U, petek, 30. 4. 1982
CENA 9 din
jređmk  Igor Slavec
Odgovorni uredn.k v. d Jože Košniek
Leto XXXV
35 let
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
ijska prisrčno sprejela štafeto mladosti
ločni stopamo po Titovi poti
ii <ia   IrnnAalo   olr>_      i      17-    <5<i__/r;•    t    1 •
»j se je končala slo-1 pot štafete mladosti, so  štafetno palico ^fa' hrvatski mladinci, *d pa bo krenila proti vseh poti mladosti, -»lu. Dva  dni je po-• po Gorenjski. S kam-rtrani  proti Kranju, Loki, po Selški dolini [*fendarnim Dražgošam 'fadovl/iSko stran so jo .    roke mladinca kme-[^tka, delavca, vojaka, ta, Studenta, radio-'^a, pionirja ... Prek ; postala v karavli pod o,   obšla delavske c in se v rokah slo-planincev v Bohinjcu ici poslovila. /**njgka je Titovi štafeti P*vila    slovesen spre-Povsod   so revolucio-*: izročilo   združili s fhetjo in prihodnostjo. I vanju je manifestacijo i   spremljala spo-svečanost ob okro-*J jami   V legendarnih 4ah  so  se poklonili velikih in težkih dni.
V Škofji Loki so svečano zaprisegli   vojaki. Karavlo pod Ljubeljem, kjer so s šta-fetno palico prenočevali tržiš ki mladinci in graničarji, so poimenovali po Titu. Na Jesenicah so najmlajši nosili lokalno štafeto. V Bohinjski Bistrici so bili nosilci zvezne štafete planinci, alpinisti,   gorski   reševalci. Iz slehernega   kraja, zaselka, od  vsepovsod,  koder biva slovenski živelj, so se na pot štafeti     mladosti zlivale ' isrkene želje po ohranitvi vrednot, ki jih je v našo prihodnost vklesal Tito. V številnih gorenjskih krajih so občani,    mladina, pionirji, cicibani, vojaki, pozdravili lokalno štafeto in s svojimi pozdravnimi besedami predsedstvu Jugoslavije in centralnemu komiteju zveze komunistov Jugoslavije pridružili trdni, nerazklenljivi verigi pripadnikov naše napredne skupnosti, kj zaupa in gradi na mladem rodu.
Tudi letos so štafetno palico spremljale velike be-
DANES V GLASU
sede, ki pa so le skromen izraz čustev Jugoslovanov. Dokaz, da so besede in prisege iskrene, pa je prikaz stoterih    oblik dejavnosti mladih, s katerimi je mladi rod te dni pozdravljal štafeto mladosti.  Ne le pesem, glasba, recitacija, ples, tudi različne športne in interesne dejavnosti, ki so del prostega časa in izgradnje mlade osebnosti, so pospremile to svojevrstno manifestacijo bratstva, enotnosti, pripadnosti socialističnemu samoupravljanju ter v revoluciji prekaljenih in v desetletjih izgradnje potrjenih idealih.
Titova štafeta je uvod v mesec mladosti, ki bo kot vsa leta živ, slovesen, dejaven, razgiban. Sklepno dejanje pa bo čez slab mesec dni osrednja manifestacija ob dnevu mladosti v Beogradu, kjer bo tisoče mladih Jugoslovanov znova pozdravilo štafeto.
D. Žlebir
V današnjem GLASU namenjamo več pozornosti praznovanju 27. aprila, l.maja in svečanemu sprejemu štafete mladosti na Gorenjskem. Razen tega smo vam pripravili Se obilo drugega zanimivega branja.
• Na 4. strani objavljamo gradivo za skupščino kranjskega občinskega sindikalnega sveta, na 5. strani zapis s tekmovanja šolarjev za Cankarjevo nagrado, 8. stran pa smo v celoti namenili problematiki mladih. Več pozornosti smo namenili pismom, ki jih sprejemamo v uredništvo, prav tako pa sta zanimivi tudi srednji strani. Pripravili smo vam stran kronike, stran turističnih napotkov, pa skandinavsko križanko na zadnji strani.
• Tudi v današnji številki številne organizacije združenega dela voščijo za praznike.
• NASLEDNJA ŠTEVILKA GLASA BO IZŠLA V PETEK, 7. MAJA!
Koroški Slovenci v Kranju
Kranj - V četrtek, 29. aprila, je delegacija koroških Slovencev, ki so jo   sestavljali   predstavniki obeh osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem,    Narodnega    sveta in Zveze   slovenskih  organizacij, obiskala kranjsko občino. O gospodarjenju in dosežkih kranjske občine je goste seznanil bivši predsednik skupščine  občine  Kranj  Stane Božič. Ogledali so si pa tudi proizvodnjo v
omajska srečanja    Za človeka, ustvarjalca in graditelia
/Gorenjskibodona predvečerpraznika dela zagoreli n^^J^^ ^^.^       m.na^va. s______3   ...     . J
Po vsej Gorenjski bodo na predvečer praznika dela zagoreli ■So«, na sam praznik pa se bodo delovni ljudje in občani na tradicionalnih srečanjih. Občane Kranja bo že navsezgodaj zbudila budnica kranj-\* pihalne godbe in jih vabila na osrednjo občinsko prireditev [■Jr4t. Kulturni program se bo začel ob JO. uri, tedaj bodo slo-podelili tudi letošnje srebrne znake sindikata. V družab-I** delu bodo delovni ljudje in občani prisluhnili glasbi in l^eaaliob zvokih zabavnega ansambla Modrina.
?*radi prvomajske proslave bo danes od 17. ure dalje * jutri do 14. ure za vozila zaprta cesta od Javornika doJošta
Kadovljičani se bodo zbrali na tradicionalnem Prvomaj-
taboru pri Sobcu, kjer bodo v kulturni prireditvi nastopili Rotorji zveze kulturnih organizacij Radovljica, folkloristi ,fta* iz Žitare vasi na Koroškem, godba na pihala iz Lesc, ma pevska zbora Svoboda iz Podnarta in KUD Stane ■ iz Krope, podelili pa bodo tudi srebrne znake sindikata. ~mci iz Lesc bodo pripravili šaljive prvomajske igre, na to-I tkem srečanju pa bo igral ansambel Kolov.
'•2 Jesenicah in v Skofji Loki bo letos nekoliko skrom-' vij so slovesnosti ob dnevu osvobodilne fronte združili s snovanjem praznika dela. Jeseničani se bodo sestali na Po-v-di. Skofjeločani pa so letošnja praznovanja prenesli v kra-^skupnosti.
Tržičani na predvečer prvega maja prirejajo slavnostno Jpderni/o v osnovni šoli heroja Bračiča. Nastopil bo k roparski " ,pi zbor, zvrstile se bodo recitacije, nato pa bodo podelili J*ja priznanja OF in nagrade inovatorjem leta. klovni ljudje in občani Kamnika pa se bodo sešli v Kam-Bistrici. Tudi tu bodo srečanje združili s kulturnim pro-v katerem sodelujejo pihalna godba, pevski zbori, t skupina iz Kamniške Bistrice in mladi recitatorji. ^f-hu bodo tudi srebrna sindikalna priznanja. Posebno slovesno bo na predvečer praznika dela tudi v Ži-kjcr bodo na proslavi prvega maja in dneva osvobodilne podelili krajevna priznanja OF, po proslavi pa bodo na 'rjih vrheh zagoreli kresovi.
Savi in Iskri. V obeh delovnih organizacijah so tekli pogovori o delu in prizadevanjih obeh kolektivov v obdobju stabilizacije. Popoldne pa so si gostje ogledali stari del mesta in muzeje ter novo naselje in osnovno šolo na Planini. Pogovore z našimi družbenopolitičnimi delavci in gospodarstveniki    so    zaključili po ogledu objektov na Brdu pri Kranju.
D. D.
Za letošnji delavski prvi maj ne nameravamo ponavljati visokoletečih besed in parol, ampak velja poudariti le tisto, kar je bilo o položaju delavca in občana izrečenega zadnje čase, predvsem pa na kongresih in konferencah Zveze komunistov, začenši s kongresom slovenskih komunistov. Cilj naših skupnih prizadevanj mora biti človek, vpet v samoupravno demokratično delegatsko odločanje, človek ustvarjalec in človek graditelj. Dosegli ga bomo v vzdušju stalnih prizadevanj za krepitev delavčevega  položaja,   ob   opredelitvi,   da nam perspektivo razvoja zagotavljata bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Vsak izmed nas v Jugoslaviji, od naše republike do pokrajine Kosovo, ima svoje, sebi svojstvene probleme, vendar je skrb za človeka, delavca in samoupravljalca nam vsem skupna.
Prav je, da delavski prvi maj praznujemo s tem ciljem. Nič manj prazničen in pomemben ne bo. Bo še veličastnejši, ker gre za cilj, ki je nam vsem skupaj bližji, vsakdanjejši.
Franc Šetinc je na osrednji proslavi letošnjega praznika Osvobodilne fronte lepo
povedal, da mora biti položaj vsakega delavca tak, da bo zainteresiran za kar največje rezultate gospodarjenja, za donosnost naložb in go-podarno porabo. Svoj družbeno zagotovljeni samoupravni položaj mora videti v celotnih družbenih prizadevanjih, v celovitosti, ne pa v razdrobljenosti,  zaprtosti,  slabi organizaciji dela,  nizki produktivnosti,  slabem šolskem sistemu in podobno. Ob takšni družbeni usmeritvi bomo vsi skupaj bolj znali ceniti delo in znali odstranjevati vse ovire, ki preprečujejo uveljavitev ustvarjalnega dela in uveljavitev ustvarjalnega   in   svobodnega proizvajalca.
J. Košnjek
S temi mislimi čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom Gorenjske ter njihovim organizacijam, naročnikom in bralcem Glasa za letošnji praznik, L maj!
OBVESTILO!
Cenjene potrošnike obveščamo, da s 30. aprilom preneha poslovati poslovalnica GORENJC Kranj, Prešernova ulica 11, v sestavu KOKRE Kranj, TOZD Detail. Od tega datuma dalje lahko blago iz prodajnega programa prodajalne GORENJC Kranj kupujete v prodajalni KLJUČ Kranj, TEKSTIL Kranj in TINA Kranj.
Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanje in se priporočamo za nadaljni obisk!
iSSMLMffiESffkranj 14.-20.5.'82= drobne9a 9—*
GOSPODARSTVA
industrijska kooperacija
inovacije in ustvarjalnost v proizvodnji spremljajoča dejavnost u,^v°anj'
republiška razstava inovacije za štabi
izacijo
L
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
VAŠ
TURISTIČNI SERVIS
POSLOVALNICA KRANJ
TELEFON:
28-472,
28-473
O LAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
Svet v tem tednu
Otoška kriza se zaostruje
Sredino sporočilo i/ Londona, da l>o Velika Britanija povsem osamila Falklandske otoke tako po morju kot po /raku in da bo še ostreje reagirala na vsak izziv, kaže. da se zaostrovanje spora med Argentino in Veliko Britanijo približuje kritični meji. Britanske sile so zavzele otok Južna Georgija. Nekatera poročila pravijo, da so se argentinske sile vdale, kar je uradna Argentina zanikala, čeprav so bile v tej državi tudi že demonstracije zoper vojaški režim, druga poročila pa s[x>t govorijo, da se britanske in argentinske sile na tem otoku še bijejo. Falklandska kriza je zasenčila vsa druga, trenutno najbolj žgoča vprašanja sveta kot na primer Bližnji vzhod z izraelskimi napadi na Palestince, pa vojno med Iranom in Irakom, kjer tudi mirovna misija islamske konference ni bila uspešna. Iran je menda zavrnil zadnji mirovni predlog, stališče Iraka pa ni znano.
Veliko se te dni razpravlja o Falklandski krizi. Največji skeptiki trdijo, da je vedno manj volje iriVasa za mirno rešitev upora. Mirovna misija ameriškega državnega sekretarja Haiga ni rodila pričakovanih sadov. Predvsem ni naletel na ugodna tla njegov predlog, da bi se morala Argentina umakniti z otočja, prav tako pa bi se moralo umakniti tudi britansko vojaško ladjevje. Tako predstavniki neuvrščenega gibanja, katerega članica je Argentina, kot Organizacija ameriških držav menita, da ima Argentina na osnovi resolucije varnostnega sveta OZN pravico do otokov. Velika Britanija pa se mora umakniti. Veliko razpravljajo o krizi tudi v palači Organizacije združenih narodov, vendar za zdaj kakšnih otipijivejših znakov za mirno rešitev krize še ni zaznati. Združene države Amerike so se odločile za novo akcijo sprave med Argentino in Veliko Britanijo, kar je povsem razumljivo, saj je na ni strani -Južna Amerika pomembno interesno področje Združenih rržav, prav tako pa tudi VVashington in Lontlon vežejo številne vezi.
H. K oš n jek
~] Napotek boljšemu delu
ečji poudarek obveščanju
Mojstrana — Člani izvršnega od bora krajevne konference SZDL Dovje-Moj strana so na zadnji seji namenili največ pozornosti obveščanju v krajevni'skupnosti. Najprej so kritično spregovorili o delu komisije za informiranje pri krajevni konferenci SZDL, ki je delala le nekaj časa, nato pa je njeno delo zamrlo. Člani izvršnega odbora so menili, da morajo njeno delo spet oživiti ter obveščati krajane o vseh pomembnih vprašanjih, o delu in življenju ter nadaljnjem razvoju krajevne skupnosti. Upravičene so zdajšnje kritike na zborih krajanov in raznih sestankih, da so ljudje premalo seznanjeni s stvarmi, ki jih obravnavajo in o katerih odločajo.
V prihodnje bodo vse informacije o pomembnih zadevah v krajevni skupnosti ter o delu družbenopolitičnih organizacij in društev zbirali v tajništvu krajevne skupnosti, člani komisije za informiranje pa bodo skrbeli, da jih bodo v ustrezno skrajšani in jedrnati obliki posredovali krajanom prek lokalnih sredstev javnega obveščanja, časnika Glas ter tudi prek oglasnih desk v vseh štirih naseljih krajevne skupnosti. Predvsem bodo dali poudarek pri-
Kravi giadiv za zbore krajanov, da odo pravočasno obveščeni. Pozornost bodo posvetili boljšemu obveščanju novo izvoljenih delegacij, posredovali bodo tudi informacije o delu vseh delovnih kolektivov v krajevnih skupnostih.
Naloge borcev v pripravah na akcijo NNNP '82
Radovljica — Na 1. seji novo izvoljene sestave predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Radovljica 13 aprila so najprej obravnavali in potrdili predloge delegatov ZZB NOV v dvajsetih telesih občinske konference SZDL Radovljica. Radovljiške borce bo v sedanjem manmandatu zastopalo v SZDL kar 60 delegatov, ne računajoč delegatskega zastopstva v krajevnih organizacijah SZDL in drugih organov krajevne samouprave. Na seji so 80 tudi domenili o nalogah borcev v letošnji akciji NNNP, že tretji po vrsti. Od 3200 članov ZZB NOV v občini je po presoji predsedstva še najmanj 1500 takšnih, ki bodo lahko tako ali drugače neposredno sodelovali v akciji. Potrebno je zagotoviti tudi neposredno vključevanje mladih, borci pa naj bi nudili strokovno pomoč in pomagali pri organizacijskih vprašanjih. Kakšna naj bosta sodelovanje in pomoč borcev, se bodo dogovorili v KK SZDL s krajevnimi odbori ZZB NOV. Pred-y sedstvo je menilo, da zdravi in Sposobni borci ne bi smeli stati ob strani, čeprav želimo pomladiti strukture izvajalcev akcije.
J. Rolc
Delovni program komisije za informiranje bodo obravnavali in sprejeli na skupnem sestanku izvršnega odbora krajevne konference SZDL, komisije za informiranje in vodij novo izvoljenih delegacij v krajevni skupnosti.
;     J. Rabič
Na Beli krajevni urad
Bela — V kranjski občini so se odločili, da bo poslej krajevni urad Preddvor enkrat tedensko posloval tudi na Beli. Svoje prostore naj bi imel v domu družbenih organizacij, uradoval pa bo vsak četrtek od 7. do 14. ure. Tega ukrepa so krajani zelo veseli, saj bodo svoje vsakodnevne želje in potrebe urejali kar v krajevni skupnosti. S 1. aprilom je urad že začel poslovati in že začel uresničevati načelo približevanja državne uprave občanu.
V delokrog krajevne skupnosti Bela spada pet naslednjih: Spodnja, Srednja in Zgornja Bela, Ba-šelj in Hraše. Ta območja obsega prek osemsto prebivalcev, krajevni urad pa je od naselij oddaljen več kot tri kilometre, zato je novost dobrodošla.
-an
Proslava ob dnevu OF
Kranj — Ob obletnici osvobodilne fronte slovenskega naroda je bilo v minulih dneh v kranjski občini več svečanosti. Osrednja občinska proslava pa je bila v ponedeljek, 26. aprila, v dvorani zadružnega doma na Primskovem. Ob tej priliki so podelili letošnja občinska priznanja OF in priznanja Medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko. Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik Pokrajinskega odbora O F za Gorenjsko Ivan Repinc. V kulturnem programu pa so nastopili moški pevski zbor Svoboda Primskovo, folklorni skupini Prim-skovo in osnovne šole Planina ter recitatorji.
A. Z.
Elektrika dražja za 15 odstotkov
Republiška skupnost za cene je 22. aprila obravnavala zahtevek slovenskega elektrogospodarstva o 18-odstotnem zvišanju cene električne energije. OdloČili so se, da bo od l.maja naprej električna energija dražja za 15 odstotkov.
Slovensko elektrogospodarstvo že zdaj napoveduje, da mu bo le z 15-odstotno podražitvijo električne energije za pokritje letošnjih poslovnih stroškov zmanjkalo nekaj več kot 3 milijarde dinarjev.
Škofja Loka — Razprava na skupščini škofjeloškega sindikata je bila resda manj množična kot doslej, vendar pretehtana. Nekoliko obširneje je spregovorila o problematiki, ki so jo obravnavale dosedanje tri konference zveze sindikatov: o planiranju, nagrajevanju po delu in socialni politiki. Beseda je bila namenjena tudi vlogi in položaju delavca v družbenem in ekonomskem sistemu, krepitvi razvoja proizvajalnih sil in materialne podlage dela, izgradnji družbenega standarda in seveda organizacijskemu vidiku sindikata, v katerem naj delavec uresničuje vsa tri načela.
Težišče razprav na skupščini je bilo gospodarjenje v..preteklem letu. Delegati so razčlenili vzroke, ki so pripeljali škofjeloško gospodarstvo v slabši položaj kot vse gorenjsko in slovensko gospodarstvo. Precejšnjo krivdo je pripisati objektivnim težavam kot je neredna oskrba z reprodukcijskimi materiali, razkorak med cenami reprodukcijskega materiala in končnih izdelkov in razdrobljen jugoslovanski trg, kjer se trgajo reproverige. Tudi naložbena politika je vplivala na nezavidljiv gospodarski rezultat. Vlaganja v tehnologijo bi ustrezno dvignilo količinsko proizvodnjo, tako pa so bile naložbe v glavnem naravnane v gradnjo objektov.
Delegati so se dotaknili tudi številnih vprašanj družbenega standarda delavca in njegove socialne varnosti. Govorili so o družbeni prehrani, o varstvu pri delu in stanovanjskem gospodarstvu. Zlasti slednje povzroča delavcu velike probleme, saj se omenjena problematika prepočasi rešuje, dolga čakalna doba za dokumentacijo in nato še gradnjo pa povzroči, da inflacija pobere vse namenske prihranke za življenjski kotiček. Delegati so se po-mudili tudi pia kmetijstvu, ki mu vsepovsod priznavajo večji pomen. Misel, naj bi tudi kmete včlanjevali v sindikat in sktem omogočili večjo vključenost v družbene tokove, so navzoči soglasno podprli, vprašanje pa je, kako se ji bodo odzvali kmetje.
Razprava je povzela, da je sindikat sicer že presegel nekdaj ozko pojmovano vlogo zaščitnika delavskih pravic, pa vendar mu očitajo, da še ni docela izkoristil vpliva, ki bi ga lahko imel na celovito družbeno dogajanje. V trenutkih, ko gospodarstvo doživlja krizo, je namreč sindikat tisti, ki spodbudi delavca k razumnejšemu gospodarjenju, pred tem pa mu mora seveda zagotoviti dejanski vpliv na gospodarjenje v združenem delu.
D. Žlebi*
Dan zmage na Blegošu
So vodenj — Planinska društva Sovodenj, Gorenja vas in Ziri organizirajo pod pokroviteljstvom komisije za šport in rekreacijo škofjeloškega občinskega sindikalnega sveta, občinskega odbora Zveze borcev in občinske konference ZSMS šesti spominski in rekreativni pohod na 1563 metrov visoki Blegoš. Pohod bo v nedeljo, 9. m#ja v vsakem vremenu. Pri postojanki bo ob 11. uri proslava. Pohod je organiziran v počastitev dneva zmage, 90. obletnice rojstva tovariša Tita in 40. obletnice pionirske in mladinske organizacije. Glavna smer pohoda je iz Javorij nad Poljanami prek Črnega kala in vrha Blegoša do postojanke. Pot bo označena in varovana. Po Poljanski dolini bo mogoče prevoz z motornimi vozili do Javorij in Leskovice, po Selški dolini pa do Zaliloga oziroma Potokov, če se bodo pohodniki pripeljali z manjšimi avtobusi in osebnimi avtomobili. Iz Poljan bo do Javorij vozil posebni avtobus ob 6.20, 7,00 in 7,40. Vsak udeleženec pohoda prejme na cilju izkaznico, vpiše pa se ga tudi v evidenčno knjigo. Pohodniki bodo prejeli za dvakratni pohod bronasto, za štirikratni srebrno in šestkratni pohod zlato značko, za desetkratni pohod pa posebno plaketo. Za nemoten pohod bodo skrbeli planinski vodniki. Koča na Blegošu bo odprta in oskrbovana, vendar kaže tudi nahrbtnik napolniti z okrepčili.
QLAS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica Skofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Krani — Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovornega urednika Jože Košniek — Novinarji. Leopoldin» Bogataj. Danica Dolenc. Duian Humer, HcKna Jelovčan, Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej Kuralt, Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Andrej ?ala. in Danica 2lebir - Foto reporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci: Lojze Erjavec. Tomaž Gruden. Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od |anuarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK Goreniski tisk Krani. tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista Kranj, Mose Pijadeia 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21 860 odgc orni urednik 21-835. tehnični urednik 21-835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oqlasi. naročnina 27-960 - Oproščeno promet nega davka po pristojnem mnenju 421-1 72 — Polletna naročnina 300,— din.
Okroglo pri Kranju - Lepo, sončno nedeljsko popoldne * privabilo več tisoč Kranjčanov in okoličanov na Okroglo pn Kranu. kjer je bila spominsko svečanost ob 40-letnici herojske borbe tnnaM' partizanov v Okrogelski jami. Slavnostni govornik je bil Iztok Žnjstr sin heroja Staneta Zagorja in brat Staneta Žagarja (mlajšcsat hiit padel v jami. Zares lepo pripravljena proalam jc bila še s/o^jJa. ker je bild združena s svečano zaprisego vojakov garnuijeStam
Nedeljska svečanost pa je bil tudi osrednji dogrxiek v občini saifchih združena s sprejemom zvezne in lokalne štafete mladost) Kultom program so pripravili učenci osnovne šnle Franceta Prcšerna^^^ družnične Sole v Naklem, predstavniki občinske konference 7S«5J pripadniki JLA in kranjski pihalni. orkester. Ob 40-tetnici hen k tragične borbe pa je izšla tudi brošura Okrogelska jama aitoriTil. Jana. — A. Z.
Frontna priznanja najzaslužnejšim
Republiško priznanje Osvobodilne fronte prejela tudi dva Gorenjca: Albin Jen-sterle in Frančiška Jereb
Kranj — Ob prazniku Osvobodilne fronte slovenskega naroda so na Gorenjskem podelili zaslužnim družbenopolitičnim delavcem številna srebrna priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda. V ponedeljek pa so v Ljubljani podelili 20 najvišjih    republiških priznanj
Osvobodilne fronte slovenski^ naroda. Med številnimi dob« utemeljenimi predlogi se je roo* la odločati žirija. Upoštevate |» je predvsem razen splošnih n*** za podeljevanje predvsem p»» stovoljno družbenopolitično dfte vanje.
Gorenjci imamo letos i\t 4*" bitnika republiškega prixnanj» OF. Odličji sta prejela Al? Jensterle iz Radovljice te Frančiška Jereb iz Žirov.Oae ma tudi naše čestitke!
Delo bo potrdilo učinkovitost izobraževanja
Nedavno končano občinsko sindikalno šolo slušatelji ocenjujejo kot dobro, še zlasti skupne razprave — Kritične pripombe zaradi preveč šolskega sistema, premajhne konkretnosti tem in končnega preverjanja znanja s seminarsko nalogo
Jezersko — 71 slušateljev prve stopnje občinske sindikalne šole je uspešno zaključilo osnovno usposabljanje. Potem ko so štirikrat ob koncu tedna poslušali predavanja o družbenoekonomskem in političnem sistemu ter nalogah sindikata v njem, so se lotili seminarskih nalog, v katerih so obdelali konkretne probleme iz vsakodnevnega dela sindikata. Tako bodo sposobnejši prevzeti odgovorne naloge v osnovnih sindikalnih organizacijah in prenašati pridobljeno znanje sodelavcem.
Ko so slušatelji ocenjevali kvaliteto in učinkovitost tokratne izobraževalne oblike, so pohvalili predvsem delo po skupinah, ki jim je omogočilo široko izmenjavo mnenj in pogledov na aktualna vprašanja. Potožili pa so, da je bilo časa za take razgovore odločno premalo, predavanj s splošno izobraževalno vsebino pa preveč. Kritični so bili tudi do predavanj, v katerih je bilo premalo spoznanj in konkretnih napotil za njihovo bodoče delo.
organizacije sindikata, zatomi)«! sindikalna šola dobrodošla pomoi pri mojem bodočem delu. Do wteji sem se udeležil šele enega seminarja za člane delavskega vendar je sindikalna šola povsem drugega. Čeprav dala veliko, pa ima ver nekaj pomanjkljivosti. TUJ je povzročala končna semu naloga. Mislim, da bi bilo ne je, ko bi se tudi te skupinsko, vodil in usmerjali naša razmišljanja mentor glav več ve in znanje pt bojnih razgovorih in ra njih trdneje ostane v | Končno je tudi delo v mt skupinsko delo in zakaj ne i»» tega temeljiteje učila's l'k\*: sem se z vprašanjem na vanja dela in pridobivanja hodka, kar je sicer lepo urej*»* vendar je delavec o tem proč*91 še premalo poučen.«
4
Miro Naglic i/. Save je takole ocenil sindikalno šolo:
»Izvoljen sem bil za predsednika   izvršnega   odbora osnovne
Stane Kem iz Iskre
strnil svoja spoznanja:
»Udeležil sem se že e,w d partijskih šol. kjer one jt» na lo skupinsko delo tudi pri ini seminarske naloge. Mislim, (te bi bilo tudi na sindikalnt šoli t« umestno. Sindikalna sola m • dala marsikaj novega, vendar rti bila lahko tudi krajša, ko bi izpust ila nekatere mam konkretne izobraževalne teme. V nalogi se» se ukvarjal z delovnimi numeru Tema verjetno ni bila najboli posrečeno izbrana, saj nima mogel odkriti ničesar no\vpt n« tem zakonsko določenem in «k-kajdokončnem področju.« .
D. 2)eW
ir^Pa, 30. APRILA 1982
GOSPODARSTVO
dločna zahteva krajanov
^številnemizboru so se krajani enoglasno izrekli: »Za-i "nacijo. rermike, smo proti njeni širitvi, kakor je za-j ' Protl ten™» da kmetje prodajajo zemljo,
idEka™"'     CeStB preseka vas na P°U - Nezakonito spre-
»kaia
leti se že vleče spor med o tovarno kamene voljka in med krajani, ki ■jeni okolici, natančneje krajevno   skupnostjo Sv. -sosednjo Trato. Krajani |o   na onesnaževanje ermika se želi razširiti hektare. Sprva je načrto-*otovarno, zdaj pravi, da potrebuje za zaokrožitev proizvodnje. Pozidati » plodne njive Sorske-l*Mja,karje drugi razlog spo-i Občinski skupščina in njeni »mi organi s težavo krmarijo «4bregovoma deroče reke, saj »nem strani zgovorni podatki tSMMževanju okolja, na drugi «i pa je bila Termika vsaj v wduih letih  tovarna,   ki je
Udober zaslužek, »v zbor krajanov v kra-rTJikopnosti Sv. Duh je nazor-»upovedal, da spora še ne bo mtZbral je toliko ljudi kot še tali in enoglasno izglasoval B^aiek: »Zahtevamo sanacijo _J «ke, smo proti njeni širitvi, sjrje zapisano v oceni SEPO, K temu, da kmetje prodajo "sjo ter proti temu, da cesta wka vas na pol. Pooblaščamo tte krajevne skupnosti, da m uporabijo    vsa pravna
i za dosego teh ciljev.« Ser so spodbudila p riza de vali Termike, da kmetom nado-Mi zemljišča,   ki   jih skuša Iti a razširitev. Slišali smo »de »pritisk na kmete«, »do-■fjanje mimo krajevne skupil in vprašanje »zakaj hiti • pridobivanjem   ze rute je njena  prva naloga i?« Predstavniki Termike li na sestanek z investicijam sanacije, ki so ga na   začetku lanskega in zahteva za odpravo one-anja okolja 100 milijonov Vendar investicije re-
publiška komisija za presojo naložb ni odobrila.
Krajani so postregli z novimi podatki o onesnaževanju, poleg vseh tistih seveda, ki so jih zbrali že doslej. Vsaka od proizvodnih linij izdelave kamene volne v Termiki spusti v zrak 10 ton fenola na leto, torej je doslej z obeh proizvodnih linij onesnažila okolje s 180 tonami fenola, strupa, ki prodira v podtalnico Sorskega polja.
Zbora krajanov se je udeležila tudi predstavnica škofjeloškega Zdravstvenega doma, ki je dejala da so zadnjih deset let na območju Škofje Loke na prvem mestu obolenja otrok na dihalih, da 7 odstotkov otrok boluje za astmo in da je od leta 1978 zabeležila 416 primerov težke astme. Nekaj je hudo narobe v Škofji Loki, bodimo človeški in onesnaževanje čimprej odpravimo, je dejala zdravnica.
Na dnevnem redu zbora kraja-
nov je bila tudi načrtovana cesta skozi naselje Virmaše, sprva imenovana selška obveznica, kasneje industrijska cesta. Krajani so predlagali, da ceste ne bi speljali čez Sorsko polje, saj bi to spodbudilo nove gradnje na polju. ŠuSlja se, da želi LTH tam posta viti. livarno, so dejali. Predstavnica livarne, ki se je prav tako udeležila zbora krajanov, je dejala, da ima LTH predpisano sanacijo livarne, gradnjo pa so zdaj prestavili v prihodnje srednjeročno razdobje. Res, lokacija livarne na polju je bila pri nadih razmišljanjih ena od možnosti, kje postaviti novo livarno, je dejala.
Nenehno je nad petkovim zborom krajanov viselo vprašanje zakonitega sprejema odloka o zazidalnem načrtu Termike in odloka o cestno prometnem omrežju. Krajani pravijo, da sta bila oba sprejeta brez javne razprave v njihovi krajevni skupnosti. Zato so ob zaključku, pooblastili organe krajevne skupnosti, da za dosego njihovih zahtev uporabijo vsa pravna sredstva.
M. Volčjak
Pripravljamo se na 12. kongres 2KJ
Koristni skupni dogovori
Kranj — Idejnopolitično usposabljanje in marksistično izobraževanje ter aktivnost osnovnih organizacij Zveze komunistov so v predkongresnem obdobju dosegli precejšen razmah. Obravnavanje kongresnih gradiv in ocena razmer v posameznih okoljih je bila temeljna naloga. Občinski komiteji so pripravili tudi seminarje za vodstva osnovnih organizacij. Aktualni problemi, oblike delovanja, organiziranost in kadrovska politika Zveze komunistov so bile glavne teme seminarjev. Na splošno so seminarji dobro uspeli, čeprav je bila udeležba iz   nekaterih  osnovnih organizacij
a
jbsežna stanovanjska gradnja
Isjftio gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice zdaj gradi sta-jaj toflja v Cankarjevem naselju in na Jaršah na Bledu - Po-tsjktnje naftnih derivatov in rezervnih delov
Udovijica - Splošno gradbeno n> Gorenje iz Radovljice I Cankarjevem naselju v Ra-v okviru usmerjene družbe-iittnovanjske gradnje. Zdaj dela-»itanovanj, jeseni pa se v Can-j^etn naselju začne druga etapa, ipvivih 60 stanovanj, ti tega delavc i Gorenjca stanovanja tudi na blejskih kjer bo te dni vseljivih 64 mj v dveh stanovanjskih blo-prav tako se nadaljujejo dela ipadnji garažnega objekta na ! H na Bledu kot tudi stanova nj-t. yMoka na Posavcu, kjer bo za m okoliških delovnih organi-i# stanovanj.
Radovljici tako v zadnjih letih »irno gradijo družbena sta no ^medtem ko je bila v minulem i0ffx gradnja bolj usmerjena v ^stanovanjske hiše. Z novimi tamniji bodo nedvomno omilili /r#ijkljaj, ki ni majhen. Za na-\ j« leta se obeta gradnja večjega d/janjskega naselja v Lescah, za ■mm centrom, kjer naj bi zgra-d blokov. Vendar so se pripra-tftoiiko ustavile, saj krajevna \0H Lesce upravičeno zahteva, »* morajo v programih izgradnje ///»niske soseske nujno začrtati t.pAnje spremljajočih objektov V>le in vrtci. Prav gotovo je ^ pobuda vredna vse pozornosti.
saj so dozdaj večinoma načrtovali stanovanjske soseske, ne da bi pri tem upoštevali tudi večje prostore šol in vrtcev. Tako zdaj marsikje prihaja do tega, da morajo šole prizi-davati, če je denar; Če ga ni, prehajajo šole na dvoizmenski pouk in se tako še bolj odmikajo od celodnevne osnovne šole. Enako je s prostorom v vrtcih, saj se v nove stanovanjske bloke selijo večinoma mlade družine z majhnimi otroki in zato nastajajo veliki problemi s predšolskim varstvom otrok.
Pri Splošnem gradbenem podjetju Radovljica za prihodnje načrtujejo tudi prizidek radovljiške pošte, skladišče blagovnih rezerv v Lescah pri Žitu in povečavo doma starostnikov v Radovljici. Pri vseh teh načrtih pa se še zatika, bodisi zaradi premalo zbranih sredstev bodisi zaradi »čakalne dobe« na nekatera nujna soglasja.
Splošno gradbeno podjetje ima precejšnje težave z materialom, še bolj pa z rezervnimi deli. Zgodi se, da kamioni stojijo, ker nikakor ne morejo dobiti nbvih gum ali nujnih rezervnih delov. Bojijo se, da bo stanje slabše in še večje pomanjkanje naftnih derivatov. Ob teh težavah so nemočni, čeprav si nenehno prizadevajo, da bi probleme reševali sproti in kar najbolje.
D. Kuralt
	' tU
1 ^«	r ™
i	
I ^ 1 ^m. mm	'.   % *■- ...
■ -X.
J
'Mhjrjeijem naselju v Radnvljici gradi Splošno gradbeno podjetje Go-iftfmtoromnj. - Foto: D. Kuralt
slaba, kar kaže na neodgovornost do usposabljanja. Komiteji občinskih konferenc so pred kongresom ZKS pripravili vrsto okroglih miz in tematskih razprav o najaktualnejših problemih sedanjega časa in prihodnjih nalogah. V posameznih panogah in dejavnostih so kritično ocenjevali doseženo pri združevanju sredstev za skupno dogovorjene naloge, ugotavljali možnosti za skupna vlaganja, poudarjali nujnost sporazumevanja in dogovarjanja o skupnih interesih zlasti pri preskrbi, surovinah, pri sodelovanju proizvajalcev in predelovalcev, pri utrjevanju vezi med proizvodnjo in trgovino itd. Predkongresne razprave so dale torej veliko skupnih točk za delo in združile ljudi z za Gorenjsko pomembnih področij, kot so agroživilstvo, proizvodnja in predelava jekla, čevljarstvo, trgovina, gostinstvo, turizem, stanovanjska gradnja, varovanje in urejanje prostora, varovanje okolja itd. So pa še številna področja za skupno delo Gorenjcev kot na primer cene, preskrba s surovinami, skupno načrtovanje in skupna vlaganja, enotno nastopanje na trgu, premagovanje najrazličnejših lokalizmov in podobno. Predkongresne razprave so posegle tudi na področja družbenih dejavnosti, zlasti na izobraževalno in kulturno. Lotile so se razvoja celodnevne Šole, kjer je Gorenjska, zlasti pa jeseniška občina, dosegla zavidljiv razvoj.
Na seminarjih iz samoupravljanja so udeleženci iz združenega dela obravnavali združevanje dela in sredstev na osnovi skupnega prihodka in dohodka, svobodno menjavo dela med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljno organizacijo, prav tako pa tudi gorenjska izvozna prizadevanja.
Na predkongresno obravnavo problematike idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja so se sešli tudi absolventi enoletne politične šole in trimesečnih seminarjev iz teorije in prakse marksizma. Ocenili so tudi sedanjo organiziranost Zveze komunistov in kritično razpravljali o metodah dela nekaterih osnovnih organizacij, ki so zaradi neaktivnosti na robu dogajanj v temeljni organizaciji ali krajevni skupnosti. Čeprav udeležba ni bila najboljša, so razprave vseeno potrdile nujnost kritične obravnave dela komunistov in usposabljanja za delo. Na dan začetka kongresa ZKS se je zaključil seminar iz teorije in prakse marksizma. 14 Gorenjcev je to dvomesečno obliko dela uspešno končalo.
S kongresom slovenskih komunistov se je končal šele prvi del aktivnosti gorenjskih komunistov. Drugi del se začenja s pripravami na 12. kongres ZKJ.
J. Bohinc
POPRAVEK
V petkovi številki Glasa nam je v prispevku o Alpini zagodel tiskarski škrat in zmešal dneve in leta. Tako so bralci lahko prebrali, da Alpina izdela letno 7000 parov čevljev. To seveda ne drži, saj jih letos toliko naredijo vsak dan. Za napake se kolektivu Alpine opravičujemo.
Uredništvo
3. STRAN O LAS
Nova ocena razvoja
Zaradi skromnejših možnosti razvoja bo treba v kranjski občini letos spremeniti in dopolniti družbeni plan 1981—85 — Na novo bo treba oceniti tudi možnosti investicij v,gospodarstvu — Še nadaljnje upadanje vseh oblik porabe
Kranj - Oktobra letos bo skupščina občine Kranj sprejela spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Kranj za obdobje 198:5-8"). Odlok o pripravi teh sprememb, na katere je vplivalo brez dvoma najbolj leto 1981 s spremenjenimi gospodarskimi razmerami, pa tudi že letošnji prvi meseci, je kranjska skupščina sprejela v februarju letos. Te dni je bilo pripravljeno tudi že gradivo o novih ocenah razvoja kranjske občine do konca tega srednjeročnega obdobja, ki ga je najprej obravnaval kranjski izvršni svet, poslano pa je bilo v obravnavo tudi vsem temeljnim nosilcem planiranja v občini kot usmeritev pri spreminjanju in dopolnjevanju planskih dokumentov. Spremembe so nujne, saj v nekaterih največjih kranjskih delovnih organizacijah v naslednjih letih planirajo dokaj nižjo realno rast družbenega produkta, kar bo seveda močno vplivalo tudi na sedanje občinske okvire planiranega razvoja.
Zato je v oceni, ki jo je pripravil komite za družbeno planiranje, navedena ocena, po kateri naj bi v celotnem srednjeročnem obdobju v kranjski občini rastel družbeni proizvod po stopnji 3 odstotke letno, od 1983 pS do 1985 pa po stopnji 2,9 odstotka letno. Močneje naj bi se družbeni plan spremenil tudi glede rasti izvoza p red ve m na konvertibilno področje. Kranjsko gospodarstvo bi do konca srednjeročnega obdobja moralo doseči dvakrat večjo povprečno letno stopnjo povečevanja konvertibilnega izvoza, kot je bil dosežen lani, kar pomeni 10-odstotno letno rast.
Skromnejšim razvojnim možnostim v naslednjem obdobju se bodo seveda morale prilagajati tudi vse vrste porabe od osebne, ki je realno najbolj upadla lani, v naslednjih letih srednjeročnega obdobja pa naj bi še nekoliko upadala, vendar počasneje — do skupne in splošne porabe. Sedanji družbeni plan je bil glede tega precej optimistično zastavljen, saj je predvideval porast za dobrih 5 odstotkov, nova ocena možnosti razvoja, ki odmerja večji delež naraščanju sredstev za reprodukcijo, pa pomeni za vse oblike porabe še nadaljnje krčenje sredstev, čeprav ni dvoma o tem, da morajo sredstva tako za skupno kot splošno porabo zaostajati za rastjo družbenega proizvoda, pa se seveda postavlja vprašanje, kolikšno naj bo to krčenje, da ne bi - to velja posebej za skupno porabo — preveč osiromašili prav dejavnikov, ki končno tudi vplivajo na produktivnost dela. Leta pa naj bi po novih ocenah možnosti v naslednjih letih ob nekaj manjši rasti zaposlenosti, kot je bilo predvideno, naraščala hitreje in sicer s povprečno letno stopnjo rasti 1,5 odstotka.
V razpravah bo treba razrešiti tudi dileme, kam usmerjati sredstva ki se s samoupravnim sporazumom zbirajo za gradnjo družbenih in komunalnih objektov v občini, saj so investicije v družbene objekte razen v osnovne šole z zveznimi predpisi zaustavljene, kljub temu da so v Kranjua potrebe in problemi - predvsem glede centra usmerjenega izobraževanja zelo veliki. Prav tako bo treba v planskih dokumentih na novo proučiti investicije v komunalne objekte, saj za vse ne bo denarja. Oceniti bo treba tudi na novo možnosti za investicije v gospodarstvu občine, kar pa bo možno šele.na podlagi odločitev o spremembah v organizacijah združenega dela.
Ob jubileju tovarna na Colu
S slovesno otvoritvijo nove tovarne na Colu so delavci Alpine proslavili 35-letnico delovne organizacije, dan OF in 1. maj -Izredno pomembna pridobitev za Col in okoliške kraje
pomenila za krajevno skupnost in je
Col - 35-letnica žirovske Alpine, ki jo delavci te največje delovne organizacije v škofjeloški občim praznujejo letos, sovpada z 10-letnico ustanovitve Alpininega obrata na Colu nad Ajdovščino. Proslavili pa so jo s otvoritvijo nove proizvodne hale na Colu, v kateri se j«P<jN«JJ predvsem ženske iz Cola, Črnega vrha in okoliških krajev. .
Leta 1981, ko so na Colu ukinili lesni obrat, so z vesejem sprejeli ponudbo Alpine, da bi tam ustanovili čevljarski obrat. Težave so nastale, ker ni bilo prostora. Prosvetni dom so v krajevni skupnosti pred tem odstopili osnovni šoli, zato so šivalnico gornjih delov^ za Alpmine čevlje uredili v telovadnici. S tem so sicer šolarji izgubili telovadnico, krajam pa so dobili delo. Šivalnico je imela Alpina tudi v Črnem vrhu.
Proizvodnja zgornjih delov čevljev na Colu je zelo hitro stekla, vendar je le delno lahko zapolnila vrzel V pomanjkanju gornjih delov. Uvedeno ie bilo dvoizmensko delo in izkoriščen vsak košček prostora. Nihče pa ni tedaj pomislil, da bo na izgradnjo oziroma otvoritev nove tovarne treba čakati deset let, saj je bila že v samem začetku zanjo določena lokacija.
Čeprav so delali v skoraj nemogočih prostorih in utesnjeni, pa je to-varnica   vendarle   izredno veliko
veliko doprinesla k napredku krajev na tem koncu Primorske. Že kmalu po organiziranju proizvodnje v prosvetnem domu je bil v krajevni skupnosti razpisan referendum za gradnjo vodovoda, katerega izgradnja je bila nujna za nadaljnji razvoj kraja. Ker je predstavljala izgradnja vodovoda eno največjih investicij na Colu, ki so se je lotili krajani sami, so iskali pomoč pri delovnih organizacijah, ki zaposlujejo delavce iz omenjene krajevne skupnosti. Na pomoč je priskočila le Alpina in ko je pred petimi leti iz pip pritekla voda, so se krajani šele prav zavedli, kaj vse jim je prinesel Alpinin obrat. Podobno rešujejo tudi problem otroškega varstva in šolstva in vedno je prav Alpina tista, ki pomaga. Sicer pa je življenje s krajem tradicija žirovskih čevljarjev, ki so jo uspešno prenesli tudi v novo okolja
Nova tovarna na Colu ne bo zagotavljala le stalnega dela delavcem, predvsem ženam iz Cola, Črnega vrha in okolice, tudi delovni pogoji so veliko boljši, vse pa omogoča boljšo organizacijo dela in večjo produktivnost dela. Ker se telesnokul-turna in kulturna dejavnost seli nazaj v prosvetni dom, pa bodo v zadružnem domu lahko uredili vrtec za 25 otrok.
L. Bogataj
C L, A S 4. STRAN.
SKUPŠČINA KRANJSKEGA SINDIKATA
PETEK, 30.AHHU 1»
Vsestranska dejavnost sindikata
Na podlagi ocene štiriletnega dela, ki kaže na uspehe in odpira kritična poglavja, sindikat ustvarja realno podlago bodočemu delu. Dejavnost sindikata je sila razvejana. V Kranju so se temeljito posvetili vsem vidikom življenja in dela delavca, njegove vloge v družbenoekonomskem sistemu, krepitvi materialne podlage dela, družbenemu standardu in organizacijskih vidikov.
DELAVEC V
DRUŽBENOEKONOMSKEM IN POLITIČNEM SISTEMU
S samoupravnim* organiziranjem, povezovanjem in odločanjem se začne dejavnost sindikata, ki opredeljuje njegov položaj v družbeni reprodukciji. V štirih letih se organizacijska plat samoupravljanja ni bistveno spremenila, razen če ni šlo za sprotno prilagajanje spremembam v proizvodnji, organizaciji dela ali dohodkovnih odnosih. Zadnji dve leti je sindikat spodbujal temeljne in delovne organizacije k različnim načinom povezovanja dela in sredstev. Spremljal je skrb delavcev za samoupravno normativno urejanje odnosov s samoupravnimi splošnimi akti, ki so ponekod še presplošni in celo sporazumi o oblikovanju TOZD še nimajo celovite vsebine. Osnovne organizacije so v štirih letih odigrale važno vlogo. Postale so stičišče interesov delavcev, zlasti ker jih je obravnava periodičnih in zaključnih računov, izvajanje stabilizacijskim programom in sprejemanje planskih dokumentov približalo njihovi osnovni politični vlogi.
Izkušnje štirih let kažejo, da delavci v delovnih skupnostih skupnih služb po eni strani še niso uspeli doseči povsem pravega položaja z delavci TOZD. Na eni strani je njihov dohodek odvisen od dohodka TOZD, na drugi pa si delovna skupnost ponekod še prilašča monopol nad informacijami in vpliv na odločitve.
Težnja, da bi delavci resnično vplivali na oblikovanje programov družbenih dejavnosti, so poglobile tudi samoupravne odnose v SIS. Stabilizacijski ukrepi pa so precej skrčili možnosti uporabnikov na teh področjih, osiromašile pa tudi delavce družbenih dejavnosti. Sistem solidarnosti v okviru svobodne menjave dela to nekoliko popravlja. Tudi v uveljavljanju delegatskega sistema sindikat ugotavlja nekatere pomanjkljivosti: kasno pripravo stališč, prešibko povezovanje osnovnih organizacij z delegacijami, premalo organizirano in usklajeno delo sindikata v konferencah. ,
RAZVOJ PROIZVAJALNIH SIL IN MATERIALNA PODLAGA DELA
Če naj bi delavci v združenem delu obvladovali in vodili vse tokove družbene reprodukcije, je odločilen njihov vpliv na samoupravno planiranje. Se vedno skoraj tretjina organizacij združenega dela nima planskih dokumentov. Večina osnovnih organizacij sindikata je plane ocenila in ugotovila, da so ponekod še preveč ambiciozni in da se izogibajo skupnemu planiranju v reprodukcijskih verigah.
Iz planske politike sledi tudi politika zaposlovanja, ki je v zaostrenih gospodarskih razmerah skrajno zaostrena. Sindikat se je zavzel za manjše zaposlovanje administrativnega kadra, večje možnosti mladim iskalcem prve zaposlitve, nasprotuje pa prekomernemu zaposlovanju v poklicih ozkega profila. Zavzema se tudi za zaposlovanje invalidnih oseb.
Pogoji gospodarjenja, ko je gospodarstvo odvisno od pravočasne preskrbe z reprodukcijskim materialom, so spodbodli nastanek reproverig. Dogovorjanje o cenah je še nerazvito, od delavca odmaknjeno, saj je še vedno v rokah zvezne in republiške administracije. Pogoj za delavčevo odločanje je temeljita in rezumljiva informacija, o delovnih rezultatih. Vsakoletno večkratno obravnavanje gospodarjenja v neki meri že prispeva k temu.
Nagrajevanje po delu je pomemben spodbujevalec boljšega dela in
Sospodarjenja. Sindikat ugotavlja, a je nagrajevanje po delu v proizvodnji že zaživelo, merila za vrednotenje strokovnega in ustvarjalnega dela pa je še treba razviti. Podobno velja tudi. za inovacije, katerih nagrajevanje je še premalo sistematično.
DRUŽBENI IN OSEBNI STANDARD
Na področju socialne politike je storjen velik korak naprej, čeprav z usklajevanjem interesov združenega dela s posameznimi družbenimi dejavnostmi sindikat še ni docela zadovoljen: Osnova socialnega položaja delavqa naj bo v njegovem delu, z različnimi socialnimi pomočmi pa naj se popravlja položaj delavcev in družin z nizkimi dohodki.
Sindikat spodbuja tudi zagotav-" ljanje varnih in zdravih delovnih pogojev, ki jih v delovnih okoljih uveljavljajo odbori za varstvo pri delu. Vse več sredstev terja zdravstveno varstvo, a skrb za zdravje delavcev je najprej odvisna od razpoložljivih sredstev. Zdravstvo v Kranju je omejeno z nizko prispevno stopnjo, kar se odraža na standardu zdravstvenih delavcev in v daljši čakalni dobi uporabnikov zdravstvenega varstva. Pokojninski in invalidski sistem je odvisen od družbenoekonomskega sistema, temelji pa tudi na vzajemnosti in solidarnosti. Temeljna prvina družbenega standarda je tudi stanovanjsko vprašanje. Sindikat teži k poenotenju meril za dodeljevanje  stanovanj  in stano-
vanjskih kreditov, vendar se vsa stališča še niso uveljavila. Preprečuje jim zlasti rast cen v gradbeništvu.
Kulturno in telesnokulturno udej-stvovanje sta nujna elementa v življenju delavcev. V Kranju sindikat posveča večjo pozornost športu kot kulturi. Posebna pozornost sindikata velja letovanju delavcev, bodisi z zagotavljanjem cenenih počitniških zmogljivosti bodisi z regresiranjem letnega dopusta. Kranjski sindikat se je močno uveljavil tudi na področju podružbljanja splošne ljudske obrambe.
ORGANIZIRANOST IN KADROVSKO USPOSABLJANJE
Dve tretjini osnovnih organizacij sindikata v občini, ki zajemata 80 odstotkov zaposlenih sta aktivni. To pomeni, da je sindikat že v veliki meri uveljavil svoj vpliv na razvoj gospodarjenja in vsa bistvena poglavja položaja delavca v združenem delu. Sindikat se je tesno povezal z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki, strokovnimi službami in poslovodnimi organi. Zaživele so tudi konference osnovnih organizacij v večjih tovarnah in postale spodbujevalec aktivnosti v osnovnih organizacijah. Zadnja leta so se razvile sindikalne skupine, ki se uveljavljajo kot uspešna oblika sodelovanja delavcev pri sprejemanju samoupravnih odločitev.
V prihodnje čaka sindikat krepitev vsakovrstnih stikov z neposredno bazo. Sindikat je pomemben pri kadrovskem načrtovanju, kar dokazujejo letošnje volitve. Pozorno sindikat kadruje tudi vodstvena in vodilna delovna mesta in za družbene funkcije. Posebej važna je tudi skrb za notranjo kadrovsko izgradnjo in izobraževanje članstva ter nosilcev odgovornih nalog v sindikatu. V prihodnje bodo težišče izobraževanja prenesli v osnovne organizacije, kjer bodo posebno pozornost namenili krepitvi kadrovske baze in kontinuiranemu izobraževalnemu procesu.
Vpliv sindikata še okrepiti
Kranj, - V prihodnjih štirih letih kranjske sindikalne delavce čaka vrsta nalog na področju krepitve vloge in položaja delavcev v druž« benoekonomskih odnosih in političnem sistemu, prizadevanju za razvoj proizvajalnih sil, krepitve materialne podlage dela in stabilizacije, socialne politike ter na področju organiziranosti in kadrovskega usposabljanja sindikata.
Sindikat bo Še naprej težil k upravljanju delavcev s celotnim dohodkom in s tem ciljem razvijal vlogo temeljne organizacije združenega dela. Večjo pozornost bo v tem obdobju posvetil samoupravnemu položaju delavcev v manjših podjetjih. Spodbujal bo ureditev konkretnejših samoupravnih normativnih aktov, ki bodo delavcu dostopnejši in bolj razumljivi in ki bodo odnose urejali, ne pa zapletali.   Spodbujal   bo integracijske
Erocese v združenem delu. Še naprej o razvijal samoupravno sporazumevanje, hkrati pa bo njegovo prizadevanje preraščalo meje toz-dov in prek delegatov in delegacij vplivalo na celoten družbeni sistem. Samoupravnim delavskim kontrolam naj bi v prihodnje omogočili boljše delovne pogoje.
Enakomerno zastopstvo
Odbor za organizacijsko in kadrovsko politiko pri občinskem Rvetu zveze sindikatov Kranj je na osnovi razreza in evidentiranja kandidatov v osnovnih organizacijah zveze sindikatov ter konferencah pripravil predlog za sestav občinskega sveta zveze sindikatov v naslednjih štirih letih.
Občinski svet zveze sindikatov sestavlja 61 članov. Kontinuiteto v delu sveta predstavlja 28 članov, ki jim mandat fte traja, saj so bili izvoljeni med potekom štiriletnega mandata na letnih volilnih sejah. Po opravljenih Štirih letih se mandat ne ponavlja, marveč občinski svet k delu pritegne nove člane. Le-teh je za prihodnje štiriletje 33.
S kandidati, ki so vključeni na osnovi evidentiranja v osnovnih organizacijah in konferencah, ie pokrita obstoječa struktura dela v občini Članov sveta, ki priha in jo iz proizvodnje, je 15, tistih iz neproiz-ije na je 45. Ustrezno je poskrbljeno
•r1) Ta raznoliko izobrazbeno strukturo. Med člani so štirje nekvalificirani delavci, je kvalificiranih, 21 jih Je j srednješolsko izobrazbo, 13 z višjo in 16 z visokošolsko izobrazbo. V članstvu je 41 moških io 20 žensk. Trije so mlajši od 27 let, dva starejša od 55 let, 34 jih je med 28 in 40 leti 22 pa med 4 i in M leti Stirid'set jih ie članov zveze komunistov. KnaV sestav kot ta občinski sindikalni svet velj* tudi za nadzorni odbor.
Iz tega sestava občinskega sveta 2veze sindikatov bodo izvolili 17 člansko predsedstvo, ki pa ne bo odraz obstoječe strukture dela kot ie to značilno za občinski svet. Vse zahtevnejše naloge, s katerimi se spoprijema predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, namreč terjajo strokovno dodobra podkovane in preizkušene kadre, čemur bodo prilagodili tudi strukturo predsedstva.
Zgledno poslovanje
Nadzorni odbor je na devetih sejah v preteklem štiriletnem obdobju redno ocenjeval in preverjal finančno materialno poslovanje občinskega sveta zveze sindikatov Kranj. Ugotavljal je, da je poslovanje usklajeno s programom dela in z vsemi predpisi, ki se nanašajo na vodenje knjigovodstva sindikalnih organizacij. Nadzorni odbor je posloval po pravilniku in navodilih o finančno materialnem poslovanju Zveze sindikatov Slovenije. Za vsako leto je preverjal periodične obračune in zaključne račune ter predlaga! razporeditev prns^Ska prihodkov Ea večje odntike od Fuiančnfge načrta je nadzorni odbor med let«>m predlagal *udi rebalmiK planov.
V prihodnje naj bi se okrepila vloga delavcev kot nosilcev planiranja. Sindikat mora zagotoviti dopolnjevanje in celovito vsebinsko oblikovanje planov. Pri zaposlovanju naj bi se še dosledneje držali resolucijskih izhodišč, pozornost naj bi posvečali poklicnemu usmerjanju, štipendiranju in usmerjenemu izobraževanju. Dopolnili naj bi tudi zakon o delovnih razmerjih. Sindikat bo vztrajal tudi na trajnejšem združevanju dela in sredstev v okviru reprodukcijskih verig. Delavcu naj se približa stalno preverjanje doseženih rezultatov in planskih ciljev delovnega okolja. V sistemu nagrajevanja po delu je treba dodelati merila za nagrajevanje ustvarjalnih in produktivnih del. Nagrajevanje iz minulega dela naj bi uredil nov zakon o razširjeni reprodukciji.
Socialna politika mora na pobudo sindikatov postati del razvojne gospodarske politike, ne pa biti v vlogi blažilca posledic gospodarskih težav.
Z odbori za varstvo pri delu je treba dograditi sistem varnega dela. Z neposredno menjavo dela na področju zdravstvenega varstva bo sindikat zagotovil večji obseg preventivnega zdravstvenega varstva Tudi položaj invalidov, delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo je treba rešiti s prerazporejanjem na ustrezna lažja dela, delovnim organizacijam pa izplačevati nadomestila V stanovanjskem gospodarstvu je treba okrepiti vpliv stanovalcev na urbanistične m arhitektonske rešitve naselij.
Pomembne naloge ima sindikat tudi na področju mednarodne dejavnosti in v podružbljanju ljudske obrambe.
Organizacijsko bo sindikat težil k večji akcijski učinkovitosti in uveljavitvi politične vloge sindikalnih organizacij. Posvečal se bo delu konferenc osnovnih organizacij sindikata, sindikalnih skupin in razgibal dejavnost izvršnih odborov v osnovnih organizacijah. Boljše metode dela bodo potrebne pri delovanju občinskih odborov sindikata dejavnosti, pa tudi pri povezovanju z drugimi družlienopo^ litičnimi dejavniki. Koordinaciiske odbore sindikata (za zdaj je le v Stražišču) bodo ustanovili tudi v drugih krajevnih skupnostih. Z družbenopolitičnim izobraževanjem bi radi v prihodnje dosegli predvsem kontinuiteto izobraževanja in okrepili kadrovsko bazo za delo sindikalne organizacije in uresničevanje delegatskega sistema.
Stabilno gospodarjenje
Osrednja točka skupščine občinskega sveta zveze sindikatov v Kranju bo obravnavala lanske gospodarske rezultate v občini — Primerjani kazalci gospodarjenj« občine, Gorenjske in Slovenije dokazujejo dokaj stabilno to-
spodarsko podobo občine
Kljub pogostim motnjam v preskrbi z reprodukcijskim material om se * lanski obseg kranjske proizvodnje povečal za kakih 5 odstotkov. \tm it porastel za 31 odstotkov, v primerjavi z nekaj večjih gorenjskim odstotkom (34) in nižjim republiškim (23). Tudi Uvoz je v Kranju rahlo porastel, za nekaj vet kot 2 odstotka. Na Gorenjskem je padel za 6 odstotkov", v Sloveniji pa se je al odstotkov povečal. Pokrivanje uvoza z izvozom je v Kranju 122-odstotna, Gorenjska prednjači s 140 odstotki, medtem ko je republiško pokrivanje le 85*aV stotno. Lani pa se je v občini poslabšala udeležba konvertibilnega izvoza, «rcr s tega področja pa je le za malenkost manjši, tako da je pokrivanj« ka> I vertibilnega uvoza z izvozom le 86-odstotno. Na Gorenjskem je 113-cdstoti republiško pokrivanje pa 74 odstotkov.
Visoke rasti izvoza so lani dosegle tele organizacije združenega dela: TKOS. Gorenjski tisk. Zvezda, KZK* Konfekcija Triglav in Iskra. Uvoz se je mM zmanjšal v IKOS, Tekstilindusu. Gorenjskih oblačilih. Planiki EksotenJek Konfekciji Triglav.
V rasti dohodka je Kranj prehitel Gorenjsko in Slovenijo, isto velja a tati dohodek in sredstva za akumulacijo. Občinsko gospodarstvo je iinfiUaali določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja debate Razporejena sredstva za osebne dohodke je povečala za 31,5 odstotka kar * tt-odstotno zaostajanje za rastjo dohodka V republiki ta določila' luaotaa uresničena, saj je rast osebnih dohodkov za 0,3 odstotka presegla rast dohodka. Povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v kranjskem gospodar**] porastel na 11.543 dinarjev, torej za 31.8 odstotka. Ob upoštevanju za «16 odstotka višjih življenjskih stroškov je torej realno upadel za nekaj več katT odstotkov. Povečanje vplačil za samoupravne interesne skupnosti družbeni dejavnosti je bilo v Kranju nižje kot v Sloveniji V občini so bila nominal večja za 33,4 odstotka, kar pomeni zaostanek za dohodkom. Na ravni r* Ahl^ pa so porasla za 34,5 odstotka, kar je ob 32,5-odstotni rasti dohodka Drri*7, njegove rasti. Nominalna rast naložb se je lani v Kranju povečak "^iS odstotka, kar je realno 18 odstoten padec V Sloveniji pa je bila notnimi** -investicij 11,6 odstotka. M ^
Predlogi sindikalnega vodstva
• Za predsednika občinskega sveta zveze sindikatov Kranj je predlagan IVAN TORKAR, dosedanji izvršni sekretar komiteja občinske konference ZKS. Rojen je leta
1947. na Tolminskem, član zveze komunistov je od leta 1965. Politično aktiven je bil že kot mladinec v svojem rojstnem kraju, vsa leta pa je opravljal tudi vodilne naloge v osnovnih organizacijah zveze komunistov in sindikata, bil je član delavskega sveta, izvršnega odbora izobraževalne skupnosti, predsednik komisije za stanovanjska vprašanja, član komisije podpisnikov samoupravnega sporazuma o" Štipendiranju, predsednik odbora za delovna razmerja in sekretar sveta ZK.
• Za podpredsednika je predlagan JANEZ STARE, diplomirani inženir agronomije, vodja oddelka za pospeševanje kmetijstva v Živinorejsko-veterinarskem zavodu Gorenjske. Rojen je 1938. leta v Stražišču. Od 1964. leta je vsestransko družbenopolitično aktiven,
od 1972. leta tudi član zveze kos nistov. Bil je predsednik osnovne« ganizacije sindikata v KZK ljica, predsednik nadzornega osnovne    organizacije siad& predsednik stanovanjske komisij^ komisije za delitev dohodka, sednik društva kmetijskih ini« in tehnikov Gorenjske, nam predsednika    krajevne konfet SZDL Stražišče. Trenutno je < sveta in predsedstva občinskega * dikalnega sveta, predsednik organizacije  sindikata in sek***| ZK, opravlja pa še vrsto tak**] strokovnih društvih in zdrulenjik
• Sekretarka občinskega zveze sindikatov na i bi še n*?^ ostala JOŽI PUHARJEVA, p*' niča in diplomirana sociologinja. * 1 jena 1942. leta na Polici pri Kntajavl Več let je družbenopolitično »'1 tivna. trenutno pa opravlja tete* J membnejše funkcije: je članica p**\
Dnevni red
1. Otvoritev skupščine
2. Sprejem poslovnika o delu skupščine
3. Izvolitev organov skupščine
4. Poročilo o delovanju v preteklem obdobju s programskimi usmeritvami za delo v prihodnje
5. Ocena gospodarjenja v občini Kranj za leto 1981 in prvo tromesečje leta 1982 z oceno zaključnih računov
6. Razprava
7. Razrešnica dosedanjim članom sveta in nadzornega odbora
8. Volitve:
— članov sveta
— nadzornega odbora
— delegatov  za   10. kongres zss
— delegatov za 9. kongres i ZSJ
"9. Evidentiranje možnih kan didatov  za  člane  re puhli- j škega sveta ZSS
10. Zaključek
sedstva občinske konference SIDU] podpredsednica občinskega druibe nopolitičnega zbora, predsednic* ai-l bora za organizacijsko in kadrovat«! polit'ko pri občinskem svetu r* sindikatov, predsednica komisije mednarodno   dejavnost, pri SZDL p» članica kiK>rdinaon odbora   za   kadrovska vpraA_ članica  izvršnega  odbora društva' kadrovskih delavcev, članica o«*' nfga odbora sloven«keg* sor t.,, lito* v*   \ 7wn k.Mmu-tsto a od 1974. leta.
39. APRILA 1982
KULTURA
foaHAJDAREVlC
"i lepšega od lepo zapete pesmi
i*t glasbene šole sem prvič sli-l*ttpeti ob majhni sindikalni slonov Ibiju, pa potem še enkrat -THuolnem centru v Kranju. «6ao glasovi, prevzela ubrana Dekleta v živo rdečih dolgih oblekah, fantje v temno mo-Prvi in drugi sopran in alt, trm tenor in bas. Hitro se je glas o lepih glasovih iz glasbene šole. Nastopali so imlnih prireditvah po Kranju, kreikem, pa v prijateljskem v Angliji, v Šentjerneju, aa Danskem, pa v Sarajevu, hevi so ponovno nastopili v .Zedrugič so tu na največji i folklore in pesmi naro vije »Lepo ti je druga fjtx predstavljali Slovenijo, tabornem ognju so imeli tudi Nežna in tiha pesem je kar zaskrbela; kako se teh borih osem glasov po Skenderiji. Pet tisoč izva-večer nastopilo in to sami veliki zbori. P;n In fantje in dekleta, pred-l njihova zborovodkin ja ae vrnili vsi presrečni, pravzaprav Sabira H ajda dneva v dan postaja bolj le le v Kranju, kjer ji jo otroke v uk klavirja jajo k njej na ure solo tudi daleč naokrog: jo radijske postaje, opere, torji koncertov. Nedavno f, posnela za radio Zagreb pesmi raznih jugoslovanskih jj maja bo posnela za ljub-radio sedem Lipovškovih »utopila je na koncertu v kongresu gerontologov v Ob tej priložnosti je vo-Bdi viomo uro začetniškega
lulturni koledar
IADOVLJICA - V Sivče vi i je na ogled razstava gra-Mlistov Božidarja Jakca Ajrtizanaki obrazi«. Odprli M 23. aprila, ogledate si jo m do 9. maja, do konca (tis vsak dan od 10. do 12. in tftt. do 17. ure, v maju pa od 14)12. in od 16. do 18. ure. fojeji radovljiške občine so ajMro pripravili v počastitev kongresa ZKS, dneva OF, 1. sata dneva zmage. (BANJ - V Prešernovi hiši j odprli razstavo »(pred) tmbient« Vlada Mar-bZagreba. V Mali galeriji hiše so odprli razstavo ega slikarja Mila-Bttitte iz Kranja. Ob je na razpolago kata-leriji Mestne hiše je i muzej s sodelovanjem no zveze Slovenije in ino kluba Janez Puh ar iz pripravil 5. razstavo JQ. V Stebriščn i dvorani hiše pa svoja dela pred-jata slikarka Zlata Vola-ni kipar Jože Volarič. tKtttve so tako kot stalne zbirke na ogled vsak «110. do 12. in od 16. do 18.
sobotah in nedeljah od illure, ob ponedeljkih so
rini avli na Laborah , 23 aprila odprli razstavo |stjb del Črtomira Freliba i Iraška 8everja. Na ogled <//, 13 maja.
KOPJA LOKA - V galeriji ■4 /<kem gradu je na ogled ■0m del akademskega sli-'p Toneta Logondra iz if Loke. Tako kot stalne listke zbirke Loškega mu-rp ti jo lahko ogledate med Dltfa od 10. do 17. ure, ob imh in nedeljah pa od 9. do «e.
solo petja za vse glasbene pedagoge Slovenije.
Iz Zenice je doma Sabira. Petje je vzljubila, ko ji je bilo enajst let in je nastopila kot solo pevka v šolskem zboru. Srečo je imela, da je v tistih otroških letih naletela na pravega učitelja, ki se je zavzel zanjo, jo spodbudil in omogočil, da je napredovala. Ko ji je bilo trinajst let, so v Zenici odprli glasbeno šolo. V dveh mesecih je naredila prvi razred klavirja, po dveh letih je bila že pripravljena za srednjo glasbeno šolo v Sarajevu. Šolanje je potem nadaljevala v Zagrebu pri profesorju Ranku Filjaku, magisterij pa je opravila v Ljubljani pn profesorici Kseniji Ku-šej-Novakovi. Od 1969. poučuje na kranjski glasbeni šoli klavir in solo petje.
1978. je spravila skupaj mešani oktet. Ni tako enostavno solo petje. Posebno tehniko in pripravo zahteva in dihalno-tehnične vaje: sprostitev, preddihalne vaje, dihalne vaje, začetne tehnične vaje, sprostitev brade ... Znano je, da dober pevo-vodja izvabi iz pevca lepši in močnejši glas prav s tehniko. To Sabira dodobra obvlada in prenaša na mladi rod. In ker so pevci v oktetu vsi iz njene šole, je tudi tehnika enotna in zato taka popolnost. Svoje dragocene izkušnje prenaša na mlade vse drugače kot navadni dirigenti. Kajti vsak dirigent je malo pevca, malo dirigenta in malo pianista. Največja napaka pri tem pa je, da sami premalo pojejo. Sabira pa veliko poje. Ona je njihov inštrument. Poje z njimi, zapoje njihove napake, jih popravlja, kaže s svojim glasom, kako mora tisti glas, pesem izzveneti, kje popustiti, kje poudariti. Predvsem pa od svojih učencev zahtva disciplino in delovni elan. Če tega ni, ni pravih rezultatov.
»Čutim potrebo po skupnem muziciranju. To je posebna vzgoja, priprava za naprej, za zbore, opero. Toliko potreb je pri nas po dobrih pev-
cih. Kako jih išče akademski pevski zbor, pa komorni zbor RTV Ljubljana, pa opera. Rada delam z njimi, ker čutim, da imajo tudi sami to veselje. Ije omogočiti jim je treba te vrste vzgojo. Pri mojih prizadevanjih mi pomagajo tudi ravnatelj in sodelavci na šoli in hvaležna sem jim za to. Premalo pa po mojem delajo z otroki na glasbenem področju v osnovnih šolah. Nobena osnovna in ne srednja šola pri nas ne bi smela ostati brez pevskega zbora. To je prava tragedija na Gorenjskem. Gorenjci so kot dobri pevci, ne omogočimo jim pa, da bi se glasbeno izobrazili. In tisti glasbeni učitelji, ki imajo mlade talente v rokah, bi jih morali usmerjati naprej v šolanje. Povsod primanjkuje teh ljudi. Tudi jaz jih težko dobim za moj oktet. Trenutno je pomlajen in zadovoljna sem z njim.«
Vseskozi se še izpopolnjuje na raznih seminarjih: v Brugesu v Belgiji in Salzburgu za staro glasbo,-doma hodi poslušat dobre pevske pedagoge. Glasba je njeno življenje, njen delovni dan. Ni lepšega od lepo zapete pesmi. Ko bi Kranj dobil dobro koncertno dvorano! Turistična atrakcija bi lahko postala! a Lahko bi preuredili cerkev na Pun-gratu. Poleti bi bil to enkraten naravni ambijent za nastope. Morda bomo kdaj le začeli razmišljati tudi v to smer. Ko bi le kmalu ...
D. Dolenc
Vojaki obiskali muzej
Skofja Loka — Sredi aprila je skupina vojakov iz škofjeloške kasarne Jože Gregorčič obiskala Loški muzej. Ta obisk pripravijo večkrat, tako da si ga lahko ogledajo vsi. ki služijo vojaški rok v Škof ji Loki. Vojaki tako spoznajo okolje, v katerem začasno živijo.
Tekmovanje
za Cankarjevo nagrado
Slavistično društvo iz Kranja je pripravilo področno tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo nagrado, ki so se ga udeležili učenci štirinajstih osnovnih šol in treh srednjih - Nai-boljši se bodo udeležili republiškega tekmovanja, ki bo 5. juniia v Kranju
Kranj — Slavistično društvo iz Kranja je s sodelovanjem Zavoda za šolstvo pripravilo 17. aprila v Kranju področno' tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo nagrado. Udeležili so se ga učenci štirinajstih osnovnih šol: Cvetko Golar iz Škofje Loke, France Prešeren iz Kranja, Heroja Bračiča iz Bistrice pri Tržiču, Heroja Grajzerja iz Tržiča, Ivan Tavčar iz Gorenje vasi, Janko Mlakar iz Šenčurja, Kokrške-ga odreda iz Križ, Lucijan Seljak iz Kranja, Padlih prvoborcev iz Zirov, Peter Kavčič iz Škofje Loke, Planina iz Kranja, Prešernove brigade iz Železnikov, Simon Jenko iz Kranja in Stane Žagar iz Kranja. Vse skupaj so poslale na tekmovanje 38 učencev. Izmed srednjih šol pa so se tekmovanja udeležile: Gimnazija Boris Ziherl iz Škofje Loke, Šolski center Iskra iz Kranja in Srednja tekstilna in obutvena šola iz Kranja. Na tekmovanje so poslale 15 učencev.
Osnovnošolci so pisali spis, ki naj bi pokazal poznavanje dela Josipa Jurčiča. Izbrali so lahko med naslovoma: »Martinek Spak — Deseti brat« in »Jurčičeve upovedene osebe pri iskanju sreče«. Znanje srednješolcev pa je obsegalo poznavanje dela Prežihovega Voranca, Miška Kranjca, Ivana Potrča, Ivana Tavčarja in Janka Kersnika. Izbirali so lahko med dvema naslovoma: »Ženske upovedene osebe v delih Kersnika, Tavčarja, Voranca, Kranjca in Potrča« ter »Jezik v delih od Kmetskih slik do romana Na kmetih«'.
Berta Golob, pobudnica tekmovanja za Cankarjevo nagrado, ki je bilo tokrat že sedmič, je po tekmovanju poudarila, da poražencev ni, ker so prav vsi dokazali, da dobro obvladajo materin jezik. Nekoliko več znanja in pripravljenosti pa so med osnovnošolci pokazali: Marta Globočnik z Osnovne šole Janko Mlakar iz Šenčurja, Mateja Mare-tič, Tanja Zalašček in Adriana KrstiČ z Osnovne šole Simon Jenko iz Kranja, Tjaša Prah z Osnovne šole France Prešeren iz Kranja, Mojca Mehle z Osnovne šole Heroja Grajzerja iz Tržiča, Damjana Daga-rin z Osnovne šole Cvetko Golar iz Škofje Loke, Nataša Piškur z Osnovne šole Heroja Bračiča iz Bistrice pri Tržiču, Stanka Nježič z Osnovne šole Stane Žagar iz Kranja in Vesna Kosmač z Osnovne šole Padlih prvoborcev Ziri.
junija
Med srednješolci pa so se najbolje uvrstili: Marija Roblek in Suzana Uorjup s Srednje tekstilne in obutvene šole iz Kranja, Damjan Miklavčič in Stanko Dolenšek iz Šol-
AeFcentra Iskra iz Krflnja ter Andreja Ahačič z Gimnazije Boris Ziherl iz Škofje Loke.
Za republiško tekmovanje, ki bo 5. junija v Kranju, na so bili med osnovnošolci izbrani Marta Globočnik Mateja Maretič in Tjaša Prah, med srednješolci pa Marija Roblek Damjan Miklavčič in Suzana Go-rjup.
ODLOMKI IZ SPISOV
»Kako? Da ga ne poznam? Josip Jurčič je vendar eden izmed mojih najljubših pisateljev. Njegova dela preveva tišin topla domačnost, zaradi katere vedno znova rada segam po tej izvirni literaturi. Ze od malih nog mi je ugajal Jurčičev Krjavelj in storija, kako je hudiča presekal. Čisto počasi, skoraj neopazno mi je Jurčičeva proza prirasla k srcu in se globoko zakoreninila vanj,..« (Marta Globočnik)
»Njegovo maščevanje ni bilo navadno maščevanje iz hudobije ali nevoščljivosti. Bilo je maščevanje za izgubljeno mladost, maščevanje za umrlo mater in strica.* (Mateja Maretič)
»V ženski je veliko obrazov in v več ženskah je množica obrazov še večja. Ženska je mati, gospodinja, opora moškemu in otrokom, lahko pa je le predmet poželenja. Kmečka ženska je vajena trdega dela, boja za kruh, v svojem srcu pa nosi željo po Čisti ljubezni, lepih in zdraiih otrocih, željo po ohranitvi rodu, katerega del je.« (Suzana Gor-jup)
»V ženskah so naši pisatelji iskali simbol matere, popolnosti in lepote. Našli so jih v pre prostih kmečkih ženah in materah.« (Marija Roblek)
»Štiri vogale ima hiša, v kateri prebivajo oče. muti in deca. Deca podira, oče se huduje, a mati ponovno gradi.* (Damjan Miklavčič)
_____5. STRAN GLAS
Nova številka koroškega Mladja
Mladje iz Celovca, slovenska revija za literaturo, družbena vprašanja in umetnost, v svoji novi, 45 številki namenja prvo tretjino prostora poeziji. Objavlja pesmi Jožice Čertov, Maje Haderlap, Matjaža Koprivnika, Janka Messnerja, Milke Hartman, Hermana Grma in Erika Adama. Slednjega predstavlja kot prišleka na Koroškem, ki čuti duševno sorodstvo s slovensko narodno skupnostjo, Milki Hartman pa izroča čestitko ob njeni osemdesetletnici. Jožica Čertov je v literarni del revije prispevala še krajše prozno besedilo, Kristijan Močilnik pa je v dramsko zastavljeno besedilo vlil vso bedo sodobne potrošniške družbe, ki jo je upovedil v psihiatru, ki »daje uro prakse« študentom.
Umetnik, tokrat predstavljen v Mladju, je slikar Valentin Oman. Predstavljen je ■ posnetki reliefa, ki ga je izdelal za poštni urad v Šentvidu, dodan pa je še seznam njegovih oblikovnih del.
Za Korošce je posebej zanimiv prispevek Pavla Zdovca »Prispevki h koroški toponimiji v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku«, ki ga bodo v Mladju objavili v nadaljevanju. Tokrat analizira krajevna imena s področja občine Sele. Avtor se opira predvsem na gradivo iz zamejske koroške publicistike, periodičnega tiska zadnjih 60 do 80 let, saj je kot piše, mnogo domačih zemljepisnih imen znanih le avtohtonemu prebivalstvu.
Klub slovenskih študentov na Dunaju je Mladju poslal »Diskusijski prispevek« o slovenski kulturni politiki. »Vprašljivost osrednje slovenske kulturne politike opažamo mnogo dlje kakor javno diskusijo o njej. Veseli nas, da se v zadnjih mesecih le začenja taliti ta naš dobro zamrznjeni slovenski tabu na Koroškem. ..« začenjajo svoje nismo študentje in ga zaključujejo: »Naj na koncu še poudarimo, da nismo proti tradicionalnim oblikam kulturnega življenja. Vsak narod si mora ohraniti in razviti svoje ohranjevanje vredne tradicije. Kaj bi bila Koroška brez ziljskega štehvanja, brez samorastniških vižarjev in bukovnikov, brez uprizoritev Miklove Zale itn.? Pravilno in priznanja vredno je, če se nekateri trudijo, da bi te tradicije spet oživeli in tako ohranili Ne potrebujemo pa tradicij, ki se razvijajo edmole v folklorizem za nemške in nizozemske turiste, tradicije, ki kostenijo in ne orinuščajo rasti in razvoja poleg sebe. Če se bo novo enakovredno uveljavilo poleg starega, bo sodobna vsebina v sodobni obliki laže navezovala na staro, črpala iz tradicionalnega in obratno. To se nam
• Z<h Vg^v?dno odmeva v Mladju prvi avstrijski pisateljski kongres. Tokrat Jani Osvvald odgovarja Florjanu Lipušu.kako da seje zmotil glede pomena in uspeha tega srečanja _ ... .       .        . .
Janko Messner je napisal Aloizu Rebuli kar pismo, tako ga je vzradostila njegova knjiga »Zeleno izgranstvo«, ki je lani izšla pri Slovenski matici v Ljubljani. »Bralec se opijani s tem tvojim prozornim zelenim napojem, se užiga in ožge v tem \vojem kalejdoskopsko vzplamenevajočem tržaškem zalivu, v požaru odprtega burjastega Krasa te »zelene božje razvaline«. Dober si!« . ■
Fot^ifik" je tokrat v Mladje prispeval Jan« Osvvald, predstavljen sta pevki Kda in Silvija Velik, ki sta za če h pet, ker sta, kot sam oravita »pogrešali pesmi, k. se ukvarjajo z narodnostno probutmatikc!"na Koroškem, pesmi borbene vsebine ter take z aktualno
W(* Mirko Messner popelje po razstavi »Delavska
kultura 1918-193441 na Dunaju in jo takole oceni: »Razstava o de Ivski kulturi navdušuje in navdihuje Take dokumentacije huma-SrtESL in Sumih sposobnosti delavskega razreda njegove razgleda nosri in njegove fantazije še ni bilo, vsaj v drug, republiki ne.«
Kipar Slavko Ferkolj razstavlja na Jesenicah - Nedavno tega smo v GLASU predstavili svojevrstnega kiparja Slavka Ferkolja iz Tunalič pri Preddvoru, ki swje zanimive kipe oblikuje iz korenin. Preteklo soboto pa so njegova dela postavili na ogled v prostorih likovnem kluba DOLIK na Jesenicah, kjer si jih razen ob nedeljah in uraznikih lahko ogledate vsak dan od 16. do 19. ure, ob ponedeljkih, sredah in petkih pa tudi od 9. do 12. ure. Razstava bo odprta do 6. maja. - Foto: D. Dolenc
Literarno srečanje
Skofja Loka - V torek, 20. aprila, so ob dnevu Komunistične partije Jugoslavije pripravil, v vojaškem kfubu garniz.je Jože Gregor-čiČ-Gorenjec srečanje mladih literarnih ustvarjalcev. V polni dvoran, so se občinstvu predstavili pesnik, v vojaški uniformi, član, literarne sekcije škofjeloške gimnazije in osnovne šole Peter Kavčič iz Škofje Loke, ter pesniški ustvarjalci iz Loške tovarne hladilnikov.        . ,       .    . ...
Gost in dežurni humonst je bila Marica Hrdalo, ki je s svojim, duhovitimi prispevki pritegnite vehko pozornost. Med prireditvijo so izvedi, tudi nekaj uspešnih glasbenih točk.
M.Pmpovič
Pisateljsko srečanje
Bled - Slovenski center PEN iz Ljubljane bo od 12. do 16. maja priredil v hotelu Park na Bledu 15. mednarodno pisateljsko srečanje. Tema letošnjega srečanja je »Literatura — ideja — ideologija«. Razčlenili jo bodo v tri podteme: literatura kot boj, literatura kot igra in literatura kot avantura.
Izjemen večer perujske folklore
KRANJ - V torek so v športni dvorani na Planini gostovali člani perujskega folklornega ansambla Peru Fol-klorico. Res jih njihova vlada ne imenuje zaman ambasadorje perujske glasbe. Večer je ponujal izjemna doživetja; za oči živopisna, bogato okrašena oblačila, za ušesa pa umetniško dovršeni zvoki; blestela sta /lasti Pepe Torres, eden najboljših kitaristov na svetu, in    Esmila    Zevalos, prva
Sevka perujske narodne glas-e, katere glasovne zmožnosti se razpenjajo od najnižjih do najvišjih tonov, od skoraj šepeta vega do močnega podajanja.
Ansambel danes še ostaja na Gorenjskem. Drevi ob 19.30 bo imel koncert v Podmežaklji na Jesenicah. Vsem, ki so prireditev v Kranju zamudili, iskreno svetujemo, da se popeljejo do Jesenic.
G LAS 6 STRAN
BOGDAN ŽONTAR
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
PETEK, 30. APRILA 1H2
Ko študent
na rajzo gre
Dolina se zajeda v skalno gričevje, tam kjer je stisnjena na samo se nekaj metrov, tik preden se konča pred strmo steno, so v skalovje vklesane grobnice faraonov 18., 19. in 20. dinastije, kraljice so pokopavali v drugi dolini, na nasprotni strani kompleksa templjev, v mnogo revnejše grobnice. V priročnikih piše, da je odkritih 64, za obisk pa prirejenih 17 grobnic, kar se v resnici skrči na slabih deset, med njimi najmanjšo in obenem najbolj slovečo Tutankamonovo. V monotoni, vsak dan nekajkrat zdrdrani razlagi domačina, dobi odsekano izgovorjeno ime »Tut-an-kamuun«, kralj Tut posebne zven. Grob ležr skrit tik pod mnogo večjim grobom Ramzesa VI., oba pa se nahajata pod gričem, ki po obliki spominja na piramido, morda je to eden od vzrokov, da so si vladarji Novega kraljestva izbrali za večni počitek prav to dolino. Prav majhnosti in pa legi pod mnogo večjim grobom pomembnejšega vladarja, čigar ropanje je z ostanki še bolj skrilo malčka neželjenim pogledom, se imamo zahvaliti za največje odkritje egiptologije in za velik del tega, kar danes vemo o prastari civilizaciji. Ob sarkofagu, stisnjenem k steni, s katere gledajo nanj pavijani, v katerem je obiskovalcu na vpogled ena od treh krst, mi je vedno manj.jasno, kako so mogli v ta majhen prostor strpati vse tiste dragocene predmete, ki so danes razstavljeni v Kairskem muzeju. Predstavljam si Carterja, kako je potem, ko so že vsi smatrali dolino za izčrpano, pod ruševinami odkril v kamen vklesano stopnico, njegovo vznemirjenje, ko je šestnajst stopnic niže naletel na zazidana vrata, ki so bila že odprta, a ponovno zapečatena. Ko se je prebil skozi gramoz v prvo kamro, kamor so uspeli priti tudi plenilci grobov, a kot kaže niso napravili večje škode, mu je zastal dih. Pozlačena kolesa voza, okrašena nosilnica, postelje v obliki živali, veličasten prestol, posode iz alabastra so bile le bleda senca čudes, ki so se razkrila kasneje. Ko so Carter in njegovi možje-vlomili zapečatena vrata grobne kamre, se je preo njimi znašla velikanska pozlačena lesena skrinja, v tej pa še ena v drugi dve prav taki, vsaka za 40 cm oddaljena od predhodne, vse pa znotraj in zunaj prekrite z zlatom, okrašenim z risbami in hieroglifi. Ko so odprli vse tri, so odkrili veličasten sarkofag iz rdečega peščenca v njem pa tri krste. Za grobno kamro so končno prišli-do zaklada, pozlačene nosilnice z nosilnimi drogovi in na njej kip boga Anubisa, zavitega v platno, baldahinasto skrinjo z mumificiranim kraljevim drobovjem, kipcem boginje, ki bdi nad njim ...
Ko so odprli sarkofag, so našli o*" ".d treh, eno v drugo položenih .   ,ki mumij. Poteze, upodob-
itev umni krsti, so oblikovane v izraz bolečine in trpljenja ob smrti, medtem ko izraz na zadnji, tretji krsti izpričuje popoln mir, ki naj simbolizira faraonov pogum in moralno silo v pričakovanju vstajenja od mrtvih. Simbolizem in natančno določen ritual sta narekovala obred, kakor tudi izbor pribora, dodatkov in dekoracij ter vseh drugih elementov faraonovega groba. Ko so prišli do zadnje, notranje, krste, je bila zavita v rdeče laneno platno tako vešče, da je. iz ovojev gledal samo obraz. Prsi je krasila ogrlica iz cvetja. Namen zapletenega pogrebnega obreda in simbolizma, ki ga je izražal, je bil varen prenos mrtvega kralja v posmrtno življenje, pri čemer se je moralo ohraniti kraljevo telo čimbolj nedotaknjeno in obdano s pokojnikovim posvetnim imetjem.
Zunanji krsti sta iz pozlačenega lesa, medtem, ko je tretja iz 1140 kilogramov čistega 22 karatnega zlata. Na njej je vrezan vzorec prepletajočih se kril boginj varuhinj Izide in Neftis. U tej krsti so našli Tutankamonovo mumijo in med zavoji približno 150 kosov zlatega nakita. Tutankamonovo pokrivalo, neke vrste krona, prikazana na vseh reliefih, krstah in na znameniti nagrobni maski, je na čelu okrašeno s kraljevskima znakoma jastreba in eraeusa — svete kače, ki simbolizirata življenje in smrt, znate orna oblasti nad Zgornjim in Spodnjim Egiptom.
Sama od sebe se vsiljuje misel, kaj je moralo biti šele v mnogo večjih grobnicah, v 110 metrov globoko v živo skalo vklesani grobnici Merenptaha, ali v grobnicah velikih Ramzesov. Kaj vse je moralo biti tam? To si človeški razum'težko predstavlja, saj komaj
Tempelj hml/Hc Hufepnuf
dojame Čuda, podarjena v čast nepomembnega faraona, ki ni vladal niti deset let in ni osvajal novih ozemelj kot njegovi sosedje, pomembni vladarji.
Okrog graciozno grajenega templja kraljice Ha-čepsut, ki najde prostor v vsakem prospektu b Egiptu se tare turistov. Spodaj v ravnici Nila, pred vhodom v dolino kraljev se bohoti Ramzeseum, mrtvaški tempelj Ramzesa II, velikega osvajalca, ki je vladni . celih 67 let, velikega častilca samega sebe. ki si je dal postaviti templje s številnimi kipi v njegovi podobi, po celem Egiptu, od Memfisa na severu do Abu Simhela na jugu. Masivna grobost Ramzeseuma je v živem nasprotju z gracioznostjo Hačepsutinega templja. Čeprav ga je zob časa že močno načel, del ogromnih stebrov hipostila, ki so v primerjavi s stebri grških svetišč, kot velikani v primerjavi s palčki, še vedno stoji in podpira streho. Nebogljeno leže ostanki velikanskega kipu Ramzesa II, ki je bil izklesan iz enega samega granitnega bloka, težkega preko KKM) ton, visokega osemnajst metrov in pol,--s krono vred skoraj 2.1, za katerega smatrajo daje največja iz enega kosa kilajkoli narejena skulptura na svetu.
Kljub prijetni senci med stebri je Angležinje vročina tako zdelela, da so nam prepustile mini bus, ae' odpovedale ogledu grobnic bogatih Tebancev, Ma-dinet Hahuja. kupa manjših templjev, ki za laika postanejo podobni drug drugemu kot jajce jajcu in celo zanje najpomembnejši stvari v celem Egiptu — okostju otroka v eni izmed grobnic v dolini kraljic. Ce bi Se lepotičke namesto s plastičnimi, hladile tako kot angleške dame 19. stoletja, s pahljačami iz nojevega perja, bi Ludvvisov rek »Ndj je padel za gos« povsem veljal.
Vročina je tu ob reku precej drugačna od tiste daleč v puščavi. V stopinjah ni kake večje razlike, morda je ob reki za kakšno hladneje - manj vroče, vendar ti sonce v puščavi povsem izsuši kožo, tu pa je v zraku že preveč vlage za kaj podobnega in znoj lije po telesu, neprestano zaliva oči ter pripomore k temu, da stvari drsijo iz rok.
Zgodaj zjutraj, ko vzhajajoče sonce še nima prave moči, se je prijetno peš podati med polja sladkornega trsa, čeprav, t i včasih finese kažejo iz avtomobilov, da s koleščki v tvoji glavi ni vse v redu. Med sladkornim trsom, ki ga je prijetno žvečiti, mimo giganskih kolosov. Kaj bi si mislil Amenofis, ko bi videl, kako bore malo je ostalo od njegovega svetišča? Na teh poljih se srečujeta sedanjost in preteklost. Medtem ko nekje brne motorne črpalke, drugje živali dan na dan vrte vodna kolesa, s katerimi dvigajo vodo iz kanalov na polja, nekje jo prekladajo celo na roko. Traktor (v celem Egiptu sem videl dva) hiti med polji, na njivi skriti očem za grmičevjem, s katerega prijetno žgoleči ptič opazuje kanal in hipoma pikira na nič hudega slutečo ribo, se felah trudi obnoviti njivo z ralom, prav takim, kakršnega le prenekaj tisoč let starejšega, pravkar občudujejo turisti v Kairskem muzeju. Sedem pod grmovjem in gledam način osveževanja zemlje, nespremenjen-od časov, ko felahom ni bilo več dovolj, da jim je Nil zemljo pognnjil sonce pa razpokalo in prezračilo, ampak so z obračanjem zemlje skušali pridelati več. Žival pride do mene in se začudena ustavi, ne zgodi se vsak dan, da bi kdo, od dveh milijonov turistov, ki vsako leto obiščein Egipt, zašel med njive.
Jakov oče jc
39 SMrUIAN BOZMAH
TA GLAVNA URŠA
»Za Pavliho?«
»Ja, take smešne,« mi jc razlagal Jaka. In to /. resnim glasom. Tako da nisem vedela, ali govori resno ali se šah. »Veš, v POKAŽI KAJ ZNAŠ
je dobil celo nagrado.«
» kaj praviš na to?« sem vprašala svoj Glas. »Težavno je odgovoriti.« je priznal moj Glas. »Toda veseljak in lahko mu verjameš.«
»Prav, poslušala te bom,« sem odvrnila. Potem sem se obrnila k Julu ki se je pačil sošolcem, stoječim pred odprtimi vrati. Potegnila sem m a rokav. »Jaka!« »Da?«
» Pa ti, kaj pesniš?« » Saj nisem punca.« »Tvoj oče tudi ni punca.«
»Že. ampak rekel sem ti. Moj oče kuje smešne verze k« <».i -.. i časa naredi kttj takega, kar SI pravkar slišala.«
»Jaz pa pesnim,« se mi je zareklo. Najraje bi se udarila do slavi Glas pa: » Na, zdaj boš nekaj slišala.«
Jaka me je začudeno pogledal   Nekako tako, kot "da me Nič ni odvrnil. Le gledal me je in končno pokimal. »Ja, saj sem rek T^b je to za dekleta.« Pomoleal jc in spet: .
»Ampak, radoveden pa sem, kakšne so tvoje pesmi.« Zazrla sem se mu naravnost v oči in hotela, da bi umaknil vendar se mi ni posrečilo. Niti /a las ni premaknil zenic, ki so v,-ame kot televizorske kamere. Hotela sem pridobiti čas.    Poslu; ' kaj sem pozabila. Tu imaš. Dolžna sem ti stavo.« b. hlačnega fena * vzela majhno denarnico, jo odprla in mu ponudila nekajkrat pren in stari tisočak. SJ K*
Pogled mu je padel na mojo roko z bankovcem. Ista so se mu razširila, zadrhtela. »Saj ni bilo treba,« je rekel nekam tiho. ^Salil s«***^ »Vseeno. Vzemi. Tako je bilo dogovorjeno, a ne?« »Je. Prav imaš.« Zroko je segel po bankovcu. Ko ga jc držal vkl- -nega med palcem in kazalcem, je odkimal.   Ženske pa res ne zn t • iT narjem. Ocmu je sploh to podobno.« '  '' v z
» Nimamo tako velikih denarnic, ali bolje, listnic, kot vi, moški Nemo se je nasmehnil in priznal: »Prav imaš, pa vendar vprašal sem te za pesmi. Kakšne so?«
Pomislila sem, kako hi mu odgovorila, da bi pravilno dou i dar nikakor nisem mogla priti do ustrezne obrazložitve. Odvrnili Nc morem ti reci. Druga od druge se razločujejo. Moral bi |ih preh • i" %fl ■A.«  prestopil  |c s svojim, berglam, na  mojo drugo Mran''* \i i boš pokazala?« 1 »Mislim, da ne.« fcc'm odvrnila odločna. »Zakaj?«
»Ker bi se norčeval   Vi fantje ne razumete dekliških čusio -JC vse, kar počenjamo me. neumno in smešno;« '      " '•Ni
Kar žarel je od zadovoljstva, čeprav nisem vedela, zakaj. »Sploh nas ne poznaš, Urša,« je dejal in so nekam zresnil »r riL imamo čustva, vendar jih obdi/mi.' /av. Vsak ima svoi stil 0k j Hodi brez skrbi, ne bom te zalrkavaljtfVeš, nekaj dni bom doma "numM bi mi prinesla tiste tvoje pesmi, ker bom imel ča*a na pretek V hi Mislim, ko mi boš prišla povedat, k,.| imamo za domačo n ,'| >J J?B i«lčl zamuditi učenja.« v
k a
»O,« mi je ušfo. Zazdelo se mi je, da stoji pred mano nov neznani Ja-»Od kdaj pa takšno zanimanje za šolo? To je pri tebi nekaj novega« »Vsak človek se spreminja ... in odrašča.« žudnje je podčrtal z »b-som ki je bil globlji od prvega dela- stavka.
' Po teh besedah se je zazrl k dedku in svojemu očetu, ki sta se t;ho nottovarjala pred eno izmed jadrnic na razburkanem morju. Mislim \i4 mu ie postalo nekolik«) nerodno, ker se mu je morda zazdelo, da mi k i -tel preveč, da |C preveč razkril svoje.srce
> Zakaj pa naj bi ti prinesla prav jaz?« sem rinila vanj. spustil je sapo skozi nos. »Zato, zato, kako naj ti rečem, zato kei >w , midva V razredu najbližja. Mislim, zelo bi bil vesel, da b. mj pnfK>la domače naloge ti. Že zaradi dedka in zaradi kolaca m zaradi jadrnic* n sploh.« Ko je to govoril, me ni pogledal.
» No, kii) praviš na to?« me je vprašal moj Glas. »Presenečena sem. Ne vem, kaj naj mu rečem, ne veni. kako obnašam.« ,'      .. r
»Obnašaj se, kot da bi ne bilo nic novega. Samo ne začni se spet njim kregati po, svoji navadi. Bodi /. njim prijazna, tako. kot je on s tabo> »Misliš, da se norčuje?«
»Sploh ne.« , »Ampak pesmice, pesmic mu res ne morem pokazati.« »Pokaži  mu samo nekatere, tiste, ljubezenske, obdrži zase Tu* dnevnika mu ne kaži, v njem je prevečkrat zapisano njegovo ime.^Vaf! mu res ni treba vedeti.«
»Prav imaš,« sem pritrdila svojemu Glasu.
Konec zgodbe lahko bralci —K. tate v redni knjigi PrSJS« družbe za leto 1981 SmiliZTET mana »Ta glavna Urfa.    3 ™
Radovan Timotijević
I. DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO
Jeseni 1943 so se upi na zanesljivo zmago mad fašistično Nemčijo spričo ugodne mednarodne situacije in stanja na zavezniških frontah še bolj povečali. Takrat je v Jugoslaviji narodnoosvobodilna vojska osvobodila velik del okupiranega ozemlja, po kapitulaciji pa je naša armada prerasla v ogromno vojaško silo. Takšne okoliščine so omogočile, da izvoljeni ljudski predstavniki pridobitve triletnega boja narodov in narodnosti Jugoslavije naposled tudi uzakonijo.
To zgodovinsko dejanje je bilo opravljeno 29. novembra 194M na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu. Takrat je po poročilu vrhovnega komandanta tovariša Tita 142 delegatov, ki so predstavljali vse narode in narodnosti Jugoslavije, izrazili trdno odločenost, da v svoji novi državi živijo skupaj in enakopravno.
Na tem zasedanju so sprejeli zgodovinske sklepe in dali politično oceno razsoja osvobodilne vojne. Z enim od teh sklepov je bilo dano priznanje narodnoosvobodilni vojski in njene-ini vrhovnemu komandantu tovarišu Titu. ki nu je bil dodeljen naziv maršala Jugoslavije.
Ko so bili sklepi objavljeni, so se v nemškem Vrhovnem poveljstvu zmedli. Bilo je očitno, da se bo jugoslovansko vojskovališče povezalo z zavezniškimi frontami in ogrožalo nacistične vojne načrte. Zato bi bilo treba narodnoosvobodilno vojsko čimbolj oslabiti, vendar ne z dotedanjimi velikimi ofenzivami, ker so se pokazale neučinkovite in z njimi niso mogli uničiti narodnoosvobodilne vojske.
Tokrat je Hitler sklenil, da bo jugoslovansko osvobodilno gibanje smrtno ranil in obglavil z vrsto dobro pripravljenih koncentričnih udarov, ki bodo usmerjeni neposredno na vrhovnega komandanta tovariša Tita in Vrhovni štab
V začetku leta 1944 je nemška obveščen valna služba pospešeno zbirala podatke o bivališču tovariša Tita in Vrhovnega štaba. Nemci so takrat že imeli nekaj podatkov in slik tovariša Tita. Čeprav so prihajali do podatkov največkrat z zamudo, so jim le bili koristni. Po odhodu tovariša Tita in Vrhovnega štaba iz Jajca so vsi njihovi podatki nakazovali, da se tovariš Tito zadržuje v bližini Drvarja.
V tistem času je več nemških obveščevalnih centrov imelo nalogo, da zanesljivo zvedo, kje so Tito, Vrhovni štab, AVNOJ, centralni komite KPJ in druge ustanove nove Jugoslavije. Med njimi sta bila najpomembnejša dva centra, ki sta pripadala vojaško-obveščevalni službi nemških oboroženih sil.
Prvi je bil v štabu nemškega 15. gorskega armadnega korpusa, ki mu je poveljeval generalpodpolkovnik Ernst von Levser. Ta se je v začetku februarja 1944 premestil s svojim štabom iz Banjaluke v Knin, da bi bil bliže Drvarju. Njegov vodja obveščevalne službe je bil kapetan Rudolf Teifer.
Drugi obveščevalni center je bil v Vrnjački Banji v štabu 2. oklepne armade, ki je bila pod poveljstvom general polkovnika Lotharja Renduliča. Vodja njegove obveščevalne službe pa je bil major Ditz von Knesebeck.
TITO JE V DRVARSKI VOTLINI
Obveščevalni oddelek generala von Ley-serja.je imel kakih deset izkušenih obveščevalnih oficirjev in več tolmačev za razne jezike. Njihovo vohunsko omrežje je prepred-lo vso srednjo in zahodno Bosno ter manjši del Hrvatske, kjer so dejstvovale divizije omenjenega korpusa. Divizije so tudi imele svoje <)bveščevalne centre in vohune, za kar so največkrat uporabljali četnike in ustaše.
Kapetan Rudolf Teifer je vsak dan redno obveščal generala von I^evserja o bivališču Tita in Vrhovnega štaba. V zadnjem času \m
je general pred zajtrkom že kar sam prihajal v obveščevalni oddelek, da bi zvedel, do kamut podatkov so njegovi obveščevalci prišli pene-či. V posebni sobi je bila na zidu obstali velika karta, na katero so z ustreznimi ni¥ vpisovali vse podatke o štabih in eootat NOVJ na območju dejstvo van ja 15, gorata* armadnega korpusa.
Med temi znaki na karti je bila namiji rdeča zastavica, ki je označevala sedel vrat* nega komandanta NOV in POJ maršala TU* pod njo pa je bila z velikimi Črkami napnaat beseda TITO. Desetega marca 1944 je wn«jaJ stopil v to sobo nekoliko kasneje, šel* okni osme ure, kajti ponoči je imel veliko dela. fi ko je stopil skozi vrata, se je ozrl na kart*. Pred njo je stal tehnik poročnik Ernst Finci k i je nanjo risal novo rdečo zastavico
»Gre za spremembo? Ali je Tito odšel a Prekaje?« je vprašal general.
»Da, gospod general!« je takoj vsk<s\ kapetan Teiter, ki je sedel za sosedu m r-,>To so nam pravkar :.poročili četniki rV njihovih podatkih je Tito v Drvarski vottai Ta je tule na desnem bregu reke Unec,« j» Teifer začel pojasnjevati in njeno mest« a svinčnikom pokazal na karti.
»Ali je podatek že potrjen"\ je vpraia! general. »Morda je Tito prišel iz Prekaje v Drvar le obiskat kak štab ali enoto,« j)> pripomnil.
Kapetan Teifer je pokazal generalu nekaj
radiogramov in ponovno pojasnil.
S 30. APRILA 1982
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
7. STRAN
Črtomir Zoreč
POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH
NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN
Nni praznik na Orehku pri Kranju - Praznik Osvobodilne ^ »o *ro/a/u krajevne skupnosti Orehek-Drulovka tokrat J^iepo*»6no slovesno. V petek, 23. aprila, so namenu izročili m*k osnovne šole, v katerem bodo štiri učilnice in en večnamenski ~£tf°.g t€ga Se Pra8tor 2a Potrebe krajevne skupnosti in pri*nbe ^sanitarije za športno igrišče. Blizu .500 novih kvadratnih ™JePn?™ila šola. Ob tej priložnosti so priredili tudi razstavo mm ročnih del učencev, proslava, ki so jo pripravile tovarišice *mj8 Solar/i, pa je še posebej navdušila. Novi prostori bodo jw«fi popoldanski pouk m dali temelje tudi za celodnevno šolo, če nbodopokazale take potrebe. - Foto: D. Dolenc
Mbrezje - Akcija ČISTO - LEPO - ZDRAVO se je iz Kranja tamhmla tudi v okoliAke krajevne skupnosti kranjske občine. Tako »MMtlo soboto v Podbrezjah pripravili mladinci in drugi občani ikyoza očiščenje svojega kraja. Urejevali so osrednji del naselja; tod moditmnjevali smeti, očistili jarke ob glavni cesti, s peskom nasuli f*wob stavbi krajevne skupnosti in na avtobusnem postajališču ter postavili klop s streha na postajališču. Izrazili so željo, da bi 4ymrnX kmalu namestili na postajališču tudi novo tablo z voznim rim. (S) - Foto: S. Saje
(15. zapis)
Nadaljujem zapis o skaručenskem i rojaku pisatelju Jakobu Alešovcu — to pot tudi s tremi upodobitvami nesrečnega moža. "
BRENCELJ V LAŽNIVI OBLEKI
Tak je bil popoln naslov Ale-šovčevega humorističnega lista, predhodnika današnjega Pavlihe. Izhajati je začel Brencelj že leta 1869 — torej je minilo od tedaj že več kot sto let! Bolj natanko 113 let!
Pred leti (23. decembra 1975) sem v tisku predlagal, naj bi uredništvo in uprava današnjega PavMihe vzidala v pročelje Alešovčeve rojstne hišice (ki še stoji, celo lepo obnovljena) vsaj skromno spominsko ploščo s primernim napisom:
V tej hiši je bil 24. julija 1842 rojen slovenski trpin Jakob Alešovec, pisatelj in časnikar, ustanovitelj humorističnega lista Brencelj v lažnivi obleki, predhodnika današnjega Pavlihe. Pozabljen, nepriznan, je umrl v bedi 17. oktobra 1901.
Brencelj je izhajal sprva dvakrat na mesec. Urejal, a v glavnem tudi pisal, pa na svoje stroške tiskal in za vsebino odgovarjal je Alešovec sam. Sicer pa je imel list v naslovu (časopisni »glavi«) narisanega hren-clja z Aleševčovo glavo!
Brencelj je izhajal redno, včasih
Pa tudi neredno (kot je pred leti tudi avliha za sebe zapisal »pride, kadar pnde). Po letu 1884 je list izhajal pod novim imenom »Novi Brencelj v zbadljivi in lažnivi obleki«.
Slejkoprej je Alešovec v svojem listu napadal in zbadal nemškutarje, politikante, sleparje vseh zvrsti, skratka slehernega, ki je bil pika njegovega »hrenclja« potreben in vreden.
Robatost, grobost, ki je večkrat mejila že na zaljivost, brezobzirnost ter ostrina besedil in ilustracij, je Jakobu Alešovcu v letu 1873 »prislužila« dva meseca ječe na zloglasnem Zabieku. Seveda bi Alešovec ne bil Alešovec, če ne bi takoj po izpustitvi iz zaporov napisal in izdal knjižico z naslovom »Ričet z Zabje-ka, kuhan dva meseca in zabeljen s pasjo mastjo«. In spet je bila zamera pri oblasteh .. .
Zaradi popolnosti informacije o »sorodnikih« Brenclja, moram le še povedati, da je v Trstu že 26. februarja 1869 izšla prva številka slovenskega humorističnega lista »Juri
s pušo, zdolgočasen list za Lahone, Nemškutarje in druge nerodne ljudi, ki je »zabavljal zadnjo nedeljo vsakega meseca«, a ni imel prav dolgega življenja.
Kot maloletnik (izšlo je le sedem številk) je izdihnil tudi Levstikov »Pavliha, zabavljivo - Šaljiv list«, ki je izhajal leta 1870 na Dunaju.
OSLEPEL,STAR BERAČ
Osamljen, bolj osovražen, kot priljubljen, je Jakob Alešovec taval vedno bolj samoten skozi življenje. Ni se znal, ni se hotel pretvarjati. Izločen iz družbe, tudi v nobenem literarnem krožku zanj ni bilo mesta.
Posebno gorak je bil robatemu Alešovcu nežni Josip Jurčič, takratni urednik Slovenskega Naroda. Zavračal je Brencljev stil napadanja in njegovo osornost. »Taka surovost srca nij nikoli in nikjer dovoljena v izobraženej Evropi nego kvečjemu je v rabi bila prej v Ameriki, v domovini revolver-žurnalistike.« Tako Jurčič.
Sicer pa velja le bridko spoznanje in neizpodbitna resnica:
Komur je zares hudo, ne izbira besed - na naj je to Levstik, Cankar ali Smrekar, vsi so bili jedki, strah in trepet svojih zoprnikov.
Sam zase je Alešovec rekel, da »plešoč in besneč medved ni nič proti meni!« Bil pa je Alešovec v prvih šolah odličen latmec, zdaj pa je le »besneč medved« ...
Le kako bi izbiral besede v svojih zbadljivkah, satirah in strupenih humoreskah naš Jakob Alešovec.' Ko mu je bilo vendar vse življenje, od rojstva do smrti, le s trnjem postlano. In še nadloga z očmi. Ze štin-desetletniku je vid skoro popolnoma odpovedal. Potem mož ni mogel več kaj prida pisati, pričel je tavati po ljubljanskih ulicah in krčmah kot izgubljen star berač. S šestdesetimi leti je bil Alešovec že popolna podoba onemoglega starca. Zgrbljen opotekajoč se, je tipal s palico pred seboj. Prijazna smrt se ga je usmilila dne 17. oktobra leta 1901.
TRADICIJA PA GOVORI DRUGAČE
Za k raj A lešovčeve smrti je bila uradno razglašena ljubljanska hiralnica, vendar pa so sodobniki vztrajali, da se v mestni ubožnici mož ni pokoril hišnim predpisom in so ga zato odslovili. Potem je mož hodil spat na tivolski Dre-nikov vrh, na seno.
Jakob Alešovec v zadnjih letih svojega življenja.
Ze dosti pr^j pa ga je zapustila žena in obe ..jegovi hčeri. Iskal je potem tolažbe v vinu, za priberačen denar je le pil, da bi pozabil na okus po pelinu ... A ga je pijača naposled povsem ugonobila. Nekoč tako oster in duhovit možak, nekoč tako markantna in popularna pojava ljubljanskega življenja, je naposred ostal popolnoma sam, brez družine, brez prijateljev. S palico v roki si je nesrečnik utiral pot skozi temo samote in sramote ...
DOBRA BESEDA
Bolj pravičen' kot Alešovčevi Stanovski tovariši, je bil do njega slovstveni in politični zgodovinar dr. Anton Lončar. Dal je zanj vsaj dobro besedo:
»Jakob Alešovec je bil ljudski pisatelj v dobrem pomenu besede. Brez kakih umetniških stremljenj je pisal preprosto, za svojo dobo pravilno ter z veliko hudomušnostjo in še-gavostjo. Dva n iegOVŠ spisa imata še danes kulturno-zgodovinsko vrednost, Ljubljanske slike in Kako sem se jaz likal.«
Ker je večino svojih del pisatelj najprej objavljal kot 'podlistke v tedanjih časnikih, lahko imenujemo Alešovca tudi kot začetnika »felj-tonskih povesti«, t. j. literarnih del, ki izhajajo a>lj časa v obliki čas-niških podlistkov.
Nemiren duh, dober pnpovedo-valec in bister Opazovalec, se je mož hote ali nehote uvrstil v zgodovino naše literature kot začetnik slovenske kriminalke ali detektivske povesti. V njegovi zbirki črtic Iz sod-nijskega živlienja, je pravcata kal te lahkotne literarne zvrsti, vsaj za naše jezikovno območje.
Ni sicer v navadi, a le tvegan predlog: da bi vsaj zvesti bralci teh zapisov stopili v svojo knjižnico in si izposodili fclešovčevo knjigo Kako sem se jaz likal In jo pazljivo pre-čitali...
PA NISMO SE UKLONILI
rehitro pozabljamo
PRAVNI K AR-A lja
Ml*lepa vas, pa toliko gorja v njej. Clo-* bi nikoli verjel . . .,« razmišlja še danes - .-nikar jeva, kije zadnje mesece vojne Mhrta v begunjskih zaporih. »Pa so Begu-n ^ va«, me spreleti Sele zdajle, ko me W. »pomni nanjo. Nekoč sem jo z daljno-(•)opazovala z roba Jelovice. V soncu, v </"»--r. zelenju  in cvetju,  se beli zidovi ^odbijajo od barv trav in drevja tam l -v h-tf-r na hribčku,  grad Kamen v ir.<>gočeri cerkveni zvonik ... Vendar, lis,da do tega trenutka Se nisem pomi-
slila, da je lepa. Vselej sem v Begunje prihajala z neko tegobo, stisko v srcu. Vselej sem v zidovih graščine iskala tisto drugo okno drugega nadstropja, za katerim je bil zaprt oče. Vsakokrat,, ko sva z mamo prišli sem gor, mi ga je kazala. Begunje so mi vedno pomenile samo grobove, kamenite kocke z rdeče izpisanimi imeni talcev, bel prod v Dragi, ki sem v mislih videla krvavega, videla kole . . .
Ogrizkova Mara-Ravnikar jeva je v Begunjah preživela 128 dni.
Zaradi izdaje je bil 4. decembra 1944 zajet AFZ odbor za mesto Kranj. Le to ji je le utegnil šepniti oče: Mara. samo nikogar ne izdaj!«
Ko danes premisi juje* kaj jo je tako držalo pri močeh, da ni spregovorila, pride vedno znova do spoznanja, da so bile prav te očetove besede. Preveč bi jih spravila v nesrečo, če bi spregovorila. Ni, čeprav so ob zasliševanju v kranjskih zaporih nanjo ščuvali pse, da so te ji poganjali za vrat, ko so hoteli izvedeti <xl nje za bunker v njihovi hiši, iz nje izsiliti priznanje, da je gumijast Čoln, ki so ga našli v hiši. res namenjen partizanom . .. Osem dni zasliševanj, pretepanj, mučenj. Ni spregovorila, čeprav so jo stolkli tako, da je najbližji znanci niso prepoznali. Bili so to dnevi strahote, noči, ko ni upala zaspati. Metalo jo je pokonci, vpila je, se branila pred bikovko .. .
2. januarja 1945 so jo odpeljali v Begunje. Na smrt je bila sojena, kajti dokazovali so ji tudi vohunstvo. Vendar tega se ji je uspelo ubraniti in nazadnje je bila sojena na 20 let ječe v Aichachu. K sreči so partizani takrat spet razrukali progo med Javornikom in Žirovnico, kasneje pa ni bilo vagonov za transport. Tako je ostala v Begunjah.
»To je bil kraj strahu, trpljenja, prizorišče zla. muk, smrti. Življenje v begunjskih zaporih je bilo predvsem za ženske ponižujoče. Ne toliko slaba prehrana — največkrat vodena čorba, pokvarjena živila, malo kruha iz rjavo-črne zmesi moke in pepela — vse bolj moreče }e vplivalo vpitje in zasramovanje kapoja in paznice. Ne morem pozabiti obupanih obrazov   starejših   žensk,   kmečkih   ?ena,   ki so
morale z nami gole stati pod tušem, biti tarča posmeha Švabov. Vse je bilo eno samo priga-njanje, brezdušnost.
Vsi sumljivi, za katere se je zdelo, da utegnejo še priti na zaslišanje, smo bili strogo ločeni in se nismo smeli oddaljiti iz »belega«, ki je bil itak vedno zaklenjen. Me smo bile razvrščene po »belegih« 16, 17, 18 in 19 v pritličju. Tisto zimo nas je bilo preko sto v sobi, ki je imela 60 pogradov: slamnjača in odeja. Vedra v kotu so bila ponižanja posebne vrste. Na stranišče niso nikogar pustili. Visoka posoda, na katero si komaj zlezel, opravljati potrebo vpričo drugih ...
Nikoli ne bom pozabila korakov obsojenih na smrt nad nami. Celo noč so hodili sem in tja, do jutra, ko so jih potem peljali na vrt.
Naše trpljenje in" žalost sta bila posebno velika ob dneh streljanja na dvorišču begunjske kaznilnice. Ob takih dneh in ko so prihajali novi transporti, so bili gestapovci še posebno divji. Edino zavest, da se bliža konec, nas je držala pokonci.
Koncem aprila nas je zajela vest, da se bliža svoboda. Opazili smo, da so naši mučitelji nervozni, malo bolj prijazni. Vsak dan so nam zdaj dovoljevali pol ure izhoda na dvorišče. Od Minke, ki je bila zaposlena pri prevzemu živil in je v mesu dobivala poročevalca, smo izvedeli, da zavezniki že oblegajo Berlin. In potem pravi šok: Rusi so v Berlinu! Ko pa se je 2. maja začelo streljanje okrog kaznilnice in je zvečer 3. maja začelo goreti pri Sv. Petru, smo ^izvedele, da nas skušajo osvoboditi borci Kokrškega odreda. Napetost je rasla vsako ur.o. Nikogar ni bilo v »heleg«. Paznica Anži-čka se ni več prikazala. Moja svakinja Jožica, ki je delala v žandarmerijski kuhinji, je vsa preplašena povedala, da ji stražarji govorijo, da se mi prehitro veselimo svobode. »Ne misli te, da boste prišli ven!« so govorili. »Gorje vam, če mi od idemo!«
Iz tega smo sklepali, da nas mislijo predati belogardistom.
4. maja zjutraj smo izvedeli, da so Begunje obkoljene z vseh strani. Pivtrgane so bile telefonske zveze s Poljčami. Okrog ll.ure dopoldan pa je paznica Anžička že odpirala vrata partizanom. Zandarji in gestapovci so bili na dvorišču razoroženi. Mislili smo. da -.a-njamo. Sprva je bilo mišljeno, da jim bomo kar takoj sodili. Zaradi pritiska Nemcev z
vseh strani, posebno iz Radovljice in Tržiča, pa so partizani smatrali za pametnejše, da nas spravijo najprej na varno v Drago. Nekateri zaporniki so dobili takoj orožje in se priključili partizanom. Vloge so se zamenjale: naši mučitelji so bili zdaj zaprti v naših zaporih.
5. maj« je nas Kranjčanke prišla s kmečkim vozom iskat Majd." Česen, sekretarka SKOJ v Kranju Ta pot iz. Begunj v Kranj se mi še danes zdi velik podvig. Neverjetna predrznost! Ce danes pomislim, ie 'res le goli slučaj, da se je to srečno i/teklo. Ob poti pri Hlebcah in proti Lescam so ležali vlasovci. Strašni so bili. Majda je že s sabo prinesla legitimacije za nas. Patrolam, ki so nas ustavljale, smo govorile, da potujemo iz Reicha domov, da smo delale v-Avstriji. Na debelo smo se našminkale, pocrnile obrvi, da smo izgledale kot pocestnice . . . Srečevale smo kolone osebnih avtomobilov, ki so drveli proti Jesenicam. Pri Naklem smo naletele že na kolone tovornjakov. Vse je bežalo. Toliko nas je to prevzelo, da se nismo prav ničesar ver bale. V Naklem smo ob poti natrgale španski bezeg.«
Takoj so poiskale zveze in se vrgle na delo. V ponedeljek, 7. maja je Mara šla v Intex k lastniku tovarne, da je dal blago za zastave. V njihovi šivalnici so šivali cel dan. Izdani so bili in še ta večer. 7. maja. bi jo kmalu spet dobili. Cesnovo Majdo'pa je rešil goli slučaj, da je niso ustrelili kar pri spodnjih vratih Ogrizkove hiše na Mohorjevem klancu.
Mara in Majda sta bili tisti kranjski akti vistki. ki sta šli partizanom naproti na Pod-blico.
»Pozno se odločamo za begunjski muzej. Kot so Dražgoše velika svetinja slovenskega nareda, bi tudi Begunje morale ostati narodov pomnik, pomnik trpljenja uporne Gorenjske. Tu bi moralo biti zbrano vse dokazno gradivo. Pisati bi morali spomine. Posebno tisti zaporniki iz. prvih let vojne. Ce bi vsak zapornik prispeval iz svojih doživetij samo par stavkov, bi bila to lahko zajetna knjiga z. naslovom: »Obtožujemo«. Zrli se mi, da smo prehitro pozabili, s kakšnimi žrtvami je bilo pridobljeno to. kar danes mi uživamo Vse Se nam zdi samo po sebi razumljivo. Pa je bila ta 8VOboda dobesedno iztrgana i/ človeških živ-I jenj!«
I). Dolenc
GLAS 8. STRAN
GLASOVA OKROGLA MIZA: MLADINA
PETEK. 30.APRILA 1982
Mladinski problemi so družbeni problemi
Od nekdaj sloni svet na mladih, zato se vse pogosteje družba vprašuje po položaju in mestu mladih. Velikokrat je namreč mladina odrinjena v senco poprejšnje generacije, zaradi česar ne najde svojega jaza. Tudi v današnji družbi, ki je zagotovila enakopraven družbeni položaj vsem svojim članom, je to vprašanje še aktualno. O tem, kako v naprednih okvirih pojmujemo mlado generacijo, zaradi kakšnih okolišči) Jt še vedno v podrejenem položaju, kako se skuša uveljaviti prek mladinske organizacije, so za okroglo mizo govorili: Jože JENŠTERLE, predsednik medobčinskega sveta ZSMS Gorenjske, Marko VA-LJAVEC iz Tržiča, Franc MIKLAVClC, predsednik aktiva mladih zadružnikov iz Škofje Loke, Andreja DOLENEC, predsednica škofjeloške mladine, Alenka FRISKOVEC iz Kranja, Jože DEŽMAN in Janez POLIČAR iz Radovljice ter 'Jeseničana Danilo KLINAR in Zoran KRAMAR.
Jože Jenšterle
Andreja Dolence
Svojstven položaj v družbi
• GLAS: Mlada generacija ni poseben, od družbe od d vojen organizem, vendar mladina zaradi svojega specifičnega družbenega položaja predstavlja družbeno skupino, ki ima tudi lastne interese. Njeni posebni problemi izhajajo iz ekonomske in družbenopolitične podlage. Kateri teh posebnih problemov in interesov so najbolj odločilni?
Jenšterle: Med mladimi ni posebnih, družbi nasport-nih interesov, saj je mladina sestavni del družbe in vsak družbeni interes je tudi interes mladih. Če bi zagovarjali posebne mladinske in-teresem bi to pomenilo, da naj se z njimi ukvarja izključno mladina. Natančno opredeljenih posebnih*intere-sov mlade generacije ni, zato je njen vodilni interes, naj bi družbeni razvoj tekel naprej v zastavljeni samoupravni smeri. Pojavljajo pa se področja, ki jih mladi želijo posebej reševati.- Eno je usmerjeno izobraževanje. Drugo je primer zaposlovanja, ki je vezano na vrsto važnih družbenih problemov, na primer investicijske omejitve, zaprtost združenega dela zaposlovanju. Slednji lahko postane eden najbolj perečih problemov prihodnosti družbe, ne le mladine. Ko bo nezaposlenost dosegla kritično mejo, bo Se v večji meri stvar splošnega družbenega interesa. So pa še drugi mladinski interesi, od športa do kulture, ki jih zaradi pomanjkanja denarja zanemarjamo.
Klinar: Pri družbenoekonomski problematiki ni nobene ozkosti, a ti problemi se ostreje odražajo na mladih kot pa na tistih, ki imajo že zagotovljen standard. Tega vprašanja zato ne moremo reševati mladi sami, temveč V obstoječih družbenih okvirih skupno z drugimi dejavniki. Ko govorimo o družbenoekonomskem položaju mladih, bi se morali družbenega mehanizma čvrsteje oprijemati.
Miklavčič: Kot primer navedimo položaj mladih v kmetijstvu. Družba teži k temu, da bi čim več mladih ostalo na kmetijah, a mladina bi se temu pričakovanju raje odzivala, ko bi bili za delo na kmetiji ugodnejši pogoji. Danes sicer vse več mladih po opravljenih kmetijskih šolah ostane na zemlji, še vedno pa so težave s kreditiranjem, vse več zemlje se pozida, vprašljive so prodajne cene ...
Dežman: Pred kongresom temeljito razmišljamo o interesu mlade generacije, vendar marsikdaj ostajamo na visoko teoretični ravni. Ce bi bili radi praktični, bi morali govoriti o frontnosti mladih, o množini interesov. Z množičnostjo mladih bomo nadaljevali titovsko tradicijo, če bomo vedeli, kako se boriti za mlade, kako doseči frontnost v različnosti interesov mladih.
Friskovec: Mladina sama dela velike napake, ker se ne posveča svojemu podmladku. Tisti, ki prihajajo iz šol, ne poznajo niti mladinske organizacije, niti posebnega položaja mlade generacije. Večino mladih s to brezbrižnostjo izgubimo.
Valjavec: Zaradi posebnih interesov mladih radi pozabljamo na splošne interese. Vzemimo naš vsakdanji problem, stabilizacijo, zaradi katere smo tudi mladi prisiljeni v resnost in treznost. Tepe nas strukturna nezaposlenost; tam kjer proizvajamo največ za izvoz, pa nimamo ljudi. V usmerjenem izobraževanju imamo idealne načrte, a neuresničene. Ta vklopljenost v u vozno-izvozne tokove, ta dnevni pragmatizem, siromasi naša načela.
Zaradi dohodka pozabljamo na razvoj samoupravnega sistema. Načel ne bi smeli zapostavljati, seveda pa se tudi ne bi smeli za njimi skrivati!
Jenšterle: Prispevek in razmišljanje mladih bi bilo potrebno upoštevati tudi pri planiranju kadrov, procesu nagrajevanja, raziskovalni dejavnosti. Povsod bi bilo treba upoštevasti mlado, prihajajočo o generacijo.
Klinar: Včasih se nam ob misli   na    mlade delavce.
mlade strokovnjake, družbenopolitične aktiviste vsiljuje , misel na prepad med »starimi« in »mladimi«. Pa ni vedno krivda le v generacijskem konfliktu. Večkrat je kriva ozkost, zaprtost v posameznih delovnih ravninah.
Dežman: Problem nagrajevanja, hierarhičnosti in grupaštva se še bolj drastično odraža v šolstvu. Tu nastaja vrsta problemov mladih, slab uspeh, nedisciplina . .. Podobno je v politiki, kjer se mlad človek* takoj oh vstopu v življenje sreča z nerazvitimi samoupravnimi odnosi, s hierarhijami. Osnovni problem je potem za mladega človeka spopad s takim okoljem, a kot organizirani mladinci smo pogosto neučinkoviti.
Valjavec: Iz procesa izobraževanja se špekulacije, slaba disciplina in neuspeh selijo z mladim človekom vred v združeno delo. Iz šol prihajajo »samoupravljavski analfabeti«, ki jim niso jasne osnovne stvari o sindikatu, samoupravljanju, zvezi komunistov, delavskem svetu. Od mladega funkcionarja pa se pričakuje, da bo poznal vsaj pot do uveljavljanja določenih pravic.
Jenšterle: Ob tem se je treba zamisliti nad predmetom samoupravljanje s temelji marksizma. Samoupravnih odnosov se ne moremo učiti ob šolskem predmetu, pač pa morajo biti vgrajeni v šolsko samoupravo, če naj bo to komu v bodoče koristno. A samoupravni odnosi so v šolah nerazviti, zato ni Čudno, če prihaja mladina v združeno delo brez tovrstnega znanja.
Politično še nemočni
• GLAS: Z mlado generacijo čvrsto povezujemo njeno organizacijo, Ali leta v dovoljšnji meri odraža in zastopa interese mladih?
Dolenec: Mladinska organizacija ne odraža v zadostni meri interesov mladih, saj, kot vidimo, mnogo mladih v svoji organizaciji nima kaj početi.
Poličar: Iz izkušenj dela v mladinski organizaciji lahko
povzamem, da je njeno delo dobro tam, kjer je dobro, vodstvo. Odločilen je vodilni kader, ker bi ta moral poznati probleme svoje združene mladine. Recepta, kako v mladih zbuditi zanimanje za delo v mladinski organizaciji, ni. I>aže je reči, kako obdržati Že delovno mladino. Dobro delo in uspeh držita mlade skupaj, konflikti z drugimi organizacijami in birokratskimi odnosi med samo mladino pa njihovo zanimanje za delo razblinjajo.
Dolenec: Zaradi notranjih nasprotij mladim ne zaupajo. To je vidno pri volitvah, kjer se lahko uveljavijo le dobri, sposobni mladinci z že priznanim imenom.
Dežman: V mladinski organizaciji pozabljamo na ideologijo in zgodovino, zaradi česar je mladina politično neizobražena, laična. Se vedno gojimo razne mite, ki nam zameglijo pravo oceno današnjega sveta. Se vedno je čutiti birokratske odnose preteklih desetletij. Ker pa so nekateri čustveno zrasli s preteklim svetom, spremembe niso vsega odpravile. Tudi v naši organizaciji je Se močna dediščina birokratizma, papirnatega ravnanja, direktiv. Je pa seveda tudi pozitivna dediščina, ki bi jo veljalo bolj razvijati: delo na terenu, pripravljenost sprejemati odgovornost.
• GLAS: Ali menite, da ima mladinska organizacija zadosti politične moči, da bi se lahko spopadla s takimi problemi?
Jenšterle: Mlada generacija ima pomembno vlogo v razvoju družbe. Vendar je mladina v svojem delovanju tudi ohromljena. Delo mladine se bo še naprej razvijalo, vendar se bojim, da bomo ponavljali tudi mnoge stare napake. Tu mislim predvsem na stik z mladimi v posameznih okoljih. Danes mladinski funkcionarji z občine ne najdejo poti do njih, neposrednih pogovorov je odločno manj kot njega dni. Morda s prostovoljnim delom danes ni moč izpeljati te naloge. Naj to ne izzveni kot podpora mladinskemu profesionalizmu, ki je ena od slabosti organizacije mladih. Slabost pa je tudi forumsko delo in odločanje. Nov problem so organizacijske oblike, velika množica drobnih sektorjev delovanja V tej »sesekljani« organizaciji se mladi izgubljamo, kako naj potem povežemo mladino v skupnem interesu. Toda mladinska organizacija ima v družbi vendarle neki status. Želeli pa bi si večji vpliv in enakopravnejše pojmovanje »mladinskih problemov«. Ta slabost sicer ni toliko splošen pojav kot jmi vprašanje razmerja moči v posameznih okoljih.
Klinar: Mladinska organizacija ima pomemben položaj v družbi, saj nas povsod vabijo   k   besedi. Družba
ponuja mladini dovolj možnosti za enakopraven dialog, a mladina sama nima dovolj usposobljenih kadrov, da bi argumentirano nastopali in izkoristili vse ponuđene družbene možnosti.
Fronta ali idejni voditelj
Kramar: Zame je bistvo vzgoje za mladinsko organizacijo zajeto že v osnovni šoli, nadaljuje pa se v srednji šoli. A tod se sprevrže v vse kaj drugega kot v vzgojo dobrih mladincev. Potem ni nič čudnega, če mladi ne poznajo svoje organizacije, če se kot številke porazgubijo nekje za stroji in se ne čutijo pomembne. Ze od mladih nog bi morali človeka vzgajati v samouprav-Ijalca. Med izobraženimi ljudmi, vsaj tako je pri nas v Železarni, je le peščica družbenopolitično aktivnih. V spodbudo mladinski organizaciji pa bi morali kdaj reči besedo, dve, tudi pripadniki drugih družbenopolitičnih organizacij, saj se družno borimo za iste cilje. Krivda je tudi pri mladih komunistih, ker ne bi smeli dopustiti mlačnosti v mladinskih vrstah. Vendar s svojim zgledom ne pripomorejo kai dosti k oživitvi mladinske aktivnosti. Ze številke dovolj povedo: v našem tozdu je 80 komunistov, 30 je mladih, od tega pa le pet aktivnih.
Dežman: Mladih si ne pridobiš le s politično aktivnostjo. Tudi na druge načine odigra mladinska organizacija svojo vlogo. Na primer z mladinskim prostovoljnim delom, ki živi v naši zavesti. Masovnost organizacije ni razlog za samozadovoljstvo. Boj za mladega človeka je boj za kvaliteto, ne za množico.
Jenšterle: Vendar je naše hotenje tudi masivnost. Današnje mladinske organizacije ne gre enačiti s SKOJ, elitno organizacijo idealnih mladincev. Današnja ZSMS je množična organizacija mladih ljudi, ki niso vsi politično razgledani, usposobljeni, ki so včasih tudi na stranpoti. V naši organizaciji ne gre odrekati mesta nobenemu mladincu.
Dežman: Vendarle naj bi bili razredna organizacija.
Jenšterle: Menim, da se mora mladinska organizacija na stežaj odpreti širokemu krogu mladih.
Valjavec: Pod razpravo bi potegnil optimistično črto. Mladina si je z boljšo polovico svojega delovanja priborila določeno spoštovanje. Z leti je postala bolj množična.
Dežman: Da, statistično gledano.
Klinar: Graditi moramo na množičnosti, saj je frontnost tesno povezana z našim sistemom. Več nas je, vendar moramo biti tudi bolj us|x>-
Marko Valjavec
sobi jeni. Napredujemo, fm mo kadrovsko bazo. družbi nam zastavlja večje in a-htevnejše naloge.
Dvojnost
v organizaciji
• GLAS: Veliko besed in razmišljanj pred kongresom posvečamo spontanemu interesnemu povezovanju. Ali je to tisto pravo povezovanje mladine ali pa mu manjka i dej nos ti in politične*« prizvoka?
Jenšterle: Kongres bo o tem rekel odločilno beseda Doslej je namreč na tew področju vladala precejsnj* dvojnost: na eni strani ZSMS kot politična organ* zacija mladih, na drugi pa * mladi združujejo v drulbet* organzacije in društva. Taborniki, glasbene skupine klubi so del mladinske organizacije, a se z njo nekak* ne poistovetijo.
Dežman: Razlogi so * tem, ker delamo na te« področju oboji račun bi« krčmarja. Mladinski funkcionarji in nosilci dejavnosti < družbenih organizacijah ■ društvih, se ne dogovarja** Stvar dialoga naj bi biU predvsem vprašanja materialnega temelja.
Klinar: V klubih in dru*t vih imamo veliko mladih T« množičnost velja izko toda doseči je treba de.£>, med obema organizacijski: oblikama.
Miklavčič: Na račun « dejavnosti je na videz dobra poskrbljeno za prosti mladih. Na vasi je interes*' povezovanje bogato, mladin« se druži z vsen koncev | krajev občine, a o tem nasprotju ne razmišlja.
Kramar: V tovarni ratafi odnos med mladinsko organizacijo in interesnimi »draženji koordinacijski svet
Valjavec: Današnje moi nosti    interesnega tdruh* vanja so manjše kot i dni,  predvsem  ker je manj denarja. V Tržiču še   dodaten   problem K nimamo srednjih šol. m 0 dobiti podmladka, šolarji, se dnevno vozijo dru u možnosti združevanja ne poznajo.
Friskovec: Interes torej ni problem, temveč obs-ešče-
nost.
D. Žlebir Foto: L Kokalj
Danilo Klinar
Jože Dežman
Zoran Kramar
Alenka Friskovec
Franc Miklavčič
Janez Poličar
jH, 31. APRILA 1982
MURKA ZA PRAZNIK, PISMA UREDNIŠTVU
9. STRAN GLAS
MSA PISMA
KARAVANŠKI PREDOR -DA ALI NE L
V zadnjem času je v našem toipuju  vse   več   noinc, afa k*o po vsej verjetnosti že letos fnteh z gradnjo karavanškega prtdora. S to novico je se znank bralce tudi avstrijsko časo-f*fe, med drugimi Slovenski 'Mnik. Za izg radno predora se •JfBo zavzema tudi naša na-"djuatna skupnost na avstrijskem Koroškem, saj se prav za-naravne ovire   — Karu-»*k - počuti večkrat zapo-toHeno in osamljeno   i ne-vknem boju za svoj obstanek. Gradnja predora se je prav-Pfrav začela   že  s slovesno tooritoijo leta 1979. Ceremoni-*fr »ta prisostvovala tudi pred-*faika obeh  vlad.   Na naši *wu no najprej zgradili most fnk Save pri Hrušici, opravili pripravljalna dela, res-«'je poi so se gradnje lotili na krotki strani. Naenkrat pa so i komaj začeto gradnjo pre-toifi in do danes, v treh letih P" davnostni otvoritvi, ni bilo »njenega kaj dosti več kot v fwm letu. Predračunska, vred-wt te je medtem povečala za nt kot trikrat. Zato so z delom pnnehali   tudi   na avstrijski (bani
Rti gre za velika finančna etdstoa, vendar smo to vedeli k takrat, ko smo se za ka rajniki predor odločili. Torej to ume in ne more biti razlog za Utoitev del, še toliko bolj, ker m se za izgradnjo tega ob-tkta, tako zelo pomembnega za «W tosednji deželi, obvezali z mddržavnopogodbo, po kateri mn biti karavanski predor qmen do konca leta 19&5. Za-radi zelo ugodnih kreditnih po-foftv.ki nam jih nudijo na našo pninjo avstrijske banke in prek tjh tudi banke nekaterih dru-jkdrtav, ki jim je veliko do te-p, da bi bil predor čimprej amen, smo dolžni v interesu ixh držav in držav evropske ptpodarske skupnosti nada-pati gradnjo še letos. Tudi Motna oziroma spremenjena fofodba med Avstrijo in našo Mam je za nas zelo ugodna,
saj nam poleg kredita za vsa dela, opravljena na naši strani, ureja tudi vprašanja uvoza in izvoza blaga za gradnjo, vzdrževanje in obratovanje predora. Najeta posojila bi začeli vračati šele v naslednjem srednjeročnem obdobju, torej bi v tem razdobju pravzaprav predstavljala devizni dotok, ker bi naš del predora gradile naše delov ne organizacije. Pogoji torej, ki jih ne gre zanemariti.
Še več: mislim, da je izgradnja karavanškega predora sploh vprašljiva, Če z gradnjo ne bodo nadaljevali letos. Skrajni čas je, da zainteresiramo odločujoče dejavnike, da bodo dokončno in brez prerekanja, katerega cestna gradnja ima prednost, dali dovoljenje za nadaljevanje oziroma ponoven pričetek gradnje. Dograditev predora bi tudi ublažila promet skozi Šentilj in Maribor, to bi bila najidealnejša in najkrajša cestna povezava zahodne in srednje Evrope z našo deželo in naprej prek ostalih balkanskih dežel na Orient. Cesta bi omogočila tudi večji izvoz, povečala turizem in s tem dotok za nas tako pomembnih deviz. Skratka: velika pomoč pri odpravljanju „ naših gospodarskih težav.
Navsezadnje pa bi s karavanškim predorom močno konkurirali predvideni cestni povezavi med Bavarsko, Tirolsko in tržaško pokrajino, ki jo tako pogumno načrtujejo naši zahodni sosedje. Pri tem pripominjam, da del kamionskega tovora z zahoda, predvsem iz Zahodne Nemčije, že zdaj prevažajo po avto cesti do sever-noitalijanskih pristanišč, od tam pa z ladjami do Orienta, kar je nemajhna izguba za naš devizni priliv.
Po osnutku sporazuma o združevanju deviz za zgraditev karavanškega predora naj bi se posojila vračala po vnaprej dogovorjenem ključu (glej sobotno Delo z 30. marca), s tem da ta zadolžitev ne bo vključena v možnosti vsakoletnega zadolževanja naše republike v tujini.
Letošnje gradbene sezone ne smemo zamuditi, zato svetujem, da izkoristimo ugodne kredite
za izgradnjo tako pomembnega dela avto ceste Jesenice-Džev-dželija. Izgradnja predora je za vse Slovence življenjskega pomena, obenem pa zagotavlja lepši jutri vseh jugoslovanskim narodom. Hani
ŠE ENKRAT »KAR NA SVETU ŽIVI, VSE KMET PRIREDI«
Na članek, ki je bil pod tem naslovom objavljen v Glasu konec marca, imamo nekaj pripomb. Lepo je pisati o vaški idili, a živeti jo je malo drugače in težje. Pišete, da tako lepe živine kot. pri Jagodičevih še niste videli. Zato vas ostali kmetje vabimo, da pridete pogledat tudi naše hleve in živino. Smo užaljeni, ker pišete o koščenih kravah v drugih hlevih in o neljubezni do živali. Prav tako moramo povedati, da je reje na klasičen načina še zelo malo. Precej kmetij tod okoli bi morali prehoditi, da bi jo našli. Fotografija pri članku kaže moderniziran hlev in ne klasičnega. Pisanje o nerazumevanju drugih je neutemeljeno. Tudi ostali imamo probleme, samo tarnati ne znamo tako. Če krajevna pot * tako usodno omejuje življenje in gospodarjenje Kernovih, bi se že lahko našla drugačna rešitev. Prav bi bilo, če bi slišali tudi drugo plat zvona. Za ohranjevanje obdelovalne zemlje bi lahko poskrbeli že veliko prej. Potem ne bi bilo uničene in pozidane toliko dobre in rodovitne zemlje. Prav tako pa tudi ostali kmetfe, ki nas je razen Jagodičevih še nekaj, nismo tako od muh in nas ne kaže zapostavljati.
Pripis uredništva:
Najprej bi radi povedali, da članek, na katerega odgovarjate, ni bil napisan z namenom omalovaževati prizadevanj drugih kmetov na Rupi, ampak prikazati problem utesnjenosti kmetije, za kar primer Jagodičevih ni edini. Prav tako je naše pisanje skušalo tudi prispevati k razreševanju problema. To je konec koncev smisel našega pisanja. Zato gre v tem primeru tudi za napačno   razumevanje. Če-
prav pismo uredništvu ni podpisano (takšnih običajno ne objavljamo), ocenjujemo, da je bilo napisano na Rupi. Prav bi bilo, če bi se v prihodnje podpisali, saj v takšnih primerih ne sme iti za dogovarjanje anonimne-žev, ampak za odkrito soočanje stališč do problematike, ki je lahko Ie na tak način rešljiva.   J. Košnjek
VEĆ O KONJENIŠTVU
Že več let smo naročniki Glasa, ki je kar »fejst cajtng«, vendar me moti naslednje. Na športni strani predstavljate športnike, kar je pohvalno, pa naj gre za bolj ali manj uspešne športnike. Redno berem to rubriko, pa še nisem zasledil, da bi tako predstavili strokovnjaka ali tekmovalca v konjeniškem športu. To možnost sedaj imate, saj lahko za klepet o tem športu zaprosite izredno nadarjenega tekmovalca v kon-jeništvu Marka Slaviča mlajšega, ki služi v Kranju vojaščino. S številnimi uspehi se že ponaša Slavič. Pogovor z njim ne bi bil odveč. Zanimanje za konje in konjeništvo se povečuje. To pričajo množice gledalcev na konjeniških prireditvah. Konj je bil in bo.
Naj omenim, da so dirkalni konji tudi na Gorenjskem uveljavljeni. Zelo dobre dirkalne konje imamo. Lanski zmagovalec jugoslovanskega kasaške-
fa maratona je prav »Gorenje« )uk, last Borisa Dolinarja iz Škofje Loke. Duk je iz reje Slavičev iz Klučarevcev pri Ljutomeru. Z veseljem pričakujem sestavke o konjeniškem športu. Pa  tudi kakšna  slika  bi se
„      Janez Crnilec Lep pozdrav Naklo42a
Spoštovani tovariš Crnilec!
Tako kot vsakega pisma smo bili v uredništvu veseli tudi vašega. Vaše predloge bomo skušali upoštevati. Vendar pa ne mislimo pisati samo o konjeništvu kot tekmovalnem športu, ampak o konjereii nasploh. Že nekaj časa planiramo pogovor o problematiki konjereje na Gorenjskem,   zato  je vaše
Eismo tudi vzpodbuda, da omo zamisel uresničili. Še enkrat se vam zahvaljujejo za pisanje.
J. Košnjek
TURISTIČNO POTOVANJE V ŽIROVNICO
»Dne 19. aprila sem ob 8.15 na Bledu stopil v linijski avtobus Bohinj—Ljubljana,« piše -bralec, »da bi nato prestopil na avtobus Ljubljana —Rateče zaradi potovanja do Žirovnice. Ker ustreznega dogovora med avtobusnimi podjetji za boljše zveze z Bleda do Jesenic ni, sem dolgo čakal na lokalca. Nekaj pred deseto uro sem bil res v Mostah. Od tam bi se rad spet odpeljal na Bled ali vsaj v Lesce, toda do 10.30 ni bilo avtobusa ... Zato sem se odločil za »dnevni« skok po železnici do Lesc, ampak smola. Vlak bi moral odpeljati iz Žirovnice v smeri Ljubljana ob 10.59, je pa ob 11.05 peljal šele proti Jesenicam. »Skočil« sem do Jesenic in se od tam peljal v Lesce, kamor je vlak prispel že ob 11.40. Avtobusne zveze »normalno« ni bilo...
Skoda, ker nisem potoval raje v San Remol Priporočil bi torej avtobusnim podjetjem in železnici, da se čimprej dogovorita za boljše avtobusno-vlakovne zveze do Bleda. Če to ni mogoče, naj železnica vsaj odpravi počasne vožnje, da ne bo zamud še zaradi tega.
Na železniških postajah Lesce, Žirovnica in Slovenski Ja-vornik naj uredijo turistične sobe in restavracijo. Več bo finančnega uspeha in manj slabe volje. Če avtobusi in vlaki, poleg rednih postaj, čakajo že pred vsakim tozdom, naj bi vsaj tozd Elektro Žirovnica vpeljal svoj vozni red za tiste stranke, ki sedaj hodijo reklamirat previsoke in prenizke zneske na prejetih položnicah ...«
Zanimiva in privlačna razstava Murka Naš dom '82
Murka v Festivalni dvorani na Bledu spet pripravlja vse za vaš dom 82 - Razstava bo odprta vsak dan, tudi ob nedeljah, od 8. maja do 18. maja — Za zvedave oči in za popestritev tudi prava »črna« kuhinja — Bogat izbor dekorative tik poleg Festivalne dvorane vBlegašu
Ena redkih trgovskih delovnih organizacij, ki vsako leto na razstavi predstavi svojo trgovsko ponudbo in tudi na ta način najbolje seznani kupce z vsemi novostmi, je leska trgovska delovna organizacija Murka.
Vsako leto maja pripravijo na Bledu, v festivalni dvorani razstavo pohištva in dekorative, obenem pa tudi bele tehnike in vrtne ter kamp opreme. Razstavo obiščejo številni delovni ljudje in občani, ne le z Gorenjske, temveč z vseh drugih slovenskih krajev. Murka zna imenitno predstaviti najnovejše programe opreme za Naš dom iz domala vset) slovenskih in jugoslovanskih tovarn. Na enem samem mestu dobijo kupci torej informacijo o ponudbi, ki je trenutno na jugoslovanskem tržišču.
Tudi letos se pripravlja bogat in zanimiv program razstave.
• Trgovsko podjetje Murka bo organizirala razstavo v Festivalni dvorani od 8. maja letos do 18. maja. Razstava Naš dom 82 bo odprta ves dan, tudi ob nedeljah.
V veliki dvorani bodo razstavili vse novejše programe pohištva, tik poleg Festivalne dvorane, v nekdanji restavraciji Blegaš pa še bogat izbor dekorativne. Razen tega bo na razstavnem prostoru dovolj kamp opreme in opreme za vrtove.
• Med pohištvom lahko omenimo povsem nove kuhinje, funkcionalne in lepega videza iz raznih materialov. Prav tako bo na ogled sobna opreme, oprema za predsobe in kopalnice ter oblazinjeno pohištvo, pa sedežne garniture. Pri Murki so poiskali predvsem nove
artikle iz naših tovarn: tako bo na razstavi nova dnevna soba 3x3 v novi kombinaciji, na razstavo prihaja nov program Bresta pod imenom Miha za opremo dnevnih sob.
• Nova je Brestova kuhinja, po kateri kupci v zadnjem času še posebej povprašujejo.
• Nove bodo tri sedežne garniture v moderni izvedbi, nova bo otroška soba iz Cabra pod imenom TRI M. Vsi, ki si želijo in ki imajo radi stilno pohištvo, bodo imeli kaj videti, ko si bodo, denimo ogledali masivno jedilnico iz hrasta.
• Da pa vendarle ne bi imeli na razstavi le opreme za današnji čas in za današnjo rabo in da bi se mimogrede spomnili nekdanjih »črnih« kuhinj in življenja v njih, pripravljajo pri Murki kot zanimivost in za popestritev sodobne razstave razstavo prave, nekdanje črne kuhinje. Potrudili so se in izbirali med ljudmi, ki še hranijo doma stare lonce in zajemalke ter se odločili, da bo na razstavi prava paša za oči pristna nekdanja »črna« kuhinja, kuhinja naših babic«
• Ko si bomo lahko ogledali pohištvo, nas bo verjetno zanimala kamp oprema, ki je v zadnjem času še posebej zaželena. Razstaviti nameravajo tudi prikolice, tovorne in »brako« prikolice
'Pravi kvalitetni izbor dekorativnega blaga pa obljubljajo za razstavo in prodajo v nekdanji restavraciji Blegaš.
• Medtem ko so na prejšnjih razstavah precej pozornosti posvetili večinoma le pohištvu in beli tehniki, so se za letos odločili, da se povežejo z našimi tovarnami
in kupcem ponudijo resnično vse, kar ta trenutek proizvajajo.
• Na razstavi bomo pasli na oči na lepih zavesah Velane in Induplati Jarše, za tiste, ki si novih zaves v stanovanju želijo, vendar trenutne zanje ne - morejo odšteti kaj veliko denarja, pa ponujajo zavese tudi od 30 do 40 odstotkov cenejše.
• Iz tržiške tovarne BPT kjer so izbrali najnovejše posteljno perilo, prav tako nas tudi tokrat ne more razočarati lepa posteljnina Metke iz Celja.
Na bogato obloženih policah dekorative bodo rjuhe iz platna, ki so se v zadnjem času kar precej podražile, a barvaste so dobili še po prejšnji ceni in jih bodo barvaste iz platna prodajali po sprejemljivi ceni 229 dinarjev. Se kar ugodna cena, glede na nove cene, je tudi posteljna garnitura iz dama-sta, ki bo na voljo po 735 dinarjev.
• Ostanke intisonov se da oblikovati v imenitne tekače ali preproge Tako bost& pri Mirku lahko dobili dovolj preprog iz itisona, predpražnikov različnih velikosti preprog, cena pa bo različna, a še vedno dovolj ugodna: pod 1.500 dinarjev do 2.800 dinarjev.
• Imeli bodo celotno kolekcijo tovarne iz Svilanita, kjer v zadnjem času prodajajo brisače, dobre kvalitete in izredno lepih barv.
Na voljo bodo navadne, poceni brisače, na voljo bodo tiste, ki so večje in boljše in nekoliko dražje.
• Če bomo rekli, da tudi Eksperimentalna tkalnica Kamnik ni odklonila svojega sodelovanja, potem zagotovo na razstavo pridete. Niso zastonj dobili najvišjih odličij na renomiranih sejmih in nasploh so v pravem njihovi izdelki v pravem nasprotju z njihovim imenom. Eksperimentalna zakladnica s svojimi prti in tudi zavesami sodi v sam kvalitetni evropski vrh, za nas pa je nedvomno izjemno prijetno presenečenje.
• Poleg, preprog, brisač, prtov, posteljnih pregrinjal,
Ereprog najbolj odličnih valite t, bo s svojim asortimanom na razstavi tudi Odeja iz Škofje Loke. Na policah bodo deke, odeje, deke tudi po nizki ceni: po 360 dinarjev, bombažne, iz uvoza iz Češke.
Na razstavi v Festivalni dvorani, ki jo že zdaj pripravlja lesko trgovsko podjetje Murka, se bo torej zaustavil marsikateri korak, saj se na tej razstavi vidi zare& vse najboljše, kar ponuja trenutno ' jugoslovansko tržišče.
Če boste prišli z namenom, da bi kaj kupili, ne boste zgrešili; tudi, Če boste prišli le na oglede, ste pri Murki vedno dobrodošli!
GLAS 10. STRAN
»ZA PRAZNIK DELA«
PETEK, 30. APRILA 1982
KRANJ
Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin
čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom in jim ob praznovanju
1. maja — praznika dela želijo veliko uspehov pri izgradnji socializma
Gostilna
pri FRAN JOTU
Kutnar Viki
Kranj, Oprešnikova 28 (Primskovo)
Cenjenim gostom in ostalim občanom čestita za 1. maj — praznik dela in se priporoča za obisk.
ŽIVEL 1. MAJ
Zlatarska delavnica
Levičnik Živko
Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese)
Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestita za 1. maj praznik dela.
U
R   Geringer Emil
A
Urar, KRANJ, R    Jenkova 4
Hitro in kvalitetno popravljam vse vrste mehanskih tudi antičnih starih, elektronskih in Quarz ur.
Čestitam vsem delovnim ljudem za prvi maj — praznik dela.
J
EXPRES
KEMIČNA ČISTILNICA
»LILI«
MARGARIT MARIJA Kranj, Cankarjeva 16 tel.:24-583
čestita cenjenim strankam za praznik dela 1. maj
Vse storitve opravimo hitro, v 24 urah, poceni in kvalitetno.
MARIJA PRIMC
Cesta na Klanec 3, Kranj ( v bližini gostilne Blažim)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Čestita občanom Gorenjske za 1. maj — praznik dela
S poslovalnicami: v Lescah v Radovljici na Bledu in Jesenicah
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za 1. maj — praznik dela
Modno
ĆCVUARSTVO
kCfA Kranj
čestita cen/enim s trankam m občanom Gorenjske za 1. maj — praznik deta in se priporoča
V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese) nudimo žensko in moško usnjeno obutev.
Kvalitetna izdelava — ugodne cene — pravo usnje
Trgovina odprta od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, v sobotah od 8. do 13. ure. »
Cenjenim strankam in delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — 1. maj. Hvala za obisk in se priporočamo
GOSTILNA
PRI »VIKTORJU«
KRANJ, Partizanska 17 (ob cesti na letno kopališče) tel.: 23-484
Odprta je vsak dan razen ponedeljka od 9. do 22. ure — tudi kuhinja.
Slaščičarna Šampion Kranj
Čestita cenjenim gostom in občanom za praznik - l.maj.
Postrežemo z vsemi pijačami, raznim pecivom, tortami. Torte izdelamo tudi po naročilu. Nudimo 7 vrst sladoleda.
AR VAJ Ivica GOSTILNA pri mostu
KRANJ, Kajuhova 2
AR VAJ Anton, mesarija
KRANJ, Britof 25, tel.: 24-796
Čestita cenjenim gostom, strankam m delovnim ljudem za praznik deln — 1. maj
KUNSTELJ-
PURGAR
BOGOMILA
frizerski salon, Kranj,
Prešernova 4
Cenjenim strankam in ostalim občanom čestitamo za 1. maj — praznik dela.
SLAŠČIČARNA na PLANINI
Kranj — čez kokrški most (Planina)
ČESTITA CENJENIM GOSTOM IN OBČA NOM ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ
Gostilna BLAŽUN, Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7
čestita cenjenim gostom in delovnim ljudem Gorenjske za 1. maj — praznik dela
Frizerski salon
CILKA SATLER
in
Ekspresna kemična čistilnica in pralnica
DRAGO SATLER
Kranj, Oldhamska 14 (pri vodovodnem stolpu)
ČESTITA ZA PRAZNIK DELA - L MAJ
Izvršni odbor društva za pomoč duševno prizadetih občine Kranj,
čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj
Gostilna FORTUNA
Sp. Gorje 125
čestita vsem svojim gostom in delovnim ljudem za praznik dela.
Odprto vsak dan od 9. - 22. ure. Se priporočamo!
».APffllA 1982
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
11. STRAN O
Kaj so jedli naši dedje
Ing. Pavle Hafner ( 3)
•S08TUA
pokih kuhinjah so pogosto JW male gostije. Na kosilo P^ejo so povabili sorodnike Gospodinja je za tako pripravila   nekoliko večji Ob takih prilikah je bila na-*»)emed gostijo najstarejši JNI gospodinji  za dobro lil obed. v boljših meščan -■{•»imeli kuharice. Potem T* »d obedom vzel kozarec f*: v kuhinjo, kuharici ponu-«**vina, pohvalil pripravlje-»veda, ji stisnil v roko
ilapeli se telo do določene >M,zato moramo poskrbeti Miminazaj vlago m maščo-wmti se s kremo ali oljem hm kopanju ali tuširanju, rw ji balzam za kožo. Pa če /Mimo za celo telo, neguj-i Smke, kolena, vse p regiji f. kota najbolj groba in m te ticer. Veliko bolje se ,/tvtih.
Danes sem vam pripravil jedilnik male gostije:
M O ŽGANO V A JUHA Z OCVRTIMI ZEMLJAMI KUHANA GOVEDINA S HLADNO SARDELNO POLIVKO PEKLJAN JEZIK Z MANDELNOVIM HRENOM PEČENO SRNINO STEGNO S KROMPIRJEVIMI ŠTRUKLJI IN ZELENO SOLATO GOREČ VODNIKOV CMOK
MOŽGANOV A JUHA
z ocvrtimi Zemljami
Telečje možgane prekuhamo in jim odstranimo kožico. Skupno z zelenim peteršiljem jih nasekljamo in na maslu prepražimo. Jedilno žlico mandelnov prevremo, olupimo in v možnarju stolčemo, ter jih dodamo k praženim možganom. Pri-lijemo vročo govejo juho in vse skupaj pustimo 5 minut vreti. Juho precedimo v jušnik. Posebej pripravimo ocvrte Zemljine rezine. Vsakemu gostu damo na krožnik po dve rezini in mu prilijerno juho.
HLADNA SARDELINA POLIVKA
Tri trdo kuhana jajca drobno nasekljamo, primešamo žličko olja in žličko kisa. Dodamo tri očiščene, na-sekljane sardeline filete. Začinimo s poprom in premešamo. Lahko dodamo strok nasekljanega česna. Polivka mora biti gostlata.
PEKLAN GOVEJI JEZIK
Goveji jezik, ki je bil pet dni v salamuriji, do mehkega skuhamo in olupimo. Toplega narežemo na pol prsta debele rezine. Zraven ponudimo mandelnov hren.
PEČENO SRNINO STEGNO
Srnino stegno z tankim nožem iz-koščimo in odstranimo povrhno kožico. Površino natremo s soljo, v katero smo vmešali strok česna. Kose stegna položimo na pekač in meso prelijemo z vročo mastjo. V možnarju grobo stolčemo cel črn poper, koleander in brinove jagode. S to mešanico potresemo meso. Meso obložimo z rezinami slanine. Predno damo meso v pečico, ga obložimo s
kosi korenčka, katerega smo očistili in narezali na dolge rezine. Korenček nalahko posolimo. Stegno pečemo za kg teže eno uro pri 180 stop. Meso moramo ves čas polivati z mastno juho. Ko je meso pečeno, ugasnemo pečico, meso pokrijemo z aluminijasto folijo in ga pustimo še deset minut v pečici, da miruje. Z ostrim nožem ga postrani narežemo na pol prsta deoel rezine, zložimo na ovalast krožnik, obložimo s pečenim korenčkom in slanino. Zraven ponudimo vložene brusnice.
KROMPIRJEVI ŠTRUKLJI
Pripravimo vlečeno testo (1/2 1 moke, mlačna voda, košček masla, žličko kisa, sol). Testo naj pol ure počiva. 9
Nadev: penasto vmešamo tri žlice masla, dva rumenjaka, 3 žlice smetane in skodelico kuhanega, pretla-čenega krompirja. Posolimo, popo-pramo, ter podmešamo sneg dveh jajc. Testo razvlečemo in premažemo z nadevom, zavijemo in damo peč v pečico. Pečenega razrežemo na kose in ponudimo k divjačini.
GOREČ VODNIKOV CMOK
Štiri žemlje drobno narežemo in jih navlažimo z mlekom. Dodamo skodelico v rumu namočenih rozin in 10 dag olupljenih in narezanih mandelnov. Vmešamo dve žlici sladkorja. V porcelanasti skledi posebej penasto vmešamo dve žlici masla in štiri rumenjake ter dodamo pripravljene namočene žemlje. Podmešamo sneg iz 4 jajc. Naredimo en sam velik cmok, ga zavijemo v pomaščeno krpo. Krpo za vežemo z vrvico. Zavezan cmok damo v zadosti velik lonec in g^a kuhamo v slanem kropu. Najbolje je da ga na vrvici obesimo na kuhalnico, da cmok visi v loncu. Kuhamo tri in pol ure, lahko tudi nekoliko dalj. Ko je kuhan ga stresemo v toplo, porcelanasto skledo in prelijemo z 1 in pol del vročega ruma, prižgemo in gorečega postavimo na mizo. Posebej lahko pripravimo sodo, da si gost po okusu poliva kos cmoka, ki si ga je z žlico vzel iz sklede.
Vodnikov smok je stara angleška jed. Vodnik si jo je prisvojil v svoji prvi kuharski knjigi iz leta 1799.
Dober tek!
M. MESSEGUE: NARAVA IMA VSELEJ PRAV
Kopriva
Zakaj mečemo V koprive to, cesar ne maramo več? Jaz bi raje vrgel v koprive vse, ki jih imam rad. Kopriva, ki je za nekatere plevel, je zame ena najKbljših rastlin. Mojim kmetom jo prepovedujem puliti ob zidovih ali živih mejah, svoje nabiralce zelišč pošiljam trgat tja, kjer rada raste; v bližini mlak, na zapuščenih krajih, kjer ne zeleni ničesar drugega več.
Nobenega opravičila ni. da nimate doma velike zaloge kopriv! Koprivo vsak pozna, saj si je kot otrok z njo dostikrat opekel meča. Tudi dejstvo, da peče, ni opravičilo za to, da se je izogibamo, saj jo lahko trgamo z rokavicami. Moj oče, ki je zelo nežno ravnal z rastlinami jo je znal ukrotiti tako, da jo je s prosto roko prijel od spodaj.
Če s svojih nedeljskih izletov in piknikov na deželi ne prinesete domov eno samo rastlino, ker drugih pač ne poznate, potem mora biti to vsekakor kopriva.
Ze junaško dejanje, da se vržete v koprive, je zdravilno. Poleg moralnega zadoščenja, ker pri tem niste stokali, ste dosegli Se to, da so koprive pospešile kroženje krvi v vaših žilah. Ce na deželi prijočejo otroci domov, ker so jih opekle koprive, jih potolažijo z besedami: »Bodi raje vesel, pozneje te vsaj ne boNdajala revma in tudi to je nekaj!«
In nekateri ljudje se res prostovoljno mečejo v koprive. To je počenjal tudi moj stari gaskonjski prijatelj, pravi babjek, ki je doživel visoko starost. Valjal se je po koprivah in se z njimi drgnil tako, kot se drugi s krtačo iz žime Ze v starih zapiskih najdemo namige na to barbarsko terapijo. Petronius npr. je opisal svečenico, ki je vračala možem moč s tem, da jih je bičala s šopom kopriv nad popkom, po križu in sedalu.
Iz istega razloga je svetoval Rebelais, naj si ljudje odrgnejo sedalo z obalnim osatom, ker si lahko le tako razgrejejo zadnjico. Včasih so baje tudi bolnike bičali s koprivo, da bi izzvali potenje (pri rdečkah, škrlatinki itd.).
Ovid je dal ščepec koprivinega semena v umetelni ljubezenski napoj, za katerega je objavil recept v svoji knjigi »Umetnost ljubezni«. Ali je storil to samo simbolično, da bi bila pijača malo bolj »pikantna«?
Sam vedno znova segam po koprivi in zdravim z njo moje stare, revmatične pse. Ne morem se ločiti od starih živali, ki so dolgo živele pri meni, poleg tega pa sprejemam tudi pse, ki so jih zaradi starosti ali bolezni zapustili njihovi gospodarji. Tako je postalo moje posestvo počasi nekakšen dom za stare pse. Zaradi njih hodim v goščavo nabirat koprive. Poleg njih natrgam še šopek krvavega mlečnika, v vrtu pa odrežem lepo zeljnato glavo. Vse to sesekljam in en ali dva dni namakam v deževnici. Kakor moj oče namreč tudi jaz lovim deževnico v velike, z ročem opremljene čebre, kakršne uporabljajo pri nabiranju grozdja.
S to zmesjo natarem potem pse in jim poskušam tako olajšati bolečine in
podaljšati življenje.
Če imate srečo, da na vašem vrtu rastejo koprive, jih ne zatrite s hebrecidi. Raje jih skrbi« zalivajte in ne pozabite, da lahko spodbujevalno vplivajo tudi na druge, morda občutljivejše rastline v vašem vrtu. Profesor Pfeiffer, ki je raziskoval medsebojne odnose rastlin, pravi, da okrepi vrsta kopriv, ki raste v bližini aromatičnih in zdravilnih zelišč, njihove zdravilne esence.
Če imate na vrtu vedno sveže koprive, lahko vselej postavite na mizo nadvse izbrana jedila: koprivno juho, koprive v smetani itd..
Koprive lahko pripravimo kot špinačo, ki jo imenitno nadomestijo, ker vsebujejo obilo rudninskih.snovi. Kakor vse zeleno sočivje tudi kopriva čisti kri in pospešuje izločanje vode (poleg tega pa kuhana tudi ne peče več, temveč se prilega želodcu kot žamet).
Koprivni čaj vliva pomirjevalno na revmo. Jaz ga dajem tudi mojim psom. Kar je dobro za pse, je tudi za ljudi (in narobe). Koprivni čaj je torej dober za kri, zaustavlja kri in zavira premočne krvavitve pri mesečnem perilu, hemoroidih in krvavitvah iz nosu. Isti prevretek lahko tudi grgramo pri angini in blažimo z njim razdražljivo kožo, ekceme, akne in kožni lišaj; na kožo ga nanašamo s kosom vate. Tudi nekatere moje lepotne krejpe vsebujejo koprivin ekstrakt.
I^kom v Ljubljano
bo ie učili o železni-■ Ogledali smo si '/stajo. Tovarišica //ljubila, da nas bo Vi bo iepo vreme, pe-*A'jrrijo z vlakom v Te ekskurzije smo se *ielili in  jo težko
f. tovarišica v torek, speljala v Ljubljano lepo vreme.»Vlak na železniški Kanju. Ko je prišel. Hitro je odpeljal, ■« posedli. Vožnja je H Gledali smo skozi »rovali naravo.
lad
ga n začne pomlad. /<-, leto zamuja. Za-
i'A, ker nas obdajajo Po kotanjah je še
«a Gore bo še vedno Po sončnih legah iz fcikajo prve cvetice: r/oncki, telohi in ve-Kianjakem že urejajo s na» pa je zemlja k lejemo bolj pozno.
ov**li porpladi.
Mlnik,
GRAJENI SPIS
Vlak se je ustavil v Ljubljani. Izstopili stuu. Najprej smo si ogledali železniško postajo. Videli smo osem blagajn, velike vozne rede, čakalnico, garderobo, restavracijo in dve stari lokomotivi. Nato smo šli mimo zelenjavnega trga na ljubljanski grad. Povzpeli smo se na stolp. Bil je prenovljen. Od tam smo imeli lep razgled na Ljubljano in okolico.
Kmalu smo s hitrimi koraki Sli k spomeniku kmečkih uporov. Dobro smo si ga ogledali. Nato smo šli v Cankarjev dom. Tam smo videli razstavo Tito med nami. Ko smo se vračali, smo se ustavili še pri spomeniku, ki so ga postavili v spomin Edvardu Kardelju in pri spomeniku revolucije. Nazadnje pa nas je tovarišica peljala še h grobnici narodnih herojev. Tam so pokopani: Janko Premrl-Vojko, Majda Sile, Edvard K*ardelj, Boris Kidrič in drugi.
Utrujeni, vendar polni lepih doživetij iz našega glavnega mesta Ljubljane, smo se odpeljali v Kranj.
Janka C h rman, 2. b r. osn. šole Simon Jenko Kranj
LJUBEZEN
Vsak dan ga sreča, ko v šolo hiti, pot je predolga, če naproti ga ni.
Zasanjana hodi po cesti tej, premišlja o fantu, če misli 0 njej.
Pri srcu jo stiska, v lica jo žge, le kaj to pomeni, le kaj z njo je y .
Se ji vedno nasmehne in dvigne roko, morda paže jutri ogovoril jo bo?
Mi vsi dobro vemo, kaj z njo se godi, ljubezen je srečala te prve pomladne dni.
Jana Avsec, 7. d r. osn. šole France Prešeren Kranj
PONUJAMO TEMO
O pomladi ste napisali veliko spisov in pesmic. Izbrati Vboljši prispevek je bila zato, verjemite, težka stvar. V ožji
na
izhor so nazadnje prišla" dela Maje Razinger, Roka C hvatala, Mojce Studen in Zdravke Istinvl, ki vsako zase zasluži nagrado ali vsaj objavo. Žal je knjiga samo ena, tokrat smo izbrali Slovenske ljudske pripovedi, dobila pa jo bo Maja Razinger iz 5. b razreda osnovne šole Simon Jenko v Kranju. Njen spis Pomlad prihaja odlikuje bogata vsebina in lep jezik. • . .
Nova tema, ki vam jo ponujamo, nosi nasltn\ Starši nimajo prav. Najbrž ste jo že kdaj povsem,po nedolžnem skupili. Krivica vas je zabolela, bolj kot zaušnica ali groba beseda in takrat ste si prisegli, da podobnih napak nad svojimi otroki ne boste počenjali. Pišite torej o vsem, kar staršem zamerite, spise pa pošljite do 25. maja na naslov: CP Glas Kranj, 64000 Kranj, Mofie Pijadeja 1.
/mlad prihaja
t »leni preprogi se je pripeljala vesela pomlad. S M in dobroto je pregovorila botro zimo, naj se umakne.
M) topli vetrovi in pomagali pomladi pri delu. $«iegreli so zemljo, da bo spet lahko rodila. Pomlad je J* woj plašč in odela doline v zelenje. Natrosila je »dtticr teloh, zvončke, trobentice in naprosila ptice, ki
,peljala naeboi, naj za pojejo.
:'. te ne bi veselil pomladi? Njena toplota privablja vse. ,. aapanke »o se  prebudile,   ko   je   k   njim pokukalo jpfct lonce. Drevje je začelo brsteti. Pa tudi ljudje ne <iu*no mimo nje. Starejši  so spet zasedli svoje - m nastavili soncu. Segrelo jim bo kri in jim vrnilo h je pozimi kar zapustilo. Vsi smo veseli, ker smo znebili debelih oblačil in škornjev. Kako naveličani ve težke zimske oDreme!
vr »kačejo po travnikih, se love in nabirajo rože. ,/ (opke nosijo domov, da bodo tudi njihove mamice I It prihaja pomlad. Toda tu, v teh velikih mestih, je nic travnikov, tako malo rož in ptic. V mestih je še /, ialottna. Razveseli se šele ob nedeljah. Takrat so / riamjce doma in nas z veseljem odpeljejo na travnike ven iz mesta. *
oefkrat odidemo na Jošt. Tam je dosti prostora pa 4 a mojo sobo, za kuhinjo in dnevno. Da, ob nedeljah /tMnajlepša, najbolj razigrana. Skoda, ker ni vsak dan
Tako težko je zdržati v šoli! M vabi sonce, rože cveto,  ptički  prepevajo, v naših j**j«naselilo veselje: POMLAD PRIHAJA!
Njenih petnajst let
Zaloputnila je z vrati, da so šipe v oknu kar zažvenketale. »Preobleči se!« ji je ukazala mama. »Ta obleka ti sploh ne pristoji, saj vidiš, da je kroj za odrasle, ti pa nimaš niti .petnajst let.«
Včasih se je spraševala: »Zakaj me nadlegujejo? Zakaj me ne puste pri miru? Saj sem že odrasla. Dovolj znam in vem. Popolnoma samostojna sem, zakaj me torej šopajo z nasveti, navodili, svarili in prepovedmi?«
Spet drugič" se je počutila nebogljeno kot dojenček in bi se zaradi čudnega razpoloženja najraje razjokala v maminem naročju.
Njenih petnajst let bo kmalu dopolnjenih. Pred kratkim je na neko mamhno prigovarjanje vzkipela: »Le čakajte, saj bom kmalu imela petnajst let!« Tedaj sta se oče in mati spogledala in nasmehnila: »Kaj pa bo potem? Kaj misliš, da je onstran teh tvojih petnajstih let?«
Tega še ne ve. Morda nič posebnega. A vsaj reči ji ne bodo mogli: »Saj nimaš niti petnajst let!«
Sonja finvs, 8. b r. osn. šole Matija Valjavec Preddvor
Pri nas doma
Moj dom je zelo velik. Obsega moio in bratovo sobo, zelo dolg hodnik, spalnico, kopalnico, stranišče, kuhinjo, dnevno sobo in dva balkona. Največja težava je čiščenje. Zjutraj bratca obrneta celo hišo »okoli«, da ima mamica razen kuhanja na
E>rogramu še pospravljanje. Res epo, ni kaj!
No, da ne bom toliko govorila, vam predstavim še našo družino. Začela bom z najmanjšim članom. To je moj najmlajši brat. Ima rjavkaste lase, temno rjave oči, star je dve leti, poreden pa za štiri. Govoriti še ne zna, a upam, da bo kmalu začel. Kličemo ga »Uva«. To ime izhaja iz Jure; ker ga ni znal izgovoriti, je rekel »Uva«, pa je tako ostalo.
Drugi v družini je Boštjan. Star je štiri leta, pravi pa, da jih ima pet, da izgleda starejši. Ne zna še dobro izgovoriti črk Č, S in Z, drugače je fant od fare, pa tudi »malo« preveč »žleht«. Najraje riše in poje ter hodi za menoj. Kjer sem sama, je tudi on. Če hočem ven, takoj zavpije: »Mami, Nataša gre ven, jaz> grem z njo!« In kar reče on, je za mamico ukaz. »Ja, Boštjani, kar pojdi!« mu sladko reče, mene pa nahruli: »Pa da boš pazila nanj, drugače se raje ne prikaži doma!« Uf, takrat ga kar malo okoli ušes, ker sem tako jezna. A se kmalu potolažim z mislijo, da bom potem šla sama ven, ko bo spal.
Hej, kako sem se razpisala o Boštjanu! No, ga imam pač zelo rada. Saj bom opisala — uganite, koga — mene kot tretjega člana družine. Imam veliko prijateljev pa tudi takih, ki opravljajo meni za hrbtom. To so predvsem nekatere sošolke, a jih ne bom zatožila, ker mislim, da
^ zelo netovariško. Raje bom prešla na drugo temo o meni. Kot veste, sem ostrižena kot deček, zato mi večkrat kdo, ki me ne pozna, reče: »Ej, fantek!« Če me misli kaj vprašati, mu najprej razložim, da sem punca. Sem tudi bolj jezična, toda bolje tako, kot da sem čisto tiho. Zelo se zanimam za glasbo in šport. Najraje pišem spise, ki so vedno obširni. Doma nagajam, največkrat mamici, očetu ' ne upam, ker je prestrog. Tudi okoli zelo rada pohajam. Domov bi morala priti ob osmi uri, pridem pa ob deveti.
Joj, ura teče, nič ne reče. Se mamo in očeta varn* opišem. Mamica je zelo dobra, če smo pridni, toda kadar jo razjezim, je ogenj v strehi. Ima trajno, rjave lase in oči, je visoke postave, pa včasih tudi »tečna«. Če kaj rabim, mi da.
Oče, velik mož, s težko žulja -vo roko, dela od šeste ure zjutraj pa do četrte popoldan. Drugače nas vedno pelje v slaščičarno, doma pa bere moje stri-
Ee. Imamo tudi mucka Jaka. ajraje je meso (surovo), pije mleko in podobne stvari. Je siv in zelo nagajiv.
To bi bilo vse. Naš dom je vedno vesel, saj smo kar trije otrod, ki venomer vpijemo. Upam, da bomo vsaj drugo leto bolj pridni, če že zdaj nismo, in razveselili starše.
Nataša Pen, 6. b r. osn. šole Planina
Tekmovanje za Cankarjevo nagrado
V soboto, 17. aprila, so se tudi učenci naše šole udeležili občinskega tekmovanja za Cankarjevo nagrado v Kranju. Za kaj pravzaprav gre? Slavistično društvo Slovenije že sedmo leto prireja tekmovanje učencev osnovnih in srednjih šol, kjer je treba pokazati obvladanje materinščine. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela: spisna naloga in testni preizkus znanja. Pisali smo predvsem o Jurčiču, njegovi literaturi in o njegovih upodobitvah glavnih junakov.
Tekmovalke smo brskale po glavi, grizle svinčnike, si pulile lase in se potile nad nepopisanimi polarni papirja. Treba je bilo napeti vse sile, uporabiti vse znanje, vse raztresene delčke predelanega literarnega gradiva in ustvariti nekaj bistvenega . . . Nam je uspelo?
Je! Naša šola je dosegla prvo mesto!
Ob tem rezultatu je vse v meni gorelo, vpilo, kot lahen ve-trič sem zaplavala med oblake. Toda samo za trenutek! Ko sem svoj položaj spet sprejela z realne strani, sem vedela: pisatelj Jurčič, tvoje delo je nepozabno. Nadaljevali ga bomo mi mladi s svojimi izvirnimi izdelki v šolskih glasilih.
Marta Globočnik,
8. b r. osn. šole
J. in S. Mlakar Šenčur
Ilustracija   pravljice Rudar -   Narisal   Gorazd Globo« nik, 2. b r. osnovne šole Stane Žagar Kranj
JAKELNOVA HELENA, GORENJSKA STOLETNICA.
Najbolj zdrava sem še na pameti
Bolečine v križu so jo to sobotno popoldne pregnale od peči v posteljo. Le tu si ga dodobra lahko poravna in počeli, da se potem spet malce sprehodi p" sobi, po dvoriSču kadar je lepo toplo in sončno. Vsa drobcena in suhljata je. Moči so jo dodobra že zapustile, a spomin, ta ji je ostal tak, da ji lahko marsikdo v mojih letih, pa še mlajši, zavida. Kdo od vas zna pesem več kot dvajset minut dolgo na pamet? Nihče, kajne. Helena jo zna. Tisto, ki jo je napisal stari Finžgarjev stric, ki je nekje v Bohinju maševa), ko je bil Finžgar še fantek. O graščaku Vitoglavu Korenjaku govori, o hčerki njegovi Dragojili, o menihu v kočici in lepem življenju kmetov tod tisti čas. Ko pa je Dragojili umrla mama in se je oče še enkrat poročil in pripeljal na svoj dom rdečelaso Kračo, ženo hudo, rdečelaso, pa se je vse spreobrnilo. Hotela se je znebiti pastorke in za-mesila ji je strup v pogačo. S sveta je z njo spravila Dragojilo in meniha, izvedel pa je za to mož, jo preklel in Krača se je spremenila v dolgo kačo repačo, ki se še danes plazi po podrtini nekdanjega gradu ...
Morali bi sami slišati Heleno, kako pripoveduje to pesem. Noben-krat se ne zmoti. Pa jih zna še polno. Koliko jih je sama spesnila! Vsako leto je eno posvetila Titu za rojstni dan. Tudi te vse zna na pamet. Ne vem, če jih je kdaj kdo že zapisal. O, Tita je imela rada. Ko so njej in njenemu možu takrat hoteli vzeti zemljo, se je pritožila naravnost na Tita. In niso je vzeli. Saj bi bila tudi najhujša krivica, če bi jo. Vojaško šolo so na tisti zemlji imeli v stari Avstriji, polna kamenja in peska je bila. Z možem sta zjutraj ob treh vstajala, da sta konjske fige pobirala po cesti in krav jeke, da sta jo malce zagnojila. Kmetje jima niso hoteli dati gnoja. Kdor ima grunt ima gnoj tudi, ti pa, če nimaš grunta, kaj si sploh misliš in siliš med nas ...
Težki časi so bili, se spominja danes Helena. Najlepše je bilo še takrat, ko je bila otrok in ko za hudo še ni vedela. Z enajstimi leti pa je že šla za pesterno. Vsaka služba je z devetimi kačami opasana, so pravili. Pa je bila res. No, kakor si naletel. Helena je doživela vse sorte. Štiri leta je bila pri otrocih. Budinekova
gospa je bila hudo nervozna, se spominja, a otroke ji je mirno zaupala.
Taka navada je bila tedaj v Kranjski gori in v dolini, da so dekleta odhajala na Koroško, da se nauče jezika, da so se lahko pogovorili z letoviščarji. Več kot skrinja obleke je vredno znati en jezik več. Štruklova Francka ji je, ko je bila stara sedemnajst let, »zrihtala« službo na gostilni v Judendorfu. Gnalo jo je v svet, doma so ji pa branili, ker je bila le še otrok.
»Saj bom pridna,« je obljubila.
»To je pa toliko vredno, kot pet krav za en groš,« so jo zavrnili starejši.
Pa je le šla. In obljubo je držala. Ni se pustila zavesti fantom. Bila je brhka, da jih je vleklo v gostilno od blizu in daleč. A, ni se dala. »Die stolze Lenerl« (ponosna Lenčka) so jo klicali. O, imela je »pristopn«! Kar pet železničarjev se ji je hkrati ponujalo. Pa ji ni bilo za nobenega. Kar v to se je vdala, da bo do konca življenja služila pri gospodi, hranila denar in na stara leta lepo živela. Sama. Takih misli je bila, ko je služila v Krškem, pa pri glavarju v Radovljici, pa pri zdravniku v Ilirski Bistrici, pa še tudi potem, ko je prišla nazaj v Kranjsko goro. Šele ko ji je umrla mama in je ostala sama, je Petru Jakelnu, Smrinjekovemu iz Kranjske gore, ki je tako lepo miza-ril, pa smuče popravljal, rekla ja. Petintrideset let ji je bilo že tedaj. Pa ni nič zamudila, pravi. Enain-šestdeset let zakona ima vseeno za sabo. Triindevetdeset let je bilo možu, ko je umrl prtd nekaj leti. Lepo sta se imela. No, takrat, ko je bil na vojski v Galiciji, je bilo hudo. Takrat sta s sestro tudi sladke travice pobirali po sosednjem vrtu. Po tri kile moke in 15 dek sladkorja si dobil na karte. Nisi vedel ali bi jedel ali gledal.
Sicer je bila pa Helena vse življenje vajena skromnosti. Morda ima prav temu pripisati takšna leta. Ob delovnikih je bilo le bolj zelje na mizi, kisla repa, žganci, zmečkan krompir, zabeljen fižol, koruzni sok, pa malo mleka povrhu. Ob nedeljah pa ješprenj. Juhe niso kuhali. Vsaj čez leto ne. Jeseni šele, ko so kakšno* ovco zaklali. Če je bil kdo bolan, je župnik naročil, naj v župnišče pridejo po juho.
Tako je bilo v tistih časih. Devetdeset hiš' je štela tedaj* Kranjska gora z najbližjo okolico. Hotel Razor je bil že tedaj in pri Slavcu so oddajali sobe. Takrat so se krave sprehajale še križem po vasi in zvončkljale. Ej, danes te vaške idile ni več. Stari turisti, ki še prihajajo sem, se je radi spominjajo. A kaj, ko se ti časi ne bodo več vrnili. Samo okrog Helenine hišice stoji sedem hotelov ..
15. avgusta bo izpolnila sto let. Kaj vse se je v tem času na svetu zgodilo,- spremenilo. Helena nima več veliko želja. Da bi jo kdaj popustilo v križu, da bi bila kmalu spet na soncu pred hišo, pa da bi ji Božidar vendarle enkrat spravil na papir vse te njene pesmice. Mogoče bi jih bilo pa le škoda, da bi šle v pozabo ... •
D. Dolenc
Gradijo avtobusni postajališči — Krajevno skupnost Mošnje je zbra/a nekaj denarja za postavitev dveh lepih. Gorenjski primernih avtobusnih postaj v Podvinu. Ker nimajo denarja za plačilo gradbenih del; 80 se krajani Mošenj odločili, da sam spoprimejo za delo. Tako bodo avtobusni postajališči zgradili popol nama s p ros t<n <o Ijn i m delom. — Foto: D. Kuralt
Malči POGAČNIK:
Kdor 35 let trdo dela, komaj čaka na pokoj
»Osnovno šolo* sem končala doma, blizu Dolenjskih Toplic, ko mi je bilo komaj trinajst let. Čeprav se skoraj otrok, sem morala poiskati delo. .Zaposlila sem se pri gozdnem gospodarstvu Poljane kot cestna delavka. Po dvanajst ur na dan sem delala zunaj, devet napornih mesecev je tako minilo, potem pa so rekli, da deklet ne morejo obdržati.«
Tako  se je pred okroglo 34 leti začela
trda delovna pot Malči Pogačnik.
»Ko so me odslovili, nisem vedela, kam. Zaslužka pri nas na Dolenjskem takrat ni bilo lahko najti, potreben pa je bil. Tako sem z mamino znanko odšla v Tržič in se pridružila delavcem Bombažne predilnice in tkalnice. V tkalnici sem delala samo štiri mesece, nakar so v predilnici uvedli nočno izmeno in mlade delavke smo odšle tja. Tri leta, dokler nisem hudo zbolela na pljučih, sem delala tudi ponoči. V predilnici sem sicer ostala kot vlaga lka vse do 1961. leta, vendar je delo v proizvodnji nenehno izzivalo bolezenske klice. Ne znam dobro razložiti, zakaj, ampak leta, ki sem jih pustila v predilnici za strojem, se mi zdijo najlepša. Morda zato, ker sem bila mlada in sem rada delala, ker smo se
dobro razumeli.«
Pred dvema desetletjema so v Tržiču odprli večerno administrativno šolo. Malči Pogačnik se je vpisala in jo tudi dokončala. Potem je delala na različnih mestih, kjer so jo pač najbolj potrebovali, saj nikoli ni znala reči ne. Bila je v predilnici pa v tkalnici, dokler pred desetimi leti ni prišla v tozd konfekcija, kjer bo, kot upa, čez dve leti dočakala upokojitev.
»Ce se povrnem dobra tri desetletja nazaj, mislim, da sem se novi sredini in delu v tovarni hitro prilagodila. Poznam skoraj vse delavce, z nikomer nisem prišla navzkriž.« Res, ko grem ob njej po tovarniškem dvorišču, se ji vsi prijazno nasmehnejo.
»Najtežje je bilo nočno delo. Komaj štirinajst let mi je bilo in pogoji so bili takrat res slabi. Prah, skromna prehrana. Kolikokrat sem ob dveh odhajala še tešča iz tovarne! Zdaj je marsikaj drugače, čeprav po drugi strani mislim, da delo v proizvodnji ni nič manj naporno. Bolj ko je tehnologija razvita, višje so norme in starejše delavke, med njimi je zaradi dolgoletnega garanja precej invalidk, jo zelo težko dohajajo. Moja generacija je, lahko rečem, izčrpana. V
konfekciji res imajo desetodstotni d< starejše od petdeset let, če želijo, jih premestijo drugam, kaj več pa se v teka dustriji najbrž niti ne da napraviti.«
Tudi v pisarni Malči Pogačnik ni postlano z mi. »Delovni pogoji so neprimerno boljši,, po svoje tudi naporno, saj je dela veliko treba več misliti. Glavoboli se vse oglašajo.«
Malči Pogačnik ne predstavlja birokratske Njeno delo je nujno, bi se pa dalo. kot prai" nekoliko poenostaviti z vsaj malenkostnim si gore poročil. Vsekakor pa bo bolje, ko bodo starih strojčkov prešli na st«»jno obdelavo p Malči Pogačnik je bila kot dolgoletna Bombažne predilnice in tkalnice tudi priča prvega delavskega sveta 1951. leta. Spominja težko so delavci čakali, da bodo lahko poved« »Tudi zdajšnji delegatski sistem se mi v redu. Posebno dobra zamisel pa so si skupine. Na zborih delavcev, kjer je vol se posamezniki neradi oglašajo, sindil pina pa je, vsaj pri nas, priložnost za p. vseh problemih, ne le o poslovanju, o in denarju.«
V minulih letih je imela Malči Pog&. funkcij. Kar Štiri mandatne dobe je delala v i tudi na občinskem nivoju, in v najrazličnej upravnih telesih. Zdaj je predsednica discip misije. »Dela niti ni toliko. Mislim, da se na zboljšuje. Prvič zato, ker so slabi večinoma že odšli, po drugi strani pa je prodrlo spoznanje, da edino ž dobrim lahko več ustvarimo in delimo. V konfel imeli vsa leta precej težav. Ne zaradi m ne, pač pa zato, ker starejše delavke — cija je bila pravzaprav ustanovljena, da invalidke, niso mogle dosegati planov, so se šele priučevale. Samo v letošuj mesecih smo dobili devetnajst novih dela* rilnost je zato slabša, opažam pa, da počasi izravnavajo.«
Z razvojem družbenega standarda v Malči Pogačnik zadovoljna. »Imamo precej i vanj,  malice  so  okusne, zdravnica zavzema za delavce, počitniški dom ob i dobro urejen. Vsako leto grem tja. Všeč še cene so zmerne.«
Podobno kot v tovarni ima Malči Pc doma v Zvirčah dovolj dela. Skrbi za štiri »I pomaga možu pri čebelah, ureja vrt. Kliub * vedno dobre volje. Zadovoljna je s tistim, kar u je dosegla, ustvarila in, tudi to je zelo pM rada ima ljudi. Ne krega se z njimi, zato pa j oni prijatelji.
»Moti me le, ker vedno teže delam, najrazličnejše bolezni. Sicer pa podobna nosti opažam tudi pri drugih. Večina deL. nas se ogreva za predčasno upokojitev, tudi ne? Kdor dela 35 let na normo, kdor M dela, je utrujen in komaj čaka na pokoj.«
H.Jel
Zgodba za jutrišnji dan
Želim posredovati naslednjo zgodbo Rachel Carsonove, ki jo je napisala v začetku svoje knjige Nema pomlad.
Ločje ob jezeru je zvenelo in ptiči so obnemeli.
Keats
Resnično me skrbi usoda človeškega Hodu, kajti preveč gleda sam zase. Naše razmerje do narave je takšno, da si jo hočemo nasilno podvreči. Toda dosti več možnosti za obstanek na tem planetu bi imeli, če bi se mi prilagajali naravi in bi jo gledali dosti bolj spoštljivo, ne pa zviška in oblastno.
E.B. White
Nekoč'' je bilo mestece v osrčju dežele in zdelo se je, da v njeni življenji- teče docela z naravo. Ležalo jc sredi pisane prepove bogatih kmetij z rodovitnimi žitnimi polji in na pobočjih sadon osnih gričkov. Vsako spomlad, ko so sadovnjaki vzcveteli, je bela » otoga prekrila gričke sredi zelenil, polj. les so hrasti, javori in bjvze za žare n\r
živih, f   I -ajočih se barvah na temnozeln-
nem ozadju borovja. Tedaj so lisjaki še lajali po gričih in srne so v varstvu jutranjih jesenskih meglic tiho Btopale po poljih.
Ob cestah pa so vse leto razveseljevali popotnika dobrovita. javori, velike praproti in zimzeleno grmičevje. Celo pozimi je človek našel ob cesti mnogo lepega, saj so se tamkaj spreletavale številne ptičje jate in obirale zrelo jagodic je ter semenja po grmič -ju, ki ga je že pobelil sneg. Res je bila ta deželica znana po bogatem in pisanem ptičjem življenju. Posebno pa še takrat, kadar so spomladi in jeseni prišumele jate ptic selivk in so jih ljudje prihajali občudovat <xl vseh strani. Drugi so s|x>t radi posedali s trnki ob rekah, ki so tihe in hladne šumele s hribov in zastajale v senčnih tolmunih, v kakršnih se posebno rade drže postrvi.Tako je bilo pied mnogimi leti.
Potem se je prikradla nad deželo čud na senca in,vse se je spremenilo. Neka zla sila se je razbohotila po vsej naselbini: neznana bolezen je pod uši ] a vse [>iščanč(a>; govedo in drobnica sta obolevala in gulila — skratka, povsod je ležala senca smrti. Tudi kmetje so tožili nad pogostimi boleznimi v družini. Po
mestih pa so nove neznane bolezni spravljale zdravnike v vedno hujšo zadrego.
Nenadne in nerazložljive smrti so umirali odrasli in otroci. Otroke je napadlo hipoma, sredi igre, in po nekaj urah so izdihnili.
Povsod je vladala moreča tišina. Ptičev ni bilo več. Kam neki so odleteli? Ljudje so veliko govorili o tem, ugibali in se vznemirjali. Krmilnica na vrtu za hišo je ostala prazna in pusta. Ce je kdo videl kje kakšnega ptiča, je bil ta naščeperjen, ves se je tresel in ni mogel več letati. Bila je nema pomlad. Ob jutrih so včasih odmevali spevi stržkov. taščic in drozgov, gr U ljenje golobov, vreščanje šoj, zdaj pa je vse tiho. Nad poljem, gozdom in močvirjem leži mrtva tišina.
Na kmetijah so koklje valile, toda piščančki se niso izlegali. Kmetje so tarnali, da ne morejo več rediti prašičev, da so legla maloštevilna in so še tisti cecatki ostali pri življenju le nekaj dni. Jablane so se razcvetele, toda brenčanja čebel ni bilo slišati v njihovih krošnjah — cvetje se ni oprašilo in tako v jeseni ni bilo sadežev.
Ob cestah je bilo včasih tako prijetno, danes pa jih spremlja le še porjavelo, na pol .suho grmičje in zvenela zelišča, kakor bi jih bil v.se oplazil ogenj, tudi odtod je izginilo vse življenje. Celo reke so omrtvele. Ribičev ni več ob njih, kajti ribji za rod.je potmi.
Po Mehovih in pod kapom ter po opeki in .po skodlah bo še vidne kepice belkastega prahu. Ta prah je pred nekaj tedni padal z neba kot sneg in pobelil strehe, polja travnike m reke.
Ni bila to čarovna moč niti sovražna sila, ki bi bila ustavila rojevanje mladega življenja. Človek sam je skalil studenec življenja, da je usahnil.
Mesteca, ki ga opisujemo, sicer ni, lahko pa je podobnih mestec na svet« tisoče, pa naj bo to v Ameriki ali kjerkoli drugje po svetu. Ne poznal« nobene naselbine, ki bi bila doživela v<
NAJ ZAKLJUČIM Z MISLIMI DR.
»In kaj more Carsonova povedati ljudstev? More, in to marsikaj. Navjpej vekom predvsem le govoričimo, kakih re; pa se komajda lotevamo. Naše reke npr s od dejanskega števila. Zaradi indostiip obisk najčudovitejši podzemski svet, 91 dustrializacijo in pričamo, da nam planiramo, gradimo in spuščamo v ob ral celo mečemo iz projekta, češ da so predi računavamo, ne da bi odštevali vat za zdravje prebivalcev. Le skupnost w ustvariti. Toda ta organ je le javna \t mu manjka. To bi mogel imeti le kak f| lahko rekel svoj absolutni in neodvisni ti kratičen, samoupravljalski, temveč biroki
Se bomo morali čitati Carsonovo, fet zejstvo. Kajti ljudje smo preveč iznaidlj Naravi je v tem, da jo prisilimo v podvi nosti, da preživimo, če bi se vesojjnei kot naraven sestavni člen njegove verige, in diktatorsko. Take nas bo življenje pi to nam je med vrsticami hotela povedati
rišem kozolcev na metre
fcemish v socialni in politični karikaturi [Vovk, akademske slikarke z Bleda -unkature ni mogoče živeti, kozolci *jdaj tako iskani simboli kmetiške idilike !vodana mlin slikarskega komercializma
■fgla na papir to svoj«-ljenje.«  pravi Melita *^ka   slikarka.     P ra v naredila. Morda ' Ifctl povsem dobesedno, nikoli niti niso poče-'«onarisali svoj avtopor-življenja niso ka/.a-rm, da hi jih le-1 i sodi-J" Vovkova tega ne bo način, če pa bo, bo to a prijatelje, za ljudi, ki ajo. Pravzaprav je to 1 kor stopit i pred ogleda-sn list svojega Življe-'fto pod svoja iskanja
M dramatičnega zao-* povsem nove Melite morda bo razstava in naj ne bodo v strahu poznavalci pri-čopiča,  da bi leta navrgla kup •poznanj, začela slikati '>»lo iskane stare kozol-ko idiliko in druga » človeka.   V stari i mirnejših kotičkov niti jezen ni videti, ni del leta s snegom slik pač ne bi nšču sicer vise olja iz toda kozolcev, ne, teh di nimam kakšnega pravi Melita Vovk imorda kdo pomislil, da ilajžal.
razstava šele pri or naj bi bila pregled ustvarjanjem pred-ju socialne, politične »ture, ki ji je Melita dobršen del svojega nemajhno odmevno-razmeroma majhnem turnem prostoru. Ko 1 aj let niso pojavljale ture, s katerimi na i reagira na ljudi, doga-je bilo to celo bolj iso med njeno odsot-»jale knjige z njenimi »v sama meni, da nost ali bolje rečeno v slovenskem »nanju zanjo ni bila drugi strani bivanje pomenilo pravza-le sebe, iskanje tiste-izraza, zanjo umer-katero je pravzaprav i jo poznala, pa o njej v življenjskem nemiru »dvomila.
pravi,  »na Nizozem-Ukoj prečitali, kot se so mi v ilustriranje ■ Kafke, pač pa A rta la je prav nizozem-\k lahko tako imfcnuje-utrdilo v Me-fanje, čeprav še ne je le tu njen pravi t, da je mnogostra-prej pogubna kot naj bi to veljalo. Doslej npreveč stvarnimi na-i leta je bila vezana na (kofrtumografijo in svoje Adobje   zaključila kot »Memiji za gledališče. V
jk tu opisujem. Toda ^katastrof je resnično f oni kraj, marsikatera / Mrakobno razpoloženih, kajti ta umišljena <'''■ postane kruta resili občutili, hladne glasove v neste-
|<d najbolj vsevednih pf iti Človeka pred člo-■atitevzdravega okolja s-bilo štirikrat več I Reki smo zaprli za itaprejmaHkujemo in-IH rodni zemlji. Še -'inih naprav, le-te ./'/j u k ci je še vedno iz-Kboj, negativno zlasti f    M nam je posrečilo [/""ksekutivne moči pa 'v-;iki zlorabi okolja W Ha ne bi bil demo-
'premagati svoje fari-tilo. Naš pristop k ■■' bi imeli več mož-^netii raje prilagodili !   obnašamo skeptično vrelo, izn! i'.inilo. Tudi
tem času se je povzpela dO visokih priznanj in nagrad, kot so nagrada Steri-jinega pozorja pa Borštnikova nagrada pa dve Levstikovi in druge. Nato pa, kot bi hotela odkrivati nov način umetniškega gledanja na svet. na dobo, v kateri živi, je sjK't začela na rrbvo. Zdaj pravi, da to za umetnika ni dobro: pri nas moraš slikati leta in leta na enak način, da te opazijo. Sicer pa ne opaziti Melite Vovk, če se kje pojavi z značilno ilustracijo ali karikaturo, bi bila kajpak slepota: prišpičeno misel ponudi na grafičnem krožniku garnirano s pravšno mero tiste prostodušne posmehljivosti ustvarjalca, ki ne sodi drugim z dvignjenim prstom, pač pa ob tem slutimo njegovo misel: »Eh, tudi sam sodim zraven«. Tudi iz ilustracij Cicibana na primer; dokler je še sodelovala, veje iz po.vsem vzgojnih tem njena značilna, rahlo prikrita šegavost, razumljiva tako odraslim kot otro-
kom, neposrednost in simpatična preprostost, ki je niti njeno svetovljanstvo ne more sk varit i.
»Sem lokalna kulturna oseba,« se blago norčuje iz sebe, ker ne odreče, kadar jo njen Bled potrebuje, »pa čeprav je to le slikarski prispevek za razcveti blejskega turizma. Sicer pa si kot svoboden umetnik ne morem pogosto privoščiti besedice ne. Za trgovino nisem bila nikoli posebno dobra, vem, mladi so bolj agresivni, prodor-nejši. Toda menim, da družba, če potrebuje umetnika in menim, da ga, sama najde pot do njega, mu pove, da je potreben, ne da bi se mu bilo treba riniti in dopovedovati — glejte, tu sem, ustvarjam za vaše potrebe. Zaenkrat pa je takšno srečevanje svobodnega umetnika z družbo še bolj slučajno, čeprav govorimo o svobodni menjavi dela. Zato je*prav blizu tudi nevarnost komercializma in komercialnih čeri se izogiba vsak svoboden umetnik. Kakšen tudi nasede, toda drugi, ki bolj cenijo svobodo ustvarjanja od socialne varnosti, delajo naprej, čakajoč časov, ko za svobodni status ne bo treba opravljati komercialne tlake in bo dovolj le umetniško ustvarjanje. Morda bo nekoč celo dovolj risati izključno socialno karikaturo brez oljnatih kozolcev na metre.«
L. M.
usmerjena enačba
ax = by
fASTIRCEK
ie iz, N
LJUDSTVA)
a
•PfcOFFSOR (ELITEN, ZNA
LATIHSKO)
b
IZENAČIMO ^OC/AINO-1ZOBMZFVA£NO NfEjlfAKoSF..
Gorenjski gias
1...... -'        i *,n ,      - (.  I. * S I  L O     O <> V O H 1» O I I   V  f     P R O N T B    Z k COBENJSkO
~TAKO SMO PISALI LETA 1952...
ELEKTRIČNA LUC V ZADNJI VASI
Med prvimi v kranjskem okraju so Hotaveljeani zgradili velik zadružni dom. Tudi elektriko so napeljali v svojo vas. Ostale vasi — Srednje brdo, Volska, Gabriče. Suša in Hlavče njive — pa so bile Se nadalje brez električne luči, ker ni bilo daljnovoda in trafo postaje. Toda lani so dali ljudje les za drogove, izkopali so jame, prevažali material in pomagali pri zidanju. Nabrali so tudi Večji v nosek denarja.
Končno so razen trafo postaje postavili 16 kilometrov omrežja n izke napetosti, ki se vzpne celo nad  1000 metrov visoko Konec
prejšnjega meseci je zagorela električna luč v zadnji gorski koči, -tako, d« te zdaj elektrificiran ves hot aveliski okoliš.
ŠUŠMARSTVO CVETE
Sušmarstvo pri nas kar precej cvete, v škodo obrtnikov. Organi ljudske milice so že odkrili nekaj šušinarjev.* K neki »šivilji« srt prišli prav v trenutku, ko je neki ženski poinerjala obleko. Na vprašanje miličnika, če se ta bavi z obrtjo, pa je »šivilja« odgovorila, da ne in cla le pomerja kostim.
S šušmarstVotn se ukvarja tudi bivši upravnik šiviljsko-krojaške-ga podjetja, ki je sedaj v likvidaciji. Kakor pravijo ljudje, je tako delal tudi prej. Za podjetje je napravil le toliko, da je rinilo iz meseca v mesec, največ pa je napravil po službi doma. Naročniki se tega niso branili, saj je s šivanjem oblek doma konkuriral podjetju. Obleke, ki jih je delal zasebno, so Oile namreč cenejše od oblek, napravljenih v podjetju. Zato ni nič čudno, če je moralo podjetje v likvidacijo. Toda n tem bomo poročali več V posebnem članku.
IZOBRAŽEVANJE
y= VKLJUČITEV
V
PRAKSO
Jubilejna razstava mineralov in fosilov
V Bistrici pri Tržiču bo v soboto in nedeljo, 8. in 9. maja jubilei na deseta mednarodna razstava mineralov in fosilov - Osre-d rV1 ,pr„°«8!;or namenjen zbirki narava in kultura Makedonije Prek 60 domačih in tujih razstavlja leev
Tržič - Pred desetimi leti je bila v Tržiču na pobudo Paula Bauma-na, takratnega župana iz pobratenega francoskega mesta Ste Marie aux Mineš, prva mednarodna razstava mineralov in fosilov. Iz skromnih začetkov, saj tedaj med razstav-Ijalci ni bilo niti enega domačega, se je prireditev v desetletju razvila v nasprotju s tovrstnimi tujimi, kjer prevladuje poslovni interes, v nekakšno kulturno srečanje ljubiteljev narave z vseh koncev Evrope.
Njena vzgojna moč se kaže na več področjih. Lani, na primer, je razstavo obiskalo že okrog šest tisoč ljudi. Ne le šolske mladine, ki je je bilo približno polovica, in strokovnjakov. O vedno večjem zanimanju za naravo oziroma njena bogastva priča tudi število članov v t rž iškem ČlruštVtl prijateljev mineralov in fosilov, ki jih je okroglo dvesto, z vseh koncev -Jugoslavije. Do lani edinemu se je pted kratkim pridružilo še društvo v Mežici, medtem ko se pripravljajo na ustanovitev v Velenju. Zagrebu, Borovu, ft t i pu in Skopju.
O razmahu te dejavnosti pričajo tudi številne strokovne publikacije, če se omejimo samo na tržiško občino, pa je vsekakor treba poudariti načrte za urejanje edinstvene Dol-San ove soteske in bližnjo ustanovitev krožkov mladi geologi v vseh t reh osnovnih šolah.
Pokrovitelja desete mednarodne razstave sta republiški sekretariat za gospodarstvo Makedonije in makedonska akademija znanosti in umetnosti iz Skopja. Zato bo tudi osrednji razstavni prostor v osnov-
ni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču namenjen zbirki narava im kultura Makedonije, ki bo prikazana prvič v Jugoslaviji in bo kasneje obšla še nekatera večja jugoslovanska mesta.
Minerale in fosile, ki jih bo moč menjati ali kupiti, bo v šolskih prostorih razstavilo po doslej zbranih prijavah 2.r> tujih in 35 domačih raz-stavljalcev. Razen njihovih zbirk bodo obiskovalcem na ogled še zbirka mineralov in fosilov iz Mežice, zbirka fosilov z Jesenic in iz širšega, slovenskega prostora, nakit Jugoslavije, salon kristalnega stekla Jugoslavije ter zbirke poštnih znamk iz :ir> držav sveta z motivi mineralov in fosilov. ,
Ob razstavi bo tokra, ze tretjič prirejen dvodnevni seminar Sodobni vidiki geologije in mineralogije, namenjen učiteljem biologije, geologije in kemije v osnovnih in srednjih šolah, na katerem bo govora o rudnem bogastvu Makedor.iie in o sodobnem pridobivanju železa. V soboto dopoldne pa se bodo srečali še podpisniki, teh je zdaj Že trideset, družbenega dogovora o organizaciji in financiranju razstav v Tržiču.
Na predvečer otvoritve razstave bo v osnovni šoli heroja Bračič nastop kulturnikov iz Skopja. Makedonci bodo poskrbeli tudi za gostinske usluge na razstavi in ponu dili pokušajo vin iz, fttipa ter se tako kot pokrovitelji pokazali v popolni podobi.
Razstava bo odprta V soboto od H.,i(), ko bo slovesna otvoritev, do 10 ure in v nedeljo od H. do 18. ure.
H. Jelovčan
GLAS 14. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 30. APRILA 1982
Naši športniki
Darjan Petrič: »Nikogar ne smeš podcenjevati«
KRANJ - Slovenski plavalci so se v zimski sezoni uveljavili kot se nikoli doslej. Zimsko sezono so zaključili kot najboljši v državi. Največ so dosegli Kranjčani, saj so osvojili moštveni državni naslov in kopico državnih posamičnih naslovov v vseh konku-rencah. Za najboljše slovenske plavalce po končani sezoni ni počitka. Vsi se vneto pripravljajo za letno sezono, ki je pred vrati. V teh dneh je enaintrideset najboljših, med njimi je enajst Kranjčanov, na skupnih pripravah v Dolenjskih Toplicah. Med njimi je tudi Triglavan Darjan Petrič, ki je v zimski sezoni dosegel na mednarodnem prizorišču največ, odkar se je pred devetimi leti zapisal plavalnemu športu.
»Plavati sem začel leta 1972 pri mlajših pionirjih. Ni mi žal, da sem se zapisal prav temu športu, saj je že v družini tradicija,« pravi še ne osem-najstletni dijak tretjega letnika kranjske gimnazije Darjan Petrič. »V teh letih sem dosegel dobre domače in mednarodne uvrstitve. Moj največji uspeh ie vsekakor tretje mesto na 400 m kravi na lanskem evropskem prvenstvu v Splitu, kjer je na tej progi slavil moj brat Borut. V lanski sezoni sem bil trikrat mladinski balkanski prvak, večkrat sem posegel tudi po prvih mestih na državnih in republiških prvenstvih. Slovenski plavalci in tudi ostali ne trenirajo toliko kot mi v klubu. Še vedno imajo premalo kilometrov. Midva z Borutom sva dokazala, da se da z močnim in kvalitetnim treningom doseči tisto kar sva.«
Letošnja zimska sezona je bila Dar-janova. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da Se nismo imeli takega plavalca, ki bi posegal po takih rezultatih, ko iih je dosegel Darjan Petrič. Na mednarodnem prvenstvu ZDA, kjer so nastopili vsi najboljši plavalci na svetu, razen reprezentanta SZ Salni-kova in Boruta Petriča je bil izreden. Iz Amerike se je JDarjan Petrič vrnil z dvema naslovoma in pri tem postavil tri nove državne rekorde. Na 400 m kravi je plaval 3:50. Se boljši je bil nato na 800 in 1500 m kravi. Na 800 m kravi je s 7:53 za las zgrešil nov svetovni rekord, a je s tem časom drugi plavalec na svetu vseh časov. S časom 15:04,99 je postavil nov državni rekord na 1500 m za petindva jsetme-trske bazene. Ta rezultat pa je tudi četrti najboljši na svetu vseh časov. Po vrnitvi iz ZDA je Darjan Petrič
postal mednarodni prvak Francije na 400 in 1500 m kravi. Nastopil je tudi na močnem mednarodnem mitingu v ZRN, kjer je zmagal na 200 in 400 m mešano, na 400 m kravi in 200 m delfin. Na državnem prvenstvu je Darjan Petrič šestkrat stopil na najvišjo stopnico. Prvak Jugoslavije je na 200, 400 in 1500 m kravi, 200 in 400 m mešano in 200 m delfin. To so naslovi, ki so bili doseženi v petin-dvajsetmetrskih bazenih. Le v ZRN je plaval v petdesetmetrskem.
»Še nobeno zimo nisem tako dobro plaval. Ce*bo vse tako kot si z očetom zamišljava, bi ob normalnem treningu tudi v letni sezoni posegal po boljših rezultatih kot lani. Vesei bi bil, če bi izboljšal svoje osebne rekorde ali vsaj ponovil zimske rezultate. Ponavadi sem v letni sezoni ponovil rezultate zimske« Bi opisali vaš delovni dan? »Treniram šestkrat tedensko. Ce ni tekmovanj, imam prosto nedeljo. Od 6. do 8.30 imam jutranji trening. Preplavam deset kilometrov. Po treningu sedem v šolsko klop, kjer smo pri pouku ponavadi do 13. ure. Profesorji na kranjski gimnaziji imajo izredno razumevanje za mojo športno pot. Po obveznem učenju sem nato ob 18. uri spet v bazenu. Od 18. do 20.30 opravim še večerni desetkilometrski trening. Vsekakor so ti treningi intenzivnejši in zahtevnejši od lanskih. Razne serije treninga letos plavam hitreje kot lani. Zato ni potrebno, da bi novečeval kilometražo.«
Letošnja sezona bo spet pestra. Najboljše plavalce in plavalke na svetu čaka svetovno prvenstvo v Ekvadorju. Na tem največjem plavalnem tekmovanju na svetu bo tekmoval tudi Darjan Petrič. Vsi treningi so tempirani na to svetovno prvenstvo. Prepričani smo, da nas bo Darjan Petrič spet presenetil. To je Športnik, ki ve kaj h(jče in na vseh tekmovanjih se zna borit; /a našo Jugoslavijo.
»V Splitu sem presenetil jaz, zato računam, da bo na svetovnem prvenstvu vsaj eden priletel kot strela iz jasnega. Zato ne smeš podcenjevati nikogar, čeprav ima tudi deset sekund slabši rezultat od tebe. Želel bi, da bi na svetovno prvenstvo odšei tudi Borut. Menim, da to ni samo moja želja, temveč želja mnogih ljubiteljev plavanja,« je dejal Darjan Petrič na proglasitvi najboljših miadih športnikov, ki jih je proglasil tednik Mladina.
D. Humer
U
Sporočili ste nam
MOTOKROS - Na tekmovalni progi Jastrebarsko je bila druga dirka za državno prvenstvo v motokrosu za kategorijo do 250 ccm. Med najboljšimi jugo- I slovanskimi motokrosisti v tej kategoriji I sta bila tudi Tržičana Branko Ahačič in Matjaž Globočnik. Oba sta se uvrstila v finalni del, vendar v finalu nista imela sreče, saj jima je padec preprečil solidne uvrstitve.
KARTING — Začela se je sezona v kartingu. Na prvi dirki na Grobelniku (Reka) so se dobro odrezali tudi gorenjski tekmovalci. Najboljši je bil Blejčan Sandi Jakopič. V kategoriji do 90 ccm je v nacionalnem razredu dosegel drugo mesto. V kategoriji članov do 100 ccm je vozil tudi Kranjčan Dejan MarkiČ, ki je kljub smoli zasedel štiriindvajseto mesto. V najštevilnejši kategoriji do 125 ccm, v/ tej sezoni tekmovalci vozijo na vozilih z vodnimi in zračnimi hlajenimi motorji, je Blejčan Vlado Berce dosegel šesto mesto, njegov klubski tekmec Rudi Grzetič pa je bil štiriindvajseti.
-mj
KOŠARKARSKO PRVENSTVO PLANIKE - V Planiki so tudi letos pripravili tovarniško prvenstvo v košarki. Tekmovanja v osnovni šoli Simona Jenka so se udeležila štiri moštva. Moštvo trgovske mreže je premagalo vse nasprotnike in zmagalo. Investicijskoservis-na služba je bila druga, delovna skupnost skupnih služb pa tretja. Med strelci sta bila najuspešnejša člana zmagovalne ekipe Marjan Rajhar s 47 in Bojan Babnik s 45 koši.
J. Kikel
PODROČNO TEKMOVANJE INVALIDOV V STRELJANJU - Na strelišču v Predosljah je bilo tekmovanje invalidov v streljanju s serijsko zračno puško. Športno društvo Borec iz Kranja je odlično izvedlo tekmovanje, doseženi so bili dobri izidi, žal pa se je tekmovanja udeležilo le 25 strelcev. Zmagal je Borec iz Kranja s 703 krogi pred Jesenicami 602, Kamnikom 577, drugo ekipo Kamnika 502 in Skofjo Loko 401. Med posamezniki je s
Srečanje na Joštu
Kranj - 22. april - dan tabornikov, so kranjski taborniki letos proslavili svečano in delavno.
V soboto, 24. aprila pa so se kranjski taborniki zbrali na taborniškem srečanju na Joštu pri taborniškem domu odreda Albina Drolca. Na jasi pri domu so zbrani murni, medvedi in čebelice ter Člani klubov vseh kranjskih taborniških odredov najprej zapeli taborniško himno, dvignili zastavo, nato pa so se pomerili v številnih aktivnostih: streljanju z lokom, postavljanju šotorov, kurjenju ognjev itd. Zdravo merjenje moči in znanja je trajalo v pozno popoldne, ko so ob tabornem ognju izvedli še krajši kulturni program in prisluhnili besedam narodne herojinje Albince Mali-Hočevarjeve, ki je zbranim govorila o pomenu ohranjanja in razvijanja tradicij naše borbe in to lepo povezala z nalogami in likom članov taborniške organizacije.
Sicer pa so kranjski taborniki aprila organizirali številne akcije in tekmovanja, več ekip pa se pripravlja na majski slovenski taborniški partizanski mnogoboj.
M. B.
SMUČARSKIM SKAKALCEM PODELILI PRIZNANJE COCK-
TA - V prostorih delovne organizacije Slovin, kije bila pokrovitelj letošnjega tekmovanja mlajših cicibanov, starejših cicibanov, mlajših in starejših pionirjev ter mlajših in starejših mladincev za pokal Cokte, je bila podelitev pokalov. V zimski sezoni je bilo za vse tekmovalce organiziranih šestintrideset tekem, na katerih je nastoj>a!o nad tristo mladih obetajočih smučarskih skakalcev. V moštieni razvrstitvi so bili najboljši tekmovalci kranjskega Triglava pred Je senice-Žirovnica in ljubljansko Ilirijo. V kategoriji mlajših mladincev je zmagal Janez Stirn pred Janezom Kešnarjem (oba Triglav) in Tržičanom Tomažem Zabkarjem. - Foto: D. Humer
Veslanje
Kvalitetna prvomajska regata
Bled - Tudi za letošnje prvomajske praznike bo na blejskem jezeru kvalitetna veslaška prireditev. Veslaška zveza Jugoslavije in Regatni odbor Bled pnrejata tradicionalno že 23. mednarodno veslaško regato. Tekmovanje se bo začelo lutn, 1 maja, zaključeno pa bo v nedeljo, 2. maja. Po dogovorjenenn programu ki
185    krogi    zmagal    Rajko Rozman
(Kranj) pred Jelko Bauman 179 (Kranj),     ga  nam je posredoval  Regatni odbor tretji pa je bil Jože Franc iz Kamnika s -   ged se bo jutrišnjo tekmovanje začelo 177 krogi. Sledijo Jože Lombar (Kranj), Franc Čeme (Kranj), Majda Kralja (Jesenice), Jože Sitar (Kranj), Anton Tome (Krani), Vaso Mladenovič (Kranj) itd. J J.Sitar
Jugoslovanski lokostrelski pokal
Marjan Podržaj pred Postružnikom
POSTOJNA - Lokostrelski klub Postojna je pripravil prvo lokostrelsko tekmovanje za jugoslovanski pokal v disciplini field-hunter. Nastopilo je nad šestdeset naših najboljših Iokostrelcev.
Ze prvo tekmovanje je pokazalo, da so naši lokostrelci že^ dobro pripravljeni za „ sezono, saj so vsi dosegali res dobre rezultate, čeprav pogoji za dvodnevno tekmo niso bila najboljši. Pihala je precej močna burja. Vsekakor so se kot ponavadi spet izredno dobro odrezali lokostrelci LK Exotern»a iz Kranja. V prostem slogu je Marjanu Podržaju iz Exoterma uspelo, da je dobil prvo tekmo, saj je najnevarnejšega tekmeca za prvo mesto Maribor čana Bojana Postružnika prehitel kar za osem krogov. V tej članski druščini se je s tretjim mestom odlikoval tudi Radovlji-Čan Oblak Marku Podržaju pa sta le dva kroga primanjkovala, da bi se uvrstil na tretje mesto. Tudi ostali člani Exoterma so dosegli solidne uvrstitve. V instinktivni tekmi je bil Dušan Let nar drugi, Janez Šorli pa peti. Tudi v disciplini compound Kranjčani' niso ostali brez dobre uvrstitve. Čeprav so tu prednjačili lokostrelci liubljrnske Jugobanke, je Peter Tomazin dosegel dobro peto mesto. Zapisati moramo, da se je Tomazin v tej sezoni prvič pojavil med tekmovalci. Enako dobro so streljali tudi Kamničani, saj imajo najboljše mladince.
Rezultati — člani — prosti slog: 1.
Marjan Podržaj (Exoterm) 938, 2. Po-stružnik (Maribor) 926, 3. Oblak (Donat) 918, 4. Marko Podržaj 917, 5. Bukovec (oba Exoterm) 843; instinktivno: 1. Čolnar (Kamnik) 686, 2. Letnar (Exo-term) 672, 3. Merhar (Jugobanka) 672,. . . 5. Šorli (Exoterm) 660; compound: 1. Podgornik 896. 2. Klemen 844, 3. Derma-
stia (vsi Jugobanka) 841.....5. Tomazin
(Exoterm) 766; mladinci - prosti slog: 1. D. Desnica (Kamnik) &36, 2. Lu-kan (Exoterm) 810, 3, Dolinšek (Jugobanka) 337. -dh
ZAČETEK SEZONE KROSOV V TRŽIŠKI OBČINI - Športno društvo Zvirče je priredilo prvi letošnji kros v tržiški občini. Čeprav je za krose še sorazmerno zgodaj, je bila udeležba odlična: v 12 kategorijah je teklo nad 100 ljudi. Kaže, da se je zanimanje za kros po lanski zmagi Tržičanov na republiškem krosu v Ptuju Se povečalo. Ekipno je bi! najboljši Podljubelj. Zmagali so Rožičeva med cicibankami, Kuzmanovski med cicibani, Podrekarjeva med mlajšimi pionirkami, Albreht med- mlajšimi pionirji, Koširjeva med starejšimi pionirkami, Kavčič med starejšimi pionirji, Pesjakova med mladinkami, Pesjak med mladinci, Pogačnikova med članicami, Božnik med člani, Škantarjeva med veterankami in Meglic med veterani. Ekipno je zmagal Podljubelj pred ŠŠD Polet, Kovorjem, Bistrico in Krizami.
J. Kikel
KONČAN ŠPORTNI TEDEN SELŠKE DOLINE - Letos je aktivno sodelovalo 9 ekip, ni pa bilo Davče,. Studena in ŠRD Sorice. Zmagala je ekipa Trnje pred Študenti, Češnjico, Plavalnim bazenom, Racovnikom, Rudnim, Selca-mi, osnovno šolo Železniki in Zalim logom. V malem nogometu je zmagalo Trnje, prav tako pa tudi v rokometu, v knšarki je zmagalo Rudno, v plavanju na 100 metrov Češnjica, v teku na 100 metrov Trnje, v suvanju možnarja Češnjica, v krosu čez drn in strn Trnje, v namiznem tenisu plavalni bazen, v streljanju z zračno puško Trnje in v vlečenju vrvi Selca. V športnem tedjiu je sodelovalo nad 150 krajanov. Nekateri so tekmovali v eni, drugi pa v vseh desetih kategorijah. Zmagal je Brane Kankelj z 42 točkami, Marko Kramar in Jaka Šuštar pa sta zbrala po 41 točk. Sledijo Boris Gortnar, Samo Primožič, Brane Čenčič itd. Zmagovalno moštvo je prejelo pokal, ostala pa diplome. Najboljši posamezniki so prejeli praktične nagrade, ki so iih prispevali Iskra, Alples, Rati-tovec, Niko in Tehtnica.
R. J.
ni en, se uu jv.v~.-j
ob pol treh popoldne. Na sporedu bo 12 tekmovalnih panog, v nedeljo, 2. maja pa bo začetek tekmovanja ob dveh popoldne. Ljubitelji kvalitetnega veslanja bodo priča desetim startom. Tekmovalna proga bo tako kot že običajno potekala od hotela Park do cilja v Zaki. Člani bodo veslali na dva kilometra dolgi progi, članice na kilometrski progi, mladinci na 1500 metrov dolgi progi, mladinke na kilometrski progi, proga za mlajše mladince pa bo dolga 800 metrov.
Rok za prijave je pretekel 19. aprila. Startna lista obeta zanimive in kvalitetne boje. Za tekmovanje so 9e prijavili tekmovalci Arga iz Izole, Arupinuma ix Rovinja, Begeia iz Zrenjanina, Branika iz Maribora, Croatie iz Zagreba. Cm*f* Drima iz Struge, Crvene zvezde. Partizana in Grafičarja iz Beograda. Danibiu-sa iz Novega Sada, Galeba iz Zemuna. Gusarja iz Splita, Iktusa iz Osijeka, Istre iz Pule, Jadrana iz Reke in Zadra, Jelš*. Krke iz Šibenika, Korane iz Karlovca. Mladosti iz Zagreba, Mornarja iz Splita. Nautilusa iz Kopra, Neptuna iz Dubrovnika, Neretvanskega gusarja iz Met-kovica, Ošjaka iz Vele Luke, Palica. Tamiša iz Pančeva, Trešnjevke iz Zagreba, Vukovarja, Zagreba in seveda domačina Bleda. Skupaj nastopajo predstavniki 31 jugoslovanskih klubov.
-jk
Kolesarstvo
Navdušili mladi kolesarji
PONOVNO GUMAR - Končalo se je tekmovanje v gorenjski članski namiz-notenlški ligi. Po 'pričakovanju je slavil Gumar, najresnejSa tekmeca pa sta bila Triglav in Jesenice. Razveseljuje podatek, da je tokrat igralo veliko mlajših igralcev. Zaključek tekmovanja je bil letos v loški športni dvorani Poden. Zmagal je Gumar pred Jesenicami, Triglavom, Savo, Murovo, Kondorjem, Krizami in Mošnjami. Na Podnu je bilo tudi člansko prvenstvo gorenjske lige. Slavil je Pod-bregar z Jesenic, j. St.™.n
Kranj — Prejšnji teden so se vrnili iz Italije jugoslovanski kolesarski repre-zentanti, ki so sodelovali na petdnevni etapni dirki Set tirna na Bergamasca, dolgi skupaj okrog osemsto kilometrov.
Jugoslovanske barve so med 29 ekipami iz trinajstih držav sveta, med njimi so bili tudi reprezentanti Češkoslovaške, Poljske, Norveške, Švedske, Danske, Švice, Nizozemske in drugih kolesarskih velesil, zastopali Polončič in Pavlic (Rog) ter savčani Lampič, Cuderman in Mam. V konkurenci 142 tekmovalcev, dirko ji je končalo 125, naši sicer v skupnem seštevku niso posebno blesteli, zanimiva pa je nihova uvrstitev v vožnji na kronometer. Lampič je bil H5., Polončič 28., Cuderman 33., Pavlic 49. in Mam 63., za zmagovalcem pa so zaostali od 30 sekund do dobre minute.
Kronometer je zanimal zlasti zveznega trenerja Franca Hvastija, ki je želel ugotoviti sposobnosti posameznih repre-zentantov za ekipno vožnjo na letošnjem svetovnem prvenstvu. Najbolj so navdu-
Tenis
Stare in Gantarjeva v finalu
MARIBOR - Teniška igrišča v Mariboru so bila prizorišče letošnjega prvega teniškega turnirja za pionirski pokal Slovenije. Med štiridesetimi pionirji in pionirkami je v kategoriji do Štirinajst let osVojil prvo mesto Vehovec iz Ljubljane, pri pionirjih do dvanajst let je zmagal Benedik, pri pionirkah v starejši kategoriji je bila najboljša mariborčanka Bran-derjeva.
Med pionirji in pionirkami so nastopili tudi triglavani. Dober uspeh sta dosegla Primož Stare in Mirjam Gantar. Oba sta igrala v finalu, vendar sta v borbi za prvo mesto morala priznati premoč nasprotnikoma.
Izidi - pionirke do 12 let — polfi-nale: Gantar (Triglav) : Čeme (Branik) 6:4„ 6:1; finale: Brander (Branik) : Gantar 6:3, 6:2; pionirji do 14 let - polfi-nale: Stare : Sušeč 4:6, 6:1, 6:4; finale: Vehovec : Stare 0:6, 6:3, 6:3.
-af
šili mladi tekmovalci, medtem ko sta Cuderman in Polončič, sicer izkušena na mednarodnih prireditvah, s povprečne vožnjo nekoliko razočarala.
Jugoslovansko reprezentanco, ki se v pozna odsotnost R opreta. Čeri na in BuLv ca — vsi služijo vojaški rok — idaj čakajo pomembne tekme. Prva ekipa s« bo udeležila Alpe-Adrie in nato dirke po Avstriji, ki šteje v A kategorijo za sveto*-ni pokal, druga pa odhaja v Italijo na dirko Giro de Reggione in zatem na dirko miru.
Kolesarska sezona se je na domačih tleh začela v petek z 22. dirko po jadranski magistrali, ki se je je udeležilo 90 kolesarjev iz 24 klubov Češkoslovaške. N v zemske in Jugoslavije. V zadnji, nedeljski etapi od Šibenika do Zadra, je zmag«! Kranjčan Cuderman, medtem ko j« v skupnem seštevku slavil Petros iCSSB> Cuderman je bil drugi s 25 sekundami zaostanka, tretji Toman (ČSSR), a«*«* Lampič in štirinajsti Marn (oba Sava). Sava je tudi ekipna zmagovalka dirke.
H. «1 •
Aktivni šahisti
Tržič - Tržiški šahisti so tudi v letoS-njem letu zelo aktivni. Njihova aktivnost se je v zadnjem času še povečala, saj so po dolgem času dobili svoje prostore. Le-te so našli v Domu Petra U zarja, kjer so jim dali na razpolago knjižnico. S tem se bo zanimanje za šahovsko igro v Tržiču prav gotovo Je povečalo, posebno med mladimi ki so'do sedaj zaradi tega, ker so šahisti v glavnem gostovali v tržiških gostinskih lokalih, vedno ostali prikrajšani. V novih prostorih so tudi že pripravili letošnje posamično člansko prvenstvo, ki
so ga odigrali po švicarskem sistemu, sodelovalo pa je 18 šahistov. Zmagal je Ivan Ravnik s 7 točkami pred Andrejem Lo-cem, prav tako 7, tretje mesto je osvojil Srečo Mrvar 6, četrto Franc Skrjanc 6, peti pa Tomaž Kavar 6.
Poleg tega pa so pripravili tudi redni mesečni hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo 16 šahistov, zmagal pa je Mrvar 11,5 pred Dušanom Borštarjem 11, Ravnikom prav tako 11 in Francem Borštarjem 10.
J. Kikel
Pestra konjeniška sezona
LJUBLJANA - Pod pokroviteljstvom delovne organizacije Slovin je bilo srečanje predsedstva Konjeniške zveze Slovenije in športnih novinarjev. To je bilo hkrati prvo srečanje, odkar so pred petintridesetimi leti ustanovili KZ Slovenije. Konjeniški delavci Drago Šumal, Jože Jurkovič, Grega Pintar, Matjaž Cik. Alenk« Kersnik in Boris Slavič so predstavnike tiska, radia in TV seznanili t letošnjo pestro konjeniško sezono in rejskimi prizadevanji v Sloveniji
Letošnja konjeniška sezona bo imela več vrhuncev. Otvoritev sezone je bila v nedeljo v Ljutomeru in na Krumpeku.   Na   K rum peku   so »•
Eomerili v preskakovanju zaprek, v jutomeru pa je bila prva krožna dirka Vsekakor bo dogodek leta jugoslovanski tekaški derbi, ki bo 1? avgusta v Mariboru. V konjeniški sezoni 1982 bo v Sloveniji osemnajst kasaških dirk, dvajset turnirjev v preskakovanju zaprek in tri tekme I dresuri in eden v militarvju.
Pri vseh teh prireditvah jih bo tudi na Gorenjskem veliko. Tako bodo ljubitelji konjeništva tudi pri nas prišli na svoj račun. V Komendi bo 25. julija finale krožne dirke in preskakovanje zaprek. Bled pa bo 1. avgusta prireditelj kasaške dirke. Avgusta, 8 in 29., bo v Voklem preskakovanje zaprek, petega septembra pa bo na Brdu spominska dirka maršala Tita Komenda bo od 24. do 26. organizator državnega prvenstva v militarvju. preskakovanju zaprek in kasaška dirka ■*
1982
KRONIKA
15. STRAN GLAS
iveš tometu
gora - V osn o vrvi **tt<>-bohinjski odred v *Jorije bilo pod pokro-** občinskega sveta za in vzgojo v cestnem ^letoAnje občinsko tekmuj veš o prometu.
J^ojeosem ekip učencev ?i*kupini in trinajst ekip wa mlajše. Tekmovalci ^■1» dobro znanje pred-.' obvladanju cestnopro-*pedpisov, prav tako pa 'Wnostni in ocenjevalni ''Aupini starejših pio-!|>bili najboljši Marko r Anton Ferjan in Andrej ' ■ skupini mlajših pa ; "'■'h. Radenko Malino-*i Tancar.
so  bili   v skupini pionirjev najboljši člani «ovne šole Karavanski \ SOB s Koroške Bele, ■ 'Wa ekipa osnovne sole ff*Voranc z Jesenic, tretja ''H osnovne šole Gorenjski I Žirovnice.   V skupini j* zmagala ekipa osnov-M»niSko-bohinjski odred *» ?ora, drugo in tretje * sta zasedli ekipi os-Gorenjski odred Ži-
J. Rabič
Preko ograje po avto
Z žago za železo je Enver Orlistha prežagal ograjo skladišča na Laborah in odpeljal zastavo 101 komfort
r
Konec januarja letos se je Enver Orlistha, brez zaposlitve, mudil v Kranju in spraševal na Laborah, koliko stane nova školjka za osebni avtomobil zastava 101. Doma je sicer imel enak avtomobil, vendar je
Eločevino že močno načela rja, zato i bilo treba »školjko« zamenjati. Vendar bi bilo treba odšteti 65.000 dinarjev, ki pa jih ni imel. Ko si je ogledoval skladišče avtomobilov na Laborah, mu je prišlo na misel, da ne bi bilo tako težko ponoči odpeljati osebni avtomobil, seveda brez plačila. Zato je kupil žago za železo, jo čez dan skril v okrasno grmičevje sredi mesta in počakal noči. Nekaj po polnoči se je lotil dela. Hotel je dobiti ključe vhodnih vrat skladišča, zato je najprej vdrl v skladišče opreme, vendar pa tam ključev ni našel. Zato se je lotil žaganja žične ograje in naredil dovolj široko odprtino, da je lahko odpeljal avtomobil. Varnostnik ni opazil nič sumljivega. Orlistha si je izbral belo stoenko, tako, kot jo je imel doma, vendar ključi, ki so bili v kjučavnici, niso vžgali motorja, ker je bil akumulator preslab. To pa vztrajnega nočnega »kupca« ni motilo. Ročno je pregledal še nekaj avtomobilov, izbral boljši akumulator ter ga montiral v izbrano stoenko. Končno je bilo vozilo na red, tako da je lahko odpeljal proti Ljubljani. Na prvi črpalki je kupil poln rezervoar bencina in nadaljeval proti Zagrebu. Še isti dan proti  večeru so stoenko brez regi-
i gasilke aktivne
(h Komisija za delo s člani-/ občinski gasilski  zvezi v riideluje že vrsto let in jo i »adi Elizabeta Stenovec, si pletoinje leto zadala obse-d dela. Kot vedno se t tudi letos udeležile tek-kih enot, ki  ga bo i občinska gasilska zveza Na lanskem tekmovanju t je pet desetin pionirk, štiri
ni t
*ako hišo
j^j - Štab operative v gasilstvu Kokrica si že več let r/tu večjo protipožarno var-m$ občanov  za akcijo jpibi aparat v vsako sta-■ '/Tiroma gospodarsko po-sprva zelo slab, zato so Ijojo ponovili. Prebivalcem »jasilci prikazali gašenje tfnimi gasilnimi aparati i» ogljikov dvokis ter jim \kso tudi sami preizkusili ^mratov. Po opravljenih t »rali veliko naročil za f. aparatov. Le-te lahko i'.'h. tudi prek krajevnega M>n. Tako je letošnja pH uspela; po stanova nj-&fdtrskih in drugih objek-Sfrici je sedaj že 172 ročnih
ineda se ni končana, saj je z topnosti prek 700 stavb. ,5bodo še naprej prizadejati oskrbijo čimveč ibe v gasilne aparate / nraiatne v primerjavi z Jfr/Aki jo lahko povzroči en
Jože Keršič
lil
ladišče
lo poleg odnesenih iz skladišča l^tnročiin čevlje, ^ffioleto že uporabljal
//leto in 3 mesece zapora je ga sodišča v Kranju yiiaMahmutoviča, starega Seda, ker ie sredi februa rja »I v skladišče tozd Komu-in odnesel za  več kot P« raznega orodja. Razen U njem našli tudi smuči in y čevlje, za katere  se je M jih je pred letom vzel ► na Bledu.
t je prišel tako, da je od-■i zapaženega okna in si j«tomo Žago brez verige, L»ombinirke, izvijač, cevni pl klešče. Vse skupaj je jifMV in spravil v garaži, ^fniki predmete tudi našli Komunali. Vrednost odne-so ocenili na 21.240 Hi so tudi smuči in čev-I Mahmutovič že eno leto K«r je lastnik pred letom ijeonjavil na oddelek migi bilo težko ugotoviti
desetine mladink in pet desetin članic pokazalo precejšnje znanje, za letošnje tekmovanje pa je komisija za delo s članicami predlagala operativnemu štabu, naj vključi v program poleg praktične vaje tudi preizkus znanja iz prve pomoči.
Letošnje srečanje članic gasilske organizacije bo na Spodnjem Brniku. Ob njem bo gasilsko društvo Sp. Brnik-Vopovlje, ki je lani praznovalo 30. obletnico uspešnega delovanja, žensko desetino pa ima že šesto leto, odprlo tudi nov gasilski dom.
Razen tem akcijam bo komisija posvečala vso skrb organizaciji tečajev za teoretično izpopolnjevanje članic, uniformiranju članic in sodelovanju članic v akciji Nič nas ne sme presenetiti, ki daje letos poudarek tudi požarnemu varstvu. Ob tem si bodo prizadevali za pridobivanje novih članic; predvsem tistih, ki bi delovale v enotah civilne zaščite.
Komisija je sklenila, da bo letos poskrbela za obveščanje javnosti o njenem delu in aktivnosti članic. Doslej je namreč le ozek krog ljudi poznal to delo. Zato ga tudi okolje ni pravilno cenilo', čeprav vemo, da je gasilka ob potrebi lahko kos svojemu tovarišu — gasilcu ali pa mu je vsaj v veliko pomoč. Prav tako je komisija ugotovila, da so gasilke dokaj skromno zastopane ob dodeljevanju raznih priznanj. Zato je priporočila ustrezni komisiji večjo zastopanost žensk pri nagrajevanju članstva gasilske organizacije.
Pavla Jenko
•JADRALEC STRMOGLAVIL
Jezersko — V nedeljo, 25. aprila je v dolini Komaterve pri Zgornjem Jezerskim strmoglavilo jadralno letalo YU Jantar, last Letalskega centra Maribor, kf ga je pilotiral 32-letni Boris Robar.
Letel je iz Lesc proti Mariboru, ko je s krvavške strani zaznal vihar, zato se je preusmeril nad Jezersko. Tam je začel izgubljati višino, zaradi česar je sklenil zasilno pristati. Vendar je letalo strmoglavilo in se s prednjim delom zarilo v breg potoka. Letalo je bilo popolnoma uničeno (gmotna škoda znaša 400.000 dinarjev), pilot pa je utrpel hude telesne poškodbe. Ranjenemu so pomagali krajani Jezerskega, ki so obvestili milico in poklicali reševalce, da so Robarja odpeljali v ljubljanski Klinični center.
Eksplozija jeklenke
Lesce — V stanovanju Vladimira Zveglja na Alpski cesti v Lescah je v torek, 27. aprila, eksplodirala plinska jeklenka in povzročila požar v stanovanju. Gmotna škoda je dosegla 50.000 dinarjev, v požaru pa je gospodinja Majda Zvegelj utrpela hude opekline. Zvegljeva je menjala jeklenko v kopalnici, kjer je bila prižgana peč za centralno ogrevanje. Iz jeklenke je uhajal plin, ki je v stiku z ognjem eksplodiral. Švegljeva je bila hudo opečena in so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico.
strskih tablic in dokumentov ustavili miličniki ter ugotovili, da je bil avtomobil ukraden v Kranju.
Pred senatom temeljnega sodišča v Kranju je sicer Enver Orlistha priznal, da je vzel avtomobil, zapletel pa se je v nasprotja, ko je razlagal, kaj je nameraval z ukradenim avtomobilom. V preiskavi je povedal, da je nameraval z njim le do Ljubljane, vendar se je ustrašil miličnikov in je zato potoval kar naprej. Doma je nameraval avto skriti in ga postopoma razstaviti ter dele vgrajevati v svojega dotrajanega. No, iz tega zdaj ne bo nič, saj so avtomobil, sicer z za ribanim motorjem, vrnili v Kranj, Enver Orlistha pa je bil za to kazni vo dejanje obsojen na 2 leti zapora. Med olajšilnimi okolnostmi je sodišče upoštevalo, da doslej še ni bil kaznovan, da je bil v stiski in brez zaposlitve, upoštevalo pa je tudi, da-skladišče ni bilo nadzorovano, kot bi bilo treba. Seveda pa je sodišče upoštevalo tudi, da je šlo za zelo vredno stvar, saj je bil avtomobil vreden več kot 148.000 din.
NESREČE
KOLESARKA POD AVTO
Šenčur — Na cesti med Kranjem in Brniki pri odcepu za Šenčur se je v nedeljo, 25. aprila, pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila kolesarka 15-letna Majda Rebernik hudo ranjena. Kolesrka je pripeljala iz Kranja in je zavijala levo proti Šenčurju ravno tedaj, ko je z brniške strani pripeljal voznik osebnega avtomobila Vladimir Tome iz Kranja. Ta trčenja ni mogel preprečiti.
PEŠEC PO SREDINI MERIL CESTO
Brnik — V nedeljo, 25. aprila zvečer je voznica osebnega avtomobila Marija Cehovi n iz Postojne povozila pešca 74-letnega Jakoba Humra. Slednji je hodil po sredini ceste, Ce-hovinova pa je imela zasenčene luči in ga ni takoj opazila. Ko se mu je .skušala izogniti ali ustaviti, je bilo že prepozno. Zadela ga je, v trčenju pa je Humer utrpel hude poškodbe, tako da so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljano.
USODNA VOŽNJA PO LEVI
Bistrica pri Tržiču - Minuli petek, 23. aprila, se je v Bistrici pri Tržiču zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta bila dva udeleženca hudo, trije pa laže ranjeni. Voznik kombija Milivoj Pejašinovič iz Tržiča je v ovinku vozil po levi strani. Nasproti mu je pripeljal avtobus, ki ga je vozil Boris Vukota. V trčenju sta bila huje ranjena Pe-jašinoviceva sopotnika Jakov Božič in Šerif Husedič, voznik in sopotnika Ibrahim Rizvič in Anton Peič pa so bili laže ranjeni.
TRAKTORIST POVZROČIL NESREČO
Kranj — Zaradi neprimerne hitrosti in prehitevanja se je v petek, 23. aprila, zgodila prometna nesreča na Jezerski cesti v Kranju. Voznik osebnega avtomobila Viljem BuČan je peljal iz Britofa proti Kranju. Ker ga je prehiteval traktorist, je Buča-riovo vozilo zaneslo v levo, kjer je trčil v kolesarko, 8-letno Biljano Sofrič. Ta je bila le laže ranjena, hude poškodbe pa je odnesel Buča-nov sopotnik, 22-letni Matej Zabret, ko je Bučanovo vozilo odneslo v skladovnico opeke.
D. Z.
Gozdni požari razsajajo
V prazničnih dneh so v mnogih gorenjskih gozdovih razsajali požari, ki jih je zanetila človeška malomarnost ali otroška neprevidnost.
• V torek, 27. aprila, je zagorelo na gozdni površini nad jeseniško tržnico. Požar je uničil 80 kvadratnih metrov mladega nasada macesna in smreke, povzročil pa ga je Robert Dugar, star 17 let, doma z Jesenic, ki je v suho travo odvrgel gorečo vžigalico. Zaradi vetra se je požar razširil, zadušili pa so ga poklicni gasilci iz Železarne.
• Naslednjega dne sta nastala požara v borovi gošči med igriščem golfa in hipodroma v Lescah ter na travniku v Gozdu Martuljku. V leščanski gošči je pogorelo 7 hektarjev trave in 2 hetarja gozda, škode pa je bilo za stari milijon. Požar so verjetno zanetili otroci pri igri, krivcev Še niso odkrili. Požar so pogasili gasilci Verige. V Gozdu Martuljku pa je Jože Mertelj na travniku čistil in požigal suho travo. Veter je raz-nesel ogenj po travniku do gozda, vendar so prostovoljni gasilci uspeli preprečiti, da bi plamen zajel tudi gozdno površino.
D. Z.
Mleko ni bilo,v redu
Ker v kranjski mlekarni cisterne za mleko niso shranili v notranjih hlajenih prostorih, pač pa je bila poleti več dni zunaj, je do potrošnikov prišlo oporečno mleko
Na 50.000 din kazni je senat temeljnega sodišča v Kranju obsodil KZK Gorenjske, Tozd Mlekarno Kranj, ker je imelo v začetku junija lani v njihovi prodajalni v Tržiču odvzeto mleko več mikroorganizmov, kot dovoljuje pravilnik; vodja polnilnice pa je bil kot pravna oseba obsojen na plačilo denarne kazni v.višini 3.500 din.
Sanitarni inšpektor je vzorec vzel zgodaj zjutraj, nekako pol ure potem, ko so mleko iz kranjske mlekarne pribijali v prodajalno KZK. Tozd Komercialni servis v Tržiču. Dve analizi mleka v PVC embalaži sta pokazali, da živilo ni bilo higiensko neoporečno. Po pravilniku ima namreč lahko pasterizirano mleko v 0,1 mig ne več kot 100.000 mikroorganizmov, obe analizi pa sta jih ugotovili dosti več kot 2.160.000. Vendar pa je sodišče ugotovilo, da se mleko ni moglo pokvariti med prevozom ali v kratkem času hrambe v trgovini pri 15 stopinjah (Vizija, pač pa je oporečno prišlo že iz kranjske mlekarne. Cisterna za mleko je namreč običajno v hladnejših notranjih prostorih mlekarne, pred tem pa je bila nekaj dni zunaj. Iz tega je sodišče zaključilo, da v kranjski mlekarni z mlekom niso ravnali tako, da bi iz njihovih prostorov prišlo do potrošnikov neoporečno mleko. Tako so ravnali v nasprotju z določili zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe. Sodba še ni pravnomočna:
Sporočamo žalostno vest, da je v 71. letu starosti umrla naša draga sestra
MICI ŠINKOVEC
roj. Guzelj
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 2. maja 1982, ob
14.30 na kranjskem pokopališču. Do pogreba leži v mrli.ški vežici na kranjskem pokopališču
ŽALUJOČI: Bratje in sestnT
Naklo, Skofja Loka, Sp. Gorje, Koprivnik, 29. aprila 1982
ZAHVALA
Ob smrti sina, brata, strica
JAKOBA MARINŠKA mL
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, za podarjeno cvetje in izrečena sožalja Posebna zahvala Metalki TOZD Triglav Tržič, pihalni godbi Tržič, pevcem Zupan ter g. župniku za lep pogrebni obred
VSEM ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Strahinj, 22. aprila 1982
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in taSče
MANCE SAJOVIC
Golčkove mame iz Predoselj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebna hvala družini Ančirner in Mariji Debeljak za nesehično pomoč ob bolezni. Hvala dr. Zgajnarju za dolgoletno zdravljenje in osebju bolnišnice Golnik za skrb in nego. Zahvaljujemo se delavcem mehanične delavnice DO Sava in OS Predoslje. Hvala DU in RK za spremstvo s prapori, pevcem za žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Hvala g. župniku za lep pogrebni ohred.
ŽALUJOČI: sin Ivan l družino in drugo sorodstvo Predoslje, Britof, 23. aprila 1982
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka
v pokoju
PAVLA OBLAK
roj. 1933
Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 26. aprila 1982 ob 15.30 na pokopališču v Bitnjah.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju
IVAN KERN
roj. 1914
Od njega smo se poslovili v soboto, 24. aprila 1982 ob 15.30 na pokopališču v Kranju
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ«
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
PETEK, 30. APRILA 1M2
Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje
LOKA SKOFJA LOKA
TOZD PRODAJA NA DEBELO
TOZD PRODAJA NA DROBNO
TOZD PEKS - PROIZVODNJA Skofja Loka
TOZD JELEN-GOSTINSTVO Kranj
DSSS Skofja Loka Kidričeva 53
Vsem delovnim ljudem in stanka m čestitamo za 1. maj
27. aprila do 3. maja odprt od 8. do 1 8. ure
Poslužite se ugodnega nakupa živilskega blaga
Gradiš Skofja Loka
'Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela L maj
IvbduhVihjrU thm&ainik ia,ddkoi>
ČESTITA OB PRAZNIKU DELA - 1. MAJU VSEM OBČANOM GORENJSKE
ISKRA
Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke Delovna skupnost Komerciala, Prodaja Ljubljana.
Trg revolucije 3
objavlja dela in naloge
VODJE ODDELKA SERIJSKIH CENTRAL
Pogoji:
— visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri,
— S let delovnih izkušenj na PABX in EPABX tehnikt,
— znanje angleškega jezika
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Iskra telematika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj, z oznako »za komercialo«.
O-
SŽ VERIGA LESCE TOZD Vzdrževanje
vabi k sodelovanju več STRUGARJEV
Interesenti naj vloge z dokazili o strokovnosti pošljejo na naslov SZ Veriga Lesce, Alpska 43, Lesce. Kadrovska služba. Rok prijave je 15 dni od objave v časopisu.
NOVE PLOŠČE in KASETE
wv Ljubljana ZALOŽBA KASET IN PLOŠČ
HAZARD
BISTRO, ROŽE ZA ELZO
KRATKE
domaČi
TEREZA KESOVIJA
SINOČ, KAD SKLOPIH OČI
TOMAŽ DOMICELJ
KRATKE DOMAČE
zimi
ULTIMAT LEPO JE. . .
POKAŽI NAM EDDY, KOMPLEKS SLOVENSKI NOVI VAL
VESELI PLANŠARJI
COKLE 'MAMO VSI NOVE
ifl instalacije
INŠTALACIJE - DO za projektiranje, izvajanje in popravilo gradbenih inštalacij p. o. SKOFJA LOKA, Kidričeva 55
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju
a) 2 SODELAVCA V RAZVOJNEM ODDELKU
za izdelavo zasnove idejnih projektov, priprave ponudbe i« pogodbene dokumentacije in pridobivanje ter usklajevtaf
tehnoloških in energetskih podatkov
b) 1 SODELAVCA V KOMERCIALNEM ODDELKU
za izdelavo splošnih ponudb in ponudh za projekte na ključ
c) 4 KV MONTERJE KLIMATSKIH NAPRAV ali z delom pridobljeno uspešno prakso pri izdelavi in mencal!
klimatskih naprav
Od splošnih pogojev za sprejem pričakujemo od kandidatov.
izpolnjujejo še naslednje pogoje:
a) 1 dipl. ing strojništva in 1 dipl. ing. elektrotehnike s4 leti d*, nih izkušenj dela na projektiranju, poznavanju mafija različnih področij tehnologije z opravljenim strokovn
pit om
b) ing. elektrotehnike ali elektrotehnik s } leti delovnih izki poznavanje tehnične dokumentacije s -področja elektr
laterstva in ekonomskih gibanj
c) K V monter klimatskih naprav s 4 leti delovnih izkušenj
montiranju klimatskih naprav ali
PK monter klimatskih naprav z večletnim delom pridoblj uspešno prakso pri izdelavi in montaži klimatskih naprav. Kandidatom nudimo pomoč pri razreševanju stanovanji vprašanja,   dobre   delovne   pogoje  in   možnost dopolnili
izobraževanja.
Poskusno delo za vsa objavljena dela in naloge je določeno
Pravilniku o delovnih razmerjih delavcev.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh objave na naslov: INŠTALACIJE Skofja Loka, Kidrie«
55.
Prijavljene kandidate bomo o izboru obvestili v 30 dneh
preteku roka za sprejemanje prijav.
38. APRILA 1982
RADIO, KRIŽANKA
17. STRAN GLAS
DIJSKI SPORED
TA, 1. MAJA
*^efc zvoki - 8.07 .tednik - 8.45 Prvo Wo • 9.15 Medna-•jfttje pihalnih- godb 'Twwn* in ljudje -sorfonifni orkester ^jint in dirigent "»mit -   12.10 S PoJufotlaviji - 13.10 »zabavna glasba -v boju proti - • 14.05 Budni-*«letjib mraku - 15.00 oddaja - 15.15 zabavnega orke-Ljubljana - 15.30 ^enal uspeh - 16.00 ' >mt slovenske po-wne - 17.06 Rdeči 1745 Udar na udar -»dovan Gobec Spla-» <*njeni reki - 19.30 aJ^in zabavna glasba -J*jltoi mostovi - 20.00 abavni večer -u^ija za Slovence na &05 Lirični utrinki -j Vodomet melodij ^i program - glasba
'<wgram
***a na valu 202 -''r)i enih do sedmih -r* loledar večernih pri-r*. druge servisne infor-PMsekaj - 19.25 Ste-N • 21.15 S Chaterine '••»domu Ivana Can-H»-21.45 SOS • V soboto spomine - 22.45 ■ 22.55 Glasba programa
M, 2. MAJA 'ftfnm
- < Atnii program • glasil) Zdravo, tovariši volj Vedri zvoki - 8.07 igra ta otroke -IL Zlobec Vroče počit-9Uadbe za mladino -bhdm pozdrav - 9.05 mtt, tovariti - Majski iti - 10.06 Nedeljska *» • 1100 Na* i po slu-'ntittjo in pozdravljanj Obvestila in zabav-13.20 Za kmetij-r«vajalce - 14.05 Hu-"M tep tedna - Vladi->'<prct. Conkin - 14.25 r? Tiladih s festivala Re-^jidasba - 14.50 Or-"«skladbe za mladino -H nas doma - 15.30 pi reportaža   - Ob n stavke domžalskih •ftirjev • 16.00 Listi iz J«t 1820 Gremo v kino -itba • humana dobri-".'/) Zabavna radijska ir/ojeHitrec Magda-Ni zgornji polici -Obvestila in zabavna 19.35 lahko noč, 19.45 Glasbene raz-■ • 20.00 V nedeljo y. 2220 Glasbena tri-atadih - Skupni pro-m ■ 23.05 Lirični $ ■ 23.10 Allan Stivell v ,,/tnsCankarja - 00.05 pngrsm • glasba
program
itdelja na valu 202 -i Od enih do' sedmih -r*Mb«inie kaj - 19.30 nira - 20.30 Glasba iz i gramofona - 21.30 Iz diskoteke • 21.45 \M> • Trobente in ri-%fa Knežević - Odde-2145 Zrcalo dneva -<lnba za konec pro
PONEDELJEK, S. MAJA Prvi program
5.0O Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Mladi ustvarjamo - 8.40 Pesmica za mlade risarje -9.05 Glasbena matineja -10.05 Kontinenti pojo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . . . - 14.05 V gosteh pn zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.05 Od brazde do mize - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz nafte diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - -22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev ^23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - O0.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in tehnika« , koledar večernih prireditev, druge servisne informacije. Minute za EP in Se kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu -Sextet Boška Petroviča -Bora Rokovič - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
TOREK, 4. MAJA
Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih Sol
- XI. tekmovanje učencev in študentov glasbe SR Slovenije - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za . .. -11.05 Ali poznate... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 danes smo izbrali - 12.30 kmetijski nasveti - 12.40 po domabe - 13.0C danes do 13.0O - iz naaih krajev - iz naaih sporedov - 13.20 obvestila in zabavna glasba -13.30 priporobajo vam... -14.00 porobila - 14.05 v korak z mladimi - 15.30 obvestila in zabavna glasba - 15.50 radio danes, radio jutri - 16.00 vrtiljak - 17.00 studio ob 17.00 - 18.45 glasbena med-igra - 19.25 obvestila in zabavna glasba - -19.35 lahko nob, otroci - 19.45 minute z ansamblom   joleta kampiba
- 20.00 slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 s solisti in ansambli jrt - 21.05 radijska igra zvonimir bajsib3 obraz za steklom -glasbeni intermezzo - 22.15 m formativna oddaja v nem-abini in angleabini - 22.25 iz naaih sporedov - 22.30 vodomet melodij - 23.05 Jiribni utrinki - 23.IO paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 nobni program - glasba
tESTITAMO ZA PRAZNIK
DELA
© merniku
prodajalna kamnit*
DIO TRIGLAV JESENICE
leimače aktualnosti -14■ 16.30 Ponedeljkov pffded - Morda vas l^ulo ■ 17.20 Nafti od 'r.titke a!i Izbor do-
14*
tamacV aktualnosti -/H   I6.;)0 Oddaja za Morda vas bo za ni "Ji Delegati sprašu-AMbji rt NNNF> - Ce-
"vv aktualnosti -16.30 Stop zelena m bo zanimalo
m
'smtt* aktualnosti 16.30 Nafte zrcal«
-Morda   vas   bo zanimalo 17.20   Po   domar«'  za  vas -Cest it ke
Petek:
lfi.OO   Domače aktualnosti obvestila Kulturna snovanja     Morda vas bo zanimalo -  17.20 Nafti odmevi • Čestitke ali Zabavni zvoki
Sobota:
16.OO   Domače aktualnosti obvestila -  lf>.30 Kam danes in jutri - -lugoton vam predstavlja - M«>rda vas bo zani malo   -   17.-M)   Naši odmevi Čestitke
Nedelja:
I 1 .OO Mi pa nismo se uklonili
- Koledar pomembnejših dogodkov iz pretek«>sti - Nedeljska kronika - obvestila -12.0O Čestitke - Nafti odmevi
- Morda vas bo zanimalo
Drugi program
7.30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Na obisku v . ..«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EPŠ in fte kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin -21.30 Specter - 22.15 Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza - 9. oddaja: ansambel Ronnv in Danci Pestotnik -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
SREDA, 5. MAJA Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaftko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vkjučujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 RazmLftljamo, ugotavljamo - 14.25 Nafti po-sluftalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovske pesmi Vilka Ukmarja - 18.15 Naš gost - 18.30 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Nika Zajca -20.00 Koncert za besedo -Maj - 20.25 Srečanje z mlajfto slovensko skladateljsko generacijo - 21.05 Nikolaj Rim-ski-Korsakov: odlomki iz opere »Sneguročka« - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Skidmore - Kovačev kvartet - Garbarek - Jarrett kvartet -00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in fte kaj -19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po poftti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
Četrtek, 6. maja
Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska ftola za višjo stopnjo - 8.35 Mladina poje -Mladi po jo pod vodstvom Ivana VrbančtČa - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Nafte pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov -13.20 Obvestila  in zabavna
glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Mehurčki -14.20 Koncert za mlade poslušalce - Bizet: Carmen -14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Vita Muženiča
- 18.15 Lokalne radijske postaje - 18.35 Minute z mezzo-sopranistko Evo Novftak-Houftka - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Danilo Lokar: 90-letnik - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev
- 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Vroče-nladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Glasba ne pozna meja -21.00 Zavrtite, uganite . .. -22.00 S festivalov jazza - Sekstet Markovič - gutv Debre-cenu - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
PETEK, 7. MAJA Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska ftola za nižjo stopnjo - 8.35 Otroške igre -8.50 Nafti umetniki mladim poslušalcem - M.Vodopivec: Komedijanti - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe
- 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Ottorino Respghi: Ptice - suita za mali orkester - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste -Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri
16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela
- 20.00 Uganit", pa vam zaigramo - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva, »Ob koncu tedna«(, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Stop pops 20 - 21.30 Misel in pesem - 22.15 Popularna countrv glasba - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
GORENJSKA OBLAČILA
KRANJ
JLA 24 a
TOZD Konfekcija Kranj
Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in opravila
VEC ŠIVILJ
— nedoločen čas
Pogoj:
— dokončana poklicna ftola
Poskusno delo tri mesece, delo v dveh izmenah.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na splošno-kadrov-sko službo, JLA 24 a, Kranj.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v osmih dneh od izteka objave.
TOVARNA OBUTVE »PEKO« TRZlC, n. sol. o. TOZD MREŽA
objavlja za svojo prodajalno na Jesenicah, Maršala Tita 44. prosta dela in naloge
POMOČNIKA
- za določen čas - nadomeščanje delavke, ki je na bolovanju
Pogoji za sprejem:
— KV prodajalec,
— dva meseca delovnih izkušenj,
— poskusno delo dva meseca
Posebne zahteve:
— sposobnost sodelovanja,
— besedna sposobnost,
— računska sposobnost,
— splošna telesna spretnost
Prijave z dokazili pošljite na naslov: Tovarna obutve PEKO Tržič v roku 15 dni.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključenem prijavnem roku.
Trgovska in gostinska delovna organizacija ŽIVILA - CENTRAL Kranj, n. sol. o. TOZD DELIKATESA KRANJ
razpisuje na podlagi skjepa delavskega sveta TOZD z dne 18. 2. 82 razprodajo
- HLADILNE VITRINE ZA SLADOLED S POSODAMI 6 + 6,
izklicna cena 45.000 din
- RABLJENO TRGOVSKO OPREMO ZA DELIKATESNI ODDELEK,
izklicna cena 30.000 din
Plačilo na žiro račun št. 51500-601-12979. Prometni davek plača kupec.
Razprodaja bo v torek 11. maja 1982 ob 11. uri v Kranju, Maistrov trg 11 — v skladišču trgovine Delikatesa Kranj, za družbeni in privatni sektor.
Ogled opreme možen vsak dan do razprodaje v skladišču trgovine Delikatesa Kranj. Podrobnejše informacije interesenti dobijo po telefonu 26-893.
Interesenti morajo pred razprodajo položiti 10-odstotni polog od izklicne cene na blagajni TOZD Kranj, Maistrov trg 11.
SO
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske Kranj n. sub. o.
čestitamo
GLAS 18. STRAN
TELEVIZIJSKI SPORED
SOBOTA, 1.5.
9.35 Poročila - 9.40 Pedenj-Z"v>: Iz gozdov je pesem vsta jala - 10.00 Praznični zvoki (za J RT I) - 10.30 J. Jurčič -S. Makarovič: Kozlovska sodba v Višnji gori, predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana - 11.20 Primorska poje 11.50 Poročila (do 11.55) -14.15 Opat je selo, repoertnza - 14.30 Opatje selo: Prvomajska proslava, prenos -15.15/20 Slovenski pihalni orkestri - 15.40 Rdeče univerze, dokumentarni film -16.40 R. Golouh: Kriza, drama - 17.50 Dogodivščine rumenega kovčka, sovjetski mladinski film • 19.05 Zlata ptica - F. Bevk: Junak -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Naše 17. srečanje - 21.35 Zrcalo tedna - 21.50 Rdeča reka, ameriški film - 23.50 Poročila
Kriza je prm slovenska drama iz delavskega življenja in prva, v kateri se je izrazil njegov strahotni položaj m obenem hrepenenje ljudi, ki se začenjajo zavedati svoje zgodovinske vloge. Dramo je napisal Rudolf Golouh v letih 192Hin 1927. Rdeča reka je eden najzanimivejših ivsternov. Hoicard Haivks, sicer avtor' izrazito »moških« filmov predsta vlja napbre skupine kavbojev ki vodijo čredo v dva titlOČ kilometrov oddaljeni Missouri. Na di ornesečnipoti morajo premagati vsakovrstne prepreke, ki sčasoma prijateljske odnose spremenijo, posebno ker ie lastnik nepopustljiv.
V glavnih vlogah sta za igra/a John Wayne in .\ft>ntg<>mery Clift.
Oddajniki II. TV mreže:
14.10 Poročila - 14.15 Ključ za vse ključavnice, otn^ka oddaja - 15.18 Poezija neuvrščenih - 15.45 Igrani film -18.30 »Lepo ti je druga Tita kolo« - 19.30 TV dnevnik -20.00 Kanadski dokumentarni film - 20.50 Poezija - 21.25 Poročila - 21.30 Mali koncert
- 21.45 Športna sobota
TV Zagreb I. program:
9.50 Poročila - 10.00 Praznični zvoki - 10.30 Poezija in glasba za otroke - 11.30 Pojo otroški zbori - 12.00 Maj na Titovem trgu - 12.30 Vrnitev v O-Z. am. film - 14.00 Iz šolske TV -15.45 TV dnevnik
- 17.45 Starogradske pesmi -18.15 Internacionala - 18.30 Ti dnevi, ta leta - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dober večer, zabavno glasbena oddaja -21.00 »Peklenski otok«, jug. film - 22.15 Za konec tedna -23.45 Poročila
NEDELJA, 2. 5. '
9.15 Poročila - 9.20 Živ, žav, otroška matineja - 10.15 S. Pavič: Vroči veter, humoristična serija TV Beograd -11.10 T V kažipot - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.45 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper - 16.30 Poročila - 16.35 Osem filmskih pričevanj — Hrvatska: Iz oči v oči, igrani film- 18.00 Športna poročila
- 18.15 Država v državi, dokumentarna oddaja - 19.00 Zlata ptica - Karel Gra-beljšček: Pet proti enajstim
- 19.10 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme - 20.00 M. Sečerovič: Ne pokorjeno mesto, nanizanka TV Zagreb
- 21.25 Človek brez meja: Za vse življenje, dokumentarna serija - 22.00 Športni pregled
Hrvaški film Iz oči v oči obravnava sodobno temo. V nekem gradbenem podjetju se delavec Milan upre odločitvam direktorja, ker misli, da so te odločitve za podetje škodljive. Direktor zahteva izključitev Milana iz kolektiva, pri čemer ga podprejo birokrati. Delavci so na Milanovi strani. Na sestanku se izkaže, da direktor ni edini krivec in da je odgovornih več.
Oddajniki II. mreže:
15.30 Test - 15.45 Ljubezen in moda, jugoslovanski film -17.15 Nedeljsko popoldne -19.30 Reportaža z nogometne tekme - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Velikani jazza - 20.45 Poročila - 20.50 Narodna glasba - 21.40 Mladost Karla Marxa, serijski film
TV Zagreb L program:
9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 »Znanje — imanje« - 14.00 Jugoslavija, dober dan - 14.45 Narodna glasba - 15.15 Ikone, dokumentarna serija - 15.45 Ljubezen in moda jugoslovanski film - 17.15 Nedeljsko popoldne - 18.30 Nogometna reportaža - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik -20.00 Nepokorjeno mesto -21.30 S kamero po svetu -22.00 Športni pregled - 22.45 TV dnevnik
PONEDELJEK 3. 5.
15.20 Poročila - 15.25 Mesta: Sidnev, angleško-kanadska serija - 16.10 Severni rt, kanadski film - 18.00 Znana, neznana Jugoslavija: Kostanjevica - 18.30 Obzornik -18.45 P. Voranc: Solzice, oddaja za otroke - 19.05 Zlata ptica — Sergej Voš-njak: Kruh, ki ga ni bilo -
19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Tone Cufar: Ščurki. posnetek predstave SNG Maribor -21.20 Aktualno: V krčih razvoja -22.00 V znamenju
Tone Cufar. Pripovednih in dramatik. Delavec Delavski pisa telj, samouk, je v svojem kratkem življenju (ubit na begu 1942. leta v 37. letu starosti, ko so ga Italijani hoteli izročiti Nemcem v Šentvidu pri Ljubljani) napisal vrsto dramskih besedil. Ščurki so doživeli krstno uprizoritev na profesionalnem odru šele v sezoni J979/80 v Drami SNG v Mariboru. Za Ščurke je avtor povedal: »S to grotesko bi rad pokazal spačeniobraz družbe.« To se mu je tudi posrečilo.
Oddajniki 11. TV mreže
17.15 Poročila - 17 20 Poezija in glasba neuvrščenih dežel -17.45 Igrani film - 19.30 TV dnevnik -  20 00 Po poteh ..poznanj, prenos iz Instituta za radiologijo in onkologijo v Sarajevu - 21.15 Poročila -21.2.5   Dober   večer: Mišo Kovač,   ponovitev zabavno glasbene oddaje TV Zagreb L program: 15.20 Napoved sporeda -15.30 T V   dnevnik   -   15.45 Baš Celik, lutkovna serija - 16.00 Slovenske ljudske pravljice, lutkovna serija TV Lj - 16.15 Čarobni   fižolček. japonski risani film - 17.45 Primorska poje - 18.15 Pesmi Z. Vasilje-viča - 18.45 Glasba za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 »Mostarske  kiše«, zabavno glasbena   oddaja 20.45 Igrani film - 22.20 Izbrani trenutek - 22 25 Zunanjepolitična  oddaja -  23.10 TV dnevnik
v trgovini OPREMA Kolodvorska 2 Mengeš
imajo na zalogi
pralne, sušilne, likalne in šivalne stroje priznanih proizvajalcev
kovinotehna„.
TOREK, 4. 5.
9.00 TV v šoli - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli (do 12.05) -14.30 Glasbena oddaja - 15.00 Prenos iz hiše cvetja - 15.30 Okteti pojo - 15.50 Šolska TV: Življenje na skalni obali. Ritmična ura, Živa voda -17.25 Slovenske ljudske pravljice: Ančica in pisana ma ma, 1. del - 17.35 Po poteh spominov, glasbena oddaja -18.05 Pisani svet: Bela krajina - 18.30 Obzornik - 18.45, Cas, ki živi: V bratstvu ie
moč - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do  zrna  -   19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Zadnji   pozdrav, dokumentarni film  -  20.10 O Titu pripoveduje  Miloš   Mintf -21.10 Premor - 21.15 P. Tur-rini-VV. Pevnv: Alpska saga, avstrijska nadaljevanka 22.40 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Test - 17.45 Informativni mesečnik, otroška oddaja   -    18.15 Življenjske knjige - 18.45 Moč Jugoslavije, glasbena oddaja - 19,15 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 S Titom v srcu, glasbena oddaja - 20.45 Spomini: Deveti kongres ZKJ, dokumentarna   oddaja   - 21.30 Zagrebška panorama - 21.45 Kelaši,   pakistanski dokumentarni film TV Zagreb I. program: 14.15 Napoved sporeda -14.25 Poročila   -   14.30 Glasbena oddaja   -   15.00  Prenos iz hiše cvetja - 15.30 Koncert prijatelju   (H.   Szervng) -16.30 Dokumentarni film -17.15 Glasbena oddaja - 17.45 Informativni mesečnik 18.15 Življenje knjige - 18.45 Moč   Jugoslavije, glasbena oddaja -  19.15 Zadnji pozdrav, dokumentarni film -19.30 TV dnevnik - 20.00 O Titu pripoveduje Miloš Miniti - 21.00 Tri Ane, jugoslovanski film -  22.30 TV dnevnik
SREDA 5. 5.
9.00 TV v šoli, Ne pozabi Makedonija, Zanimivo potovanje - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli (do 12.10) - 17.*0 Poročila - 17.45 Ciciban, dober dan: Čudno, da se ladja na potopi... - 18.00 Družina Smola, Madžarska risana serija - 18.30 Obzornik 18.45 Primorska pevska pomlad - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Moram se vrniti, kitajski film - 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.55 V znamenju
vojaku, ki se s svojo četo bori pn i ti japon skim okupatorjem. Sovražnik četo razbije, za vojaka pa se/učne dolgo in mukotrpno tavanje po deželi, da bi našel tovariš*.
T V Zagreb L program:
15.30 TV   v   Soli: Al Mohorovičič - 16.30 Nai sporeda -  16.40 Poročila 16.45  Po  sledeh kont volucije, dokument serija TV Priština  - 17.4 Smogovci - 18.15 TV Knk -18.25 Kronika občine Si -18.45 Poezija 19.30 dnevnik - 20.00 Politični gazin   -   2150   TV ki zabavna oddaja - 22.20 dnevnik - 22.35 Poročilo 8. kongresa ZK Makedonije
Oddajniki II. TV mreže:
16.30 Test - 16.45 Po sledeh kontrarevolucije, dokumentarna serija - 17.45 Cas za pravljico - 18.15 Aktualnosti 18.45 Narodna glasba -19.30 T V dnevnik - 20.00 Panorama, kulturna oddaja -20.45 Zagrebška panorama -21.05 Odprto gledališče (do 22.20)
TV Zagreb I. program:
16.30 Napoved sporeda -16.40 Poročila - 16.45 Po sledeh kontrarevolucije, dok. serija TV Priština - 17.45 Cas za pravljico - 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Gospič - 18.45 Aktual nosti, oddaja TV Sarajevo -19.30 TV dnevnik - 20.00 Nadštevilna, jugoslovanski film - 21.30 S karavano glasbene mladine - 22.15 TV dnevnik
ČETRTEK. 6. 5.
8.55 TV v šoli: TV koledar, Plavanje, Elektronika, Po-točmi rak - 10.00 Poročila -10.05 TV v šoli (do 12.10) -15.4C Šolska TV: Življenje na skalni obali, Ritmična ura Živa voda - 17.05 Poročila -17.10 Mladi va-tuozi: Klarinet - 17.30 Mi smo mali muzikanti: Monika in harmonika, češka glasbena serija - 18.00 Mozaik kratkega
PETEK, 7. 5.
TV kob G la golica - 10.06 TV TV   v Sol Glagolica -  17.30 Ml
del otrdel
Kitajska
kinematografija je pri nas malo znana, čeprav na leto posnamejo okrog sta filmov. Po padcu »bande štirilur se je filmsko ustmrjanje precej sprostilo jn rezultat te ugodne klime je tudi film Moram se vrniti. Zgodba pripoveduje o kitajskem
8.50 TV v šoli: Francoščina, 10.00 Poročila Soli   - 15.30 Francoščina, 17.25 Poročila ob   progi, 1.
serije  TV  Skopje  - 1MJ| Domači ansambli Ansambel Janeza Kalška s solisti 18.30 Obzornik - 18.45 EkoM nomsko-politični sistem: 0a/| novna načela in merila usp**l nosti gospodarjenja v TOZVi 19.06 Psihofizična rekreacija^ Savna - 19.15 Risanka 19.2*1 TV in radio nocoj - 19-6^ Zrno do  zrna - 1930 dnevnik - 19.55 Vreme - 20,(M| Včeraj ... za jutri: Trenutvp svobode, dokumentarna »M rija - 20.40 Modni utnnto 20.45 Ne prezrite - 21.00 W Atteway:   Skag, nadaljeval nje in konec - 2150 Sprefl*', ljamo -sodelujmo, sodelujm*] športna oddaja 22.00 Poroj čilo z 8. kongresa ZK M»k*| donije - 22.15 Nočni kn*^« Konformist,  italijanski f> - 23.55 Poročila
Oddajniki II. TV mre*«:
16.45 Test - 17.00 Po i kontrarevolucije, dok. TV Priština - 17 45 Kc otroška oddaja - 18.15 N« sto Top liste - 18.46 Zabav glasba - 19.30 TV dnevi
Suteja, jugoslovanski film 18.30 Obzornik - 18.45 Po sledeh napredka - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna
- 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Studio 2-21.30 Sremska fronta — kota 122, dokumentarna oddaja - 22.10 V znamenju in Poročilo z 8. kongresa ZK Makedonije
Oddajniki II. TV mreže:
16.30 Test - 16.45 Po sledeh kontrarevolucije, dok serija TV Priština - 17.45 Smogovci, otroška serija -18.15 Znanost - 18.45 Poezija
- 19.30 TV dnevnik - 20.00 Igrani filrn - 21 30 Album 82 -22.30 Poročila
Vidiki, dokumentarna »epi - 21.55 Nočni kino: Otroci omare, francoski film
TV Zagreb 1. program:
16.45     Napoved sj. -1655 Poročila - 17.00 sledeh kontrarevolucije, serija TV Priština -  1 « Kolibri - 18.15 TV koledar 19.25 Kronika občine Reka, 18.45 Koraki, mladinska daj a - 19.30 TV dnevnik 20.00   »Hill   street Blue« serijski film - 21.00 Beograd z ljubeznijo, zabavno gli na oddaja - 21.45 TV dne 22.00 Poročilo i 8. kor ZK Makedonije - 22.20 petek ob 22, kulturni m< -00.20 Poročila
NOVO V KINU
Vsa Amerika vre; še malo, pa se bo začela znamenita dirka Kanonbal od
New Yorka do Los Angelesa. Vožnja po najkrajši skrivni poti ali izbira najhitrejšega vozila nista poroka za uspeh, saj so dovoljena vsa sredstva, da se čim prej premaga tri tisoč kilometrov dolga pot. V filmu igrajo same »zvezde«: Roger Maore, Farah Faiveet, Burt ftevnolds, Dean Martin, Peter Fonda in drugi.
Raskervillski pes je znani kriminalni roman angleškega avtorja popularnega lika Sherlocka Holmesa. Film, ki ga je zrežiral Sidney Lanfield in bo prikazan v kinotečnem sporedu, sodi med najuspelejše prenose. Pripoivduje o krvoželjnem psu, ki je po legendi usmrtil več članov družine Baskervill. Zdaj se spet pojati in napade bogatega na-Mednika. A genialni detektiv Sherlock Holmes razvozijo uganko in odkrije prave morilce.
KINO
V Bondovskem filmu Samo dvakrat se živi igra še »stari« agent 007 Sean Connery. Zgodba govori o neznanem letečem predmetu, ki požira sovjetske in ameriške rakete, obe strani pa valita krivdo druga na drugo. V zaplet, ki se odvija v eksotičnem japonskem okolju, se vmeša slavni agent. .
Film Pacifik Banana je tipičen primerek seksi komedij, v katerih he manjka humorja in »nagih« prizorov. Glavna junaka sta simpatična pilota.
KRANJ CENTER
30. aprila amer. han.pust film POBECf IZ ALCATRAZA nb 16.. 18 in20 un
1. maja amer. bari. pust. film POBEG IZ ALCATRAZA ob 15.. 17 tn 19. uri, premiera avstral. ban. filma PACIFIK BANANA ob 21. uri
2. maja slov. ban. film SREČNO KEKEl ob 10. un. amer. ban pust film POBEG IZ ALCATRAZA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer barv. pust. filma DIRKA KANONBAL oh 21. uri
3. maja arstra f. ban. erot. komedija PA-CIFIK BANANA ob 15. un. 17. in 19. uri. premiera franv han. filma NISMO ANGELI. ONE PA TI 7)/ NE ob 21 un.
4. in 5. maja arstra/. ban. erot film PACI HK BANANA ob IS. 18. in 20. uri
«. maja amer. hote. pust. film DIRKA KANONBAL oh IS. un. amer han lojni film Va/AKOVA VRNITEV oh t« in 20 uri
KRANJ STORŽ IC
30. aprila novozeland ban. film NŠV-NIČLJIVI MINI MORISS ob IS.. /R ,„ jo, uri
. I. maja spon. amer bari. pust. film OVSA RJ EVO MAŠČEVANJE oh 14. in IS. un. novozeland. ban. komedija NEUNIČLJIVI MINI MORISS oh 16. m 18. uri
2. maja amer. ban. k rim. film ONA TO DELA BOLJŠE ob 14. uri in 18. uri. ital. ban. erot. komedija TE REZ I NO TELO ob
16. uri,premiera hongk. barr. filma PETELINOV t 'DA REC ob 20. uri
:i. maja hongk. han: film PETELINOV
UDAREC ob 14.. 16. in 18. uri. ital barv. film
K RVA VIA VTOSTOP ob 20. uri 4. maja hongk. ban. karate film PETE/.I
NOV UDAREC ob 16 ,n 18. un. prennem
amer. krim. filmu BASKERVILLSK.I PES
ob 20. uri
S maja hongk barv. film PETELINOV UDAREC oh 16. in 18. in 20. uri
6. maja amer. ban vojni film NA RED NIKSTEINER ob 16.. 1H in 20. uri
TRŽlC
/ maja ital. ban: akcij film VESOLJSKI SER IF oh 15. uri. ital. bare thnller K RVA VI AVTOSTOP nb 17. in 19. un. prvrniera hongk. bari. fdma PETELINOV UDAREC ob 21. uri
2. maja š/xin. amer. ban: pust. film GU SAR.IEVO MAŠČEVANJE ob 15 uri. ital. ban: erot. komedija PACIFIK BANANA ob
21. uri
3. maja amer. han glasb, film ZGODBA O BUDDV HOl.l.V.IV oh 16. un. amer. ban past. film SAMO DVAKRAT ŽIVIŠ oh 18. in
20. uri
i maja amer. ban pust film SAMO DVA KRAT ŽIVIŠ nb 18. in 20. uri
5. maja amer. han: pust. film S. H. E. — ONA TO DE IA BOLJŠE ob 18. in 20. uri
6 maja amer. bon: vojki film NA RED* NIK STEINER oh 16.. 18. in 20. un
KAMNIK DOM
/. maja slov. ban: mlad. film SREČ\0 KEKEC ob 15. un, premiera amer hnn pust. filma SAMO DVAKRAT ŽIVIŠ ob 17. in 19. uri. premiera amer. barv. pust filma DIRKA KANONBA L nb 21. uri
2. maja novon.lnnd. ban: film NEUNIČLJIVI MINI MOR/SS ob 15. un, amer. ban' pust film SAMO DVAKRATŽ/V/Š oh 17. in 19. un, premiera franc. barv. komediia NISMO ANGEL/, ONE PA TUDI NE oh fj uri
5. maja ipan. amer. pust. film GUSAR ■JEVO MAŠČEVANJE ob 16. un „mrr barv. pust. film POBEG IZ ALCATRAZA oh 18. in 20. uri
4. maja amer. barv. glas. film ZCODBA O BUDDr HOL L YJU oh 18. in 20. On
6. maja amer. barv vojni film VO.JA-KOVA VRNITEV oh 18 urt.amer. J.nm film HASKERVILI.SKr PES oh 20. un
5. maja amer ban: pust. knm. film ONA TO DELA BOLJŠE oh 18. in 20. uri
DUPLICA
/. maja amer. han: krim. film ONA TO DELA BOLJŠE ob 20. uri
2. maju ital. han: akcij, film VESOLJSKI ŠERIF nb 15. uri, prerinem franc barv komedije NISMO A NGELI. ONE PA TI 1)1 NE ob 17. in 19. un
5. maja amer. han pust. film D/RKA KANONBAL o/> 20 uri
6. maja avstro/ barv erot. film PACI F/K BANANA ob20, uri
RADOVLJICA
30. aprila hongk. barv. film SUPER PRIJEM ob 20.UI1
1. maja slov. ban: film UČNA LETA /ZUMITELJA POLŽA oh lH. un. Hal. barv film ZAKAJ SE TO DOGAJA MENI ob 20. uri '
2. maja ital. ban: film ZAKAJ SE TO DOGAJA MENI oh 18. uri. angl. barv film ČLOVEK SLON ob 20. uri
,% ma/a hongk. lian: film SUPER PRI. JEM ob 18. uri. slov. harv. film UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA ob 20 un
4. maja angl. barv film ČLOVEK SLON ob 20. uri
5. maja ital. barv. film ZAKAJ SE TO DOGAJA MEN/ ob 20. uri
6. mapi nem. barv. film ZGODBE ČUVAJA P/AŽE ob 20. uri
BLED
80. aprila ital. harv. nest. filrn IMENU JEM SE NEBO/) Y ob 20. uri
1. maja ital ban nest. film IMENUJ F M SE NEBODY oh 18. uri. amer. harv film GLOR/JA ob 20. uri
2. maja amer. barv. film G/.OR/JA oh 18 un, amer. barv. film m ZAKONU /\ PENDREKU ob 20. un
■■!. maja ital. bari. film ZAKAJ SE TO DOGAJA MENI ob 18. in 20. uri
4 maja hongk barv film SUPER PRI JEM oh 20. uri
5.  maja sln%: harv  film l 'ČNA  IFT4 IZA 'MITELIA POLŽA ob 20. ur, b:>omn'° a"A' " * ^l°VKK s/<ON
BOHINJ - BOHINJSKA BISTRICA
30. aprila amer. ban. film GLORUA 20. un
1. maja amer barv film ORKAN ob *
20. un
MORSKI NABOJ ofc is. m 20 un
M^A%8Z-J&™»* lFTAn
POLJANE
JU(?°h- hon   film OBETAVNA
t A NT ob 20. un
2. maja amer. akcij. f,lm KASKADER M
/•). un
,,*,™aJaJliti''sl kome</'jn 7. VLAKOM
•/('(, on 20. un
ŽELEZNIKI OBZORJE
30. aprila amer. han. film KASKADER<
20. un
nl*2ZJ2>raT™ droma post** ž\VSl
1>\AKRATnb 20. un
TA \ h hfA\Tabl8. in 20 uri
c.L?,m,7^/T,s/- *on»erfj/o SAMOESK*A\
SE LJl BI ob 20. uri
SKOFJA LOKA SORA 30.   aprila   amer.   ban:   film PO^TAltl ZVONI DVA K RAT ob 18 m *ft Vn
£" 2, »"J* amer. avant. film JCASl
KADER ob 18. in 20. uri
,d,il,5\^a amer r°j*i film PASfl VaiAKlnbl8.in20.uia
,,(l^m(!:"!/"M"sl A"-"'•"■</<- 7. VLAKOM M
JUG ob 20. un
JESENICE PLAVŽ
30. aprila amer ban. voh. film FURl ob 18. m 20. uri
aJ<A?<i,v?/aLhonf!,f han f,ln' ****
BOKSA RJEVnb 18. in 20. uri 3. in 4. maja franc. ban p. I m POl '
ob 18. m 20. uri 6. maja amer. ban. film ZADNJI ORf
oh 18. in 20. un
JESENICE RADIO ■ 10 apnln nem. barv film Ki kt ur j
je njena dolina oh 17   :  , -
oh,7nin,7!infmnC *!*>***OUUk
oh,7mT,9aZr- f"m ZADSJ' S™
KRANJSKA GORA
V RA CA l 'DA REC o/> 20. uri
uadTSI? Z""*'* ban l'tm ERA U BOE-
.vi tt-i r. \ on 20. uri
DOVJE
LJUBIMKE ob 19.30uri
2. maja amer. barv. žnantf. farni. IMPERIJ vrača udarec ob 19J»wt
}m\lA 1982
GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH
19. STRAN O L, A B
KAN?
i
m
(XpOrt LJUBLJANA
»INEX
POIOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENCV
61000 LJUBLJANA TITOVA 25
Tel (061) 31 2-995. 327-947
GENERALTURIST
POSLOVALNICA LJUBLJANA
Gosposvetska 7 61000 Ljubljana
Tel   (061) 21 7-215, 21 7-231, 21 7-223
TUDI LETOS HITRO,  UDOBNO IN
POCENI (PREPRIČAJTE SE!) NA POČITNICE V
TUNIZIJO
•fc*plaže in čista voda, ugodna klima in obilje sonca, kopanje, izletMn zabava ter *tenzioni v znanih hotelih so jamstvo za vaše dobro počutje.
[Mtbodo nastanjeni v Hammametu. v hotelih EL. B0USTEN. CONTINENTAL in "AGE, v Soussu pa v hotelu SOUSSE PALAČE Nudimo tudi možnost kampiranja (informacije so vam na voljo v naših poslovalnicah in v pooblaščenih turističnih
vsak torek - od I  6 82 dalje
»VARJENJE PO KANJONU KEKK TARE
•Ina agencija Inex vabi na splava rjenje po kanjonu reke Tare po programu, ki iatraktivnosti privlači tudi guste iz tujine. Splavarjenje traja 4 dni skozi kanjon, primerjajo s slovitim   kanjonom reke Kolorado in je obenem nepozabno inje skozi slikovite kraje in mesta, W\ čuvajo in hranijo tradicijo in kulturno loiiurli teh krajev. V prograun je-vkliučeno tudi bivanje na planini Durmitor in Posebnost potovanja ji» tudi v tem, da si med vožnjo po Tari potniki dnevne !pripravljajo sami med postanki, oziroma, da si obroke naročijo po izbiri pii u. Splav bo dobro založen s specialitetami krajev ob poti, kot so planinski sii ik. pršut, planinska pogača, pa tudi z*lomačirri vinom in kuhanim žganjem, ki bodo pre.nrVevali v Šotorih za 2 ali 3 osebe, posebno doživetje pa b<x1o tudi ob tabornem ognju. Programi trajajo 5 in 6 dni, cena pa je od 8.(WX) do 8.950 din ii (vsebuje tudi letalski prevoz v obe smeri). Odhodi so v juliju, avgustu in bru. Programi sovam na voljo v turističnih poslovalnicah.
ponudba počitnic na KRETI že vzbuja poz> ,vost med V kranjski pa tudi v drugih Kompasovih poslovalnicah f/njtkem dobite brezplačno barvni program počitnic, ki poleg M«* informacij vsebuje  tudi  barvne fotografije objektov, kjer
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
ZARJA PRAVA OBUTEV TUDI ZA
NAJZAHTEVNEJŠEGA KUPCA
a
> Prodajalna »DETELJICA« bo odprta tudi v času i Mednarodne razstave mineralov in fosilov, to je v
soboto, 8-jnaja od 8. do 17. ure in v nedeljo 9 maja od 9. d<Tl 3. ure
GRAŠKI POMLADANSKI VELESEJEM
Danes so v Gradcu odprli tradicionalni pomladanski velesejem. Na 153.000 kvadratnih metrih razstavnih površin bo na ogled tekstil, pohištvo, gradbeni materiali in orodje, najrazličnejši izdelki za dom in gospodinjstvo, oprema za gostinske obrate, oprema in izdelki za prosti Čas, razstava lesnega gospodarstva, kmetijski stroji in orodja in več specializiranih razstav. Jugoslavijo predstavlja 96 razstavljal-cev. Sejem bo trajal do 9. maja, odprt pa je od 9. do 18. ure. Vstopnina je 30 Šilingov oziroma 50 din.
jSO KOMPAS
(vJH JUGOSLAVIJA
• Beograd J dan, 15/5, 22/5.29/5
• Vis - vlak - letalo 2 dni, maj, 14/5. 6 dni 29/5. 5/6, 12/6
• Ohrid, 3 dni, od maja do oktobra, 21/5
• Ohrid, fi dni, od maja do oktobra. 9/5. 16/5
• Orna gora. 7 dni, vsako nedeljo - 16/5
• Crna gora, 2 dni, 9/6, vsako soboto
•Tečaji angleškega jezika - Anglija - 3 in 4 tedne - julij, avgust
STROKOVNA POTOVANJA:
• Munchen. Cosrnetics H2. 3 dni, 6/5
• Graz, velesejem, 1. dan, 8/5
• Novi sad, kmetijski sejem - 1 dan - letalo - 15/5, 22/65
• Novi Sad, kmetijski sejem - 3 dni — avtobus — 14^5, 22/5
POČITNICE NA KRETI od maja do oktobra - ZAHTEVAJTE PROGRAM LETOVANJ!
Vse informacije in programe dobite tudi v novi poslovalnici Kompasa v Kranju na Koroški cesti 2. telefon 28-472,28-473.
NA POKLJUKO
Za cilj izleta med prazniki lahko izberete čudi Pokljuko. V hotelu je na voljo še nekaj prostora, smučarska vlečnica pa obratuje vsak dan. S sabo lahko vzamete tudi tekaške smučke ali sanke.
Ipc.
[E POTI TREH SRC
Itfboto, 10. aprila 1982, so predstavniki Ne-,Tovarne koles Rog in Ratlenske v Pomurju ' irske postaje za KOLESARSKE POTI .Na vsaki poti je nekaj kontrolnih postaj, L/sfe»rji dobijo žig za kontrolno knjižico, lahko di osvežijo in odteščajo. V hotelu Radin v 1, v Moravskih toplicah in Banovcih si lahko fin krajani sposodijo kolesa in se odpravijo na //dMesarskih poti.
[>(jpvili »o namreč tri različno dolge kolesarske
J.TA KOLESARSKA   POT   TREH  SRC je |A km in povezuje  vse   gostinske tozde Ra-Začeti jo je moč v Radencih, Moravcih ali
'h. kjer »o na voljo tudi brezplačni kontrolni i/if. Potek je naslednji: Radenci (hotel Radin) I//,"w.i~ Murska Sobota (hotel O in na) — Mo-, »opcija Moravskih toplic) — Rakičan —Ver-[pivrni - (recepcija kopališča) — Ljutomer UknttAem) — Cezanjevci — £ihlava — Videm ob »^'gostilna Hojs) — Janžev vrb—Radgona JutnA) - Radenci ( h otel Kad in). [ri!BRN0 KOLESARSKO  POT TREH SRC tie
jftU v Radencih ali Moravcih   Oolga ie 35 km
in poteka iz Radenc po naslednji trasi: Radenci (hotel Radin) — Križevci pri Ljutomeru (gostilna Sadi) — Videm ob Ščavnici (gostilna Hojs) — Kapela (gostišče Kapela) — Radenci (hotel Radin), iz Moravč pa v Sebeborce—Andrejce—Selo—Fokovce in nazaj v Moravče.
BRONASTA KOLESARSKA POT TREH SRC je dolga 16 km. Potek iz Radencev: Radenci (hotel Radin) — Gornja Radgona (hotel Grozd) — Janžev vrh—Kapela (gostišče na Kapeli) — Radenci (hotel Radin). Potek iz Moravcev: Moravci — Bogojina — Fi-lovci (žig pri lončarju) — Moravci.
Dogovarjajo se tudi, da bi iz Banovcev sj)eljali krajši kolesarski pot i
Za pn»voženo zlato kolesarsko pot dobi kolesar ZLATO ZNAČKO KOLESARSKE POTI TREH SRC, za srebrno pot SREBRNO ZNAČKO in za bronasto kolesarsko pot BRONASTO ZNAČKO KOLESARSKE POTI TREH SRC.
V Radencih in Moravcih so nameščene bible, ki opozarjajo na kolesarske rekieacijske možnosti v Pomurju, na posameznih kontrolnih točkah pa so dobro vidne nalepke kolesarskih poti. Kolesarske jioti je moč prevozjti v enem dnevu ali v posameznih etapah.
PROSPFKT Glavno mesto Slovenije je dobilo nov prospekt, ki
J na 24 straneh z besedilom Bogdana Pogačnika in
LJUBLJANE barvnimi slikami vabi turista na obisk in ogled Ljubljane »ljubljene«. Prospekt je izšel v 50.000 izvodih v slovenščini, srbohrvaščini, angleščini, nemščini, francoščini in italijanščini. Natisnili so ga pri ČGP Delo, naročite pa ga lahko pri Ljubljanski turistični zvezi, 61000Ljubljana, Cankarjeva 5, tel. 061/210-959.
ZA PRVI MAJ NA VRŠIČ
Med prazniki se lahko odločite tudi za izlet na Vršič Cestno podjetje Kranj jI!V sodelovanju z Autocommercom iz Ljubljane že splužilo cesto.
N O V O I
•v
l
NA RIBE, RIBICE
in druge morske ter klasične sperjalitete vabi
RESTAVRACIJA »SEJEM«
Koprivec Marija tel.: 21-890
v večnamenski hali PPC Gorenjski sejem V Kranju Točijo tudi domača primorska vina!
Odprto vsak dan. razen ponedeljka, od 9. do 22. ure. Zaradi praznika bo izjemoma odprto tudi v ponedeljek, 3. maja
K
R
•
A N J
U
J
76
GLAS 20. STRAN
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
PETEK, 30.APMLA 1982
ZNIŽANO 00 23.4.1982 - 8.5.1982
KAVA Asch|vAQn BRASIU/SI.	TAFTAICh LAK ZA LASE 90 1 os. šmT^m	ITALIJANSKI Asch 4 4 QQ RIŽ      1 kg 11.
STOCK 84A' j%nn VINJAK ut |U^U		JAG0D0VA        4 "VCHl MARMELADA 1 /5,u 700-g lil
	MEHČALEC OQ90 5 It. UVl	
MILKA Asch i fi9D ČOKOLADA U v          300-g-Tfl.l %0 m		MARGARINA          "f 50 VITA    250 ,/.
S PAR
®
BOSTE MED PRAZNIKI ŠLI NA IZLET V AVSTRIJO?
NAJUGODNEJŠO MENJAVO DENARJA VAM NUDI
POSOJILNICA BOROVLJE
% (Ferlach) ob cerkvi
tel. 9943-4227-3235 innjena menjalnica v PODLJ U B E L J U (Kiosk),
ki bo od ponedeljka, 3. maja odprta vsak dan od 7. do 20. ure
VAS DOM'82
RAZSTAVA IN PRODAJA
• POHIŠTVA
• DEKORATIVE
• CAMP OPREME
8. —18. MAJA
FESTIVALNA DVORANA
BLED
Odprto vsak dani
od 10. — 19. ure tudi ob nedeljah
rtriurha
' Osnovna Sola PLANINA Tončk* Dežmana 1 Kranj
Komisija *a delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
SNAŽILKE
za nedoločen čas s polnim delovnim popoldanskim Časom.
Začetek del 17. maja 1982.
Prijave posTjite v 15 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja.
RENAULT
RENAULT
ZASTOPSTVO IN SERVIS ERVVIN RAUSCH
9170Borovlje — Ferlach Klagenfurter Strasse 42 ob cesti proti Celovcu,. 200 m iz centra telefon 9943-4227-3745
• MEHANIČNA DELAVNICAZA VSE AVTOMOBILE
• NOVI IN RABLJENI DELI
• AVTORADIO - Philips, Grundig, Blaupunkt
• GUME VSEH VRST - Michelin, Semperit, Goodvearitd.
UGODNE CENE!
POSTREŽBA V SLOVENŠČINI!
DO GORENJSKA BOLNIŠNICA o. o. TOZD Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem b. o.
objavlja prosta dela in naloge
1. PERSONALNEGA REFERENTA
za določen čas s polnim delovnim časom
(nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Pogoji: — ekonomska srednja šola,
— delovne izkušnje zaželjene
Poskusno delo traja 2 meseca.
Vloge naj kandidati naslovijo na naslov: Kadrovska služba TOZD Psihiatrične bolnice Begunje v roku 15 dni po objavi
Obiščite od 30. aprila do 9. maja 1982
GRAŠKI VELESEJEM
»Aprila 1982
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
21. STRAN GLAS
AERODROM LJUBLJANA BRNIK
Komisija za delovna in stanovanjska razmerja TOZD Gostinstvo in turizem objavlja prosta dela in naloge
1. VODENJE KUHINJE V BRUNARICI NA KRVAVCU (en delavec)
2. PRIPRAVA IN DOSTAVA OBROKOV NA LETALA (dva delavca)
3. TOČENJE PIJAČ GOSTOM IN NATAKARJEM (tri  delavce  za  nedoločen  čas, tri  za  določen čas, nadomaščanje delavcev, ki so v JLA)
4. FAKTURIRANJE IN STROJEPISJE (1 delavka za določen čas od 15. 7. 82 do 15. 3. 83, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
5. ČIŠČENJE IN POSPRAVLJANJE GOSTINSKIH PROSTOROV (1 delavka)
'objavljena dela in naloge morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: L — VK gostinski delavec kuharske smeri in eno leto ustreznih delovnih izkušenj ali K V gostinski delavec kuharske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj dokončana poklicna šola živilske stroke, izpit za vožnjo vozil B kategorije
dokončana poklicna šola gostinske stroke, natakarska smer ali osemletka in izpit za PK gostinskega delavca ter 1 leto ustreznih delovnih izkušenj v strežbi dokončana srednja šola upravno-administrativne ali ekonomske smeri ali dvoletna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj v administraciji dokončana osemletka, 6 mesecev delovnih izkušenj
*■ kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem
Kandidati za vsa objavljena dela in naloge naj pošljejo svoje ponudbe v 8 dneh po objavi ta naslov Aerodrom Ljubljana, Kadrovska služba, 64210 Brnik. Kandidati bodo obveščeni rldneh po odločitvi samoupravnih organov.
2. t.
4. -
5. -
1ADITELJI!
EJEMAMO OČILA BETONSKE RE
VAVMAJU!
halogi imamo med '/igrn tudi betonske cevi
T0 Zarja
PRODAJALNA MOBENEGA MTERIALA
;fiigarjeva 5
**mce - JAVORNIK «fon 83-485
Veletrgovina
fipecerizia
©MALOPRODAJA AtJepu komisije za delovna razpisuje prosta dela
PODAJALCA II -ImM
Mi:
-poklicna šola za proda-jalee
ali PK in tri leta prakse
POSLOVODJE V 1G0VINIIII - 1 oseba Mi:
- poklicna šola za prodajale«
m dve leti delovnih iz-ktaenj *
IIHAHJAI
Mi:
- poklicna gostinska Mi,
mer kuharstvo in 3 leta delovnih izkušenj
IATAKARJA I
Mi:
- poklicna gostinska
Wa,
mtr strežba in tri leta 4Movnih izkušenj
l/vtfko 1. in 2. bodo izbrani iti »k len ili delovno raz-a določen čas s polnim časom.
ko 3. in 4. bodo izbrani iti sklenili delovno raz-, u nedoločen čas, s pol-Movnim časom.
orljave z dokazili j ari pošljite v roku po objavi na naslov: na Speče rija
JnhovM 3.
CD
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
obvešča vse člane Temeljnih organizacij kooperantov Skofja Loka, Tržič, Predd vor, da bodo v času od 4. 5. 1982 do 12. 5. 1982 delni zbori članov po naslednjem razporedu:
PODROČJE TOK GOZDARSTVO Skofja Loka:
SORICA DAVČA ZALI LOG MARTIN JI VRH ČESNJICA DRAZGOŠE SELCA LUSA
BUKOVICA SKOFJA LOKA
ZMINEC LOG
POLJANE LUČINE HOTAVLJE SOVODENJ
četrtek, 6. 5. ob 9. uri nedelja, 9.5. ob 9. uri nedelja, 9. 5. ob 10. uri torek, 4. 5. ob 17. uri nedelja, 9. 5. ob 8. uri sobota, 8. 5. ob 19. uri nedelja, 9.5. ob 7. uri sreda, 12. 5. ob 19. uri sreda, 12. 5. ob 19. uri nedelja, 9. 5. ob 9. uri
nedelja, 9. 5. ob 9.30 sobota, 8. 5. ob 19. uri nedelja, 9. 5. ob 9. uri ^petek, 7. 5. ob 19. uri sreda, 5. 5. ob 19. uri torek, 4. 5. ob 9. uri
PODROČJE TOK GOZDARSTVO TRŽIČ:
TRŽIČ     ' sobota, 8. 5. ob 9. uri
PODLJUBELJ LOM
sobota, 8. 5. ob 19. uri nedelja, 9. 5. ob 8. uri
Zadružni dom Sorica Pri Jemcu, Davča Pisarna KZZalilog Osnovna Šola Martinji vrh Logarnica Trnje 7 Pri Urbanu, Dražgoše Zadružni dom Seka Zadružni dom Bukovima Zadružni dom Bukovica Sejna soba TOK Šk. Loka nadPetrolom Zadružni dom Zminec Zadružni dom Log Kulturni dom Poljane Zadružni dom Lučine Zadružni dom Hotavlje Zadružni dom Sovodenj
Prostori gozdarstva Tržič Restavracija Podljubelj ■jDom družben, organizacij
PODROČJE TOK GOZDARSTVO PREDDVOR:
JEZERSKO
PREDDVOR
GORICE
NAKLO
PODBREZJE
NEMILJE
SP.BESNICA
ŽABNICA
MAVČIČE
ŠENČUR
CERKLJE
ŠENT.GORA
torek, 11.5. ob 19. uri sreda, 12.5. ob 19. uri torek, 11.5. ob 19. uri sreda, 12.5. ob 19. urk sreda, 12.5. ob 19. uri ponedeljek, 10. 5. ob 19. uri ponedeljek, 10. 5. ob 19. uri ponedeljek, 10.5. ob 19. uri ponedeljek, 10. 5. ob 19. uri sreda, 12.5. ob 19. uri torek, 11.5. ob 19. uri torek, 11. 5. ob 19. uri
Zadružni dom Pri MajČu Kulturni dom Zadružni dom Gasilski dom Na Razpokah Dom DPO Zadružni dom Zadružni dom Revirna pisarna Zadružni dom Grilc Miha. Apno
Dnevni red zborov članov je naslednji:
1. Obravnava periodičnega obračuna za prvo tromesečje 1982 investicijskega programa, plana 1982 in zaključnega obračuna za leto 1981
2. Obravnava m potrditev kandidatne liste za delegate v organe upravljanja DO in TOK
3. Obravnava sprememb in dopolnitev:
— Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Gozdno gospodarstvo Kranj.
— Statuta delovne organizacije,
— Samoupravnega sporazuma o združevanju dela članov in delov-cev v Temeljno organizacijo kooperantov,
— Statuta Temeljne organizacije kooperantov
Zaradi pomembnosti vsebine dnevnega reda, ker bomo o 2. in 3. točki dnevnega reda glasovali na volitvah oziroma referendumu vse člane prostato, da se delnih zborov polnoštevilno udeležijo.
ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ
DEŽURNI VETERINARJI
od 30.4. do 7. 5. 1982
Za občini Kranj in Tržič
Pr. CEPUDER BOGDAN, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994
GASPERLIN BOŠTJAN, dipl. vet., Kranj, Tuga Vidmarja 8, telefon 25-831
za občino Skofja Loka
PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škhfja Loka, Partizanska 37, telefon 60 380
za občini Radovljica in Jesenice
Globočnik Anton, dipl. veterinar Lesce, Poljska pot 3/a, tellefon 74-629
Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju. Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčerke
TANJE m   _ KOTNIK
se najiskreneje zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, še posebej pa za nesebično pomoč Ivanu Razingerju in Alojzu Kalanu. Hvala sodelavcem GRD Železarne in Vatrostalne, hišnemu svetu, dr. Braneta Dražicu za zdravniško pomoč, pevcem z Javornika in
župniku za pogrebni obred. Vsem, ki ste nama v težkih trenutkih stali ob strani, vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot in ohranili v lepem spominu, iskrena
hvala.
ŽALUJOČA: MAMI IN ATI Jesenice, 27. aprila 1982
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
IVANA KERNA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja za lepo opravljeno pogrebno slovesnost družbenopolitičnim organizacijam krajevne skupnosti Prirnskovo, GD Primskovo Kranj, govorniku za poslovilne besede, pevcem in godbenikom za žalostinke, delavcem in sodelavcem Save, Creine, Iskre in Kokre Kranj.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 26. aprila 1982
x, ^. u «,no nam ie kn.ta smrt vzela našega dragega skrbnega Nepričakovano nam   * ^ ^ ^
očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA JOŠTA
Markonovega ata
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Enaka zahvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in vsem. ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Bavdku, gospodoma župnikoma Stanetu Zidarju in Štefanu Babiču in kaplanu iz Men^a za spremstvo in ganljive besede. Zahvala velja tudi pevcem iz Naklega za lepe žalostinke. zahvaljujemo se članom kolektivov Novost Tržtf, Gorenjska oblačila Kranj, Peko Tržič in Tekstilindus Kranj ter oganizacijam DU in ZB Naklo. Topla zahvala tudi Janezu Moharju za poslovilne besede ob odprtem grobu.
VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: hčerke Joti, Mici, Tilka in Rezka z družinami in hčerka Lucija ter sestre in brata
Naklo, 24. aprila 1982
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica
JANEZA JAPLJA
M iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivom Bombažne predilnice in tkalnice iz Tržiča, Peku - TOZD Gumoplast iz Tržiča, KOS-a iz Kranja in Živil iz Naklega za darovano cvetje in vence, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja dr Kiklu ja dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi sosedom: Brejc, Ropret, Hladnik in Kaltfnik, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih m nam stah ob strani ZZB NOB Tržič se zahvaljujemo za vence in poslovilne besede. Hvala tudi pevcem za žalostinke in duhov »čini za opravljeni pogrebni obred.
VSEM 8E ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Tržič, 21, nprila 198?
G L.AS22 STRAN
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
PETEK. 30. APRILA 190/
.Sporočamo žalostno vest, da nas je v 56. letu starosti po dolgotrajni in težki bolezni za vedno zapustil naš dragi ore in stari oče
OSKAR KUČAN
zidar v pokoju
Pogreb dragega očeta bo v soboto, l.maja 1982, ob 15. uri na radovljiškem pokopališču. Do pogreba leži v mrliški vežici na radovljiškem pokopališču.
ŽALUJOČI: sinova Dane in Darko z družinama
Radovljica, 28. aprila 1982
(nasproti porodnišnice)
C. JLA 16
uprava
komerciala 28-46o
PRODAM
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil na? sodelavec iz TOZD Tovarna avtopnevmatikc - DE Vulkanizacija
FRANC KENDA
roj. 1929
Od njega smo se poslovili v ponedeljek. 26. aprila 1982 ob 15. uri na pokopališču v Ritnjah
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
Prodam PUJSKE - bekone, težke od 20 do 30 kg. Zg. Brnik 28, Cerklje 4061
Prodam KRAVO simentalko s tretjim teletom in KRAVO frizijko s prvim teletom. Selo 32, Žirovnica 3812
Lepe, zdrave PELARGONIJE in BRS-LINKE, sortirane po barvah prodajamo v vrtnariji v Šenčurju 3847
Prodam OJAČEVALEC in KASETAR. oba s carinsko deklaracijo. Milan, H rastje 73 3850
Prodam kovinska GARAŽNA VRATA 230x220 in večjo količino »SNEGOBRA-NOV«. Ivan Alič, Murave 5, Poljane nad Škof jo Loko ' 3855
Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 100 kg. Posavec 16, Podnart 3721
Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo. Jurij Stanonik, Log 9, Skofja Loka
3935
Prodam novo KNJIŽNO OMARO s policami, odprto, Al ples — Triglav TB 2 400C. temnorjavdVxšxg 236x94x40). Telefon 47-149 3936
Ugodno prodam gospodinjski LIKALNI STROJ cordes T-803, dolžina valja 85 cm, termostatska regulacija, 2x 1250 W (vX SX g*90X 98X 38). Telefon 47-149 1937
Prodam rotacijsko KOSILNICO in KRAVO simentalko, četrtič brejo. Na-sovče 25, Komenda 3938
Prodam 1000 kosov nove STRESNE OPEKE folc. Mavčiče 59 3939
Prodam PRAŠIČKE, stare 12 tednov. Golniška 1
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
KATARINE JANŠA
Pernačeve mame iz Zasipa
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo tako številno.spremni na zadnji poti, vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje. vsem darovalcem vencev »aSii n i¥^mo 86 tudi dr LubeJu i Bleda, dr. Pogačniku in dr. Ogrinovi ter osebju Internega oaaeika bolnišnice Jesenice za dolgoletno zdravljenje. Prav lepa hvala vsem gospodom župm-Kom za poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za žalostinke.
ŽALUJOČI: SINOVA IN HČERKE Z DRUŽINAMI Zasip, Bled, Hraše, Radovljica, 18. aprila.1982
Minilo je leto, odkar smo izgubili našega dragega moža. očeta in starega očeta
JOŽETA M VIDMARJA
sem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob, mu prižigate svečke in prinašate cvetje ali se ga . . , kakorkoli spominjate, še enkrat hvala.
d^i^vSk°ie,Ltti2|Si °dM °d nas- zato nikoli ne bomo verJeli, da te ni več. Tvoj lik. tvoj smeh in J  je se večino med nami živa, le tvoj tihi grob je nema priča, da si nas za vedno zapustil. Ne čutiš bolečin v naših srcih in mislih, ki so vedno ob tebi. NIKOLI TE NE BOMO POZABILI! VSI TVOJI Breg, 30. aprila 1982
ZAHVALA
Ob boječi, nenadomestljivi ter nanadni smrti
našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, in tasta
FRANCA GRAŠICA st.
z Golnika št. 105
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami v težkih trenutkih, nam pomagali, darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom: Mariničevim. Omejčevim. Lekšetovim in Bergantovim, kolektivu Sava Kranj - TOZD Vzdrževanje za vence in lep govor pred domačo hišo ter ob odprtem grobu. Prav tako se zahvaljujemo pevcem za žalostinke in godbi.
ŠE ENKRAT VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: žena Marija, sin Franci z ženo Majdo in hčerka Aleksandra, sin Dušan z ženo
Nado in drugo sorodstvo
Golnik, 23. aprila 1982
Prodam OVCE za meso in mlade plemenske OVCE. Vinko Klemenčič, Bu-kovščica 8, Selca 3941
Prodam 3 PUJSKE, stare po 7 tednov. Pogorev, Žirovnica 54 3949
Prodam KOZE in KOZLIČKE. Moste 54, Žirovnica 3943
Ugodno prodam 3 FOTELJE. Informacije po tel. 25-831 popoldan. Ogled možen v soboto in nedeljo dopoldan Jožica Golob, Kranj, Ul. XXXI. divizije 44 3944
Prodam 2 PRAŠIČA, težka po 15 kg, in semenski KROMPIR igor. Brezovica 3 'Kropa, tel. 79-690 3945
Prodam eno leto star KAVČ konfort, nerabljen. Murnik, Velesovo 21 Cerklje
3946
Prodam VARILNI APARAT, zračno PUŠKO in KLJUČE gedore od 4-19. Slavko Lončariček, Retnje 11, Križe 3947
Prodam nov, še nerabljen kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) Zibert, Suha 19, Kranj 3943
Ugodno prodam nov kombiniran ŠTEDILNIK korona (2 plin, 2 elektrika), nov PRALNI STROJ gorenje 303, nov SESALEC iskra 6006 elektronik, HI-FI STOLP sanjo 303 z zvočniki PIONEER, 150 W. Pavel Čelik, Hotel Creina Kranj, telefon 23-650 3949
Prodam PRAŠIČKE, težke od 70 do 80 kg, in majhne, stare 7 tednov, mesnate pasme, iz domače vzreje ter HLEVSKI GNOJ. Jože Osterman, Luže 2, Šenčur
3950
Prodam dve plemenski KRAVI po izbiri in dve plemenski TELICI si-mentalki. Tina Papler. Leše 34 3951
Prodam 35 kv. m hrastovega PARKETA. Informacije po tel 064-77-055 popoldan 3952
Prodam KRAVO simentalko, ki bo v kratkem TELETILA in TELE. Poklukar, Sp. Gorje 124 3953
Prodam novo PEČ za centralno kurjavo, cena 4 SM. Milan Vizjak, Zali log 13, Železniki 3954
Prodam kombinirano PEC za kopalnico. Visoko 47, Šenčur 3955
Prodam skoraj nov globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK znariike PEG. Informacije po telefonu 21-790, Kranj 3956
Prodam 7 let staro KOBILO, 6 mesecev brejo KRAVO simentalko in TRAKTOR ursus 35, prevoženih 135 ur, s kabino. Gunde, Gorica 3, Radovljica 3957
Prodam 5 tednov starega TELIČKA za pleme. Zalog 78, Cerklje 3985
Prodam zelo lepe borove PLOHE in DRVA v »klaftrah«. Zalog 11, Cerklje
3986
Prodam en teden starega BIKCA. C. na Klanec9, Kranj 3987
Prodam smrekove DESKE in PLOHE. Tomažičeva 1, Kranj, tel. 24-692 3988
Prodam kombiniran STROJ za obdelavo lesa MIO STANDARD Osijek. Jože Mrgole, StruŽevo 10/A, Kranj 3989
Prodam obhajilno OBLEKO št. 10, dva meseca staro TELIČKO; in KUPIM zadnji nakladalec riko. Jože Zupin, Šmartno 15, Cerklje 3990
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE Grad43,Cerklie 399^
Prodam delavnega VOLA, vajenega vseh kmečkih del. Zalog 5, Cerklje 3992
Prodam traktorsko KOSILNICO. Šmartno 2, Cerklje 3993
Ugodno prodam skoraj novo ŽENSKO KOLO. Štefanja gora 7, Cerklje 3994
Prodam 280 kg težkega BIKCA in dva sedem tednov stara PRAŠIČKA. Šentur-ška gora 21, Cer kl i e 3995
Prodam brejo KRAVO, ki bo v kratkem teletila in PLUG obračalnik za traktor pasauali. Vopovlje 5, Cerklje 3996
Prodam jedilni KROMPIR. Luže 20. Šenčur 3997
Prodam KOZO z dvema mladičema. Voglje 107 (pri št. 49) 3998
Prodam JADRNICO zeta S 425. Telefon 70-211 3999
Nemški otroški AVTO-SEDEŽ, prodam. Stanovanje št. 11, Ul. Lojzeta Hro-vata 10, Kranj - Planina II. 4000
Prodam 14 dni starega BIKCA simen-talca. Valjavec, Zvirče 19, Tržič 4001
Prodam več TELET za rejo. Letence 1, Golnik 4002
Prodam TELETA. Letence 2, Golnik
4003
Prodam nad 30 kg težke PRAŠIČKE. Velesovo 35, Cerklje 4004
Ugodno prodam DNEVNO SOBO s pripadajočo iogi POSTELJO in PREPROGO. Šorlijeva 29, stan. št. 17, Kranj
4005
Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Senturška gora 12, Cerklje 4006
Prodam nova leva vhodna VRATA, hrastova, s stransko svetlobo, velikost 203X140. Poženik 36, Cerklje 4007
Prodam 100 W OZVOČENJE, znamke vermona, dobrio ohranjeno. Alojz Čeba-šek, Trboje 55, Kranj. Ogled od 19. do 20. ure 4008
Ugodno prodam dva nova FOTELJA in suhe hrastove PLOHE. Telefon 28-674
4009
Prodam semenski in jedilni' KROMPIR igor. Francka Zefran, Bistrica 13 pri Naklem 4010
Prodam novo barvno TELEVIZIJO korting, rabljen ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin) in nov 170-litrski HLADILNIK konČar. Lajič, Tuga Vidmarja 8/35, Planina II. - Kranj 4011
Prodam opremo za v kopalnico, lito-ielezno BANJO, komplet sanitarne keramike (umivalnik, bide, VC), pipe za banjo in bide, bojler in oljni gorilee. T. A., Gorenja vas 22 nad Škofio Loko, telefon 064-68-331 od 15. ure dalje 4012
Prodam TELIČKE, stare 5 do 6 tednov Milan Primožič, Podpleče 8, Cerkno
4013
Prodam GOSKO z mladiči. Ljudmila Košir, Barbara 10, Skofja Loka 4014
Prodam MLADIČE — čistokrvne nemške ovčarje. Reteče 63, Skofja Loka 4015
Prodam nov hribovski TROSI LEC hlevskega gnoja SIP Šentpeter TG 25 Rupar, Bukov vrh 33, Skofja Loka 4016
Prodam GORILEČ thussen za centralno kurjavo. STABILIZATOR za barvni televizor in 76 marmornih PLOŠČ bre-ton, dimenzije 50 x 30x1,2. Tomaž Prevodnik, Puštal 98 (Hrastnica), Skofja Loka 4017
Prodam TRAKTOR TOMO VINKO-VIČ, 140 delovnih ur, hidravlični sedež Priključki: obračalnik (nerabljen), kosil-
A vto moto društvo
Skofja Loka Jegorovo predmestje 10
proda dva osebna avtomobila Z 750, letnik 1977.
Vozili sta v voznem stanju, izklicna cena 31.000,- in 35.000,— din, licitacija bo 10. 5. 1982 ob 17. štorih društva.
un v pro-
Avtomobila sta na vpogled eno uro pred licitacijo. *
niča in čelna planirna deska. T*kw 061-611-363 m
Prodam OJAČEVALEC hohnet. za kitaro ali harmoniko, na tri obroke f, 5.000 din. Brane Kalan. Frankovo 148, Skofja Loka M
Prodam srednje težko KRAVO, ki bo a kratkem teletila, menjam tudi a bik<5 ali ga kupim. Srednja vas 9. Golnik 40
Prodam cvetoče MAČEHE. Sr Belijt Preddvor Q
Prodam malo rabljen foto PCVEO^ VALNI K operaus, format 6x6 cm u 35 mm in OBJEKTIVA 75 mm in SOmJf za 0,4 M. Telefon 064-60-594 4r/
Prodam KRAVO s teletom ali brfji Ribno31,Bled
Prodam 25 kg SANDOLINA palaaaijj 9. Franc Demšar, Zg. Bitnje 76, ZabiM
Prodam 10 dni in 5 tednov star* BIK, CA simentalca za pleme. PokopaakiJil
Kranj
Prodam 6 tednov stare PUJSKE lar, Vrba 9, Žirovnica
Prodam dva majhna PSIČKA. -tednov. Dolžan, Breg 109, Žirovnic«
Prodam  mlado KRAVO Repnje 2, Vodice
Prodam 10 dni starega BIKCA talca Možnje 7
Prodam jedilni in semenski KROM! igor ter nekaj zgodnjega Saški. Stra^ 65, Naklo
Prodam novo termoakumulK PEČ 3 KW in 1200 kom. rabljene rt OPEKE. Ferlan, Cesta Ttflcev 14,
Prodam mladiče nemške OVCA. stare 7 tednov. Zevnik, Zg. Bitnje 9.'
niča
Prodam 16 eolski GUMI VOZ. Kv pot 29, Kranj
Ugodno  prodam BOBNE Telefon 26-203, Lotrič. Ručigajevi Kranj W
Prodam KASETE nemščina 2000 I. stopnja in PLOŠČE - angksči tečaj Len^uphone. Tel.: 47-369 popok
h
Prodam PRAŠIČE od 40-50 kg, Sko Franc, Kokrica, Cesta na Belo 31 *
Prodam KRMILNO PESO Sp Pt 39, Cerklje
Prodam HI-FI ROTEL RA 1000 b 1000 z zvočniki. Kujavec Štefan. c. 40 Ljubljana
Prodam KULTIVATOR z jeian | gusonov). Praše 6
Ugodno prodam komplet RADIO, i SETOFON in GRAMOFON maakf j renje HI-FI in par 60 \V zvočnike janc, Trojarjeva 12, Stražišce
Proc&m DESKO VVINDG LIDER lefon 26-869
Prodam štiri leta starega K0V'A KOBILO staro 6 let - že pripiičen^J panova 40, Šenčur
Garderobno in regal OMARO, i SCE in klubsko MIZICO prodam, macije tel.: 24-302
Prodam 600 komadov bele NE OPEKE. Tel.: 21-628
Prodam VOZ ZAPRAVLJIVCEK meren za kmečko ohcet na Bledu nja vas 52, Šenčur
Prodam KONJA Haflinger MarlO1 Brezje 40, Tržič
Prodam   nova   hrastova GAR1 VRATA, po stari ceni. Zg. Bitni« niča
Prodam enobrazdni PLUG a pas-ANTENE za televizor, MLIN a mV-, žita, 460 kosov streftne OPEKE »P*« Zg. Veternol, Križe *
Prodam KRAVO po izbiri, s teletom brez in suhe BUTARE. Mavčiče 40 *
Prodam konzolno DVIGALO in D* GALO na stojalo, gradbejuD-ornahco. tonski mešalec, l&fclitrski in ntno DARSKO ORODJE. Ovsie 4. Po tel.: 70-268
251» ceneje prodam nova OKNA I ti, zastekljena 2x4 mm, zaSčiuno* dolinom, za rolete. 76x65 - 1 kos, t1--X90- 1 kos, 110X140- 2 kosa. !6P*" - 2 kosa, 250x105 - 1 kos. l«XttW 5 kosov, 300x250 - 1 kos, 3ftW#(K 2 kosa, primerno za novogradnjo. 0#fl soboto od 13. do 16.oire-U» nedelja" do 12. ure, ponedeljk od 13. do 16, «*j zerska 44, Primskovo — Krani
Prodam dve novi OKNI, 11 s'■ l kos, 220 x 200 - 1 kos. cena M Jezerska c. 44, Primskovo — Krani
OMARO   (furnir), trodelno. obleke), 210x200, prodam za 6.000 Jezerska c. 44, Primskovo - Kranj
Prodam 3 leta  stare SALONI.• 60 X 40 cm, približno 600 kosov. 1»J 150 kv. m, cena 17.000 din. OfM ska c. 44, Primskovo - Kranj
Prodam železne, desno «avtte L- ■« CE, s hrastovimi plohi, in rabljeno SP/ NICO. Informacije popoldan po xt\*r 45-369
Prodam KRAVO Bmasntajka i ~ teletom ali brez, dobro mlekarn-, m Dežman, Sp. Mpnica 4. Kama
Prodam 5 todno% starega TFll Dvorska vas 19, Begurrie
Prodam 2000 kn*ov sUt*ne t Leskovac. Naslov v oglasnem
Prodam brejo KOBILO, staro m ali zamenjam za delovnega konja.
kar, Poljšica 13, Zg. Gorje
Ml (jfr 30. APRILA 1982
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
23 STRAN G LA
J
M m
a
■K
''im 9 mesecev starega BIKCA za ^»aakol. Naslov v oglasnem od
4060
Jpi KOTEL za žganjekuho. Kem-1 '^*jica 16, Podnart 4062 It,*!? LESENO HIŠICO  - BRUTO 3j5x5,5  m/ za prestavitev. '^Grmek, Koprivnik 52, Bohinjska '■■'j 4063 '"*» 450 kg težkega  BIKCA. Zg. **2l,tel. 064-79-454 4064 fifci KRAVO po izbiri. Podreča 24, Ni 4065 „1*0prodam 3 plinske STEDILNI-ififSf in karavan, let-
' *; (9, ali zamenjam za dobro ohra-^ Z-101. Sp. Gorje 125, tel. 77-964
4066
'**n dobro SENO. Telefon 22-831, ^Francka, St. Žagarja $2, Kranj
4067
Mm HI-FI gorenje GC 201  A ^in £>!KE, vse v garanciji.  Naslov v |**a oddelku 4068 J*Jao prodam 2500 kosov rabljene ■ME OPEKE ftpičak. Ogled: Can-^»i 10, Bled 4069 Wm kombinirano   2AGO MLIN "■oitandard Trojarjeva 29, teleti« 4070 KONJA, primernega   za vsa dela in jahanje.  Dolar Janez, »••4*herojev 9, Bled 4071
>■ dva BIKCA in dve TELIČKI, FP»« teden. Podbrezje 3, Duplje
4072
""ton KRAVO 9 mesecev brejo, ali
*r/Mt£~ rmnvw mesecev nrejo, al ■^■N a jalovo in prodam PRAftl i^|'li*4e25do 30 kg. Visoko 5, Sencu X/Jl. 39R
3984
ii'"'*n STROJ  za   kosilnico BCS. ^l*>-Hra*el7/A,Lesce 4118 »fao prodam 2 FOTELJA. Infor-^fobite pri Valentinu Arh, Savska tel. 74-250 4119 Nas KRAVO s teletom. Studor 9, M 4120 _Nm KROMPIR igor.  Hlebce 14, #<> 4121 jNaa črnega PUDELNA, starega •CTpriatava 76, Tržič, tel. 57-041
i
KttfMft bakreno PLOČEVINO. Tele-raJJfcTMll 3983
KUPIM =
PANJE, stare, s čebelami ali s balkonsko OGRAJO. Mihelič, 19, Bled, tel. 77-472 4128 STROJ za brizganje plastičnih n« 120 do 150 gr — batni. Ponudbe
i110 4129 JSKE ELEMENTE, spalnico ifi. kupim. Telefon 066-75-476 329 4130 LES za bankine  (60 kosov), m in PUNTE, dolžine 3,5 ter /RATA in OKNA. različne di-Umo Toplica, Sr. Bitnje 5, Zab-OBRAĆALNIK za seno sokol cCadež, Pristava 70, Tržič novo ali dobro ohranjeno PRI-IMV tip 450 special. Ponudbe 374 popoldan 4133 mertelnovo   KOSILNICO za npjaon Mavčiče 55 4134 iblieno TEHTNICO z uteži ali 0 do 100 kg kupim. Ponudbe po ^79 3958 [ENO SAMSKO SOBO kupim, ceno in kose.   Fister, Parti-tf.Kiani, tel. 064-21-259 3982 =vozila mm
0W»teiPIAT 126-P. Britof 165, Kranj :/M 3761 40fl.(Clno prodam 8 let staro ZASTAVO TfM'tovljeno. Ogled vsak dan od 15. %>. PuAtal 33, Skofja Loka 3743 tka ZAP0ROŽCA, letnik 1978. ig Sp Luaa 20, Selca nad Škof j o
3762
AVO 101, letnik   1973, ugodno Informacije po tel.  50-14O ali Rejc, Podljubelj  58/B,   Tržič -3889
• prodam karambolirano ZA-01 celo ali po delih. Ogled vsak Z^J«erako47 3959 MOTOR moto cross, 50 ccm. Adžem, Brezje 19 pri Tržiču 3960
zadnji par AMORTIZER.!EV Telefon 47-149 3 961
ZASTAVO   1300,   v voznem lahko tudi po delih. Cesnjar, Zg. M 3962 ■tm ZASTAVO  101,  letnik 1974. M*, Ul. Tončka Dežmana 8, Kranj
3963
«at prodam MOPED APN-4. Zg.
3964
>tjm AUSTIN   1300,   letnik 1970, ^reprtriran Se do avgusta. Krmelj. (I S, Kranj 3965 prodam   MOPED, znamke 14 Informacije na nslovu Pišljar, 42,Stražiače 3966 GUME sava za lado in kupim DVIGALO. Kranj, Jezerska c.
3967
M»ZASTAV0 101 komfort, letnik >U*re45 3968 •m ZASTAVO   101,   letnik 1976, 75.000 km, registrirano do no-cena 6 SM. Naslov v oglasnem 3969
ALNIK za R-8 ter ZASTAVO y,4*lih prodam. Jagodic, Zgosa 46,
3970
«4m R-4, letnik 1974, vozen, regi-Mlaka 50, tel. 24-820 3971 M motor po generalni in ostale t$KQD0 100 L. Andreuzzi, Potoki
mmm* 3972 »K*prodam ZASTAVO 750, letnik U^'/««vUeno, registrirano do 28. 4. 83. y*wa 25, Kranj - Huje 4122 Ur OPEL KADKTT. letnik 1970, ^Telefon 81-166 4123 y*»VW 1200 starejši letnik za re-. celega, cena 8.000.— din.
4073
m OPEL KADET starejši letnik. ?r»w,Sucova 1, Kranj, tel. 22-66«
4074
#a Športno  opremljeno JAWO 24 pri Naklem ^ 4075
>0k dobro ohranjeno ZASTAVO '/jut, letnik 1976 in dolgo belo po-
ročno obleko St. 42. Kokalj, Brezje pri Tržiču 41 a 4076
Prodam rezervne dele za NSU 1000 c. Telefon1: (064) 50-855 4077
Prodam RENAULT 10 1 300 ccm po generalni, letnik 1970, registriran do januarja 1980. Britof 307 4078
Prodam PONY EKSPRESS automatik v dobrem stanju. Mihelčič Viktor, Retlje-va 14, Cirče pri Kranju 4079
Prodam MZ 250 TS, letnik 1979, prevoženih 12.000km.DemSarjeva c. 14, Skofja Loka 4080
Prodam R-4 S, letnik 1977, km 50.000. Naslov v oglasnem oddelku 4081
Ugodno prodam CROSS TOMOS Junior 50, odličn ohranjen z dodatno opremo. Burgar, Racovnik 28, Železniki, telefon 064-67-058 4082
Prodam NSU 1200, registriran do 24. 9.1982. Marjan Kralj, Puštal 26, Skofja Loka 4083
Prodam 126 P letnik 77, prevoženih 43.000 km, tel. 22-785 4084
Prodam MOTOR C Z 350. Zabnica 1, Mesec Stanko » 4085
RENAULT 4, registriran do marca 1983 prodam, telefon: 79-529 4086
Prodam ZASTAVO 750, neregistrirano, celo ali po delih in večjo količino 'hrena. Velesovska 27, Šenčur 4087
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 ali 1977, registriran. Pšata 19, Cerklje 4088
Prodam VW 1600 VARIANT, letnik 1970. Ogled vsak dan po 16. uri. Informacije po tel. Sodja: 76-159 4089
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Triglavska 53, Radovljica tel. 74-651
4090
Prodam 126 P, oktober 1980, 12.000 km, Klemene, Jenkova 3, Kranj, v soboto od 13. ure dalje 4091
Prodam nov AKUMULATOR za osebni avto Z 750. Cesta na Belo 12, Kokrica, Kranj, vhod spodaj levo (Hribar) 4092
Prodam MOTORNO KOLO Tomos AOS 4 brz., dolgi sedež. Informacije od 15. do 18. ure popoldne. Kranj, Titov trg 1, I. nadstropje 4093
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975 za 20.000 din. Velkavrh, Dovje 11 G, Mojstrana     - 4094
Prodam FORD 17 M, letnik 1968, v voznem stanju, MERCEDES 200 L 66
Srodam ali zamenjam za manjši avto. gled od 3. 5. dalje od 7. do 14. ure. GKG Kuclar, Zaloška cesta, Studenec 3, Ljubljana - Polje 4095 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Pavlic, Zupanova 7, Šenčur 4096 Prodam R-10, letnik 1966, registriran do avgusta 1982. Cena 25.000 din, Podlub-nik 237, Sk. Loka 4097 Prodam osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1975, registriran do' aprila 1983, prevoženih 68.000 km. Cena 4 SM. Ogled vsako popoldne od 14. ure dalje. Kobal Drago, Selo 16 a, 64274, Žirovnica 4098 Prodam APN-4. Stular, Zg. Bitnje 139, Zabnica 4099 Prodam AMI  super karavan, letnik 1967 in PUŠKO risanico cal. 7.64 z daljnogledom. Kranj, Šorlijeva 25, tel.: 28-025
4100
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979, 17.000 km. Tel.: 064-50-921, popoldne
4101
Prodam VW 1200, letnik 1970, registriran do marca 1983. Tel.: 064-44-044 4102
Prodam ŠKODO S 100, letnik 1971, Pri-stavec, Sp. Otok 10, Radovljica 4103
Prodam Z-750 de lux, letnik 1976. Bil-ban, Vodice 114, Vodice 4104
Prodam R-4, letnik 1970, neregistriran, v voznem stanju. Informacije po telefonu 21-310 4135
Prodam WARTBUR$A, letnik 1981 (avgust). Sedej, tel. 83-115, Koroška Bela
4150
Prodam FIAT 750, letnik 1978. Telefon 83-115 . 4151
STANOVANJA
Mlad zakonski par, išče GARSONJERO ^ ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Nudimo tudi predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku ali po tel. 28-792 ' 3973
Zamenjam dvosobno komfortno STANOVANJE (56 kv. m) s centralno in telefonom za enako enosobno. Ponudbe po tel. 26-532 samo popoldan 3974
Na Bledu oddam SOBO dvema solidnima ženskama. Telefon 77-830 3975
Mlada zakonca nujno iščeta SOBO s kuhinjo na Jesenicah ali okolici. Šifra: Predplačilo 3976
GARSONJERO ali ENOSOBNO stanovanje iščem v Kranju ali na Jesenicah. Ponudbe pod:  »Samski — predplačilo«
4105
Oddam PODSTREŠNO SOBO, za več let, za vikend proti predplačilu. Partizanska 9, Bled, tel.: 77-472 • 4106
DVOSOBNO, opremljeno stanovanje oddam za nekaj let. V bloku blizu vodovodnega stolpa, centralna kurjava, telefon. Oddam tudi GARAŽO. Želim nekaj predplačila.  Ponudbe pod »MAJ 1982«
4107
V bližini Bleda oddam za 10 let v najem GARSONJERO. Pogoj predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku 4108
Mlad par brez otrok išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod šifro: »Solidna« 4110
Začasno oddam v najem opremljeno DVOSOBNO STANOVANJE s centralno v Šk. Loki. Zaželjeno predplačilo in devize. Ponudbe pod: Vseljivo takoj 4111
SOBO s centralno in sanitanjami oddam za tri leta. Za kuhanje bodo možnosti. Šifra: Maj 4112
Tričlanska družina išče STANOVANJE na Jesenicah ali v okolici. Naslov v oglasnem oddelku _ 4113
Dvosobno lastniško STANOVANJE. 46 kv. m v Sk. Loki, zamenjam za TRO-SOBNO v Šk. Loki. Ponudbe pod: Zamenjava z doplačilom 4114
Dvosobno pritlično STANOVANJE na Jesenicah (66 kv. m) v bližini železniške postaje, ugodno za poslovni prostor prodam. Tel.: 82-609. Jenko, Prešernova 21 a
4115
Opremljeno ali neopremljeno SOBO s kopalnico in možnostjo kunama in pranja iščem na Jesenicah. Šifra: Upokojenka srednjih let 4116
Prodam dvo in pol sobno STANOVANJE. Telefon 26-253 3900
Enosobno komfortno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem na Bledu oddam. Šifra: Jarše   ' 4117
POSESTI
Zamenjam staro ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom in nekaj zazidalne zemlje za primerno iz okolice Kranja Ponudbe pod: »Ugodno« 4109
Kupim PARCELO v okolici Kranja (devize). Telefon 61-870 dopoldan: 26-122 popoldan 3904
STARO HIŠO na Gorenjskem, potrebno obnovitve kupim. Ponudbe pod: Sončna lega 3909
Prodamo POSESTVO, primerno za rejo drobnice in govedi. Prodamo tudi večjo količino SENA in nekaj kmetijske in gradbene opreme. Naslov v oglasnem oddelku 4124
GARAŽO v Kranju (najraje na Planini), kupim ali vzamem v najem. Telefon 064-22-440 po 17. uri 4125
PARCELO (690 kv. m) na Jezerskem, prodam. Zazidljiva za gostinsko ali obrtno dejavnost. Elektrika, voda, telefon na parceli. Bizjak-Grajžar Anica, Sp. Jezersko 20 4126
Na Bledu kupim del STAREJŠE HIŠE z nekaj vrta, ki bi se jo dalo urediti v manjše stanovanje. Šifra: Družina 4127
ZAPOSLITVE
Žensko osebo za delo v kuhinji, redno zaposlimo. Nastop službe lahko takoj ali po dogovoru. Urejen delovni čas. Stanovanje in hrana možna v hiši. Penzion »GRlC« Tupaliče 32, Predddvor 4136
Gostišče »TULIPAN« Lesce - takoj sezonsko zaposli KV ali priučeno NATAKARICO. Telefon 75-416 ali 75-428 4137
Pašni odbor Mošnje-Lancovo išče PASTIRJA (za nižinski in višinski pašnik). Inforamcije dobite pri tov. Vinku Berce, Mlaka 1, Radovljica 4138
Sprejmem 2 KV ali PKV PLESKARJA Bizant, Britof 9, Kranj 3915
Iščem ŠIVILJO v okolic Kranja za delo na domu (lahka konfekcija). Informacije po tel. 45-316 3916
Zaposlim ZIDARJA in DELAVCA. Viktor Zevnik, Ljubljanska c. 36/A. Informacije vsak dan od 17. do 19. ure po tel. 21-713 3977
Sprejmem DELAVCA, naslov v oglasnem oddelku       S 3978
EKSPRES OPTIKA KRANJ
Tavčarjeva 1
(nasproti Delikatese)
Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega.
Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestitamo za 1 .maj — praznik dela.
maranče 52 din, limone 74 din, koruzna moka 21,50 din, kaša 61,00 din, surovo maslo 229 din, smetana 98 din, skuta 76 din, sladko zelje 45 din, kislo zelje 20 din, kisla repa 17,50 din, orehi 431 din, jajčka od 6,30 do 7,50 din, krompir 12 din.
VAS DOM '82
DISCO' Vsako soboto ob 19. uri v domu KS STRAZISČE! 4144
NAJDENO
Našli smo TOVORNO PMKOLICOai osebni avto. Naslov v oglasnem oddelku
OSTALO
OBVESTILA
POLAGAM vseh vrst plastičnih podov. Telefon 74-715 4139
SERVIS PRALNIH STROJEV -Jagodic, sprejema naročila od 7. do 8. ure po tel. 42-052 3283
OPRAVLJAM VIŠINSKA DELA -barvanje žlebov, nadstrešij, čiščenje oken in podobno. Informacije od 18. do 19. ure po tel. 25-638 3581
POPRAVLJAMO pisalne, računske, elektronske računske in šivalne STROJE. Telefon 061-312-831 dopoldan (Ljubljana), popoldan 064-22-532 (Kranj) 3587
GRADITELJI! Nudim vam kvaliteto, ugodno ceno in hitro izdelavo KOMPLETNIH NAČRTOV za vse vrste gradenj. Telefon 061-322-502 3979
PSIČKA - mešanca, starega dva meseca, majhne rasti, oddam. Vprašajte po tel. 064-61-358 v petek, soboto ali po praznikih od 16. ure dalje 4145
Iščem KAMNOSEKA za oblaganje »cokla«. Tominčeva 76, Kranj 4146
Iščem izvajalca GRADBENIH DEL (omet), okrog 500 kv. m z lastnim odrom. Oglasite se pri Hočevar, Zapoge 6, Vodice
4147
Za pomoč in družbo starejši ženski v Kranju, potrebujem resno žensko lahko upokojenko. Nudim hrano, sobo in primerno nagrado. Zglasite se na Trojarjevi 2, Stražišče - Kranj 4148
POUČUJEM matematiko in fiziko za srednje šole. Debeljak, Skofja Loka, telefon 62-091 4149
Starejši upokojenec, zdrav, išče starejšo GOSPODINJO za nekaj ur dnevno. Pogoji dobri, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 3981
TRŽNI PREGLED
PRIREDITVE
V petek, 30. 4. 1982, ob 19. uri ste vabljeni na VELIKI PRVOMAJSKI PLES na PRIMSKOVO. Igrajo TRGOVCI, poje MARJANA 4140
Ansambel SIBILA s pevcema ROMANO in TONI JEM, vabi v PETEK, 30.4., ob 20. uri na MLADINSKO VESELICO v ŽELEZNIKIH 4141
Vsako NEDELJO popoldan PLES ob ZBILJSKEM JEZERU. Vabi ansambel SIBILA s pevcema ROMANO in TONI-JEM 4142
PRVOMAJSKI PLES bo 1.5.1982 s pričetkom ob 19. uri v Poljanah v Kulturnem domu. Zabaval vas bo ansambel JURCEK. VABLJENI! 4143
KRANJ
Solata od 80 do 100 din, špinača od 80 do 90 din, korenček od 60 do 80 din, česen 120 din, čebula 25 din, fižol od 90 do 100 dn, pesa 30 din, slive 70 din, jabolka 30 din, hruške 50 din, grozdje 60 din, med 150 din, pomaranče 55 din, limone 69 din, ajdova moka 80 din, koruzna moka 30 din, kaša 80 din, surovo maslo 360 din, smetana 120 din, skuta 100 din, sladko zelje 30 din, kislo zelie 40 din, kisla repa 35 din, klobase 56 din, orehi 400 din, jajčka od 6 do 6,50 din, krompir od 9 do 10 din, regrad 150 din.
JESENICE
Solata od 50 do 60 din, špinača 50 din, cvetača 50 din, korenček 55 din, česen 142 din, čebula 20 din, fižol od 120 do 140 din, slive 73 din, jabolka od 40 do 46 din, hruške 70 din, po-
DEŽURNE TRGOVINE
KRANJ
V soboto, 1. maja, so vse prodajalne zaprte.
V nedeljo
bodo dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do
11. ure:
Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur Krvavec Cerklje.
V ponedeljek, 3. maja
bodo dežurne vse prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure razen: Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur in K rvavec Cerklje.
Živila; prodajalne bodo dežurne od 8. do 11. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pijadeja 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina — Center, UL Gorenjskega odreda 12, PC Klanec, Likozarjeva
12, SP Cerklje.
JESENICE
V soboto in nedeljo, 1. in 2. maja so trgovine zaprte, v ponedeljek, 3. maja so odprte od 8. do 10.30 vse trgovine s prehrambenim blagom na območju mesta Jesenic, ki dežurajo, ter trgovine s prehrambenim blagom v Breznici, Žirovnici, Blejski Dobravi, Planini pod Golico, Hrušici, Mojstrani, Kranjski gori, Ratečah in Podmežakljo.
SKOFJA LOKA
3. maja Je dežurna od 8. do 11. ure NAMA Skofja Loka.
Na področju BOHINJA, BLED/ GORIJ, LESC IN RADOVLJICE so dežurne 30. aprila vse prodajalne od 7. do 16. ure, 3. maja pa vse prodajalne od 8. do 11. ure.
ZAHVALA
~,        .... stare mame, prababice in tete
Ob smrti naše skrbne mame, sestre, stan t
FRANCKE BERCKO
iz
Goric, rojene Ribnikar
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, vence in številno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovnim kolektivom Dom učencev in VVO Skofja Loka, Planika Kranj - Montaža I, PTT Logatec. Teks-tilindus I TOZD Plemenitilnica in TK Gorenjski tisk - TOZD Kartona?* Kranj. Zahvalo smo dolžni tudi dr. Novaku za zdravljenje na domu, g. župniku iz GonO za pogrebni obred, pevcem »Bratov Zupan« ter stanovalcem Klobovsove ulice iz Škofje Loke.
Vsem in vsakemu posebej Se enkrat hvala!
Gorice, Skofja Loka, Cirče, Logatec, Visoko, 18. aprila 1982
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, ma
mice, hčerke, sestre in tete
MILICE RES -roj. Kramar
iz Bohinjske Bistrice
se iskreno in iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem. ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družinski prijateljici Pavlici Rogina in dr Zajcu, govornikom, učencem OŠ dr. Janez Mencinger iz Bohinjske Bistrice, sodelavcem TVI Bača P od brdo in Alpetour Hoteli Bohinj, obema pevskima zboroma za žalostinke ter sodelavcem Inženiring TOZD Kobla in GG Bled Hvala rudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom za Vsestransko in nesebično pomoČ,
ŽALUJOČI: mož Franci, hčerka Metka, sin Janko, mama, sestra, brat, nečakinja Tjaša in Reševi
Bohinjska Bistrica, 22. aprila 1982
GLASOVA ANKETA
Za reševalce nagradne Križanke razpisujemo deset nagrad, in sicer:
din din din
1. nagrada 250
2. nagrada 150
3. nagrada 120 7 nagrad po 100 din
Rešitev pošljite do 5. maja 1982 do 9. ure na naslov: ČP Glas, Kranj, Moša Pija-de 1, 64000 Kranj.
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke z dne 30. aprila: Matterhorn. amerikanka. Risan. Lier, anatema, LT, rame, rja, ars, ski, peta kolona, rival, Adam, I mola. Rena, I,S, encijan, Ancona. Cap, Irenra. etan, Steed, Karihi, lna, Aka, Antrim. Nat. Široko.
Prejeli smo 133 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (150 din) prejme Franc Finžgar. Kranj, Zupančičeva 13, 2. nagrado (120 din) prejme Frida Jagrič. Kranj, Koroška 49. 3. nagrado (100 din) prejme Alenka ŠuStcrSič. Prešernova 4, K ranj. Nagrade homo poslali po poŠti.   1 •
Snažno — lepo — zdravo
Načrtnejša skrb za okolje
c
Sporazum o trajnem sodelovanju
LJUBLJANA - Generalni direktor delovne organizacije Slovenijales (trgovina) Janez Šter in predsednik organizacijskega odbora Po poteh Ko-krškega odreda Stane Božič sta v ponedeljek v poslovni stavbi te organizacije združenega dela podpisala samoupravni sporazum o trajnem sodelovanju. Delovna organizacija Slovenijales je namreč že od vsega začetka pred sedmimi leti pokrovitelj tega množičnega smučarskega teka, ki ga organizira TVD Partizan Duplje, pokrovitelj te najmno-žičnejše tekaške prireditve na Gorenjskem.
Oba podpisnika sta se za ta samoupravni korak odločila, ker sta v njem nasla obojestransko korist. Ne gre pozabiti, da je treba trajno skrbeti za tradicije NOB. To izročilo pa ima ta množični smučarski tek Po poteh Kokrškega odreda vsekakor že od samega začetka. Prireditelji množičnega teka v Dupljah so delovni organizaciji Slovenijales (trgovina) poklonili film o lanskoletni dupljanski prireditvi.
-dh
Kranj — Svet za varstvo okolja pri kranjski občinski skupščini se loteva načrtnejše in temeljitejše akcije urejanja in varstva okolja v občini. Vse večja onesnaženost Kranja, njegove okolice, ostalih naselij in krajine v občini terja -širše prizadevanje. Svet za varstvo okolja občinske skupščine je sklenil spodbuditi nastanek in aktiviranje komisij za varstvo okolja pri vseh svetih krajevnih skupnosti, ki naj bodo odslej odgovorni za čisto, urejeno in zdravo okolje v svojem prostoru.
Da bi bilo delo teh komisij olajšano, je občinski svet za varstvo okolja izdal navodila, kako vzdrževati čistočo in skrbeti za lepo okolje. Začenjajo se z javno higieno, čiščenjem naselja, odvažanjem odpadkov in deponiranjem smeti na mestih, kjer ne bodo mogle ogrožati okolja. Posebno mesto je'našlo v programu
Prvi maj na snegu
Krvavec - Delavci RTC Krvavec so te dni navažali sneg na proge, ki so že krepko kazale rebra, s tem pa so smučarsko sezono umetno podaljšali za nekaj dni. Nekatere proge so torej usposobljene za smuko in bo moč kak praznični dan preživeti tudi na krvavških smučinah. Verjetno se bo za to prvomajsko rekreacijo rad kdo odločil, posebno še, ker so cene nižje kot v pravi zimski sezoni.
J
varstvo voda, plodne zemlje in gozdov. Posebej se loteva urbanih središč, posveča se urejanju in vzdrževanju mestnega zelenja. Cisto in zdravo okolje je predpogoj nadaljnje skrbi za lepo, na oko prijetno okolje. Zato program varstva okolja obsega tudi težnjo k ohranitvi pristnega vaškega ambienta, varstvo kulturnih spomenikov ter seveda naravnih danosti. Svetu za varstvo okolja so svoje programe že predložile nekatere institucije, ki jih varstvo okolja še posebej zadeva; Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, odbor za revitalizacijo mestnega središča, komite za urbanizem, vodno gospodarstvo, samoupravna stanovanjska skupnost, telesnokulturna skupnost, mladinska organizacija . ..
Letne programe naj bi krajevne skupnosti in ostali začeli uresničevati s spomladanskimi akcijami čiščenja in urejevanja okolja. Najprej velja poskrbeti za najbolj pereče probleme, nato pa bodo po vseh krajevnih skupnostih stekle akcije »88 dreves za Tita«.
Zanemarjeno okolje je dokaz, da smo načrtni skrbi zanj doslej posvečali premajhno pozornost. Vnaprej naj bi bila ta skrb bolj načrtna, sistematična in tudi dolgoročnejša. Enoletnim programom za ureditev okolja se bodo kmalu, ko bodo znani rezultati letošnje pomladne skrbi za okolje, pridružili, še petletni programi. Dolgoročna skrb za okolje pa bo tudi poslej vidneje obeležena z medsebojnimi tekmovanji v urejenosti krajevnih skupnosti. Letošnji mejnik, ko naj bi kranjski okoliš dobil lepšo podobo, bo 25. maj. Takrat bo v Kranju festival bratstva in enotnosti.
D. Z.
Podpeca nad Železno Kaplo - Na domačiji nri P„«s Podpeci, kjer so nacisti tik pred koncem vojne 25 ^^jnanu v zverinsko pobili II članov Per&manove družine hišo na °PP , !945' na nedeljski slovesnosti zbrala velika množica ljudi Vn #*°- ? V ga lani obnovili koroški mladinci in borci in so za ,,a pnstoPJu- « ■ tudi naši delovni kolektivi, so v nedeljo odprli snrm,/»?fP^P*™" pričala o trpljenju koroških Slovencev pod nacizmom T ' *' * muzej na Koroškem sploh. Sloi<esnosti so se udeležili k ć?m tak
številni koroški borci, mladina in predstavniki vseh e Slovenci, in velikega dela Štajerske. Med častnimi gosti pa sta bil^Jo th °bč,n federacije Lidija Sentjurc in soustanovitelj OF d     Slanica sveta
"""n"'* sn nrpdfspdnih Zveze knrnških nnr/,',nB„„ r__*     °S.lP  ^us- V
zaradi njegovega nesramnega govora"prejšnjo nedrZr?" W?^nerJQ Domu glasbe in poudarili, da ga koroški Slovenci? v Jeioi^em naklonjenosti Heimatdienstu ne morejo imeti za sv -ara 1 nJegw* glavarja. Sloi<esnost je spremljal tudi bogat kulturni 0°™*° deSJlne^ pričetkom proslave pa so se koroški borci in mladina, erol™- Se pred Železni Kapli poklonili spominu žrtev Peršmanove d t nemu heroju Francu Pasterku-Lenartu. — Foto- D Dofenc* narr**'
Ta muzej naj bo svarilo
Dolina I^epene me spominja naše Kokre. Prav tako ozka in razvlečena je. Tudi tu so vodila partizanska pota. Le da je to na oni strani Železne Kaple. Na višino do 1100 metrov se dvigneš, da prideš do Peršmanove domačije, in še kakšnih dvesto, da se svet spet nagne tja proti Glo-basnici. Tu gori so doma Slovenci. Zavedni, trdni. Sicer pa sem gor razen domačinov malokdo zaide. Vsaj do sedaj. Odslej pa Podpeca ne bo več samevala. Peršmanova domačija, kjer so nacisti 25. aprila 1945, torej na samem pragu svobode, pobili enajst Peršmanovih, od' 8-meseč-nega dojenčka pa do 77-letne stare matere, je obnovljena, v nedeljo pa bodo prav v tej hiši odprli prvi muzej NOB na avstrijskem Koroškem, ki bo obiskovalcem pripovedoval o strahotnih dejanjih, s katerimi so se nacisti znašali nad nedolžnim prebivalstvom.
Vsem nam je dobro poznana slika Peršmanove matere, ki v pričakovanju otroka leži na tleh ustreljena, z ustreljenim najmlajšim otrokom v rokah. Tu gori v Podpeci nad Železno Kaplo se je zgodil ta zločin. Z udarniškim delom so koroški mladinci, nekdanji partizani in domačini Peršmanovo domačijo obnovili. Veliko pa so h gradnji pripomogle tudi gorenjske in štajerske delovne organizacije.
Podjtme. Prek 5000 udarniških ur
160 ljudi. Največ mladih. In" prav to delo je najtesneje zbližalo našo mladino in nekdanje partizane.«
Rozi Oraže, mladinka iz Lepe ne:
»Trenutno sem doma. ket delam kot kuharica v zimski in letni sezoni, pa sem prisl* pomagat pri urejanju okolice-čistit pa tudi skuham kaj »* delavce. Vesela sem, da borno mladi tod okrog zdaj le imeli svoje mesto, kjer se bomo lahko shajali. In prav je, da smo na Koroškem vendarle dobili muiej in stalno razstavo iz NOB. da se bo videlo, kaj je tukaj nekoč" zares bilo. Ljudje, sploh ne verjamejo. Se tisti ne, ki so čisto blizu. Zdaj si bodo zločine tod okrog lahko ogledali v slikah in o njih tudi prebrali.«.
Marjan Pečnik, predsednik Zveze slovenske mladine na Koroškem, doma iz Rut pri Pliberku:
»Pri obnovi Peršmanove domačije sodelujem od prvega sestanka 28. junija lani, ko smo v Železni Kapli ' sklenili, da jo obnovimo. 11. julija smo začeli, 26. avgusta pa končali z gradbenimi deli. Zdaj le še urejujemo okolico in notranjost pripravljamo za muzej. S to bišo ne bomo le našim ljudem pokazali, kaj se je res dogajalo v teh krajih, kajti veliko jih sploh ne verjame, pač pa bo naša mladina dobila tudi prostor, kjer se bo lahko shajala. Sem so prihajali na udarniško delo mladi iz vse
Franci Sadolšek, tajnik Slovenske   prosvetne   zveze v
Celovcu:
»Po tragiki, kakršna se je tu zgodila, bi ta muzej oziroma »svarilo« moral že zdavnaj stati Vesel sem, da je zdaj tu in da ga odprhx.no. Predvsem naj bo v opomin naši mladini, kajti prav v današnjem času se spet pojavljajo pogledi, ki so precej slični dobi in dogodkom, ki so se tu zgodili. Čim več ljudi bo treba pripeljati sem, da bodo videli, kaj se je na teh tleh dogajalo.«
D. Dolenc