovino, cvetje in okrasne rastline, obrtniške proizvode in industrijske izdelke, gospo dinjske predmete, kmečke, potrebščine, drobno blago in predmete > sebne uporabe. Delavci in uradniki lahko uvažajo s področja svoje stalne zaposlitve (n. pr. tisti, ki delajo v Trstu, a žive v coni B, in narobe) oblek-) in blago v. količinah, ki jih navaja omnjeni seznam, do najvišje vrednosti 20.000 lir ali 10.000 din. Vsi ostali prebivalci lahko pri svojih prehodih prenesejo s seboj na drugo stran yi teku enega meseca določene zneske valute kraja svojega, stalnega bivanja. Za tiste, ki živč v Italiji, je znesek omejen na 12.000 lir; za tiste, ki žive v Jugoslaviji. pa na 6000 din. Posebna Mešana komisija lahko te zneske poviša. Ob povratku na področj" svojega stalnega bivanja pa lahko prenesejo s seboj razno blago, k' je navedeno v že omenjenem seznamu, toda v skupni vrednosti, ki ne presega zneska, katerega so javili ob prehodu meje. 7 c zdravnike, babice itd. so pred videne še druge olajšav«. ,S seboj ■bodo lahko nosili zdravila in jih tudi kupovali. Dokument, v katerega bodo vse to vpisovali, bo moral biti precej obsežen. Pravijo, da bo propustni- ca prava knjižica, ki bo štela kar 34 strani. V sporazumu je ,r.ato predvideno sodelovanje sanitarnih organov o-beh področij, govora je o dobaiv1 pitne vode Miljam 'itd. Določena je tudi posebna Mešana komisija, ki bo pristojna za tolmačenje in .izvajanje tega sporazuma. Ta komisija mora ime.t,i svojo prvo sejo najkasneje mesec dni po podpisu spora zuma in bo zasedala izmenoma v Vidmu in v Ljubljana. Odmevi;, Podpis sporazuma, s katerim se je toliko odlašalo, je seveda izzval val zadovoljstva, čeprav se v,si zavedajo, da je treba, šele počakati, da se bo .v praksi videlo koliko velja in kaj prinaša. Vse izjave, ki so bile dane ob samem podpisu v Vidmu ali so jih kasneje dale razne osebnosti in predstavniki upravnih oblastev, gospodarskih ustainov in političnih organizacij v Trstu in Gorici, poudarjajo važnost rešitve tega važnega vprašanja v duhu Sporazuma, ki je bil pred ,nedo-brim letom dni sklenjen v Londonu. 'Nekateri italijanski krogi obžalujejo, da je prišlo do takšne zamude, kajti, če bi bilo vprašanje obmejnega premeta prej urejeno na tako širokogrudni osnovi, ki o-mogoča med drugim ljudem z druge strani meje zaposlitev na tej strani, potem gotovo ne bi prišlo do tako množičnega izseljevanja Iz Istre in cone B, ki je prineslo že itak prenaseljeni Italiji na ranm še tisoče novih prebivalcev. Avstrijska pogodba ( B o g umil V o ž n j a k ) I grabili predaleč, ko so napravili iz V zadnji številki »Demokracije:! satelitov imperij, podložen Moskv. sem kritično prikazal ameriške odmeve ženevske konference. V tej številki pa bom poskušal kritično prikazati presojo avstrijske državne pogodbe. * * * Končno je tudi Francija, ki j-' bila zasedbena sila, uzakonila pogodbo z Avstrijo. Navdušenje, ki je zavladalo v Ameriki ob osamosvojitvi Avstrije, ni prav razumljivo. Da je bil to pravcati poraz za Ameriko, da je morala plačati Avstrija svojo ponovno pridobljeno neodvisnost z nevtralizacijo, tega naravnega zaključka niso napra vili. Niso pomislili, da pomenja nevtralizirana Avstrija sijajno zma go kremeljske politike. V taki nev trailizirani Avstriji bodo lahko Sovjeti po mili volji uganjali svojo politiko. Obenem je pa primer Avstrije usodnega pomena zai vso polit: ko Vzhodne Evrope. Od samega začetka niso posvečali dovolj pažnje v Ženevi angleškemu predlogu o demilitarizaciji priprežniških držav. Po našem mišljenju ni v vprašanju zgolj odstranitev sovjetskega vojaštva, pač pa je problem v tem, da se satelitski pas v mednarodnopravnem pc-menu demilitarizira. To »e velepomembna zamisel, ki bi mogla rediti usodne posledice. Fiksna ideja Sovjetov je vprašanje varnosti. 'Sovjetsko, utemeljevanje je kaj preprosto. V dveh svetovnih vojnah je bilo ruska' zemlja napadena z zapada. Tak napad se mora preprečiti. Sovjeti so pa za- Lenin, ki je poskusil nuditi teoretičnemu komunizmu Karla Maria stvarno podlago, tako da je lahko pričel s komunističnim eksperi- mentom »a telesu ruskega naroda, jira$rij> SptMali, KsCTOftU-Js. milje 'postavil osnovni napotek prak- povabil v Moskvo Adenauerja, dr- Sovjetske gostije in pojedine O gostijah .in pojedinah, kakor jih poznamo samo iz časov razkošnega cesarstva Rima. ali iz orientalskih pripovedk iz »Tisoč in ene noči«, poroča svetovno časopisje iz Moskve. Ze tedaj, ko je Attlee z laburisti potoval skok Moskvo , v Kitajsko, smo čitali, kako so sovjetski diktatorji trgali rožice z gospemi laburističnih poslancev. Dne 7. avgusta je priredil Bulga-nin na svojem poletnem gradu v Semjonovskaji, 100 km od Moskve, kjer je doživljala carica Katarina II. svoje ljubavne dogodivščine, veliko gostijo za sovjetske glave, moskovske diplomate in žurnaliste. S temi pojedinami y stilu bajnih rimljanskih cvetočih vrtov hočejo Sovjeti dokazati svetu, da so postali drugačni kot so bili, da so bolj družabni, spravljivi in- naklonjeni svobodnemu svetu. Tam se je jedlo, pilo, plesalo, veslalo in plavalo in sovjetski generali so bili prav podjetni pri nabiranju jagod z zahodnimi gospemi po grajskih gozdičih. iDve sto gostov je sedelo s pro-minenco Bulganinom pri dolgi mizi. Pojedino je spremljala godba in petje moskovskih, solistov. Bul-ganin je bil zelo razigran i.n Židane volje. Po. napitnici je poljubil rusko deklico, je pomagal hčerki nekega zahodnega veleposlanika loviti ribe in se je igral z 10-letnim sinčkom italijanskega veleposlani- so inajvišji predstavniki Sovjetov in mednarodnega komunizma prišli v Beograd, so se Titu poklonil' in se z njim po sedmih letih- tudi ka. Popoldne je bilo bogato raznih dogodivščin. Po bogati pojedini, ki jo znajo samo Rusi pripraviti tako raznolično, okusno in razkošno, so šli Hruščev, vojni minister Zuko/ in vrhovni poveljnik vzhodno-ko-munističnih oboroženih sil, maršal Konjev, nabirat jagode z nežnimi gospemi. Sovjetski ministrski podpredsednik Mikojan in ameriški veleposlanik Bohlen sta tekmovaia v jadranju na večjem jezeru. Bohlen je Mikojana premagal in Bul-ganin in drugi tovariši so ga sprejeli z norčujočim zasmehom. Zuna nji minister Molotov je iz nagajivosti veslaril sam v čolnu1 okoli čolna, v katerem sta veslala argentinski poslanik in žena indonezijskega poslanika, je pa pri tem tako nerodno treščil s čolnom oo breg, da je čoln nato lopnil v vodo in do golega zmočil Argentinca in njegovo damo. To je vzbudilo pr! prisotnih dosti smeha. H koncu so člani moskovske velike Opere zapeli' več pesmi in vmes so peli tudi Hruščev, Molotov, Malenkov. Mikojan in Kaganovič. Za prireditev in gostoljubje se je zahvalil poslanik iz Burme in s 'tem je končala sovjetska pojedin« na semjonovski graščini, kjer so nekdaj ruski carji in carine prire jali svoje gostije, ruski na.rod pa je stradal.... tičnega komunizma,: dokler bo obstojal kapitalistični družabni red tudi samo v enem delu sveta, ne bo komunizeim nikoli zmagal; kajti komunizem ob kapitalizmu n j dolgo dobo ne more uspevati. Zeto mora komunizem popolnoma uničiti v svetu meščanski družabni red In kot navodilo za boj proti kapitalističnim, t. j. demokratskim državam, je Lenin nakazal tole 'geslo: strategija in taktika komunističnih strank morat' biti kar najbolj gladka in opolzka,. Stranke se morajo naučiti uporabljati vse 'bojne mtitode, od oborožene vstaje pe do tihega vrinjenja v sindikate demokratičnih strak in parlamentov. Napadati morajo drzno in neustrašno, ali biti morajo tudi sposobne, da se po potrebi v redu tudi umaknejo: da sklepajo, če to kaže, praktične kompromise, na. bilo to tudi »z vragom in njegovo materjo«. Komunisti morajo izkoristiti kon flikte in prepire v meščanskih strankah in. prev tako hitro ko! nepričakovano menjati bojne metode, če okolnosti to zahtevajo.« Ta Leninov nauk je veljal do danes komunizmu kot dogma. Ali so komunistične glave; sedaj zavrgle ta nauk? Zahodnega svobodnega sveta hi bilo mogoče premagati s hladno vojno. Tudi krvava vojna na Koreji in v. Indokini ni prinesla komunizmu pričakovane zmage nad Zahodom in njegovimi zavezniki Tako so prišli komunistični voditelji do spoznanja, da s hladno vojno, s propagando sovraštva, s krvavo vojno in gverilami v nekaterih delih sveta, to je z metodami, ki so jih od leta 1945 sem uporabljali, ne dosežejo vlade nad svetom in ne izvedejo komunistične vesoljne revolucije. Zato so pričeli s propagando za mir, s Picassovimi golobi, 3 pobiranjem podpisov proti oboroževanju in atomskim bombam. Ali končno so uvideli, da je bila vsa njihova propaganda in borba proti zahodni vojaški obrambni organizaciji in proti oborožitvi Zahodne Nemčije brez, uspeha. Odpiranje zavese Zato so menjali taktiko in metode. ki so jih izvajali zadnjih deset let. Sklenili so z nekaj deijstvi dokazati, da jim ne gre za preva re Zahoda, ampak za resnično po-mirjenje in mirno sožitje. Povabili so v Moskvo avstrijske državnike in so preko noči sklenili avstrijsko državno pogodbo, ki so jo deset let tako trdovratno zavlačevali. Nato povabil v Moskvo Adenauerja žav.nika, ki je dvignil zahodnonem-ško republiko v kratki dobi desetih let iz vojnih razvalin na stopnjo gospodarskega napredka in blaginje, kakršne nima danes nobena evropska država. Povabili so nadalje predstavnike Francije in na mednarodnih konferencah štirih velikih in atomskih učenjakov v Ženevi so se vrhovne glavei Sovjetov obnašale tako spravljivo in ljubeznivo, da so njih geste osupnile zahodni svet, ki še ni bil pozabil izbruhov, napadov in zmerjanj pokojnega Višinskega na takih konferencah. Na pojedinah in gostijah, ki jih organizirajo sovjetski prvaki bilo v Ženevi, kot n. pr. ob priliki konfeirence štirih in atomske konference, kjer je bilo 1200 povabljenih, bilo doma. kot je bili gostija v Semjonovskaji .na poletnem gradu Bulganina, obsipajo sovjetski mogotci, generali in maršali zahodne državnike, 'diplomate in njih gospe z izbrano ljubeznivostjo in gostoljubnostjo. Mehčanje zahoda Vsa, ta diplomatska zbliževanja, vsei te pojedine in zunanje ljubez nivosti imajo svoj točno določen cilj: prepričati zahodni svet, da so se sovjetski komunistični državniki spremenili; da ne vlada več Stalinov duh; da je mogoče sedaj' s Kremljen govoriti, razpravljati sklepati res prave pogodbe in živeti ;l njim v znameinju »koeksistence«. One »koeksistence«, ki jo je Lenin tako ostro obsodil in odklonil in ki jo danes tako imenovani nevtralni komunistični držav ni,ki, kot Tito, proglašajo za zinak, v znamenju katerega bo našel s>vet .svojo rešitev. In da sei ne bi zahodni svet še vedno obotavljal verjeti novi komunistični spravljivosti, so Sovjeti poslali v svet vest, da bodo odpustili iz svoje vojske, ki šteje okoli 4 in pol milijona, mož, 640 tisoč vojakov. Tako upata Moskva in Peking, da ho komunistom uspelo z nekaj koncesijami, z izročitvijo nekaj Sto ameriških, avstrijskih, nemških in italijanskih ujetnikov, z »blaženjem svoje cenzure, z razpustom Komin-forme (komunistične svetovne informacijske organizacije), ki jo je tudi Tito nasvetoval, prepričati zahodni svet o spremembi ciljev komunizma, o dokončni opustitvi komunistične svetovne revolucije in misli na zavojevanje vsega sveta. Toko bi Amerika in zahodni svet, prepričana o komunistični miroljubnosti, privolila v odhod VII. a-meriške flote iz vzhodnoazijskih vod&, bi izpraznila Južno Korejo ameriških čet, bi privolila v zdru žitev Formoze z rdečo Kitajsko v obliki široke avtonomije, bi opustila .otoasitM iftteipa Nemčije, jato da se omogoči nemška združi tev in doseže tako še nemško nevtralnost, pri tem pa naj ,bi Vzhodna Nemčija ohranila sedanji uprav ni in gospodarski red. Taktika ali iskrenost In prav tu nastane ono usodepol no vprašanje,: ali so vrhovne ko munistične glave po desetletnem brezupnem boju proti zahodnemu demokratskemu svetu res revidirale in zavrgle Marx.iv in Leninov nauk o neobhodn«!m komuniziranju sveta in svetovni vladi komunizma? Ali so res spremenili, odnosno opustili končni komunistični cilj? Ali pa so samo menjale taktiko in bojno metodo in hočejo s to menja no atktiko le pomiriti in uspavati zahodni svet. ki si res želi v miru delati in živeti, da zniža, vojaška bremena in zviša svojo življenjska raven? Kako izgleda v bistvu ta opevana »koeksistenca«, miroljubnost in spravljivost komunističnih mogotcev? Nekateri novi pojavi onstran železne zavese žalibog niso združljivi z moskovsko spravljivostjo in »koeksistenco«. Ho Ci minh je komaj dobil na ženevski -konferenci s krvavo, od rdeče Kitajske podjpi ■ rano vojno, severno polovico Indo-kine, a hoče sedaj pograbiti še juž no Indokino ,in organizira tam »gverilsko vojno«. Vzhodnonemška prvaka Grothewohl in Ulbrrcht izjavljata, da hočeta sicer združitev 18 milijonske Vzhodne Nemčije z Zahodno Nemčijo, ali ne na podlagi svobodnih volitev, ampak tako. da ohranijo komunisti v vzhodn’ coni v.se komunistične pridobitve, kar bi pomenilo spraviti komunističnega trojanskega konja v 52 milijonsko zahodnonemško demokratsko državo. In ko je Bulganin poročal 1500 sovjetskim poslancem o Eisenhovverjevem predlogu, da naj dovolita Amerika in Sovjetska zveza v znak prave miroljubnosti fotografirati iz zraka oporišča v o beh državah, je sovjetski parlament sprejel ta Eisenhovverjev predlog z. ironičnim smehom. Vemo, da je ameriški predlog 7,a rusko miselnost, ki jo je komunizem še tesneje privil v skrivnostnost, v resnici težko prebavljiv. Dobra volja pa ima tudi tu ugodna tla. Zato ne besede in slogan, o mi • ru, ampak samo dejanja bližnje bodočnosti nam morejo dati pravi odgovor na gornje vprašanje. Iz srca želimo, da bi bil ta odgovor pozitiven in pritrdilen v blagor vsemu človeštvu. Tako trpi danes vsa sovjetsku politika od preobilice problemov, ki so si jih naprtili. Demilitarizacija bi bila srednja rešitev, ki b: jo mogli sprejeti Sovjeti, ker bi v določeni meri odgovarjala; njihovi potrebi po varnosti. Razvijali bi se povsem novi odnosi, ko bi enkrui vojaška m6ra prenehala učinkovati. Za- tako demilitarizirano cono bi bilo mnogo laže projpagirati svobodne volitve kot obvezo, ki so jo Sovjeti dolžni izpolniti. Tako bi se odprli novi vidiki naravnost usodne važnosti. Člen 7. avstrijske pogodbe govori obširno o pravicah slovenskih in hrvatskih manjšin. Slovenščina od nosno hrvaščina postaneta uradni jezik povsod tam na Koroškem, na 'Gradiščanskem in Štajerskem, kjer živijo »Slovenci, Hrvati ali mešano prebivalstvo«. Kaj je tako »mešano prebivalstvo«, to samo Bog ve. Te določbe o manjšinah so meglene in raztegljive in najbrž bodo prav tako jalove kakor so bile one v, pogodbah iz 1. 1919. Edino manjšinsko pravo, ki organizira manjšine kot avtonomne organe, je prava rešitev. Taka rešitev, čeprav priporočana v. Washingtoni’ na pristojnem mestu v tržaškem primeru, se je .zdela najbrž preveč učinkovita. Tudi v koroškem primeru se resno bojimo težkih razočaranj.. Na vsak način je bilo zelo pametno, de je predseaništvo Narodnega odbora za Slovenijo upo rabilo to priložnost, da j^ očrtalo svoje stališče, ki je pač tako, da ga more sprejeti vsak Slovenec brez razlike. Komunistična, Jug'-' slavije je pa z izgubo Južne Koroške pokazala svojo popolno nesposobnost v. čuvanju slovenskega narodnega posestnega stanja. Desetletnica smrti Ivana Puclja, ki je umrl tragične smrti v Da-■ "eftau-ur - je-"bita “prtnrt i^a-priložttost T da so se washingtonski emigranti, spomnili ustanovitelja Samostojn“ kmečke stranke, ministra' za kmetijstvo in socialno politiko Jugoslavije in senatorje, ki je bil rojen 1. junija 1877 v Velikih Laščah n« Dolenjskem. Pucelj pripada pravzaprav pa tudi Ameriki, saj je u-re.jeval od 1. 1900 do 1. 1902 »Novo domovino« v Clevelandu in »Ameriškega Slovenca« v Jolietu. Ob desetletnici smrti ga pa Saint Clair Avenue (ulica v Clevelandu, kjer živijo Slovenci) ni hotela priznati. Zato pa je prineslo glavno glasilo Ohio-a. klasični »Pia,in Lea-der«, lep članek o njem. Stara je resnica, da človeku najmanj zaslug priznavajo prav lastni ljudje. Najpomembnejše ob tej proslavi pai je vsekakor pismo, ki mi ga je ob tej priložnosti poslal guverner Ohiu, Frank Lausche. v katerem je dejal: »V naših mislih bo ostal spomin ma delo Puclje kot ministra kmetijstva in socialne politike, o-stal spomin voditelja slovenskih kmetov in junaštvo njegove prerane smirti v koncentracijskem taborišču v Dachau-u. Smatramo človeško dostojanstvo in svobodo ze zaklad, za katerega je on umrl.« Lepših besed slovensko - ameriški državnik ni mogel napisati. Na komemoraciji smo čuli Simona Gregorčiča »Kmetski dom« iz ust dražestne Andreje Glušičeve, hčerke polkovnika Andreje Gluši-ča. Ker je bila. na komemoraciji o-gromna večina Američanov, kair se nikdar poprej ni zgodilo na kaki emigrantski prireditvi v Washlng-tonu, smo Gregorčičeve vznešene in tako skladne besede v slavo slovenske kmetske hiše kasneje poslušali tudi v angleščini. StraSne poplave v Ameriki Severovzhodne • pokrajine Združenih držav so prizadele hude poplave, kakršnih v tamkajšnjih krajih že dolgo ne pomnijo. V Pennsylvaniji, Conecticutu in Massachusettsu je zaradi poplav izgubilo življenje nad’ 200 ljudi, skoraj 40.000 pa jih je ostalo brez strehe. Razdejanje je povzročil ci klon »Diena« (vremenoslovna služba namreč krsti vsak ciklon S' kakšnim imenom, da tako laže sporoča njegovo gibanje in opozarja prebivalstvo), ki ie bil silovitejši od obeh najhujših lanskega leta. Pri vsej nesreči se seveda najdejo pokvarjenci, ki skušajo izkoristiti. razdejanja v svoje sebične namene. Zato krožijo po vseh opusto-šenih vaseh in mestecih vojaki v popolni bojni opremi. Določila o obmejnem prometu V zvezi s 7. členom Spomenice o soglasju med vladami Italije, Združenega kraljestva, Združenih držav i-n Jugoslavije, podpisane v Londonu 5. oktobra 1954, sta se vlada italijanske republike in vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije sporazumeli v naslednjem: 1. člen PODROČJA Področja, ki prihajajo v poštev za uveljavljenje tega sporazuma, so: a) področje Trsta, ki zajema občine, kakor je razvidno iz priloženega seznama (Priloga A); b) bližnja področja tržaškega področja, ki zajemajo občine ali del istih, kakor je razvidno iz priloženega seznama (Priloga- B). Morebitne spremembe .sedanjih teritorialnih, upravnih ali katastrskih meja občin ali de>la istih, ki so -našteti v omenjenih seznamih, ne bodo vplivale na področja, ki se nanje nanaša ta sporazum. 2. člen OSEBE. KI IMAJO PRAVICO DO PREHODA Pravico, da se poslužujejo oiaj-šav za suhozemni in pomorski promet po tern sporazumu, imajo- osebe, ki. stalno bivajo ina področjih po 1. členu, vštevši tudi one osebe, ki so na temelju 8. člena Spomenice o soglasju, podpisane 5. oktobra 1954 v Londonu, prenesle svoje stalno bivališče iz enega področja na drugo področje. 3. člen LISTINE: 1) prepustnica; 2) izkaznica in dovoljenje za prehod kmetovalcem; 3) izredna prepustnica; 4) dovoljenje za prehod. 4. člen PREPUSTNICA 1) Vse osebe, ki stalno bivajo na enem od področij, ki jih omenja 1. člen in ki nameravajo iti na bližnje področje,, imajo pravico, da na prošnjo dobš prepustnico. Prepustnica bo veljala za 4 mesece in za 4 mesečna, potovanja ter jo bo mogoče obnoviti. Ce obstajajo u-pravičeni .razlogi, se bo prepustnica Tzdajala .za daljšo dobo ali za večje število potovanj. V tem primeru bodo morali biiti razlogi navedeni -na prepustnici. Prepustnica bo veljala -skupno z osebno izkaznico lastnika. 2) Oseibe. ki morajo često potovati na -bližnje področje (zdravniki. šoferji prevoznih podjetij i-n ■zdravstvenih ustanov, kakor tudi delavci- in nameščenci-, ki -so v stalnih delovnih odnosih na drugem področju), bodo imeli pravico do prepustnice z veljavnostjo enega leta, za neomejeno število potovanj in ki se bo mogla obnoviti. Ta prepustnica bo opremljena s sliko -Lastnika, ki, ne bo dolža-n pokazati svoje osebne izkaznice. 3) V zgoraj omenjenih prepustnicah bodo označeni osebni podatki lastnika, občina ali občine, za katero bodo i,zdanie>, kakor t-ud-i mesta prehoda, ki se jih bo treba, posluževati. Lastnik; bodo morali doseči po najkrajši potil označeno občino ali občine. 4) Otroci izpod 12 let, ki potujejo s starši ali z drugimi ‘osebami, ki jih spremljajo, bodo morali biti Nedelja 21. avgusta v Moskvi na Dinamovem stadionu ob 14. uri; nogometna tekma Sovjetska -zve,z a-Nemčija. Športna javnost je zahter vala od -tega srečanja odgovor na vprašanje, če so ruski nogometaši že zreli za nove svetovne prvake; poleg tega pa ,bi, se 'V primeru nemške zmage ugotovilo, da osvojitev prvega -mesta v Švici ni bila slučajna. Zmagali so Rusi s 3 : 2 in, tekma ni odgovorila na nobeno od dveh neznank. -Zmagovalci so igrali- pred svojim občinstvom, njih prvenstvo je 'V -polnem teku (in s-o torej- 'bolj pripravljeni od Nemcev, ki delamo še preživljajo počitnice) in tako zmaga z enim samim golom -nasko ka mi prepričljiva. Nemcem pa poraz, čeprav časten, tudi ni povrnil tleska. * * * V soboto je skoraj 40-letni Frane Matošii, kapetan splitskega Hajduka -obljubil, da bo njegovo -moštvo ponovno osvobodilo jugoslovansko nogometno prvenstvo. V nedeljo pa j-e še sam pomagal -besedam do veljave s tem, -da je na tekmi proti Sarajevu zabil diva od skupno šestih golov, ki so jih dosegli splitski igralci proti Sarajevu. Neljubo pre.seneč mje j-e priredila svojim navijačem edino Vojvodina. Po -dolgotrajnih pripravah, iz -katerih se je moglo sklepati, da Vojvodina računa na prva mesta, so v nede- poimensko vpi-se-ni na, prepustnici, če nimajo lastne prepustnice. S. člen BIVANJE 1) Vrnitev na področje stalnega bivanja se bo moralo izvršiti po pravilu najkasneje v teku naslednjega dne -in na krajih prehoda, o-z,načenih v prepustnici. 2) Ce obstajajo upravičeni razlogi (delo, zdravljenje, družinski a-li turistični), se bo prepustnica na prošnjo lahko podaljšala za, bivanje- na bližnjem področju do enega meseca. 3) Da bi se mogel poslužiti vizuma iz turističnih razlogov, se bo moral prosilec držati veljav-nih predpisov v. namembnem področju glede prcinosa ralute, potrebne za. bivanje na omeir-jene-m področju. G. člen IZDAJANJA PREPUSTNIC 1) Prepustnice -bodo- izdajali po možnosti v 15 dneh od dneva, ko je bila prošnja predložena, od italijanske strani pristojne -kvesture i-n od jugoslovanske strani pristojni okrajni ljudski odbori- na osn-ovi listine, ki bo pričala, da prosilec izpolnjuje pogoje, ki jih ta sporazum predvideva. 2) Prepustnice bodo potrjevale oblasti druge pogodbene stranke, omenjene v zgornjem odstavku. Vizum -bodo izdali v 8 dneh- od dneva, ko j-e bila -litsina omenjenim organom izročena. 3) Ce bi oblasti ene od pogodbenih strank odklonile vizum, bodo -najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je bila litsina vročena organom o-men-jenii: v 2. odstavku,’ obvestile oblast-i druge pogodbene stranke in navedle razlog ter listino vrnile. 7. člen DVOLASTNIKI 1) Lastniki- poljedelskih -nepremičnin (polja, vrtovi, -sadovnjaki, vinogradi, travniki, pašniki, gozdovi, kamnolomi in podobno) ali kmečkih posestev, ki se nahajajo na enem od področij v smislu 1. čle-na tega sporazuma in ki so že stalno bivali na področju, kjer se nahajajo njihove dobrine, imajo pravico, da se v soglasju, tja zopet vrnejo in bodo -uživali- enake pravice kakor -druge tam stalno bivajoče osebe. 2) Pravico do neomenjenega šte^ vila prehodov zaradi dejavnosti, ki so v zvezi s poljedelskimi nepremičninami, imajo- spodaj navedene kategorije oseb, ki stalno -bivajo v pasu desetih kilometrov od črte, ki loči področje Trsta od bližnjih- področij in ki hodijo na posestva, ki so v nasproti ležečem pasu iste globine: a) lastniki poljedelskih nepremičnin (polja, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki, pašniki, kamnolomi in podobno) ali kmečkih po-sestev, ki preko njih teče črta, ki loči področje, Trsta od bližnjih področij; b) lastniki, k,i ne spadajo v kategorijo ka-k-or v prvem odsta-vku tega -člena, zgoraj omenjenih poljedelskih nepremičnin ali kmečkih posestev, ležečih v 10 km pasu od črte, ki loči. področje Trsta od bližnjih področij; c) oskrbniki poljedelskih nepremičnin ali kmečkih posestev, -ki Ijo njeni igralci izgubili v Sarajevu proti povprečnemu Železničarju. * * * Kaj bo septembra 'in oktobra, če že -zdaj, v času plavanja in atletike, govorimo .toliko o nogometu’ A treba je vseeno povedati še to: tudi Angleži so -začeli svojo nogometno ligo. Pozabili so »a hud- poraz proti, celini. Odpustili so Fi-r-maniju, ki je šel v Italijo, kjer zasluži tedensko več, kot v dveh mesecih na Angleškem. Z vsem zanimanjem so se poglobili v prven st veno aritmetiko. Presenečenje prvega kola (na katerega pa so Angleži že vajeni): -stari -slav-ni Arse-nal je izgubil v Blac-kpoolu s 1 ; 3. * * • Središče svetovnega plavanja. ;e še vedno v Tokiu, kjer Japonci in Američani ž* tri tedne zasedajo na stalnem dvoboju. Njihovo plavanje ,so -krstili kot generalko za -olimpijske igre. Atletika pa si je izbrale za center Budimpešto. Na velikem tekmovanju sta se pomerili ženski reprezentanci Madžarske in Italije, kar je -bil nekakšen nežen okvir najboljšim moškim tekmovalcem sveta, ki so isti dan nastopili1. Dajemo samo majhen dokaz -kvalitete; Muguša je izboljšal j-ugoslova-n ski. rekord v teku na 1500 metrov z izvrstnim časom mednarodne veljave 3 : 46.2, pa je zasedel komaj peto me-sto! dročje Trsta, od bližnjih področij ali ki ležijo -na področjih ,o kate-rh govori črka 6) drugega odstavka tega- člena, če so bili oskrbniki na dan 5. oktobra 1954 iin do konca veljavnosti pogodbenega, odnosa; d) sorodniki, živeči v, družins-ki skupnosti: z os-e-bami, ki spe-dao v kategorije pod črko a), b) i-n c);, e) stalni in sezonski poljski delavci, ki so v pogodbenem odnosu ali sprejeti na delo od oseb pod a), b) in c); ‘ /) pastirji, oglarji in gozdn-i delavci, ki delajo na posestih pod , 5) Kar ,se tiče načina izdaja-n,jate listine, se bodo jemale v poštev določbe 6. člena tega sporazuma s tem, da bo namesto izraza »potrditev« druge pogodbene stranke1 veljal tu izraz »dovoljenje« za prehod. 17. člen PRIMERI ELEMENTARNIH NESREČ V primerih elementarne nesreče (poža-ri, 'poplave in podobno) bo po sporazumu med krajevnimi pristojnimi oblastmi prizadetemu prebivalstvu, kakor tudi osebam, ki pomagajo pri reševanju, dovoljen prehod' in , zadržanje na sosednem področju, dokler ne bo nehala -nevarnost. 18. člen KRAJI PREHODA 1) P-romet oseb, -k’ imajo listine predvidene v tem -sporazumu, se bo vršil na krajih prehoda prve in druge kategorije. Promet oseb čez kraje prehoda prve kategorije se bo lahko vršil ob vsaki uiri podnevi in ponoči, -medtem -ko se bo promet oseb čez kraje prehoda druge kategorije mogel vršiti: v januarju in decembru od 7. do 18. ure; v februarju in novembru od 6.30 do 18.30; v marcu in oktobru od 6. do 19.; v aprilu i-n septembru od 5. do 19.30; v maju. juniju, j-pl-iju in avgustu od 4. do 21. ure (srednjeevropski čas). ta namen bo lastnik izkaznice moral predložiti dokazilo, ki ga bodo izdale občinske oblasti kraja, kjer se je žival rodila. 4) Izkaznice za prehod kmetovalcev se bodo izdajale osebam, ki sr označene v točkah a), b) in c) odstavka, 2. člena 7 in 9 in v odstavku 2., člena- 10. Dovoljenje za prehod kmetoval cev se bo izdajolo osebam, -ki so označene pod točko d), e) in f) odstavka 2. člena 7, kakor tudi u-st-reznim kategori je m ose b v odnosu do -užitkarjev, o katerih govori člen 9. Dovoljenje bo veljalo eno leto in se bo -lahko obnovilo. Dovoljenje za prehod kmetovalcev se bo izdajalo tudi -obdelovalcem zemljiških posesti, ki pripadajo pravnim osebam, o katerih govori, čir,n 10. tp?a sr^r^uirp. 5) N, izUa.v-i -1 .: d kmetovalcev morajo biti vpisani tudi/ člani družine lastnika izkaznice, kakor tudi -stal.nl .ju začasni delavci, pastirji, gozdarji, oglarji, ki i-majo pravico iti z enega, področja na drugo. Na omenjeni izkaznici mora biti označena tudi zaporedna številka -njihovih dovolje-nj za prehod kmetovalcev. 6) Za osebe izpod 12 let starosti ki bodo spremljale sorodnika, ki ima izkaznico ,za prehod kmetovalcev in ki so n,a isti vpisani, dovoljenje za prehod kmetovalcev ne bo potrebno. 7) Na izkaznicah za prehod kmetovalcev - oskrbnikov -bo oZnačenj tudi ime lastnika zemlje, kakor tudi vrsta in doba veljavnosti pogodbe. ■2) Ce ohstajajo upravičene potrebe prebivalstva, morejo pristojne oblasti sporazumno spremeniti na nekaterih krajih prehoda druge kategorije urnik prehoda, kakor tud-i določiti stalno ali začasno odprtje drug-ih krajev prehoda. Pristojne oblasti morejo hkrati sporazumno določiti morebitno ukinitev nekaterih krajev prehoda, druge kategorije ob nedeljah in drugih praznikih, kakor tudi v primeru u-pravičene potrebe. 19. člen LISTINAM ZA PREHOD SKUPNA DOLOČILA 1) Vse listine, ki jih predvideva ta sporazum, bodo izdane v italijanščini, slovenščini in srbohrvaščini. 2) Izdajanje in potrditev omenjenih- listin bo prosto vsakršne takse* ali drugih pristojbin, izvze-m-ši stroškov listine same. 3) Ce bi se -lastnik listin, ki jih predvideva ta sporazum, zaradi Pomorski in 22. člen UREDITEV KOPNI« IN P-OMORlSKIH PROG Mešani komisiji, predvideni v 62. členu, je poverjena naloga, da določi proge kopnih in pomorskih zvez med pristanišči in kraji področij tega sporazuma, določi pravilnike in pogoje zosiovanja, -morebitne spremembe in vsako tehnično vprašanje zadevajoč proge same. 23. člen DAVČNA OPROSTITEV PREVOZNIH PODJETIJ Z namenom, -da se prepreči dvojno obdavčevanje in da se olajšajo prometne zveze med področji tega sporazuma, pomorska podjetja, kakor tudi avtoprevozniška podjetja, ki vrše potniško službo med omenjenimi. področji, ne bodo na drugem področju — če nimajo tam nobene stalne organizacije — podvržena nobenemu davku, taksi ali pristojbini itd., k-i bi zadevale njihov dobiček, bruto dohodke, prevozna sredstva, vozne listke ali u-pravne akte (kakor na primer koncesije za avtobusne proge). 24. člen TARIFE ZA PREVOZ POTNIKOV Tarife za službo pomorskih prog bodo enake -za iste proge z odhodom z istega kr:; j a. isto načelo bo veljalo tudi za tarll-c na kopnih progah. 25. člen PRODAJA VOZNIH LISTKOV Da -bi se olajšal promet, -se bo prodaja voznih listkov vršila ne samo na- kopnem, ampak tudi n:i ladjah in na avtobusih pod pogojem, da se vsote izterjane na drugem področju, deponi-rajo na izhodni- carini. Prodaja pomorskih vozovnic se ne bo mogla v zadnjem pristanišču vršiti na ladji sami. Vozovnice za pomorski in kopni prevoz bo treba plačati v zakoniti valuti kraja, kjer se prodajajo. višje sile ne mogel vrniti v določenem času, bo moral takoj. obvestiti pristo-jne krajevne oblasti, ki bodo o tem obvestile pristojne o--blasti drugega področja. 4. a) Oblasti ene ali druge pogodbene stranke bodo mogle v primeru zlorabe odvzeti listine za prehod, ne glede na morebitni kazenski postopek zaradi nezakonitih dejanj, ki bi jih lastniki ali -n-jim zaupani mladoletniki zagrešili. Ce bi zgoraj omenjeni ukrepi zadeli lastnika izkaznice za prehod poljedelcev -bodo člani njegove družine in hje.gova delovna sila mogli odhajati na, sosedno področje v poljede! ske. namene. b) V primerih, ki jih predvideva prejšnji odstavek, ali če bi lastnik izkaznice z- prehod kmetovalcev začasno ne mogel na posestvo na sosedno področje, bo mogel svojo izkaznico izročiti članu svoje družine, ali če tega ni, nekemu u--službencu, ki ima, dovoljenje za zemljiški prehod, toda v tem primeru bo potreben pristanek pristojnih oblasti. Lastnik zgoraj o-menjene izkaznice se bo mogel na ta nač-i-n poslužiti istih olajšav, ki pritičejo lastniku. c) O odvzemu listine, kakor tudi o -razlogih, ki so g-a- povzročili, bo treba v treh dneh obvestiti oblast, ki je listino izdal?.. V tem primeru bodo listino vrnili omenjeni oblasti. d) V primeru, da bi oseba iz kategorij, omenjenih v tem sporazu mu, izgubila osebno -svobodo, so > blasti drugega področja dolžne ob vestiti čimprej, vsekakor pa v 48 urah, o-bla-sti -sosednega področja in navesti zadev.nl razlog. e) Obe pogodbeni stranki sii pridržujete pravico, da v izjemnih primerih, zlasti iz -razlogov .nacionalne varnosti, ukineta v celoti ali delno in za določeno dobo promet, o katerem je govora v tem sporazumu. Vlada, ki hi imela namen siprejet-i podoben -ukrep,, bo obvestila čimprej -in po možnosti 8 dni prej drugo pogodbeno stranko. O možnosti ponovne vzpostavitve omenjenega prometa bo takoj obvestila drugo pogodbeno stranko. 20. člen NAČELO RECIPROČNOSTI Splošni pogoji v -zvezi z -ustanovitvijo i-n upravljanjem suhozem-skih in, pomorskih prevoznih prog. o čemer j-e govora v tem sporazumu, bodo temeljile v vsem na na čelu recipročnosti. V tem smislu je treba tolmačiti člene, ki to -urejajo. 21. člen V smislu 20. člena bo vsaka od pogodbenih -strank imela pravico, da poskrbi v celoti ali delno za poslovanje lastnih prog, ne glede na to, ali se druga stranka posluži ali ne pravice, da vzpostavi ustrezne lastne proge. kopni promet 27. člen ZASTAVA LADU IN OBVESTILO O AKTIV IZ ACI JI PROG Pomorske proge za prevoz potnikov, o katerem je govora v tem sporazumu, bodo poslovale samo .r italijanskimi in jugoslovanskimi ladjami. V zvezi s prevozniško službo, o kateri je govora v 22. členu, bodo pristojne krajevne oblasti e ne pogodbene stranke obvestile pristojne krajevne oblasti druge pogodbene stranke o začetku poslovanja vsake proge, o imenih podjetij, ki bodo vzdrževale te proge, kakor tudi o ladjah, ki jo bodo vzdrževale. 28. člen RAVNANJE Z LADJAMI Vsaka od pogodbenih .strank se obvezuje, da- bo z ladjami druge pogodbene stranke, ki -bodo vzdrževale proge, o katerih je govora v tem sporazumu, ravnale enako, kakor z lastnimi ladjami, teko ob vstopu, ob zasidra,nju' in ob izhodu iz pristanišč, - bodisi kar zadeva plačevanje taks in vseh pravic,, kakor tudi kar zadeva kraje pristanka, vkrcanja in izkrcanja. Formalnosti, katerim bi bile -ladje i-n -njihove posadke in pot-niki kakor -kol’ podvrženi v pristaniščih drugega področja, bodo omejene -na nujno potreben minimum. 29 Čl/671 PREPOVED OBALNE PLOVBE Ladj-e, ki vrše službo na progah, ki jih j-e vsaka od pogodbenih strank aktivirala, ne bodo mog'e vršiti obalne plovbe med pristanišči drugega področja-. Ne smatra se za obalno plovbo dejstvo, de se neka ladja ustavi y. več pristaniščih nekega področja, da vkrca potnike, ki so namenjeni .v eno od pristanišč drugega področja. 30. člen PREVOZ BLAGA PO MORJU Morebitni, prevoz blage z ladjami, ki bodo v smislu tega sporazu-(Nadaljevanje 7ia 3. strani) preko njih -teče črta. ki loči po- Športni drobiž SEZONSKO BIVANJE Avtobusne proge in motorna vozila (Konec z 2. strani) ma prevažale tudi potnike, se bo vršil po splošnih veljavnih zakonih 31. člen UVEDBA PREDNOSTNIH PREDPISOV Vsi morebitni prednostni predpisi-, ki bi bili bolj ugodni za prevoz po morju ali po suhem- in ki so za-popadeni v splošnih spo-razumih med republiko Italijo in- Zvezno ljudsko republiko Jugoslavijo, se bodo uvedli v pomorskem in kopnem prometu, o katerem govori ta sporazum. 32. člen STALNE AVTOMOBILSKE PROGE Avtomobilske zveze bodo v smislu tega, sporazuma izvrševala v koncesiji podjetja, ki so za tako dejavnost pooblaščena in pravilno vpisana na uradnih; seznamih j-strežnih- področjih. Dovoljenja bodo izdale- pristojne oblasti, vsaka za del proge na svojem področju. Ta dovoljenja bodo veljavna za eno leto in se bodo lahko podaljšala. V posebnih primerih se bodo lahko izdala d-ovoljenja tudi za krajšo dobo. 33. člen IZDAJANJE DOVOLJENJ Avtoprevoznika. podjetja bodo predložila prošnje ,za dovoljenja pri svojih pristojnih krajevnih o-blasteh Vsaka prošnja ho morala biti o-premljenai s planimetričnim načrtom proge, z urnikom, tarifami, o pisom vozila in bo lahko vsebovala tudi druge koristne podatke. Prošnje, ki jih bodo- ustrezne krajevne oblasti ene pogodbene stranke odobrile, bodo izročene u-streznim krajevnim oblastem druge pogodbene stranke, ki bodo morale v 15 dneh sporočiti svoj sklep. 34. člen ODVZEM DOVOLJENJA Pristojne oblasti bodo -lahko odvzele dovoljenje tistim podjetjem, ki bodo v -ustreznem področju kršila- tamkaj veljavne zakonske predpise odnosno pogoje, ki urejajo redni avtobusni promet. Razen v izredno hudih primerih, se bo -odvzem pooblastila lahko izvršil le, če je bilo -podjetje že- prej opozorjeno. Tako opozorilo, kakor odvzem dovoljenja se morata sporočiti ustreznim oblastem druge pogodbene stranke. V primeru, da se enemu podjetju dovoljenje odvzame, se bo do voljenje -za izvrševanje te prevozne službe dalo -drugemu podjetju, in to v smislu procedure, kot pod •členom 33. 35. člen PREPOVED NOTRANJEGA PROMETA NA SOSEDNEM PODROČJU -Podjetja, ki -bodo pooblaščena za izvrševanje avtomobilske službe v smislu člena 33 med obema področjema v smislu tega sporazuma, ne bodo -mogla v -sosednem področju izvrševati notranjega prometa, t. j. prevoza potnikov iz ene-ga kraja v drugi v istem področju. 36. člen ZAVAROVANJE V-ozila, ki bodo izvrševala avtobusni promet, morajo biti zavarovana proti riz-iku- civilne odgovornosti z zavarovalno polico, ki bo veljavna za vso progo. 37. člen LISTINE ZA KRETANJE Z MOTORNIMI VOZILI Motorna vozila, ki bodo vozilu med obema področjema, o ke-te-rem govori sporazum, morajo imeli »čarnet de pa-ssa-ges en douame« a-I: triptih. 38. člen CARINSKE OLAJŠAVE ZA AVTOMOBILE Nadomestni deli, pnevmatike in orodje motornih vozil niso podvrženi plačevanju carinskih pristojbin pod pogojem, da so vpisani na listni o začasnem izvozu, o kateri govori 37. člen in ki se jih ponovno i-zvozi. -Prav tako je oproščeno plačila carinskih pristojbin gorivo, ki je v tanku, neposredno povezanim z motorjem. 39. člen POSTNA SLUŽBA -Pogodbeni strani bosta proučili možnost, da se -kopne in pomorske proge, o kate-rilh govori ta spora -zum. 'uporabijo za dnevno pošt-n" službo. 40. člen VZPOSTAVITEV PRVIH PROG Mimo tega, kar določa- 22. člen, bodo prve bistvene kopne in pomorske proge, kakor tudi odnosni pogoji poslovanja, določeni z izmenjavo pisem med predsedniki obeh delegacij, ki- jim je poverjena sklenitev tega sporazuma. Pristojne krajevne oblasti se bodo vzajemno obveščale o imenu podjetij in o začetku poslovanja vsake proge. Vsaka od pogodbenih strank s=> obvezuje, da b-o, v kolikor jo -zadeva, povzela vse potrebne ukre- pe, da -bi druga pogodbena stranka v 30 dneh od podpisa tega sporazuma mogla začeti s prometno službo, -dogovorjeno ,na temelju tega člena. Zgoraj omenjene proge bodo.o-stale dokler ne bo mešana -komisija, o kateri je govora- v 62. členu-, določila vseh kopnih -in pomorskih prog, kakor je predvideno v 22. členu. Pisma, o katerih se govori zgo raj, bodo izmenjali hkrati s podpisom te,ga spo-razuma in bodo tvorila njen sestavni del. 41. člen TAKSE, DAVKI IN DRUGE DAJATVE Zemljišča, ki pripadajo osebam s stalnim bivališčem -na enem od področij, o katerih govori ta sporazum, kii leže na -sosednem področju, kakor tudi -njihovi dohodki -ne bodo obremenjeni s taksami ,davki ali drugimi dajatvami, večjimi d onih ki bremenijo zemljišča osebam s stalnim bivališčem na področju, kjer se ta zemljišča naha jaj-o. 42. člen OLAJŠAVE ZA LASTNIKE IZKAZNIC ZA PREHOD KMETOVALCEV 1) Lastniki izkaznice za prehod kmetovalcev, ka-k-or tudi lastniki dovoljenja za prehod -kmetovalcev bodo- mogli prekoračiti mejo in nositi s seboj z ene-ga na drugo področje, brez posebnega izvoznega in u- oznega dovoljenja, prosto vsake carine1, takse ali drugih davč nih bremen: a) vprežno, tovorno in pašno živino, ka-k-or tudi potrebno krmo za č-a-s zadržanj® iste n« zemljiščih'; b) poljedelsko, gozdarsko -in drugo orodje, poljedelske stroje, prevozna sredstva z neobh-edno po trebnimi. pritiklinami, -kakor tudi -gorivo v tanku, neposredno povezanim z motorjem, potrebnimi za izv-rševan,j-a- vseh poljedelskih del; c) vse, kar je nujno potrebno za dobro in uspešno v-zdrževenje -zemljišča. kakor na primer: naravna in -u-metna gnojila, semena-, sadike. zaščitna sredstva-, zdravila za živino, količe ,za vinograde, kletne naprave, sode, gradbeni' material za vzdrževanje hiše- -in gospodarskih pos-lopi-j. in podobno; d) poljedelske in- gozdne proizvode zemljišč in živinske proizvode vštevši. zarod, kakor tudi embalažo -in prevozna sredstva za omenjene proizvode. Prenos vina- se bo moral izvršiti v teku mes-e-ce novembra vsakega leta in izvoženi proizvod mora. biti proizvod istega leta,. 2) Živina, vštevš-i zarod, m-ora b!-ti prepeljana na področje stalnega biv-anja ta-koj po končanem- delu1 o-1: ob koncu paše. Morebiten pogin ali prisilno zadržanje živine zaradi bolezni, morata biti potrjena od pristojnega živinozdravni-ka. 3) Orodje, stroje, prevozna sredstva, neuporabljeno krmo in gorivo je treba po končanem -delu prav tako prenesti na področje stalnega bivanja. 43. člen SEZONSKA PASA Živali vseh- vrst, ki j-i-h vodiijo z enega na drugo področje, o katerem govori ta sporazum, na sezonsko pašo, bodo proste vsake vstopne in izstopne takse in vsake druge takse i-n davka, le da se vrnejo v roku- šestih mesecev. Carinski organi bodo mogli zahtevati jamstvo, da se bo- živina vrnila na prejšnjo področje. Olajšave, o katerih -govori p-rejš ■ nji odstavek, bodo raztegnili tudi na zarod, ka-kor tu-di na mlečne proizvode iz sezonske paše. Zarod in proizvodi ne bodo smeli -pre-se ga-ti- števila, oziroma normalno pro-izvodene količine, -upoštevajoč število in vrsto živine ter trajanje -zadržanja zaradi paše na drugem področju. Proizvode predelave mleka j-e mogoče prene-st-i kasneje,, toda ne več kot štiri tedne po vrnitvi ži-viine. Pod istimi pogoj.i, kakor v prvebi odstavku, je mogoče pre-nesti -tudi čebele z enega- področja na dru.gr-na sezonsko pašo. Novi roji- in pridelani med. bodo -uživali' olajšave -i-n pogoje, ki so predvideni v drugem odstavku -za zarod, odnasn > za mlečne proizvode. Z namenom, da ze omogoči- ugotovitev istovetnosti živine, ki se vodi na sezonsko pašo na -drugo področje., bodo morale pristojne o-b lasti dbeih pogodbenih strank pod-vzeti potrebne ukrepe za morebit po uporabo posebnega znaka. 44. člen OLAJŠAVE ZA KMETIJSKE PROIZVAJALCE Kmetijski- proizvajalci, ki -imajo prepustnico, o kateri govori člen, 4., odstavek 1., bodo lahko izvozili vsakih 15 dni. po enkrat .s področja stalnega bivališča na drugo področje. brez posebnih izvoznih- ali, uvoznih dovoljenj in oproščeni vsa ke carinske pristojbine, takse ali drugih dajatev svoje proizvode- v količinah', kakor so navedene v priloženem seznamu blaga (priloga 9), do skupne vrednosti 7.500 lir. odnosno 3.750 dinarjev. . Osebe, o -katerih govori prejšnji odstavek, bodo 'ahk-o uživale te o-lajšave tudi enkrat na teden, v tem primeru pa ne bo smela- vrednost -blaga presegati poiovice vrednosti, ki je- določena za štirinajstdnevni, izvoz. Na podlagi istih olajšav ta. do i-ste vrednosti bodo laihk-o osebe, o katerih govori odstavek 1., uvozile z drugega področja na področje stalnega bivališča ostalo blago, na-vedeinoi v zgoraj -omenjenem- se znamui, vsekakor pa ne v trgovske namene. 45. člen OLAJSA-VE ZA DELAVCE IN NAMEŠČENCE Delavci -in nameščenci, stalno -bivajoči na einemi izmed področij-, o, katerih gdvori sporazum -in ki so v rednem delovnem odnosu na drugem področju- in dokler ita od-n-o-s traja, bodo lahko nesli s seboj brez izvoznih dovoljenj, carine, laks in drugih dajatev prosto, s podro&ja1, -kjer stalno- delajo na področje stalnega bivališča obleko i-n eseb-no perilo, kakor tudi blago v količinah, ki jih predvideva priloženi seznam (prilaga. 9), pod pogojem, da j-i-h rabijo izključno v zasebne ali družinske namene in ne v trgovske namene, do skupne vrednosti- 20 tisoč lir, odnosno 10 tisoč dinarjev na mesec. Osebe, o katerih govori prejšnji odstavek, bodo lahko uživale ,te o-lajšave tudi enkrat na štirinajst 50. člen OLAJSA-VE ZA UVOZ IN IZVOZ ZDRAVIL Lastnikom listin, veljavnih za prehod, bo dovolj,eno prinesti z drugega področja na področje svojega stalnega bivanja carine prosto in brez drugih dajatev in taks: a) zdravila, nabavLjena -na temelju zdravniškega ali veterinarskega recepta; b) zdravila, ki ,se morejo kupih tudi -brez zdravniškega recepta, -kadar bo njihova oznaka zabeležena na ovoju in kadar jih bodo -nesli za lastno uporabo, odnosno za potrebe kakega člana njihove družine, v normalnih količinah, ki jih vsebujejo posamezni zavoji, ki so v prodaji' na drobno. 51. člen DRUGE OLAJŠAVE Vsem lastnikom listin ,za prehod bo hkrati dovoljeno n-oslti s pod roč ■ ja -svojega bivališča brez -uvoznega odnosno izvoznega dovoljanja ip prosto carine te-r vseh drugih- daja te v tu-di naslednje: а) živila in pijače za osebno potrebo za -dobo 24 ur: 5) cvetje in vence za pogrebe. 52. člen IZMENJAVA SANITARNIH INFORMACIJ Pristojne krajevne sanitarne o-blasti se bod-o med seboj- obveščale o primerih nalezljivih bolezni in težkih epidemij, do katerih bi prišlo na področjih, ki jih obsege sporazum. 53. člen VETERINARSKI IN FITOiPATOLOSKI UKREPI 1) Za živino, vpi-sano -na -listinah za prehod -kmetovalcev, ki se prepelje na -drugo področje na delo 4--h na pašo, se ne boi zahtevalo veterinarsko potrdilo ali druge sicer predpisane listine, v kolikor se živina istega dne vrača na svoje področje. 2) Za živino, ki ostaja na drugem .področju več kot en dan, je potrebno potrdilo, ki' ga izda pristojni živinozdravnik, s katerim se potrjuje, da so posamezne glave živine zdrave, da je vsaka žival zdrava in da v kraju, o-d -koder živina prihaja, ni bila v zadnjih dneh ugotovljena nobena nalezljiva bolezen, za katero je obvezna objava i-n. ki se nanaša na isto v-rsto živine. 3) Odredbe iz prejšnjega od-stav ka tse bodo analogno izvajale -tud: glede čebel, ki se vodijo na pašo 4) Zivi-nozdravniška spričevala navedena v dru-gem in tretjem od stavku, bodo veljala deset dni. 5) Za kontrolo bodo pristojni ži-vinozdravniki od časa do časa, vendar pa bodo najmanj vsakih trideset dni pregledovali vso živino, ki prehaja -z enega področja na drugo. Da -bi se ti pregledi olajšali, se bodo lahko vršili tudi na prehodnih mestih. б) Ce se v enem od področij pojavi- nalezljiva bolezen živine, bodo v času, ko traja nevarnost pred okuženjem, priist-ojne oblasti z drugega področja mogle omejiti ali prepovedati prehod živine na -njihovo področje, oziroma prenos ži-va-lsk.ih delov, izdelkov, surovin in predmetov, ki bi lahko prenesli nalezljivo bole-zen. 7) Z-ivi-nozdravniške oblas-ti -obeli področij se bodo stalno med seboj obveščale o pojavih nalezljivih ho- dni, v -tem primeru pa ne bo smela vrednost blaga presegati polovi ce vrednosti, ki je določena za mesečni uvoz. Osebam, o katerih govori ta člen. bo dovoljeno, da pre,nesejo celo ali preostali del mezde v smislu pravil, ki, so predvidena v plačilnem sporazumu, ki- bo veljal med pogodbenima 'Strankama v času prenosa mezde. 46. člen OLAJŠAVE ZA DRUGE OSEBE Lastniki -tranzitnih listin, ra-zen oseb, o katerih govori 45. člen in oseb, ki bi že uživale olajšave, k: so predvidene v 44. členu, bodo lah ko nesli s seboj na drugo področ je skupno v enem mesecu v smislu veljavnih pravil ta glede na število prehodov s področja stalnega -bivališča valuto od 2.400 -do 12.000 lir, odnosno od 1.200 do 6.000 dinarjev -Skupno vsoto valute, ki -jo bodo -zgoraj' omenjene osebe lahko nesle s seboj v enem m-esecu, bo lahko mešana komisija, o kateri je govora v členu 62, zvišala. Sklepe, ki jih bo sprejela ta komisija na prvi se ji. bodo lahko v. bodoče spremenili, kakor bo položaj zahteval. Zgoraj omenjene osebe, v smislu olajšav, ki jiih predvideva prvi odstavek. -bodo mogle ob povratku nesti s seboj b-rez izvoznega dovo-1-enja, carine, taks in drugih dajatev, blago v količinah, ki- so pred videne v priloženem spisku- (pri loga 9) le, če jim- to blago služi za zasebno ali družinsko uporabo, vsekakor pa ne za prekupčevanje, in, -lez.nl v odnosnih področjih in o ži-vinozdrav,niških ukrepih, omejitvah in prepovedih, ki so jih podvzele za njhovo preprečitev, kakor tudi o ukini-tvi teh ukrepov. 54. člen SKLEPANJE POSEBNIH DOGOVOROV 'Spričo dejstva, da sta pogodbeni stranki priznali potrebo, da se rešijo vprašanja dajatev, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja osebam, ki ,so stalni prebivalci, na enem od področij iz tega sporazuma, a so v delovnem odnosu na drugem področju, bodo zainteresirane ustanove socia-lnega zavarovanja, ki poslujejo na obeh področjih, začele v roku od največ 30 dni od podpi ■ sa tega sporazuma z razgovori, da se sklenejo posebni dogovori, k' bodo postali veljavni po odobritvi pristojnih organov obeh. po-godbe rih strank. 55. člen OLAJŠAVE Dogovori iz 54. člena morajo o-mogočiti tako zavarovancem-, ka kor tu-di njihovim družinskim članom, ki jim -to zavarovanje daje -na področju stalnega bivanja pravico na bolniško, ambulantno in -hišno zdravljenje, vštevši nakup zdravi) in drugih terapevtskih sreds-tev. kakor tudi povračilo v denarju, a za račun pristojnih ustanov drugega področja, ki so obvezane nuditi te usluge. 56. člen OBRAČUN MED ZAINTERESIRANIMI USTANOVAMI Dogovori iz 54. člena morajo u--red-iti tudi način povračila ,stro škov, ki j-i-h bodo ustanove enega področja nosile1 na račun -ustanov -drugega področja. 57. člen VZAJEMNE OBVEZNOSTI Občina MiLje, ki je pod italijansko upravo in ki upravlja z vodovodnimi napravami, iz ka-terih se oskrbuje z vodo področje, ki je po -spomenici o soglasju prišlo -pod jugoslovansko civilno upravo, bo vzdrževala te naprave v dobrem stanju in dobavljala temu področju one količine v-ode„ ki jih j-e v preteklosti običajno dobavljala v posameznih letnih časih. Okrajni ljudski odbor Koper bo s svoje strani zagotovil pravilno vzdrževanje i-n delovanja vodovodnega sistema, ki se -nahaja na področju pod jugo,slovansko upravo z namenom, da se zajamči oskrbovanje z vodo v količinah, ki so se -dobavljale prej tistemu delu področja občine Milje, ki je glede o-skrbovanja z vodo odvisen od o-menjenega 'sistema. V kolikor bi se razpoložljive količine vode zmanjšale -zaradi naravnih vzrokov, bodo količine vode, ki se bo dobavljala potrošnikom, sorazmerno zmanjšane za o-•be področji. Morebitne zahteve po dodatni dobavi vode bod-o predložene mešan' komisiji, ki jo ustanavlja ta sporazum. v kolikor bi bile postavljene pred sklenitvijo dogovora iz 60. člena. 58. člen CENA Ceno. ki jo bo okrajni ljudski odbor Koper plačal za vodo, ki jo dobiva od miljske občine, bo do ločila mešana komisija, katere člani bodo imenovani čimprej od obeh vlad. to v skupni vrednosti, ki ne sme presegati vrednosti dovoljene valute. 47. člen CARINSKA KONTROLA Zaradi nadzorstva nad uživanjem olajšav, ki j.ih predvidevajo člen1 44, 45 in 46, -bodo carinski organi, na podlagi tekočih cen, ocenil! vrednost -blaga, k-i bo izvoženo ali -uvoženo ta -to vrednost zabeležil! na za to določenem mestu v prepustnici. 48.'člen SPLOSNO PRAVILO za 44., 45. in 46. člen Višina vrednosti, do katere se bo moglo posluževati pravic iz 44., 45. i-n 46. člena, je določena tako v lirah-, kakor v dinarjih, zato da b' carinskim oblastem -obeh pogodbenih strank omogočili izvrševanje ustrezne kontrole na temelju notranjih cen, izraženih v lastni valuti. Hkrati pa ugotovitev o-beh vrednosti. o katerih se govori- v omenjenih členi, nima nobene zveze s tečajem -obeh valut, -niti se more iz te vzporeditve zaključiti, da gre za paritetni valuti. 49. člen OLAJŠAVE -ZA ZDRAVNIKE, ZIVINOZDRA-V-NIKE IN BABICE Zdravnikom, živinoz-dravnikom in babicam bo dovoljeno, da brez u-voznega- dovoljenja i-n prosto carine in drugih da-jatev nesejo s seboj zdravniške instrumente in potreb ni sanitarni material za izvrševa-nj-e njihovega poklica z obveznostjo, da po izvršenem delu prinesejo instrumente in neporabljeni material s seboj na področje njihovega stalnega -bivališča. 59. člen PREPOVED ŠKODLJIVIH SPREMEMB Okraj, Koper in občina Milje sta dolžna, da, mimo obojestranskega sporazuma, ničesar ne menjata n < napravah vodovodnega -sis-tema, o katerem se govori, v kolikor bi to moglo negativno vplivati na stalno in redno oskrbovanje z vodo druge strani. 60. člen POSEBNI DOGOVOR Pogodbeni stranki soglašata, de se v roku 30 dni po podpisu lega sporazuma začnejo, po mešani komisiji iz 58. člena-, razgovori, zaradi sklenitve posebnega dogovora, s katerim se -bodo, na temelju gornjih členov, -določila odnosne odgovornosti in ugotovili odnosni dolgovi. in krediti, kakor tudi način bod-očih obračunov in plačevanj. 61. člen ZAČASNI RE2IM V pričakovanju sklenitve dogo Po neki statistiki britanske družbe, ki zalaga vojno mornarico, vojsko in letalstvo »NAFI«, so ugotovili, da so l. 1954 britanski mornar ji popili več mleka kakor pa vina. Pri vojski in letalstvu pa so si vo ■ jaki gasili žejo s čajem, mlekom, kavo in limonado. Ugotovili so, da sodobni britanski vojaki zavračajo alkoholne pijače, da za whisky in gin ne kažejo nobenega navdušenja. Od vseh zaužitih pijač je bilo komaj 5 odstotkov alkoholnih o-krepčil, medtem ko jih je bilo pred 50 leti kar 95 odstotkov. — Nihče si ne ve razložiti, zakaj današnji mornarji tako radi pijejo mleko in zakaj so vojaki zamenjali pivo ?. limonado. — Pri jedilih pa se ni nič spremenilo. Tommiji še vedno najraje jedo pečen krompir in jajca na oko. * * * • Mnogi sovjetski vojaki so se v zadnjem času zatekli v avstrijske Alpe, ker jih prav nič ne mika povratek v komunistični raj. Ubežniki se preživljajo kakor vedo in znajo. Mnoge avstrijske ženske so poskusile, da bi si svoje ljubčke odkupile od vojaških oblasti. Neveste so nudile do 600.000 lir za »glavo«. * * * Ce bi mr. John Foster Dulles ne postal odvetnik in se ne bi posvetil politiki, bi postal gotovo kandidat za svetovnega šahovskega mojstra. Ameriški zunanji minister ne igra golfa kot njegov šef in tudi ne zbira znamk. Ves svoj prosti čas je namenjen šahu. Sedaj pa se je nenadoma stvar drugače zasukala. Šahovske figure je zaprl v škatlo in se postavil poleg žene v pomoč ob gospodinjskih delih. Pred časom se je lotil celo kuhanja in pripravljanja jedil. Da bi našel čim več posnemalcev, tako želijo tudi tržaške gospodinje. * * * Gumijasti čolni niso nobena novost in tudi po naših vodah se kopalci pridno zabavajo z njimi. Sedaj pa so za ameriško letalstvo iznašli tudi gumijaste šotore. Z neba spusti letalec gumijasto kočo. V nekaj minutah nastane z uporabo zračnih sesalk pravcata hišica, vora, o katerem se govori v 60, členu, bosta okraj Koper in občina Milje stopila v neposredni stik zarodi zagotovitve redne in stalne dobave vode, kakor tudi poslovanja na vodovodnih mrežah na odnosnih področj-ih. Splošna določila 62. člen -STALNA MEŠANA KOMISIJA Z namenom, da se zajamči pravilno uveljavljanje tega sporazuma, se ustanavlja stalna mešana komisija. Komisijo bo sestavljalo 6 članov m vsaka pogodbena stranka bo i-menovala 3 člane. Imena članov bod-o čimprej javljena po diplomatski- poti, da bi se omogočilo, da bi prvi se-stanek komisije bil v roku 30 dni od podpisa tega sporazuma. ■Po isti poti se bo obvestilo o mo ■rebitnih spremembah članov komisije. Komisija se bo mogla poslužiti sodelovanja strokovnjakov. Poslovnik komisije, kakor tudi način sklicevanja naslednjih sestankov se bo določil na prvem sestanku. Komisija se bo sestajala izmenično v Ljubljani in v Vidmu. Komisija bo imela nalogo reševali vprašanja, ki bi morda nastala glede tolmačenja in uveljavljenja tega sporazuma,, in da vrš-i vse ostale naloge, -ki so ji poverjene po določbah, -sporazuma samega. Komisija bo prav tako -reševala vprašanja, glede katerih ne bi prišlo do sporazuma med pristojnimi krajevnimi oblastmi. Odločbe mešane komisije se bodo sprejemale soglasno in jih bosta morali odobriti obe vladi, katerima bodo predložena, -tudi vprašanja. -glede katerih se meša-na komisija ni mogla sporazumeti. 63. člen TRAJANJE SPORAZUMA Ta sporazum bo veljal eno leto in se bo smatral podaljšan za enako dobo po poteku tega roka, v ko lik or se ne prekliče tri mesece pred njegovim potekom. 64. člen VELJAVNOST SPORAZUMA 1) Ta sporazum velja od dneva podpisa. 2) Narejeno v dveh izvirnih Izvodih, od ka-terih je vsak v srbo-hrvatskem in italijanskem jeziku, katerih besedili sta obe polnoveljavni, v Vidmu, dne 20. avgusta 1955. -Za vlado FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE Inž. Miloš BUČAR 1. r. Za vlado REPUBLIKE ITALIJE Dr. Mario C A P O N 1. r. podobna afriškemu tukulu domačinov. Hišica je rebrasta, od vznožja proti vrhu potekajo debele zračne gumijaste cevi, ki ji jamčijo potrebno trdnost. Ker je zrak slab prevodnik toplote, je v hišici poleti prijetno hladno, pozimi pa kar topho. * * * Vsako leto prirejajo v belgijskem mestecu Ecoussines pravi že-nitovanjski semenj. Tu se srečajo zakonski kandidati obeh spolov. Mestna občina pa prireja skupna brezplačna kosila. Device in devičniki si v znak prostosti obešajo v gumbnice skodelice za kavo. * * * Med zadnjo sejo vzhodnonemškega parlamenta se je fotoreporterju po nerodnosti raztreskala žarnica za razsvetljevanje z močnim pokom. Dva metra pred reporterjem je sedel poglavar vzhodnonemške OZNE, Ernest Wollu)eber. Ko je počilo, ga je strah pognal med klopi, da so ga med smehom prisotnih le s težavo zopet zvlekli na sedež. * * * Dva Nemca, 35-letni elektricist Hans Seefeld in 26-letni mehanik Heinz Sokol, sta z lahkim čolnom, ki tehta komaj 20 kg, dospela na poti iz Nemčije v Avstralijo v luko Singapur. Oba potnika sta goreča športnika. Na pot ju je pognala radovednost. Na vsak način želita prisostvovati olimpijskim i-gram v Melbournu prihodnje leto. * * * Za medicinske in živalske poskuse si je južno-afriški raziskovalec prof. Dales-Hapivith vzel s seboj v letalo, ki naj bi ga pripeljalo v London, zaboj, ‘v katerem je namestil okrog 10.000 najrazličnejših tropskih žuželk. Zaboj je mirno položil v mrežo za prtrljago. Med preletom čez ocean pa se je zaradi tresljajev letala nenadoma žabo, odprl. Mrčes se je vsula na potni-■ke. S prtiči so se jih potniki otepali na vse načine, vendar je bilo' nekaj potnikov pošteno popikanili in so jih za vsak slučaj prevideli z injekcijami. S profesorjem pa vse do Londona nihče ni spregovoril besede. Vzajemna zdravstvena služba = OD TU IN TAM = VESTI z GORIŠKEGA lfodifeiie take prste odklanjamo Članka »Politično kolobarjenje« in »Sodobni politični .zajedavci«, ki ju je prinesla »Demokracija« od 12. in 19. t. m., me vzpodbujata, da povem še jaz svojo besedo. Trdilo se je enkrat tam po letu 1930, potem ko so zavedne slovenske lan,te fašisti na smrt obsodili in jih v Bazovici .streljali, da sta se dr. Besednjak in dr. Bitežnik morala, pod pritiskom policije, izseliti, iz Italije ali pe bi ju konfi-nirali! Trditev kot taka se mi je zdela ineverjetna, kajti policija je politične osebe lovila za konfina-cijo. ali1 pa za posebno sodišče, najmanj pa za izganjanje čez mejo, kjer bi fašizmu gotovo več škodovale, kot če bi živele v mejah Itar li'je- , Pa recimo, da je trditev odgovarjala resnici. V tem slučaju moramo zaključiti, da sta se omenjena gospoda raje vdala policijski želji, kot pa sprejela konflnacijo, ki je v .tedanjih časih kruteiga preganjanja Slovencev z obsodbami na trideset let zapora in tudi na smrt, bila na vsak način neprimerno milejša od ■ravnokar navedenih obsodb lin smrtnih izvršitev, saj so konfini-ranci prejemali dnevno podporo za hrano in se na prostem zraku, čeravno nekoliko omejenem prostoru svobodno kretali; imeli so svoje skupne menze in debate. Kot prava politika in zavedna Slovenca bi bila morala ostati v I-'taliji, s svojim narodom trpeti in 7. njim prenašati, miilo in nemilo u-sodo, kakor pa z izselitvijo delati policiji usluge. ,Na vsak način nista dr. Besednjak. in dr. Bitežnik še potrdila takratne čudne govorice, in menim, da je ne bosta niti s postopkom, ki ga je prvi zadnje dni začel in katerega nisem še pooblaščen razodeti! Vem pa sledeče: da je dr. Besednjak tam okoli leta 1928, ko ga je, na kretenju spremljal policaj, prosil skupino narodno naprednih slovenskih sil. naj bi mu pomagali čez mejo. Resnici n,a ljubo moram povedati tudi, da se je pozneje tej pomoči, sam odpovedal, ker so mu menda njegovi prijatelji tak korak prepovedali. Ze takrat je torej mislil na izselitev! Po zaključeni drugi svetovni, vojni sta s e zopet pojavila na Gor škem, najprej dr. Bitežnik zu stal no, pozneje še dr. Besednjak začasno. Vem tudi, da sta bila oba odločno proti vsaki misli za kako narodno protikomunistično ooredelitev in morebitno gibanje. 'Za nobeno ceno ni po.znfe leta 1943 in 1. 1951, dr. Bitežnik hotel pomagati pri občinskih in pokrat-jinskih volitvah, češ da ni še prišel njegov čas! Naši demokratični voditelji pa niso čakali, da pride njihov čas! Nastopili so neustrašeno za narodne pravice v demokratični Italiji, kakor so že prej ostali z nami pod fašizmom in proti komunističnemu terorju! Pred kakimi tremi leti. pa se je pri predstavnikih SDZ zglasil tuj, .neslovanski človek ali bolje povedano . osebnost in jim na nek« vse drugačno vprašanje, na njihov«’1 velike začudenje odgovoril sledeče: »Prihajam skozi Ljubljano, kje, sem bil pri Kardelju in pri Kidriču. Vi Slovenci v Italiji, in v Trstu se morate združiti v narodni svet, kateremu pa mora načelovati dr. Besednjak.« Moža od SDZ sta , seveda presenečeno nad ta nepričakovan in vsiljiv ukaz trenutno obstrmela. in ga nato živahno s tehtnimi argumenti in s prezirom zavrnila! Mož, ki pod fašizmom ni ostal na Primorskem do konca, ki. se i narodom ni opredelil proti komu nističnemu terorju in se je povrnil na Primorsko šele, ko je SDZ že zlomila strah pred terorjem komu nistov, ne more za nobeno ceno postati voditelj slovenskih demokratov, ki želijo in zahtevajo živeti narodno, versko in demokratično. Tedaj je omenjena tuja osebo kušaila svoje besede ublažiti .'n skoro jela zanikati, da bi bila pri Kidriču in Kardelju. Pa sta, ji predstavnika SDZ zaprla umik s poudarkom, da sta oba dobro razumela, da ju je imenoval! Kaj vse gori navedeno pomeni, naj si slovenski demokrat je, prepričani narodnjaki in kristjani sami raztolmačijo, saj jim ni treba dolgo ugibati, da razumejo resnico!... Vsakemu je »zbiranje političnega programa, in načina udejstvovanja prosto, toda ne za ceno našega demokratičnega prepričanja in življenja in narodne pogube! Novoli-starji so Slovenski demokratski zvezi napovedali boj do njenega u-ničenja. Zato je povsem logično, da se SDZ z demokratičnim orožjem, to je z besedo resnice, brani! Napovedujejo tudi, da bo na prihodnjih volitvah kandidiral dr. Besednjak, ki naj bi pobral vse glasove titovcev in polovico onih od Slovenske demokratske zveze! »Apetit je res velik in želodce imajo tudi dobre!« . . je Soški povedal v »Demokraciji« preteklega edna. »Naj se le pazijo — je. Soški nadaljeval - da jim ne ostane na želodcu kaka nevarna koščica!«.. Tak<- jih s varim tudi jaz! »Ce mislijo, da je sedaj njihov čas prišel« — dodajajo slovenski volivci, ki bodo pač izbirali med narodno in demokratično prepriiča- GOSPODARSTVO V HLEVU Hlevi morajo biti zračni, svetli in dlstl. Kdor nima dovolj zračnega hleva, naij živino drži na prostem. To pravilo velja pravzaprav tudi', če so hlevi obširni in dovolj zračni. Se posebno mlada živima potrebuje za razvoj čistega zraku in gibanja na prostem! Gnoj moramo kidati iz hleva dvakrat na dan! Zelo dobro je potrositi' po vsem hlevu nekaj gipsa (mavca), ki nam hlev razkuži in amoniak (hlevski smrad) vsrka. Na ta način dosežemo dvojno: da je hlev čist in zračen, obenem pa da se gnoj obogati na dušiku. V KOKOŠNJAKU V tem času moramo kokošnjak dobro očistiti, ga omesti po stenah in vsega poškropiti z apnenim be-leiem, kateremu dodamo nekaj modre galico in prahu DDT odnosno GESAROL-a. Pri tem moramo paziti, da dobro poškropimo tudi vse špranje v kurniku, ker se v njih skrivajo razne vrste kokošin) škod ljivega mrčesa. Tudi perutnino lahko oprašimo ■/ DDT, če zapazimo, da se je nalezla mrčesa! V KLETI Preglejmo stiskalnico, vso poso do, mlince in sploh vse orodje v kleti, da vidimo, ali niso potreibn.i popravile. S tem pregledom ni odlašati, ker je trgatev že iblizu in ho z njo v zvezi na pretek še drugih skrbi! nimi, narodu in demokraciji vedno zvestimi voditelji in onimi komunističnimi. ter njihovimi sopotniki. Za pravilen in točen pouk slovenskim volivcem že poskrbi pravočasno .Slovenska demokratska zveza! Žalitev slov. beguncev Naj novoiiistarji uganjajo svojo propagando kakor hočejo in kjer hočejo, naše železne volje ne bodo zlomili! Pri tem pa moram razodeti .nejevoljo slovenskih beguncev,, ki se pritožujejo, da so prisiljeni xgJa-ševati se na. škofijskem uradu za pomoč beguncem, ki je .na Travniku v Gorici prav zraven uredništva »Novega lista«, pa jih gori-ški urednik sili, naj se na list naročijo! »Mi smo vendar žrtve Titovega komunističnega režima in ,smo pred njegovim terorjem bežali. Zapustili smo svoje domove, svoj roi-stni kraj, da le svobodno živimo, narodno in versko svobodni. rn prejemamo pomoč, ki nam jo pošiljajo usmiljeni ameriški državljani. Zato odklanjamo vsako vsiljevanje Novega lista, ki ni proti našim preganjačem ter prosimo, da se demokratični tisk za to zavzame, da nas novoiiistarji' ne bodo več nadlegovali in s tem žalili,« Pritožba beguncev je na mestu in upam., da bo vodja omenjenega škofijskega urada storil vse, da se tako vsiljevanje novolistarjev več ne ponovi kajti usoda nesrečnih, a značajnih beguncev mora biti nam slovenskim demokratom tako pri srcu, da se za nje do skrajnosti zavzamemo! G. Dr. Slaviti) Uršič obtožuje Osem let bo preteklo v sredo 31. t. m., odkar so razbojniške tolpe v imenu »ljudske demokracije« ugrabile prvega urednika. »Demokracije«, dr. Slavka Uršiča. Četrt stoletja so mussolinijevske tolpe strahopetno prikrivale nasilje nad italijanskim socialističnim prvakom Matteottijem. Fašizem je odnesla burj morilcev še vedno na svobodi. Tiste dni je iz taborišča in iz strahu pred prisilnim povratkom, pobegnilo večje število beguncev. Nimamo namene zagovarjati morilcev, ki bosta prejela pravično kazen, ki sta jo s svojim' zločinom zaslužila, toda odgovornost za žalostni dogodek gre y prvi vrsti tu-krivičnemu ravnanju z begunci, so podvrženi postopanju za prisilni povratek v trdi komunistični režim! Naj se demokratična Italija otre-e tega madeža, ki ji ne dela časti? Upokojitev Šolski nadzornik za slovenske o-snovne šole, g. Spazzepan, je z ministrskim odlokom zaradi dosežene starostne mere s 1. oktobrom 1.1. upokojen. Štiri večerne šole za Slovence Goriški šolski skrbnik je določil, da se bodo v prihodnjem šolskem letu odprle večerne šole za odrasle na Valerišču v števerjanski občini. Sovodnjiah in Gabrijah ter v Ja-mljah v dobe.rdohski občini. Potrebna je sicer tudi večera* šola ze krminske Slovence in bi krajevni prizadeti mladeniči 'n mladenke morali nastopiti s pravočasno prošnjo na šolskega skrbnika! Naj prošnjo vložijo pa prihodnje leto. V krajih, kjer je večerna šole določena, naj se mladina polnoštevilno prijavi za obiskovanje, saj bo od tega imela le korist! spremili na zadnjo pot našega bivšega. župnika č. g. Antona Ger.beca ki se je smrtno ponesrečil na postaji Rubije pri Gorici, kakor je že naš list .v zadnji številki poročal. Zjutraj isti dan so se verniki iz Gabrij poslovili od svojega župnika, kjer je č. g. kanonik Novak, daroval zanj ,sv. mašo. Po maši so ga v sprevodu .nesli do glavne ce • ste, kjer so ga sprejeli zastopniki Nabrežine ter odpeljali v nabre-žinsko cerkev. Tu je ostal do 5. u-re popoldne, od koder se je vršil pogreb. Tudi tokrat se je zbrala ogromna množice ljudstva, da se poslovi od svojega nekdanjega župnika, katerega so fašisti leta 1940 pregnali az svoje župnije. Pokojnik je prišel iz Devina v Nabrežino na dan sv. Treh kraljev leta 1929 ter je ostal točno do sv. Petra 1. 1940, na dan, ko so mu fašisti dali ultimatum, da mora zapustiti svojo duhovni,jo. Služboval je nato v, Srednjem nad Ročinjem, kjer so mu Nemci vse uničili. Po vojni je bil premeščen v Ga-brije pri Gorici, kjer je imel še precej mirno in zadovoljno življenje, saj je bil vedno zelo skromen. Dregi gospod Anton, počivaj v miru v naši kra.ški zemlji! LISTNICA UREDNIŠTVA Zaradi objave določil o obmejnem prometu smo bili primerremi velik del gradiva odložiti za prihodnja številko, oziroma ga. izločiti. Prosimo prizadete, da to oko liščino blagohotno mpoštevajo! Uredništvo Toooroa pohištva PRinčič K R M I N Tcl' 32 Cormons JAZBINE V nedeljo popoldne so pri, na? blagoslovili temeljni kamen m ? graditev noše cerkvice. Veseli smo tega lepega dogodka, ki nam daje upanje, da bodo uslišane tudi vse druge naše želje! Tako smo prebivalci Jazbin, ka-sie verskega življenja tiče, gotovi svoje bodočnosti in se zaradi tega prev lepo zahvaljujemo vsem., ki so k temu pripomogli , še posebno pa našemu gospodu župniku Martinčiču. DAROVI: Za tiskovni sklad »Demokracije« je daroval g. Jene',’ Koncut iz Kanade 500 lir1. — Najlepša hvala! OSMOSOLK.A sprejme inštrukcije srednješolcev. — Naslov na u-pravd lista Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu Vespa 125, 150 in 150 G, S. KUB. CM NA OBROKE IN PROTI T A -KOJSNJEMU IZROČILU. Vespe RABLJENE ORIGINALNI NADOMESTNI DELI » P I A G G I O .< PRODAJNA AGENCIJA: TRST, UL. S. FRANCESCO 46 TEL. 28.940 Mizarji | kmetovalci V podjetnih! • Deske »mrelich ve, macesnov* in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST Viala Sonnlno, 2 4