= flgfisop 14.000. — Šfgjerc peftg za cefo teto eden goldinar. .= Naročnina za celo leto K 2*—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plaCuje in se mora poslati v naprej. C*na oznanil je za 1 stran K 32—, '/i strani K 16-—, »A strani K 8.—, »/8 strani K ■*'—, '/i* strani K 2'—, »/» strani K i'—. — Pri večkratnem oznaiiilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravniStvo je t Ptuju t gledališkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati. Ste t. 23. V Ptuju v nedeljo dne 12. novembra 1905. VI. letnik. bolj. alec br ne d -, 5.-- lC L—, 20, (0.—. L -in dalj in gol [delani p o poštner. birgisebe Češko) Nekaj opazk glede največjega slovenskega klerikalnega pod-| jetja. Spisal: Ptujski jež. Krt rije in rije pod zemljo in nihče se ne zmeni za njega, ker je v nekaterem oziru zares koristen, še le ko se pojavi stotero in stotero kup-Sekov zemlje po senožeti, ali v ograda, tedaj še le vsklikne kmetic: „Presneta mrcina, pa bi raje bila pustila žuželke pri miru, kakor da mi ugonobiš se svojim brskanjem toliko trave." Sicer se nikakor nočem z nikomur spuščati v polemiko, je li zares krt mnogo koristen ali ne, ali ga fe treba preganjati aH ne, toda prišel mi je nekoč vendar na misel, ko sem bral zadnjič takozvani: Glasnik družbe*sv. Mohorja! Pisec dotičnih vrstic povdarja nekako ponosno loj začetkoma: „84.598 udov in sicer 1561 dosmrtnih ter (82.037 letnih šteje naša družba sv. Mohorja. Z iz-vanrednim veseljem poročamo to veselo novico dragim Slovencem, vedoč, da bode povsod zbudila veliko radost." Potem nadaljnje: „Ko primerjamo letošnjo {astno število Mohorjeve armade z onim prejšnjih let, vidimo, da imamo letos 8540 udov več, kakor lani, ko smo šteli samo 76.058 udov in še 4552 udov več kakor predlanskem (1902), ko smo dospeli do takrat najvišjega števila 80.046 udov. Napredek, oziroma nazadek števila udov družbe sv. Mohorja v zadnjem desetletju nam kaže ta-le pregled: 1895 leta 1896 „ 1897 „ 1898 „ 1899 „ + + + + 6235 5130 3687 5591 927 1900 leta 1901 „ 1902 „ 1903 „ 1904 „ 4- 493 — 2486 + 3936 — 3988 f 8540 Dobro tako si mislim! A treba je, da si ogledam te knjige takozvane družbe sv. Mohorja bolj natanko! Sledeče vrste priobčim, dobro vedoč, da si bodem nakopal od nekaternikov dovolj napadov, toda to me briga toliko, kakor lanski sneg. Nekako koliko toliko pa hočem žnjimi vendar pojasniti bralcem „Štajerca", da ni vse — zlato, kar se sveti, tudi družba ev. Mohorja ne! Naravnost trdim, da je ta družba slovenskemu ljudstvu celo nekako — nevarna! Kakor smo videli iz gori priobčenih številk, raste število družnikov te družbe skoraj vsako leto. Letos se je povspelo celo do 84.598. Vsak ud dobavlje po šest knjig, toraj je „romalo", kakor povdarja pisec ,,glasnika", letos 507.588 knjig med Slovence. Ja, da bi bile te knjige vse dobre knjige, potem, potem bi se tega človek zares lahko veselil. Toda temu ni tak! Oglejmo si najprvič, kdo nam ponuja, da, tako rekoč vsiljuje te knjige! Ponujajo in vsiljujejo se slovenskemu ljudstvu te knjige izključno od najzagrizenejših klerikalcev, skoraj izključno od gospodov v farovžu ! Nekateri iz med njih so naročeni celo na deset in še več iztisov. V odbora imenovane družbe so skoraj izključno le — duhovniki. Pisatelji teh knjig so skoraj sami duhovniki ! Da, drago ljudstvo, že ta dejstva vsaj meni, i kot navdušenemu naprednjaku, odkrito povedano prav po — farškem smrdijo! In nisem se varal! Imel sem priložnost ogledati si malone vse knjige izdane v zadnjem desetletju po tej družbi. Knjige so pisane, kar se samo ob sebe razume, vse, brez izjeme v klerikalnem duhu! Ako že nazivljen z besedo „velika zasluga" ogromno delo, katero je priobčila ta družba, namreč, prevod sv. pisma (,.Zgodbe sv. pisma") v slovenski jezik, vsili se mi nehote misel, zakaj se interpretirajo v tej knjigi nekatera mesta ev. pisma v duhu, ki se mora imenovati naravnost — klerikalen? Toda z ocenjevanjem teh knjig se nočem baviti, ker mi je le za velik namen, s katerim se pošiljajo te knjige med slovensko ljudstvo. Klerikalci še niso imeli nigdar in nigdar dobrih namenov napram ljudstvu, gotovo si mislim, ga nimajo tudi pri izdaji teh duševnih proizvodov velikokrat nezrelih, klerikalnih svojih pisateljev. In glej, skoraj iz vsake še najmanjše pripovedke, priobčene v knjigah imenovane družbe, cedi se z nekakim dopa-denjeru nad lastnim svojim „nedolžnim" klerikalnim bivstvom — klerikalen duh! Seveda, saj drugače ni mogoče! In ravno to je, kar mi ne ugaja in ravno radi tega zdi se mi ta družba, ki bi bila mogoče za ljudstvo drugače velike koristi, koliko toliko — nevarna! Gospodje, pomagajte ljudstvu na gospodarstvenem stališču, potem še le mu nudite čtiva, ki povspešuje zgolj Vaše namene! Seveda se najde med imenovanimi knjigami tudi ta ali drugi gospodarstveni poduk, toda, to je pisano navadno tako zvišeno, da ljudstvo dotičnih proizvodov ne razume, ali pa jih noče citati. Toraj glavni namen te družbe je širiti med slovenskim ljudstvom klerikalno idejo in ta namen je vreden gotovo toliko, da kot odkritosrčen prijatelj ljudstva opozarjam na ta namen, opozarjam na to družbo, katera se, kakor gori dokazano, širi tako naglo med ljudstvom. Porekel mi bi kdo, da je to tako naglo razšir-jevanje te družbe med ljudstvom znak za to, da je tudi — dobra! Oho! Verjel bi to marsikedo, ki ne ve, kako se vsiljujejo te knjige v sakem farovžu ubogemu kmetu. In kmet si misli: šest velikih knjig samo za en goldinar, — no, pa naj bo! Kmet, ravno tako tudi lahko rečeš — in to bo stokrat pametnejše — „Štajerc" izhaja 26 krat na leto in velja tudi samo en goldinar, pa si raji naročim „Štajerca." Iz »Štajerca" bodeš izvedel marsikatero novico, podučil se tudi koliko toliko v gospodarstvenem oziru in kar je največjega pomena, čital bodeš tam razkrinkanje marsikatere lumparije tvojih farških in dohtarskih pijavk, kar ti knjige dražbe sv. Mohorja ne bodejo nikdar nudile, ker tega iz znanih vzrokov priobčiti ne morejo in ne — smejo! Dopisi. Videm na Spodnjem Štajerskem. Še enkrat a \\ hočemo glede dopisa, priobčenega z dne 28. sel I t. 1. v kranjski klerikalni cunji „Slovenec" zglasi Dotični dopisnik imenovane krajnske cunje zabtert I naj bi se to, kar se je iz tukajšnih različnih blagaij I pokradlo, dalo nazaj, „pptem bode manj bede." Prj I tako »Slovenec"! Toda vedi dopisnik, da si sai I sebe udaril po nosn, oziroma tvojo klerikalno strank« Mi te vprašamo dopisunček, je li je morda tudi tel znano, kdo vse je dolžan povrniti? Nam je! EJeo m med najhujših, najzagrizenejših klerikalcev na Vidam moral bi videmski občinski blagajni povrniti 6fl kron 56 vinarjev. Kaj ne gospod — Ban? Napol vrnitev tega denarja je obsodil dotičnega poštenjak« štajerski deželni odbor sam in to gotovo nigdar oJ| brez vzroka. Ta klerikalni poštenjak pa se braai n vse kriplje, da bi ta znesek plačal, a pomagalo m ne bode ničesar. Iskal je ta gospod sicer že jI sodniji pomoči, a propal je. Naj še jo pos'tusi v dm gič in videl bode, da mu bode zopet spodletelo. 1 se nič ne bojimo, ker smo prepričani, da pred sodi nikom ne pomaga tudi ne najzagrzenejše klerikal-stvo. — Plačati bodeš moral klerikalni poštenjak, čeprav se groziš, da se bodejo takrat, ko bodd moral šteti denar — nbru3ili noži." Da, da nož ie klerikalec! Sicer pa je to itak zares lep izraz in k sliši posebno lepo iz ust možakarja, ki se hoče u nekaj višjega nositi. Nemec ima neki krasen prigovor, kateri se nam vsiljuje nehote v misel. Glasi se pa: „Die kleinen Diebe hangt man, die grossen liisst man laufen!" — Dopisunčeka „Slovenca" opominjamo, da pride, ako ima od kakega naprednjafca česar za kaki zavod tirjati, takoj po denar. Gotovo se mu ne bode nobeden protivil, tako, kakor gori omenjeni klerikalni poštenjakovič. — Dragi 1 nŠtajerc,* povedati pa ti tudi hočemo, kaj je bilo vzrok, da so sedaj naši klerikalčeki tako razkačeni. Nedavno je naprosil posestnik in kaplan J. S. tukaj-snega naprednjaškega gospodarja V. Ž. naj bi ta pri dražbi trave na kaplanovih travnikih posredoval To je neizrečno speklo klerikalce, najbolj seveda poštenjaka in prvaka klerikalne stranke B., zakaj temu je odišlo radi tega nekaj krone. Kar na enkrat je nastal med klerikalci krik in vik in „ Gospodar1 pozabil se je tako daleč, da je razven po napre-dnjaku e. Ž. udrihal tudi po kaplanu S. Gospod kaplan Š. je zamašil na to »Gospodarjevemu" dopisniku v nekem odgovoru za vselej usta. Se Vam g. Ašič je pri tem malo zabrenkalo! Kaj, ali ne? Sicer tebe gospod B. obžalujemo, da nisi dobil gori omenjene licitacije, da ti je toraj odletelo par kronic, posebno radi tega, ker vemo, da bi si jih bil pošteno prislužil, saj si nam dovolj pokazal, kako spreten in »flehten" si na primer pri licitaciji — krav! In kronce so ti tudi potrebne, saj veš ti ravno tako, kakor mi, da imaš mnogo, pa že zares jako mnogo neizogibnega — plačevanja! — — Tudi naše občinske volitve se bližajo in naš županov stolček se - 3 — maja ! Provizorja Ašiča se je svoj čas opozarjalo, naj bi pri bodočih volitvah bil miren. Na to se je se A&č izrazil: „Presneta potica pa bom, bom deloval!" sept. ^j pa re^em0 ; nGromska potica, gospod Ašič, kaj jlasiti. jjj }j;]0( i^0 bi se Vi brigali bolj za svojo duhovništvo, nteva, np ^ (ja fie ge ce|0 p0 p0ino^i sprehajate z nežnim ip11"'' *P°'om P° ulici, obiskajoČ različne krčme, kakor se *3i° to na Pr'iner na angeljsko nedeljo zgodilo? Sicer Hnpa še poročamo o Vaši osebi in o osebi Vašega 'an Jjadjotanta, kateri sedaj „študira," pri priložnosti par ■ zanimivih dogodbic. Štajerčevi somišljeniki. '?n 1Z Ruše pri Mariboru. Sicer dopavljaš Ijnbi nam i^I.Štajerc", zare3 prav malo dopisov iz naše fare, pa . vendar si ne smeš misliti, da smo vsi zagrnjeni v a.P^J dolge, črne farške suknje- Ne, tndi med nami živi I lfpa množica naprednjakov, kateri se čisto nič ne ar. /bojijo vetra, ki piše iz farovža. Radi tega pa ti ho- 01 nj^emo dragi »Stajerc* naznaniti kako so se uresničile mTlpri nas znane besede O konjskem črevesu in farškem :e P liepu. Že dolga leta namreč imamo pri nas župnika, dr°? kateri ne ljubi ničesar tako goreče, kakor — denar. y' ,l Čudil se boš ljubi „Štajerc", da ima ta župnik blizu .SJ)< 1100 tisoč goldinarjev suhega denarja nakopičenega niča- ]n venc]ar je i0 resnica! V kljub vsemu temu pa še i"^» s žnPn'k ni zadovoljen, ne, on Še vedno prosjači in 'sicer na jako nečuven način. Letos si je dal ta vzor 1 Kristusovega duhovnika postaviti hišo, v katerej bi *n se imel preživeti svoje zadnje dni, Ktej stavbi je bilo 8 seveda treba tudi lesa. Da pa župniku ne bi bilo ;ovor, treDa gteti denarja za ta les, iztuhtal jo je prav po B Pa' svojem. Poslal je enega iz med svojih podrepnikov iasst po £arj^ jn mu nar0^ji naj Bnafehtaa potrebnega °P^" stavbenega lesa. Med drugim prišel je ta farški pro- n|a a sjač tudi na Smolnik. Ko je tam začel prigovarjati otovo nc^emu zavednemu kmetu, naj bi tndi on podaril or. nekaj lesa za župnikovo novo hišo, odgovoril mu je hf1^3" »^ares' 8e<*aj nimam suhega lesa, sploh pa sem ! ,°tega mnenja, da bi si gospod župnik lahko spodaj tč®°!' kje bliže kupili potreben les!8 Ta odgovor seveda ufeaj- pfav nj^ nj j^j far§^ema agentu po volji. Do lakti a P" sklenil je svoje roke skupaj in je vskliknil: „Za ^0va * Božjo voljo, s čim pa bi plačali les naš gospod faj- ST® .moster, ko pa ničesar nimajo." — In vendar ima zaKaJžupnik toliko denarja! Da boš pa tudi vedel dragi d a« »Štajerc," kako opravlja ta župnik svoje stanovske )(Iar dolžnosti, hočem ti poročati tudi o tem neki dogodek. aPre" Lani prišel je župnika prosit neki faran, naj bi šel )spoa na gpoyed.zupnik mn je hladno odvrnil: „Ha3 hm,šenisem "pognčal (južinal,) sobota je tudi, moram si še za VaD? jutri pridigo sestaviti!" Toraj južina in pridiga, ka- ne; tero si mora župnik »sestavljati" še le v soboto, so &°.n veliko večje važnosti, kakor pa spoved na smrt bo- ronic,janega faranat — Ljubi „Štajerc", za danes naj *nobode to dovolj, v kratkem ti poročam več o našem j ®ažupniku, ki — „nima ničesar!" t k Sv' Lenart vS,ov- 9°r. Kakor da bi 8e bližaI ta °»sodni dan, tako silo so imeli za časa volitev v naš ino8° okrajni zastop naši klerikalčeki: Vsi kaplani celega ob~ našega okraja so agitirali na vse kriplje. Najhujša 3k 8Q agitatorja bila sta seveda znana gospoda Berat in Gomilšek. Ker pošta ni mogla dovolj hitro listin, ti-čočih se agitacij, prenašati in prevažati, posluževali so se farški gospodje celo neke farške — „device", katera je morala še pozno v noč letati od hiše do hiše in prenašati agitacijska pisma. Seveda Lasbaher-ček od Sv, Antona tudi ni miroval. Da, Lasbaherček čemu pa se trudiš pri takih rečeh, katerih ne razumeš? Ti si se svojim očetom vred potreben poduka, ne pa, da hočeš podučevati drage, odrasle može! Gospodek, le pomisli, da ne živiš le od svojih far-Ških bratcev, ne, da morajo Šteti za tebe tudi na-prednjaki marsikateri svitel goldinarček. Čemu potem te naprednjake tako sovražiš ? — Ljuti agigatorji gospodje iz farovža pa so seveda imeli kaj marljive pomagače. Tapomagačabilasta med drugimi seveda zelo „navdušena" Slovenca dohtarjaTiplič in Gorički. Tiplič in Gorički sta vlekla nekega kmeta na volišče, kakor svoj čas Judje Kristusa na sodbo, a vendar sta jo ta dva vrlina pri tem gospodarju izkupila. Morala sta ga izpustiti in jo pobrisati. Gorički se je celo pre-drznil staviti nekemu volilen sledeče vprašanje: ..Kaj pa iščeš ti na volišču?" Na to je dobil Gorički prav jedernat odgovor, namreč: „Molči, zakaj ali plačaš ti več davka ali jaz?" Dragi „Štajerc", veš, Tipliču in Goričkemu seveda ni bilo prav nič za okrajni zastop, pač pa sta se bala, da bi izgubila mastne svoje službe in radi tega sta se navduševala tako za našo volitev. — Toraj le vsled izvanredne agitacije od strani naših klerikalcev se je prigodilo, da je prišel naš okrajni zastop v prvaške roke, da pa se to ni zgodilo našemu kmetu, našemu rokodelcu v korist, to bode sprevidel že na skorem tudi naš najdebelejši klerikalček. čeprav je pri volitvi zmagala klerikalna stranka, vendar smo ponosni na naše naprednjake, kateri so vkljub silnemu klerikalnemu navalu volili brezobzirno po svojem lastnem prepričanju, ne boječ se strupenih pogledov naših kaplančekov in dohtarčkov. Po volji kaplančekov in dohtarjev sedi večina okrajnih odbornikov na svojih sedežih, seveda ne za vse večne čase, ne, ako so nam nebesa mila, bode se to tudi pri nas spremenilo, to pa seveda še le tedaj, ko bodejo sprevideli vsi naši volilci, kako vodijo nekateri kaplančeki in njih zvesti tovariši dohtarčki nbogo ljudstvo za nos! Velika nedelja. Dragi gospod urednik! Pač po krivici ste morali v Vaši predzadnji številki pod tem vzglavjem priobčiti neko kvasarijo, poslano Vam od kaplana Ozvatiča, tičočo se Vaših trditev o tem gospodu in o znani nam Pepci. Najprvič Vam izjavim, da so bile Vaše trditve vseskozi, do pičice „r e s-nične! V dotičcem „popravku" piše kaplan sledeče: „Ni res, da je tista Pepca sodnijo prevarila in prisegla, da ni noseča, res pa je, da pred sodnijo sploh ni prisegla, ter da je bila obtoženka radi povsem druzega obrekovanja v Ormožu in potem po prizivu tudi v Mariboru obsojena v 8-dnevni zapor in plačilo stroškov. 6. Ni res, da sedaj.po mestu šprancira in sinka na roki vodi, res pa je, da v mestu sploh nikdar bila ni. 7. Ni res, da jaz že zahajam v drugo vas, res pa je, da nikdar nikamor nisem zahajal in tudi časa nimam, razun kamor me kliče stanovska dolž~ 4 jasno, zakaj je „popravljal* kaplan za Pepco, j tudi kak je tisti ,.pravi napredek" ljudstva, za k terega se poteguje g. Ozvatič. Sicer obžalujemo, moramo javnosti Izročiti celo Pepcino nesrečo, t storili smo to, da bodo vedeli naši bralci, kako i zakaj ,,popravljajo" naši nasprotniki. OzvatiČ „ tacui88es . . ." reči: ,,Mea culpa mea culpa ete . ., in molči, drugače pa še razložimo javnosti, katera ,,stanovska dolžnost" te vleče v druge vasi! Y naše trditve dokažemo radovoljno tudi pred sodnijo Spodnještajerske novice. tiost. velikanedelja, dne 24. septembra 1905. Franc Ozvatič, kaplan." Gospod urednik, seveda ste imeli popolnoma prav, da ste se v Vaši dotični opombi uredništva čudili, kako, da ^popravlja" kaplan Vaše trditve o Pepci! Cela stvar je bila namreč taka. Pepca je hči neke kmečke vdove. Ta Pepca, precej lepa deklica, vohala je kaj rada okoli kaplanije. Kar na enkrat Pepce ni bilo več med nami in nihče ni vedel, kam je odišta, še njena mati ne, katera bi bila rada imela hčer doma, da bi njej pri delu pomagala. Raztrosila se je med nami vest, da je šla Pepca nekam in sicer baje v Maribor služit. Okoli 6 mesecev ni zvedela tudi ne njena mati, kje da je Pepca. Pepca je sicer pisala domov, a ni pa priložila nikdar svojega adresa. Poštni pečat na enem pismu, poslanem od Pepce, bil je ^Maribor", drugi „Sv. Andraž." (Tukaj opomnimo samo to, daje gospod kaplan doma od Sv. Andraša! ! !) Mati Pepcina je bila v skrbeh kje je njena hči in za to je poslala svojo drugo hčerko, Amalijo k kaplanu, naj bi ga vprašala, kje je Pepca. (Opomba tiskarjevega učenca: Šment, šment, zakaj le neki ravno k kaplanu???) Amalija prišedša k gospodu kaplanu je vprašala za Pepco. Kaplan je vsled tega vprašanja postal zelo hud. Zakričal je Amaliji: „Kaj me Pepca briga?" na kar je Amalija resno in mirno pripomnila: „Saj pa Vi veste, kje je Pepca!" Na to je naročil kaplan deklici, naj bi njena mati prišla k njemu in pripomnil: ,.Ako imate kaj Pepci pisati, pa sem prinesi, bom jaz poslal!" — Pod 6. točko svojega ,,popravka" trdi kaplan: „Ni res, da sedaj (namreč Pepca) po mestu špran-cira in sinka na roki vodi, res pa je, da v mestu sploh nikdar bila ni!" Tudi ta tvoj ,,popravek", dragi kaplan Ozvatič, je znamenit! Gospod urednik, Pepca je bila namreč dne 12. p. m. in sicer samo za 24 ur doma. Tukaj je govorila tako le: „ Tu me imate sedaj, zakaj ste me dolžili, da se mi je nekaj pripetilo? Kje pa imam toraj otroka? Ali morda nisem samo služila v MariboruH Kmalu po odhodu Pepce prifrčal pa je od ormožke sodnije na občino Trgovič poziv na nekega Alojza K......, da mora postati varuh ali jerob Pepčinega otroka, rojenega dne 15. avg. t. 1. dečka, kateremu so dali lepo ime: Avgustinek. Ali morda tega vsega tudi gospod kaplan ne ve? Tedaj pa nam naj veliko-nedeljski gospod kaplan odkritosrčno pove: Prvič, kje je bila Pepca 6 mesecev, drugič kje je dala življenje svojemu otroku in tretjič, kar je najbolj zanimivo, kdo je oče malega Avgustineka? ? ? — Gospod urednik, prihodnjič dobite poročilo o zahajanju v drugo vas in sicer tako temeljito poročilo, da bodo za vselej kaplanu minule želje ,,popravljati" resnične trditve naprednega lista. Kaplan nas na-prednjakov nikar ne sme imeti za tako zabite, da ne bi zamogli vkljub vsem njegovim „popravkom" spraviti resnice na beli dan. Pozdra-vljajoč Vas ostanem Vam udani Resnicoljub. Opomba uredništva: Kdor ima „puter" pod klobukom ne sme na solnce! Da, da, sedaj nam je Ponarejene krone krožijo v ptujskem, mariborskem in celjskem okraju, toraj pozor! V mlinu ponesrečil. V umetnem mlinu g. 1 Jurza na Bregu pri Ptuju je pograbil jermen, ki goni kolesa nekega uslužbenca z imenom Vaupotič. Nesrečnež je vsled prizadetih mu ran dne 3. t. m. ^ ptujski bolnišnici umrl. Poskusen samomor vojaka. Domobranec Rihard Hren pri 26.. domobranskem polku v Celju se je vrgel iz drugega nadstropja vojašnice na dvorišče,] kjer se je težko poškodoval. Pripeljali so ga v bolnico. Vzrok posknšanega samomora ni znan. Naprednjaška zmaga. Kakor smo poročali, zmagala je v ČreSnovcu pri Slov. Bistrici pri volitvah i krajni šolski svet stranka gospoda Kresnika, torajj naprednjaki proti stranki župnika Sušnika. Po volitri| bil je župnik Sušnik tako razkačen, da je pokazal* svoji sobi nekemu obiskovalcu lovsko puško in se pri tem izrazil: ,,To imam za Crešnovčane!" Pač zaraj jako ljubeznjiv dušni pastir! 40 let pri eni in isti hiši uslužben. Jože Horvat, služi že neprestano 40 let pri znani, čislani ptujskj rodbini Leskoschegg. Predzadnjo nedeljo priredila mu je imenovana obitelj povodom 40te obletnice službo-, vanja v gostilni gospe Leskoschegg na Bregu pri: Ptuju veselico in je tako proslavila svojega zvestepl služabnika. Jože Horvat je še čil in zdrav, tako, dj še upa po lastnih svojih besedah, da bode obhajal k svojo 50 letnico pri isti obitelji. Pač malo je dan-j danes takih poslov! Zadružna pivovarna Žalec in Laški trg ima sledeče dolgove: Posojilnici v Celju 450.000 kron, slovenski hranilnici v Ljubljani 150.000 kron, akcijah' kapital znaša 600.000 kron, dolžni davek 19.000 kron, dolg na strojih, na ječmenu itd. itd, 80.000| kron, skupaj 1,299,000 kron. No, dober tek! Rado-j vedni smo, kako dolgo še bo životarilo to prvaško) podjetje! Prvaški prijatelji ubogega ljudstva v ptujskem okrajy. Zopet|se namnudipriložnost,da postavimo našeprvakei pravo luč. Okrajni odbor ptujski poslal je pred kratkim občinskim predstojnikom neko prošnjo in ji) opominjal, naj bi glede na važnost zadeve dotično prošnjo podpisali in jo poslali Bvojim deželnim po*I 6 ancem dohtorju Jnrteln in dohtorju PIoju, da bi se tem ta dva v deželni zbornici za dotično stvar tezovala. Prošnja bila je sestavljena samo v nemškem ziku in se glasi v prestavi nekako tako le: „Vaše blagorodje! Kakor je pokazalo zadnjo ljudske Štetje, živi v ptujskem okraju 79742 duš, gotovo ogromno število, katero pa od dne do dne vedno raste! Prebivalstvo tega okraja zabreduje še povrh vedno bolj v siromaščino. Radi tega se množijo pritožbe, glede ptujske bolnišnice in hiralnice (Siechenhaus), deželnih zavodov, kateri so za vedno množeče se število siromaških bolenikov in onemoglih starcev premajhni. Imenovana zavoda morala bi se povečati, tako, da bi imela prostora vsaki še za približno 50 postelj več, kakor do sedaj. Ptujska bolnišnica je tako prenapolnjena, da se je opetovano moralo izjaviti bolenikom, katere so pripeljali od daleč v to bolnišnico, da jih ne morejo sprejeti, ker ni prostora. Ravno tako se prigodi tudi, da se ubogi, onemogli starci ne morejo sprejeti v hiralnico, ker ni prostora in da toraj morajo čakati, dokler kateri v hiralnici ne umerje in jim tako omogoči zaželjen sprejem v ta zavod. Seveda ni vsmislu niti ne hiralnice, niti ne bolnišnice, da se mora bolenikom in ubogim starcem zabraniti sprejem v imenovane zavode samo zavoljo pomanjkanja prostora. Že iz golj človečnosti morala bi se imenovana zavoda vendar enkrat povekšati. Radi tega spodaj podpisani občinski urad uljudno prosi: Vaše blagorodje naj blagovoli kot deželni poslanec staviti v deželni zbornici, ki je prav kar 18. t. m. pričela svoje zasedanje, to zadevne predloge, da se bode povekšala javna ptujska bolnišnica in hiralnica tako, da se bode v vsako še lahko sprejelo vsaj še 50 bolenikov, oziroma onemoglih starcev. To pa se bode najložje zgodilo, ako se imenovana poslopja zvikšajo za eno nadstropje. Občinski urad v.....dne 18. oktobra 1905. Občinski predstojnik." To pismo se je razposlalo od okrajnega odbora na občinske predstojnike in se jih je naprosilo, naj bi je v prid vseh siromakov in bolenikov predstojniki podpisali in potem svojim poslancem g. Jurtelu in g. Ploju odposlali. Citiran poziv bil je pisan v nemškem jeziku, ker je bil namenjen deželni zbornici in sicer da bi se tam prečital ne le slovenskim deželnim poslancem, temveč tudi nemškim, ker tudi ti zadnji bi morali glasovati o dotič-nih predlogah. K pozivu priložilo se je pismo na občinske predstojnike v obeh deželnih jezikih. Toda glejte, kaj se jezgodilo? Krikinvikjekarna enkratnaatal med prvaki in njih časopisje je besno napadlo ptujski okrajni zastop in njegovega načelnika, češ, da si upata že celo dajati ukaze občinam. Ta besni napad je zopet dokaz podlega prvaškega hinavstva! Že celemu ptujskemu okraju je znano, da si prizadeva sedajni ptujski zastop po vseh svojih močeh le koristiti ljudstvu tega okraja in gori naveden poziv kaže to že sam dovolj. Čeprav okrajni zastop ni nikakor dolžan, da bi se brigal za bolenike in za one- mogle starce okraja, vendar je to storil, samo, da bi ljudstvu pomagal. Prvaška drnhal pa se je pokazala zopet v pravi luči! Njej ni nič mar za te bolenike, njej ni mar za onemogle starce, ne, njej je najbolj za to, da napada okrajni odbor in posebno njegovega zasluženega načelnika g. Orniga in to radi tega, ker je bila imenovana prošnja pisana v nemškem jeziku. To je škandal! Okrajni odbor se zavzema za bolenike in onemogle starce brez vse politike in prosi, naj bi se omogočilo slovenskim poslancem, da se tem ložje potezujeje za te siromake, prvaška drnhal pa hoče to zabraniti hujskajoč občinske predstojnike in jim tako rekoč prigovarjajoč, naj bi ne podpisali dotičnega poziva, naj bi ga ne vposlali svojim poslancem, naj bi toraj pustili siro-maške bolenike in obnemogle starce na cedila! Kaj ne, to je do skrajnosti pošteno? Ali sta morda g. Ornig in okrajni odbor s povekšanjem ptujske bolnišnice in hiralnice hotela zopet koristiti mestu Ptuju, sta zopet hotela koristiti Nemcam in ne le edino siromakom slovenskega ljudstva? In če bi bilo pisano dotično pismo v kitajskem jeziku, njegov namen je bil koristiti ubogim slovenskim bolenikom in onemoglim starcem in ta namen je bil blag namen in skrajna podlost je, da se hoče na tako nečuven način preprečiti. Jurtela in Ploj bi se morala sama od sebe zavzeti za povekšanje dotičnih zavodov in vendar tega nista storila, čeprav sta ravno ta dva vrlina poslanca ptujskega okraja. Jeli se je znabiti povzročila navedena hujskanja tudi po volji teh dveh kmetskih in delavskih poslancev? Bomo videli kaj v tej zadevi ukreneta! Ptujski okrajni zastop pa poživljamo naj se še v naprej po-tezuje tako za blagor ljudstva, kakor do sedaj in naj pusti hujskajoče — pse lajati, ker itak dolgo več lajali ne bodo! Posebno pa še prosimo načelnika okraja g. Orniga naj se o n v deželni zbornici po-tezuje za povekšanje bolnišnice in hiralnice, naj upliva o n na svoje tovariše, nemške poslance, da bodejo privolili, da se postavi na deželne stroške še eno nadstropje na imenovana zavoda. Gospodje prvaki in klerikalci, sram vas bodi, da vam je mednarodna hujskanja bolj sveta, kakor pa nebroj ubogih bolenikov, nebroj onemoglih starcev, katerim hočete preprečiti pomoč samo le radi tega, ker je bila pisana prošnja za to pomoč v drugem deželnem jeziku. To smo s tem danes javno pribili, da zopet sprevidi ljudstvo, kako zagrizerf! hujskači so ravno tisti, ki bi morali ljudstvu pomagati, to smo priobčili, da bodejo vedeli boleniki in onemogli starci ptujskega okraja, kdo se je za njih potezoval in kdo se je na vse kriplje prizadeval, da jim zabrani pomoč. Vojniška nemška Šola. 1. Ni res, da udriham jaz po šolski mladini in da pretepam šolarje; res pa je, da jih nisem pretepal in vedno z njimi Iju-beznjivo postopal, kakor se spodobi za učitelja in kateheta. 2. Ni res, da je hujskanja našega »priljubljenega" kaplana namorjena proti nemški šoli, res pa je, da nisem hujskal in vselej povdarjal da ima vsak narod pravico do svojih šol. 3. Ni res, da sem s prižnice prosil ljudstvo, naj ne pošiljajo otrok v nemško šolo, res pa je, da sem rekel: pošiljajte slovenske otroke v slovensko — nemške pa v nemško šolo, 4. Ni res, kar pripovedujejo olroci; v nemški šoli morajo otroci kri piti, in da so jim Črni hujskači to rekli; res pa je, da nisem črn hujskač, pač pa kaplan in katehet, res je tudi, da otroci: v nemški Šoli ne pijejo krvi, pač pa vodo, če so žejni. Vojnik, 19. oktobra 1905. Ivan Hribar, katehet na nemški šoli v Vojniku. Opomba uredništva: Kaj ne, jako duhovit „popravek?*4 Mi pa verjemo našemu poročevalcu bolj, kakor kaplanu Hribarju, ker vemo kako — resnicoljubni so kaplani v svojih popravkih! Vinorejci pozor! Vinorejci, ne dajte se slepariti nekaterim podlim hujskačem, kateri vam žele iztrgati vaš pridelek iz rok po najnižjih cenah. Mi Vas opozarjamo na oznanilo glede prodaje vina, ki smo je priobčili v naši danajšnji Številki. Grozni poraz kandidata Korošca- Klerikalni kandidat na mesto bivšega poslanca Žičkarja, uied-nik mariborskega „Fihposa", je doživel dne 5. t. m. v Vidmu ob Savi grozoviti pora-5. Ljudstvo se je očitno in kar na ravnost izreklo, da ga ne mara za poslanca. Poslušalci bilo so vsled KoroŠcevega vsiljevanja tako razburjeni, da drugi govorniki, ki bi še bili imeli govoriti na tem zborovanju, niso hoteli govoriti. Korošec je pač najbrž sprevidel, da videmski volilci nočejo plesati po njegovi in škofovski piščalki. Sprevidel pa bode to Korošec najbrž tudi še v drugih krajih ! Legar (tifUS) se je pojavil v ormožkem okraju in sicer v Hardeku, na Humu, v Litmerku in Pu-šincih! Bolezni kriva je baje blaba voda iz nekega vodnjaka v Pušincih. Poročilo ptujskega sejma. Na ptujski sejem, kateri se je vršil dne 2. novembra t. 1. prignalo se je 152 konjev, 922 glav goveje živine. Na svinjski sejem, ki se je vršil dne 31. oktobra t. 1. prignalo se je 620 svinj. Prihodnji živinski sejem (kot letni) se bode vršil dne 25. novembra. Svinjska sejma sta dne 15. in 22. dne novembra. Razne stvari, Orel Odnesel otroka. Iz Ženeve se poroča, da je v neki bližnji vasi napadel velik orel neko kmetico, ki je nesla 2 letnega otrflka, ter ji hotel iztrgati otroka. Žena je obupno odbijala orla, ki pa se je vedno vračal, dokler ji ni končno res otroka iztrgal, ter odletel žnjim v gorovje. Mati je pribežala domov vsa opraskana in raztrgana, nakar se je takoj nad 50 mož odpravilo iskat orla in otroka, a vse iskanje je bilo zaman. Kaj je zakon? To vprašanje je stavi! v učni uri pred birmo neki žnpnik mladi deklici. Učenka je bila sicer v vseh verskih resnicah dobro podkovana, a navzočnost škofa jo je tako zmedla, da je začela napovedati napačni oddelek v katekizmu, in sicer na mesto da bi rekla: „Zakonje zakrament itd," rekla je; „Zakon je kraj groznih muk, ki jih morajo prenašati duše nekaj časa za pokoro svojih grehov, da se očistijo in pripravijo za boljše življenje." In sicer je deklica brblala tako naglo, da je mogel priti župnik z besedo še le na vrsto, ko je že bilo vse izgovorjeno. Jezno je zaklical župnik: »Vsaj to ni zakon, to so; vice!" Škof pa je mirno pripomnil: „Le pustite otroka. Kdo ve, morda pa ima prav. Kaj veva midra o tem?" Visoko odlikovanje. Avgusta t. I. bila je v Tetschenu ob Elbi velika raztava različnih stvari, katera se rabijo od turistov, lovcev in ribičev. Na to raztavo poslal je c. in kr. dvorni orožni fabrikant g P. W e r n i g iz Ferlacha (Borovlja)večsvojihpriznano izvrstno izdelanih lovskih pošk. Te puške bo bile od komisije rasztave potom c. kr. trgovinskega minister-stva odlikovane z največjo odliko. G. Wernig dobil je razven c. kr. državnega darila zlati častni križec. Dopolnilna volitev za Žičkarjev mandat se najbrž ne razpiše, temuč se počaka, da preteče doba poslovanja sedajne državne zbornice. Kakor se poroča, so za to prosili slovenski klerikalni poslanci, ker se boje, da bi jih ravno ta volitev spravila v veliko zadrego. Pretečeni oktober je bil letos tako mrzel kakor že ne 130 let. Celo oktobra leta 1805 in 1881 nista bila tako mrzla- Zadnji čas imeli so v Ptuju 7, vGracu 8, v Celovcu 6 in v Brucku ob Muri celo 12 stopinj pod ničlo. Kdor ne more zaspati pomaga si baje lahko kakor svetuje neki francoski zdravnik na sledeč način. Roko in sicer dlan naj položi na Čelo, tako da bodejo se dotikali prsti lasov med tem ko pokriva roka čelo in nos. Srednji prst naj leži po nosu. Spanec baje precej obide Človeka, ako porabi to sredstvo. Že mogoče, sicer pa, kdor ne verjame, lahko se prepriča. Zima se prebližuje. Olovek se lahko brani in si poišče pred mrazom zavetja. Nikakor pa si ne morejo pomagati uboge živali same. Skrbite za živino, ker ona ravno tako občuti mraz in zimo, ker je ravno ' tako iz mesa in krvi, kakor človek. Pokrij svojo vozno živino, ako mora stati delj časa na prostem! Priskrbi njej topel hlev, in suho ležišče. Kdor nima z živalimi usmiljenja, ni vreden, da je njen gospodar! Vse naše cenjene naročnike prosimo, da začnejo ponavljati svojo naročnino za leto 1906. Kdor še na- , ročnino dolguje, naj jo pošlje. Upravništvo bode začelo že koncem sedajnega meseca sklepati letošne račune. Toraj pa prosimo, da ne pozabite na nas! Kdor ne ve, kako dolgo ima list plačan ali pa na dolg, naj nam piše. Upravništvo mu bode radovoljno odgovorilo. Priložiti je za odgovor marka, znamka. C. kr. bajoneti v službi ljubljanskega škofa. Iz Kranjskega poroča se o nekem velezanimivem dogodku, ki se je vršil pred kratkim v Sori pri Medvodah. V tej fari bil je že pred leti nameščen in inštaliran župnik gospod Berce, ki živi s svojimi farani v najlepši slogi in v najlepšem miru. On nje ljubi in oni njega. Iskrena medsebojna ljubezen vlada med njimi in farani, ki so do dobra prepričani, da no dobe jljšega dušnega pastirja od svojega do sedajnega; I tto si ga skušajo čim dalje ohraniti. Vse to je vedel ljubljanski škof Jeglič. On, ki naj bi kot ve rhovni pastir skrbel za to, da se ljubezen v njegovi [Jkofiji goji in se spoštovanje do pravih duhovnikov jiegoje, pa sovraži župnika g. Berceta, ker se župnik Berce ne vmešava v nobene politične zadeve. Zato pa si je prizadeval škof, da bi župnika odstranil iz Bor. Že lani je hotel škof izvršiti ta svoj sklep s da je župniku proti postavi sorsko faro odvzel. led odločnega nastopa sorskih faranov, ki so Šli do iželnega predsednika Heina, se je moral škof uklo-liti in g. Berce je ostal na svoji fari. Kdor pozna lezno in strastno nrav ljubljanskega škofa, ter njegovo trmoglavost, bo vedel, da je škof vsled te svoje prisiljene uklonitve bridko prisegel, izvršiti svoj >rvotni namen, kadar se mu ponudi prva ugodna |rilika za to. V nedeljo dne 29. oktobra popoldan je po litanijah obrnil sorski kaplan Brajc stoječ ired altarjem nazaj in je rekel: V naši župniji na-btanejo v dušnem pastirstvu velike spremembe, a ne Jdajte se od ljudstva zapeljati. Ker ljudje niso raz-■nmeli teh besedi, šla sta po litanijah dva moža jjvprašat kaplana, kaj je mislil z dotičnimi besedami. ■On jima pa ni hotel ničesar povedati, ampak je le dejal, |jda, kar ravna, ravna samo po škofovih navodilih. Ker se iz kaplana ni dalo več spraviti, šla sta moža k ■župniku, ki jima je pojasnil, da je dobil popoldne ■pismo od knezoškofijskega ordinarijata, ki ga ob-Ivešča, da je premeščen v Boštanj, ker ga čaka iz-Jpraznjena fara. Drugi dan, tako je pripovedoval Jžnpnik, to je v pondeljek pa pride kanonik Sušnik in bo njemu faro odvzel in jo izročil kaplanu v Sori, iBrajcu. Iz pisma je bilo razvidno, da čim preje gre [župnik Berce iz Sore, toliko boljše. Ta novica je [šla bliskoma po fari in je^ obudila največjo razburjenost med vsemi farani. Župnika nam hočejo vzeti lin sicer s silo, tega ne pustimo je Šlo od ust do ust lin razburjenost je naraščala. O tej razburjenosti med I ljudstvom zvedela je tudi žandarmerija in v nedeljo zvečer sta se podala medvodski stražmester neki Mak in tamoŠnji župan Smovc v Ljubljano po orožnike za drugi dan. —■ Drugo jutro okoli pol osme ure je bilo pred sorskim župniščem vse polno ljudstva. Bili so možje in žene, fantje in dekleta, vsi iskreni ljubitelji svojega pastirja, župnika Berceta. Bilo je kakih 400 do 500 ljudi. Na to se je pripeljal kanonik Sušnik. Ljudje so mu konje obrnili in kočija je bežala s kanonikom vred iz vasi. čez kake četrt ure | se je nekdo pripeljal z vozom in raztrosila se je vest, da se bliža okrajni glavar Cron s 13 žandarji. Ljudstvo se je sedaj zgrnilo pred šolo, kjer začasno j prebiva žapnik Berce, ker se farovž popravlja. Nastala je tihota, nihče se ni ganil. Ali vsem se je čital iz obrazov odločen sklep, da ne puste svojemu župniku ničesar storiti. Z žandarji je prišel nazaj tudi kanonik Sušnik. Ljudje so bili šolska vrata zaprli in zaklenili ter spravili ključ, češ da ne puste nikogar noter. Žandarmerija je zahtevala, naj se vrata odpro. A ljudje so odgovarjali: Župnišče je naše, mi lju- bimo našega župnika, hinavski Brajc naj gre, župnik naj pa ostane! Ker je žandarmerija vedno znova zahtevala, naj se vrata odpro in rinila proč ljudi, hoteč se pririti do vrat, vprašali so ljudje, zakaj se jim vsiljuje hinavski Brajc, priljubljenega župnika se jim pa hoče s silo odgnati. Okrajni glavar je odvrnil, da je dobil od škofi jat va in od vlade naročilo, naj to izvede. Med tem pogovarjanjem je razburjenost mogočno navastla in ljudje so vpili: Ali smo razbojniki, ali smo tatovi, da z žandarji hodite nad nas! Okrajni glavar Cron je potem žandarjem naročil, naj ljudstvo s silo razženejo. Orožniki so z veliko silo začeli pehati in suvati ljudi s kopiti svojih pušk in posrečilo se jim je razgnati nekaj ljudi, a do vrat vendar niso prišli. Vrata so zastavile ženske in fantje. Konečno so žandarji vendar pririli do vrat, a bile so zaklenjene. Nato sa poslali po ključavničarja. Ko je ljudstvo zagledalo prihajočega ključavničarja, se je v novic zagnalo proti šolskim vratom. Zdaj so v novic začeli orožniki suvati in pehati ljudstvo in trgati proč tiste, ki so držali kljuko šolskih vrat. Žandarji eo tolkli okoli sebe, kar so mogli. Vpitje je bilo strašansko, vse je dvigalo pesti, ženske so jokale, skratka bil je strašen prizor. Žandarji so z bajoneti razgnali ljudi in pri vratih sta ostala samo neka ženska in posestnik Janez Lustrek po domače Starman. Štirje žandarji so kakor pobesneli planili na Starmana, dasi se jim ni Čisto nič več ustavljal. Ti štirje žandarji so Starmana s silo vrgli na tla in stražmester Mrak iz Medvod je na popolnoma mirnega Starmana planil, kakor tiger in je na tleh ležečega moža zabodel z bajonetom. Potegnil je bajonet iz zabodenca in se vdrngič s vso silo zagnal nanj in mu prebodel nogo skoz in skoz. Nato so planili orožniki na dvakrat zabodenega Starmana in ga uklenili, tako, da.se ni mogel ganiti. Razven Starmana bil je ranjen tudi neki Bukovec. Ranjenega Starmana pripeljali so v Loko in od tam ga je sod-nija poslala v Ljubljano v bolnico, dočim so ranjenega Bukovca obdržali v zaporu. Dne 5. t. m. vršil se je v Sori ljudski shod na katerem je obsojalo ljudstvo postopanje ljubljanskega škofa. Med drugimi govorniki govoril je tudi župnik Berce svojim faranom. Gospod je govoril med drugim tudi to le: »Dragi moji župljani, ki Vas vse objemam v gorki ljubezni, rotim Vas in zaklinjam, da se vzdr-žite vsakega nepremišljenega koraka, ki bi Vam mogel škodovati, vzdržujte se vseh žrtev meni v korist, zakaj za ničesar na svetu bi ne mogel več videti, da bi za-me tekla kri. Naj pride že, karkoli hoče, rad bom vse pretrpel, tem rajši, ako bom vedel, da radi mene ne trpite Vi, dragi moji župljani! In naj odloči usode vihar, kakor kolj hoče, vedno bodemo ostali prijatelji in na vekov veke nas bo družila nerazrušna vez medsebojne ljubezni." Ko je župnik Berce jel zborovalce rotiti, da se naj ne izpostavljajo za njega in jih zagotavljati svoje ljubezni, je glasno ihtenje napolnilo vso sobo. Pri- 8 letne ženske in mladenke so jokale, kakor mali otroci, mladeniči so si skrivaj brisali solze iz oči in marsikateremu moža je svetla solza iskrenega ginje-nja orosila bledo lice. Bil je to kakor piše „S1. N.B nepozaben prizor, poln poezije, ko je vsa občina jokala za svojega dobrega pastirja, lepa slika ljubezni, ki vlada med pastirjem in čredo. Tukaj se je videlo, kako ljubi in spoštuje ljudstvo take duhovne pastirje, ki so mu res oznanjevalci miru in ljubezni. Celi dogodek nam tudi kaže, da je ljubljanski škof brezvesten človek, kateremu ni mnogo za vero, temveč le za — politiko, katero brezobzirno uganja celo s pomočjo c. kr. bajonetov. Klerikalni „fihpos", najbrž boš molčal o tem, kakor grob! Krvavi dogodki v naši državi. Dne 5. t. m. priredili so socijalni demokratje na Dunaju velikansko demonstracijo za splošno in enako volilno pravico. Na stebrih pred državno zbornico, kjer visijo navadno Črnorumene (toraj cesarske) zastave, so razobesili rdeče zastave z napisom: Ven s plošno in enako volilno pravico! Udeležilo se je demonstracije kakih 50 tisoč ljudij, večinoma samih čeških delavcev, ki so kričali: „Ven z volilno pravico! Proč s kamerilo! Proč z ministerskim predsednikom I" Nekateri delavci so splezali na streho državne zbornice in poleg bronastih konj pričvrsfcili rdeče zastave. Grof Dzieduszyski je o tem prizoru rekel: „ Čisto tako, kakor vPetrogradu." Pred parlamentom govorilo je več govornikov. Potem so se udeležniki mirno razšli. Dne 6. t. m. pa so bili na dunajskem vseučilišču veliki izgredi. Med nemškimi in nenemškimi dijaki je prišlo do spopadov. Dijaki bo petkrat naskočili rampe. Pri tem se je balustrada podrla in več dijakov in redarjev je težko poškodovanih. Vseučilišče se je zaprlo, nobeno predavanje se več ne vrši. — V Pragi vršili so se ti dni tudi krvavi izgredi zavoljo splošne in enake volilne pravice. Demonstracija za njo imela je krvavi izid. Delavci so se zbrali na Vaclavskem trgu. Ko se je pokazala policija, je začela množica kričati: „Proč s kozaki! Mi vam že poplačamo včerajšnji dan.a Policija se je na to umaknila. Demostrantje, katerih je bilo nad 50 tisoč so hodili po mestu, kličoč: „Ži-vela socijalna revolucija! Živela ruska revolucija. Ven splošno in enako volilno pravico!11 Spomeniku „Cehije* deli so na glavo rdečo kapo in v roko rdečo zastavo. Dijaki so med odhodom demonstrirali proti profesorju Riegrn, ki je glasoval v deželni komisiji proti enaki volilni pravici. Gredoč mimo nemške kazino, je začelo leteti kamenje na kazino in na redarje. Ti so pograbili orožje in začeli razganjati demostrante. Kakor se trdi od policije, ustrelilo se je od strani demonstrantov trikrat na redarje, na kar so redarji začeli streljati z revolverji na množico, ki je strahoma bežala na vse strani. Ranjenci 'so obležali na ce*ti. Nekemu 16 letnemu vajencu je preklal policaj glavo in deček je v bolnici umrl. Tadi v Na-kazenski ulici so streljali delavci na redarje, potem pa pobegnili. Pred starim nemškim gledališčem so delavci metali steklenice na redarje in razdrli tlak, da bi napravili barikado. Istotako je bilo na raznih drugih krajih. Končno pozvali so se vojaki, da bi na- J pravili mir. Pri mnogih delavcih, kateri so bili odi policije prejeti, najšti so nabite revolverje. Pri v seal izgredih bilo je ranjenih 47 oseb težko in 180 lahko, j ena oseba je bila nbita. Iz med vojakov bilo jih je ranjenih 16. Še le ob 11. uri po noči vrnili so sej vojaki nazaj v kasarne. Pač zares, kakor v Rusiji! Državni zbor se skliče najbrže na dan 28. no-j vembra. Na Ruskem se vršijo vedno in vedno krvavi j izgredi. Koncem prejšnega meseca izdal je car manifest | s katerim naznanja ustavo. Potem takem se opusti ruska samovlada in bode ljudstvo od sihmal, kakor i pri nas sodelovalo pri dajanju postav. A vkljub temu i še ni v državi mira. Umori so na dnevnem reda, V zadnjem času je vstavilo nebroj delavcev delo, tako da niti vlaki na železnicah niso mogli prevažati. Posebno hudo so jeli na Ruskem preganjati Žide; poroča se, da je to preganjanje povzročila vlada sama. Posledice bili so strašanski dogodki v Odesi Kijevu in Wjasmi. Samo v Odesi je bilo 5 do 6 tisoč ljudi ubitih. V Varšavi napadli so vojaki množico in posekali s sabljami vsakogar, ki se ni umaknil. Tako stoje danes razmere na Ruskem in sicer Še so Žalost-nejše, kakor so* bile poprej, ko je car izdal svoj manifest, s katerim je zagotavljal prostost ljudstva. Štajerska deželna zbornica. Dne 15. oktobra utemeljeval jo poslanec Ornig svoj predlog glede regulacije Drave. Zahteval je, naj bi se Drava regulirala od Maribora do ogerske meje pri Središču, to pa se tem ložje dovoli, tako povdarja govornik, ker je Štajerska, kar se tiče regulacij rek od države, itak najbolj zanemarjena. V seji dne 27. p. m. so se različne prošnje za podporo občinam, ki so bile po ujmah prizadete, po utemeljevanju izročile pristojnemu odseku. Poslanec Stiger in Wastian sta predlagala glede zgradbe Sulpske železnice (Maribor-Zeleni travnik.) Socijalna demokrata Resel in Schacherl sta predlagala, naj se deželni odbor pozove, da predloži v prihodnjem zasedanju zakonski načrt glede šolskega nadzorstva- V predlogu se zahteva, naj se krajni šolski nadzorniki odpravijo, učiteljstvo naj dobi močnejšo zastopstvo v krajnih in okrajnih šolskih svetih. Duhovniki se naj odstranijo iz krajnih in okrajnih šolskih svetov. Dne 3. t. m. je utemeljeval Schacherl svoj predlog. V svojem utemeljevanju je zahteval naj se loči šola od cerkve. Pač pa naj dobijo zdravniki pri šolskih oblastih sedež in glas. Predlog je bil zadostno podprt ter se je izročil nauč-neniu odseku. Klerikalci so klicali: „Zelo žalostno!" — Dne 5. t. m. je utemljeval posl. Stiger predlog glede železnice Maribor-Zeleni travnik. Poslanec Resel in Schacherl sta predlagala strogi zakon glede olajšave pri šolskem obisku. Wastian in Stiger sta predlagala večjo podporo kmetijski družbi za povzdigo reje perutnine. Poslanec Lenko je predlagal ustanovitev deželne bolnišnice v Slovenski Bistrici. Pred zadnjimi volitvami na Koroškem trobili so klerikalci v svet, da je njihov kandidat Grafenauer — kmet. Sedaj pa se je izvedelo, da ima Grafen- 9 ia- ier kot domačo živino le eno — kozo in eno os- od », kateri stvarci pa mu po poročilah klerikalnih eh rtov prinašajo baje dovolj „žegnau in sreče. Sicer ;o, I se ne čudimo, da redi Grafenauer oslico, saj je, je ior je pokazalo veliko Število glasov, katere je on se »bil pri zadnjih volitvah, v nekaterih krajih na ji! oroškem — oslov dovolj! o- Knjiga: „Der Gemeindesekrefar" velja 6 kron, H pa 3 krone, kakor smo nedavno po pomoti pisali. ;vi fljiga „Der Haassekretar**, ki ne bi smela majn- ist iti v nobeni premožnejši hiši, velja 3 krone. iti Še nekaj o ..sokolovem" izletu v Ormož. Ni res, 3r 1 nas je šlo pet v gostilno Gomzija, ampak bilo in is je šest. Ni res, da bi nas bil pri Gomzija za- n. edal kak pijan hlapec, ali pa mi njega. Ni res, da co I nas bil ondi kak hlapec pozdravi], kličoč nam: ti. Jeil!" Ni res, da bi nas bila ta beseda razbnrila, ) ; \m je vsploh slišali nismo. Ni res, da bi bili natepli la janega hlapca, ker ga vsploh ondi nismo videli. si Is pa je, da so prišli za nami v Gomzijevo gostilno )č finski tajnik g. J. Gedlička, občinski redar Košajnč in Jše neki drngi človek, to je bil baje tepeni Haf- :o ftev hlapec Rojko. Res je, da je občinski tajnik t- f izpraševal, kdo je tega hlapca vdaril; ja Florljan oj ikovec sem mu odgovoril: sWas weiss ich's!" Na a. ije občinski tajnik prašal hlapca, kazoč s kazalcem ra Bmoja (Knkovčeva) prša: „Hat der Sie geschlagen?" le Jpec odgovori: „Nein,der hat mich nicht geschlagen." i- ičinski tajnik je na dalje iskal storilca po sobah, to Ji nikogar najšel; potem pride spet nad mene k, Jikovca) in se zadere: »AVer bat ihn dann ge- b, ilagen?8 .,Dann hab' halt ich ihn geschlagen," sem io I(Kukovec) odgovoril, proseč naj nasnamirnpnsti. le I to so me odvedli občinski tajnik, redar in Haf-i- ftev hlapec v občinski zapor, kjer sem bil od dveh & [četrt na šest zaprt; ni toraj res, da bi bil jaz r- Ikovec) c. kr. sodniji izročen; še le ob četrt na ti It je redar Košajnč mene peljal k c. kr. sodniji, 3, juradnje v I. nadstropju, pustil me pa je v pri-:t Kem vhoda, ne da bi me bil c. kr. sodniji izročil; ft, li sem brez vsakega varstva čakal eno uro, ker 0 Ije bil redar Košajnč takoj odstranil; še le ko pri-h Ig. Dr. Mohorič po šesti uri doli Košajnča iskat, h videl mene (Knkovca) na prostem; g. Dr. Mohorič •r :dal Košajnča iskati sodnijskim slugom, meni pa n rekel: „Vi pa pojdete zdaj gori in bodete ondi ij klopi Čakali, dokler bodete zaslišani, kar se je i. m zgodilo; že le po sedmi uri me je g. Dr. i- Morič izpustil na prosto. V Ormoži, dne 21. ok- Ira 1905. Florijan Kukovec cand. jur., Ciril Geršak 1 fcnieur, Franz Majcen biležniški uradnik. 1 I Opomba uredništva: Celo stvar bode najbrž na irem pojasnila dotična sodnijska obravnava, o kateri iemo poročali. ) f-----------------------' ————_ Gospodarske stvari. > i Kedaj se naj trebijo krone sadnjega drevja? r ret in devedeset sadjarjev med 100 odgovorilo le na to vprašanje: v pustnem času pa do spo- mladi. To mnenje splošno vlada. Je li pa res tako? Da je treba krono otrebiti, o tem je svet sedaj že večinoma prepričan. Skoro vsakdo ve, da je treba stare, bolehne veje kot nepotrebne za-jedalkeod zdravih vej kot zaščitnicenekterega zelo škodljivega mrčesa, posebno zloglasnih lubarjev, skrbno odstraniti. Kedaj pa se take bolehne veje najlažje opazijo? Vsak mi bode pritrdil, tedaj, ko je drevo še zeleno, ko je še listje na njem. Znano je tudi, da je treba krono tako otrebiti, da lahko prihaja svetloba povsod v njo. Brezlistna krona je vsaka dovolj svetla videti. Kedaj se toraj najbolje presodi, ktere veje so pregoste, ktere ne? Zopet tedaj, kadar ima drevo še listje. Evo vam že dva zelo važna vzroka, da se izvršuje trebljenje kron ob času, ko je še listje na njih. Tedaj se tudi lahko razlikuje, ktere veje so bolj zdrave, krepke, potem, kako imajo razvito listje. Krepkeje se puste. Skušnja pa še tudi kaj drugega uči, in potrjuje znanstvena načela. Ona uči, da je drevje baš najbolj občutljivo proti pomladi, tedaj, ko se začne sok po njem močno pregibati, pa še ni listja, ki bi ga porabilo. Vsled izrezovanja vej proti pomladi premoten sok more napraviti hude posledice. Bolezni, ki nastanejo večinoma vsled nepravilnega toka in porabe soka n. pr. rak, smolikavost itd. ba$ najraji nastopijo nana pomladobrezovanemdrevji. Obrezovanje ali izrezovanje na pomlad more za občutljiveje drevje n. pr. koščičasto, neposredno vsled smolike postati pogibelno. Kdor ne veruje, naj poskusi ter n. pr. napravi na črešnjah zareze večkrat na leto. Našel bode večinoma le iste rane, ki so pomladi napravljene, smo-likave. Izrezovanja pozna na pomlad, ko začne drevje svoje brstje razvijati, je brez ozira na škodljivost zdravju tudi nasprotno vsem pravilom umnega oskrbovanja drevja. Pameten sadjar mora drevje navadno krepiti, ne pa ga po nepotrebnem slabiti. Za razvoj brstja je imelo drevo pripravljeno od lanskega leta rezervo, nakopičeno v koreninah, deblu, vejah in očeh. Čim se je brstje razvilo, je ta rezerva večinoma porabljena. če izrezujemo veje tedaj, ko se je brstje razvilo in prej, ko je moglo popolnoma razvito listje novih snovij pripraviti, gre teh snovij večji del drevju po nopotrebnem v zgubo. (Konec sledi.) Pisma uredništva. Rečica na Paki. D! List se Vam redno pošilja, toraj mi nismo krivi, ako ga ne dobite. Je li kriva znabiti Vaša pošta? Prosimo naznanite nam to takoj! — Sv. Tomaž pri Ormožu. Ako ne dobite lista o pravem času, kriva je temu najbrž tamošnja pošta. Od nas se list redno poSuja. Če poštar list zadržuje, blagovolite nam to naznaniti. — „Zagarski mojster11 v Framu! Pošljite Vaš naslov (adres) na uprav-ništvo. Za odgovor priložiti je znamka (marka)! — Iz Oplot-nice. Ni za rabo. Preveč osebno! Bili bi toženi! — Lesko-vec. „PuSčavnik iz jtirovšeka!" Odložil sem zaradi neke zanimive sodnijske obravnave iz Leskovoa Vaš dopis. Sploh pa govoriva o celi zadevi poprej osebno. Zdravi! D. — Noble-I stovn, Amerika, P. H. Dolar smo sprejeli. Za Ameriko 10 velja naš list 3 krone na leto. Vaša naročnina je toraj plačana do 1. februarja 1906. Srčen pozdrav iz Štajerskega. Prosimo pišite zopet kaj! — Zinžat. Ako „Švajger" ne bo nehal udrihali po našem listu in po naprednjakih, bodemo tudi njemu podržali zrcalo, da se bode v njem malo ogledal. Opazujte ga in poročajte! Tokratno poročilo bilo je preveč osebno. — Sv. Martin pod Vnrbergom. Prosimo, da pridete radi Vašega dopisa na oseben pogovor v uredništvo. —-Markovce. Vašo farško fehtarijo pokrtačimo na skorem. — Hajdin. Pustile jezično tercijalko, ogibljiti seje, pa bo! Dopis je preveč oseben, toraj ga ne moremo priobčiti. — Dobje pri Planini. Vse je v redu! Poslal sem Vam pismo in prosim takoj odgovora. „Pos!ano" pride na vrsto. Na svidenje! D — Vsem dopisnikom. Prosimo za kratka, jedernata poročila. Kar še ni tokrat priobčeno, priobčimo! — St. Jurij na SČavnici! Na Kuncija msmo pozabili! Ne bodemo mu pri-zanesli! — Petrovče. Žalibog prepozno dobili!________^^ Naprednjaki, podpirajte samo obrti in gostilne somišljenikov, naprednjakov. Ogibajte se takozvanih »narodnih" trgovin klerikalcev in prvakov! Loterijske številke. Trst, dne 28. oktobra: 45, 84, 43, 13, 44. Gradec, dne 4. novembra: 7, 58, 25, 63, 4-2. Kateri bolenikl ranijo z najboljšim uspehom naravno vrafilo namreč Franc Jožefov grenki vrelec (Bitterquelle)? Vsi tisti, kateri so prisiljeni služiti si svoj kruh bodisi s telesnim, bodisi z duševnim delom in ki občutijo vsled teh naporov motenje v prebavljanju, sploh v važnih telesnih organih. Pa tudi tistim ubogim srečnim, kaleri so uživali preobilno ob mizi življenja in katerim grozi debelost se svojimi neznosnimi občutki, se priporoča za njihovo zopetno zvračitev kot najbolj Se in edino uspešno sredstvo Franc Jožefov grenki vrelec. Pekovskega učenca 48U starega najmanj 15 let, takoj sprejme pekarna Regula v Celju. Ženitbena ponudba. Oženil bi fe rad mlad, priden obrtnik, ki bode imel okoli 1000 kron premoŽenja. Za ženo si Želi deklico, katera je kuharica ali pa natakaricaali pa tudi kakaobrtnica. Premoženja naj l>i imela 400 do 600 kron ali pa lastno hišo. Resne ponudbe s sliko naj se blagovolijo vposlati na upravništvo ^Štajerca" pod srečna bodočnost. 4-72 Lepo posestvo 471 ležeče pri Sv. Magarjeti pri Celju se takoj za GOOO kron proda. Na posestvu sloje zidana hiša, krila z opeko in gospodarska poslopja, vse v najboljšem stanu. Polovica kupnine ostane tudi lahko vknji-žene. Vprašati je pri Sv. Marga-jeti pri Celju hižno število 6. Okrogle mize 476 za gostilničarje potem prav močna miza za natankanje (Scbankpudel) z bakrenim kotlom in s tremi predalami se prodajo po jako nizki ceni. Vprašati je pri gosp. Leopoldu Slawitsch, trgovcu v Ptuju. Florijanski trg. Kovaško oglje jako dobre kakovosti, s katerim so zadovoljni vsi kovači,vse dobi po jako nizki ceni v Šegi pri Makolah. Naslov prodajalca pove „Štajerctt. 474 2 pekovska učenca 465 lepega obnašanja in z dobrimi Šolskimi spričevali se takoj sprejmeta v pekarijo na deželi. I JČiti se njima bode 3 leta. Obleko oskrbi mojster, Naslov (adres) pove „Stajercu. Za vsaki instrument jamčim Najboljše in najceneie glasbeno orodje dobi se le pri W, Schramm, izdelovalcu instrmcntiv v Celju, Grazerstrasse št. 14. Gosli za vajo dobe se že za o K, za 650 K 8 ali 10 K. — Gosli, katere imajo prav močen glas veljajo 20, 25, 30 do 50 K. — Jako fine citre za koncerte veljajo 14, 15, 20 do 200 K. Harmonika (enoglasna) velja 5, 6, 7 do 15 K. Harmonika (dvoglasna dunajska, ki ima fi basov, velja 28 HO do 40 K. V zalogi so tudi vsakovrstne trornpetc, kitare. piščalke, vsakovrstni bobni, tamburice isto- tako tudi vsakovrstne strune. — Popravila se ivršujejo jako fino in po najnitih cenah. 477 | Nagrobne vence (Grabkriinze) jako fino izdelane po 6, 8 ali 10 kron, kakor tndi venčne trakove (Kranzschleifen) z napisom ali brez napisa imata v obilnej zalogi 475 Brata Slawitsch v Ptuju. tev. A Mlado kelnerco J katera zna dobro računiti, potem mladega fanta k konjem takoj sprejme HanS StraSChill na Bregu pri Ptuju. Za jesensko gnojenje priporočam svoje izvrstne umetne gnoje in sicer: Thomasovo žlindro z 16 do 20%, Kairvt. Kalijevo sol (40%), Superfosfate, Žvepleno kisel kali, Žvepleno kisel amonijak. Vse po najnižjih cenah. Franz Frangesch trgovina železnine in Špecerijskega blaga v Mariboru. ^__^^^^^ Vinorejci in vinski kupci pozor! Kdor ima vino za prodati istotako, kdor hoče kupiti vino navarnost od posestnikov vinogradov naj pošlje svoj naslov (adres) na npravdništvo „Stajerca". Neki kupec želi kupiti do 20 polovnjakov izabele. Kdor jo ima prodati, naj to pismeno oznani uredništvu „Stajerca''.: ištvj o pol ater pusta »od p i born rejci 1 olilsl števj pie enth raj G« kdnii r J kr. Gra< inenji tjpoa lepo V lilnc ijpoz i c. čejo rščei {višji Vi il 1 x J J1 feu pr ornic kr. volii ■senim Šiviljska učenka se takoj sprejmepriJohanl Viher, šivilji v Dragoji vasi, Cirkovce pri Prag^rskea K( ovinj trdile dec dežel jerai Gr ( trg 11 miiv. k. i po udi RAZGLAS. I Z ozirom na razglas c. kr. štajerskega namets- * v m z dne 18. avgusta 1905, šfc. 38272, o vršitvi 475 lolnilne volitve trgovinske in obrtne zbornicev Gradca, Kri je bil razglašen v „Grazer Zeitung" z dne 20. av- gta 1905, štev. 190, se s tem na znanje daje, da je i pisana c. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno ilico v Gradca sestavila imenike opravičenih volilcev, Bene po davčnih okrajih. Štev. II_39839 7172 Razglas. m m IV svrho vlaganja morebitnih ngovorov bodo ti ■ski imeniki javno razgrnjeni cd 6. novembra dO •VŠega 20. novembra 1905 za celi zbornični okraj ■lisarnici trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu, lit! ftnorgas9e &tev- 57, I. nadstropje, in za vsaki davčni ___ aj (izvzornši davčna okraja GradecJ mesto r Bradec okolica) pri c. kr. davčnih uradih med na-«mi uradnimi urami, sol eno >oru. Cl ti [)V o.l Te vgo\ore je vložiti pismeno neposredno pri h. volilni komisiji za trgovinsko in obrtno zbornico Iradca, Nenthorgasse štev. 57, I. nadstropje v zgoraj ■njenem roku, in sicer tako, da se isti izročijo pozneje dne 20. novembra 1905 pred poštnim ipom c. kr. pošti. I Volilcem, kateri imajo v več volilnih razredih Ino pravico, je dano na voljo, se izreči vsak čas, •ozneje pa neposredno pred izvršbo volilne pravice le. kr. volilni komisiji, v katerem volilnem razredu ftjo vršiti volilno pravico, ker drugače ostanejo isti tfiMii v tistem volilnem razredu, katerem plačujejo lišji davek. [Vse vloge upravičenih volilcev pošiljajo se c. kr. hi komisiji po pošti poštnine proste, če se v nad-Ipristavi: „V volilnih zadevah trgovinske in obrtne ice v Gradcu,* YQ Na podlagi popravljenih volilskih imenikov bode r. volilna komisija izdala izkaznice in glasovnice olitev ter jih razposlala z razpisom volitve upra-lim volilcem potom c. kr. pošte. Jo or Dne 2. januvarja leta 1906 prične se na deželni šoli za podkovanje v Gradcu učni tečaj. Za ta tečaj razredilo se bode med potrebne in pridne kovače 10 deželnih štipendij tudi po 100 kron, istotako več štipendij tudi polOOkron katere so darovali različni okrajni zastopi. Kolikor pripuščajo prostori v zavodu, bodejo lahko tudi učenci tega tečaja dobili prosto stanovanje. Štipendije se podelč po sledečih pogojih; Prosilec mora biti star najmaoje 18 let, mora imeti zdrav in krepak telesni razvitek, nadalje mora imeti domovinsko pravico na Štajerskem. Zahteva se tudi da ima dobra spričevala iz ljudske šole in je bil že vsaj dve leti v delu pri kakem kovaču za podkovanje. Razven tega se mora vsak prosilec pismeno zavezati, (z reverzom), da bode po dovršenem učnem tečaju za podkovanje najmanj tekom treh let izvrševal kovaški obrt kot mojster ali pa tudi kol pomočnik na Štajerskem, oziroma v tistem okraju, od katerega je za ta tečaj štipendij sprejel. Prošnjam, ki se morajo vposlati na štajerski deželni odbor, priložiti je ,goro naveden reverz, krstni list, domovnico, potrdilo da se je prosilec izučil kovaškega obrta (Lehrbrief), spričevalo o zdravju, šolsko spričevalo, ubožno spričevalo, spričevalo o dobrem obnašanju in delavska knjiga (Arbeitsbuch). Prošnje se morajo vposlati vsaj do 30- novembra 1905 deželnemu odboru. Vsaki tisti kovač, kateri se hoče vdeležiti poduka v tem tečaju, ne da bi prosil za štipendij, se mora vsaj v prvih treh dneh po začetku tečaja zglasiti pri vodju zavoda. Prinesti mu je s seboj: dakaz, da je star vsaj 18 let, da je delal že najmanj dve leti pri kakem kovaču za podkovanje kot pomočnik, nadalje dokaz, da je dovršil z dobrim uspehom ljudsko šolo, da se je izučil kovaštva (Lehrbrief) in delavsko knjigo (Arbeitsbuch). GRADEC, dne 18. vinotoka 1905. Od štajerskega deželnega odbora. Stariši, varuhi pozor! Kočno se opozarja, da se je volilni red za Irinsko in obrtno zbornico v Gradcu, katerega je lilo c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom z dne "jdecembra 1901, štev. 4999 trg. m., razglasil v nO delnem zakoniku in ukaznem listu za Vojvodino •rako", XXIX. kos letnika 1901, pod štev. 89. _J Gradec, dne 31. vinotoka 1905. 469 C. kr. Yolilna komisija trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu. | K$CO©0©OCCK Glasovir (klavir) na katerem se lahko vadi novinec ?e radi preselitve takoj proda za parno 45 K. Naslov (adres) je Kibitsch Jak., Kanischavorstadt 45 Ptuj. 44* Učenec **2 iz poSfene hiSe, kateri je zmožen obeh deželnih jezikov in ima dobra Šolska spričevala, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom inzželeznino. V. Leposcha, Ptuj. Dva pridna viničarja. katerih vsaki mora imeti 3 do- 4 delavoe moči, takoj sprejme Josef Fiirst, posestnik vinogradov Ptuju. v 467 17 do 20 letstara deklica, poštenih stariSev, ki zna pisati in brati ter je zmožna obeh deželnih jezikov (toraj zna nemški in slovenski) se sprejme od nekega premožnega. krčmarja in posestnika v lepem kraju na deželi v službo. Plačilo po dogovoru. Ako bode deklica pridna, sprejela se bode kot hčerka v obitelj (familijo), ker nima dotični krčmar in posestnik lastnih otrok. Deklica mora hjti po vsem lepega obnašanja in mora imeti nepokvarjen značaj. Ponudbe in sicer s sliko (fotografijo) naj se pošlejo na upravništvo „Štajercau pod Štev. 446. 446 Čevljarskega učenca 473 takoj sprejme Albert Lončar, čevljarski mojster v Mariboru poSIne Ulice St. 9- 12 ETftf Zahtevajte pri nakupu Schichtovo štedilno milo Varstvena znamka- z znamko ,,jelen.,s Ono jo zajamčeno čisto in brez Škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilo neškodljivo milo, naj pazi dobro, da do imM vsak komad ime „SCH1CHT" in varstveno znamko „J£LENH. 292 Dobiva se povsod iovbI Pravo domače platno za rjuhe in perrio priporočava po sledečih cenah: Cela seStta (rjuha) za posteljo 2 ali 2'/i metra dolga, velja samo 1 gold, 20 kr. — Najfinejša sefiita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gW. 60 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav ja platno 160 cm Široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno za Bttrow>ke" velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 do 35 kr. Vzorci (muStre) se tudi vpoflljejo pa zahtevo. Brata Slawitsch 265 trgovca v Ptuju, Florianski trg. 30 dni na ogled po pogojih mojega cenika, tedaj brez nevarnosti naročevalca, pošiljam jaz po postnem povzetju mojo harmoniko .Volksfreund" St. G6S, da zamorem vsakega o izvrstni kakovosti te harmonike prepričati. Ta harmonika ima patentirano nezlomne zavita peresa ne samo za tipke ampak tudi za base in za zaklopnice, potem 10 ti-palcev, 2 registra, dvoglasna, 48 glasov, 3 vrste trobent, lepo mahagoni barvno politirana, Črni robi z barvnimi portami. dvojni m°h, z nikla-stimi okovi, velikost 31X15 cm in stane 3 gold. 50 kr. Navodilo, po katerem se lahko vsak sam nauči igrati, priložimo zastonj. Ceneje in manjSe harmonike za udenje, posebno 2, 2 20 in 2-40 gold. FiniSe harmonike pO 4*50 so razvidne iz mojega cenika. Na mojih harmonikah nI cclnlnskih izdatkov, ker so češki rokotvori, prosim se na to ozirati. Nobena rizika 1 Zamenjena dovoljeno aH denar nazaj. Pošiljanje po postnem povzetku od „Erzgebirgisches Muslkwarenversandhaus" Hanns Konrad, BrUks-u št. 876 (Češko.) m Velik slikan cenik z nad 1000 slikami posije se vsakemu zastonj in franko, Amerikanske za otroke za 180 gold. gold., 5, 6, 7 in 8 gold. in sicer rfparia Fortalis prodaje po jako nizki ceni F. C. 4ot Krojaškega učenca takoj sprejme Jakob Skassa, krojaški mojster v Slovenski Bistrici. lik traja 4 leta. Učenca oskrbi v tem času mojster popolnoma sam, 4(o Pekovskega učenca takoj sprejme Johann Turčič, pekovski mojster v Praperhofu. 439 Veliko presenečenje. Nikdar več v življenja se ne po-nndi taka priložnost. 500 kosov samo 1 gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kanvuom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenSteinom), 1 eleg. brosa za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat moSnjiček, 1 Žepni nožič z pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jaJto koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenSpondenco m Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. I 80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar poSlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. lung-wirth, Krakau A/14. 10:« NB. Za ntiugajajoce se denar vrne. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več take priložnosti 33 600 komadov za 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen moSnjiČek,l jako fino žepno zrcalo, 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3«/0 dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilanlom, 5 različnih smeSnih reči za stare in mladet20 različnih reči za koreSpo-denco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti postnemu povzetju ali če se denar poSlje naprej. Dunajska centralna razpošiljal niča P. Lu3t, Krakov (Krakau) Nr. 41. NB. Za neugajajoče se denar vrne. V najem se da zidana hiša s trgovino z mešanim blagom, i! prodajo žganja in s trgovino* vinom. Hiša je enonadstropnja k stoji v bližini Celovca. Več se zi*' od Jakoba Lansegger, Slov. Plaj-berg št. 10, pošta Podgora, (tinterbergen) Koroško. 439 navil ?.. Popolnoma izurjen žagarski mojster m ki to delo opravlja že 16 let 2d svojo službo spremeniti. Služba lahko takoj nastopi. Žagarski mojster vzame lahko s seboj tudi izvrstnega pomagača. Nastor (adres) pove „Štajerca. Fotografije kot znamke (marke l;ki znamkam na pisrnah) in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji najceneji Otto Neumann, Prag, Karolinenlal štev. 130. Ceniki se pošljejo ni zahtevanje brezplačno in franka Dobra majhna trgovina v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem, tik cerkve in Sole se H voljo rodbinskih razmer po prav ugodnih pogojih takoj proda. Blago v zalogi te trgovine je vso novo. Ponudbe naj se poSljej na upravništvu -Štajerca" p« Štev. 436. Moko (melo) za žito da Anton Strasser, posestnik and nega mlina v Gornji Pok kavi (Imenovani bil je več let nadmlimr Eri g. dr. Reiser-ju v Pekrah pri tariboru. Ako se zamelje 100 ki pSenice, treba je plačati 60 krajcarjev ravno tako za vsako drug žito Kovačkega učenca takoj sprejme F. Westermayrr kovački mojster v Celju. Lepa hiša stoječa v Vojniku (Hocheneggl 4 sobami, 2 kuhinjami in s I se takoj po prav ugodni proda. Tik hi§e je tudi vi zelenjavo. Vse kupnine ni takoj izplačati, temveč Oi lahko tudi večji znesek vkni* Naslov (adres) pove nStajerc" Pekovskega učenca starega 15 do 16 let takoj sprejo Lndwig Tekautz, pekarski mojs Strass. 13 TJ3& grenki vrelec (Bitferquelle), 'p najbopša grenka voda(Rabi se ta voda s i med dragim v splošni dunajski bolnišnici)] F radi 3VO k 'l0m .90, Razglas. 463 naročitev ameriških trt za plačil« iz združenih državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo 1905 in 1006. Štajerski deželni odbor imel bo zn prodali v prihodnji ■pomladi iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje pnožine ameriških trt, in sicer: 1. 800.000 cepljencev, večinoma od rumenega šipona, Ske graševine, belega burgundca, bele in rudeče žlahtnine, jlenciča, rudečega traminca, renske graševine, muškatelca, jpljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis ali rupcsiris Mon- [likolo. 2. 700.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solonis Tin rupestris Montikole. . 3. Večje Število ključev od zgoraj imenovanih treh podlag. *K® Cena trtam je: *ah) I. 1000 komadov cepljencev 200 kron za imovile po-' P° sestnikc, 140 kron za vse druge. nTal H. 1000 komadov korenjakov 24 kron za imovite po-i na cinike, lf> kron za vse druge. "ko- III. 1000 komadov ključev 10 kron. Il2 Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več na kakor na 1000 cepljencev in 3000 korenjakov ali ključev gta.'zmanjšati naročeno množino trt, ravnaje se po Številu oglase-! za'nih naročil. >rav Naročila na te trte naj se vložijo do 15. Jiovembra °^i. 1. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi ob-Ij^jo inske urade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni naro-podčilni listi. **6 Občinski predstojniki morajo izpolnjene naročilne liste odposlali lakoj deželnemu odboru v Gradec. B Naročila, ki se vložijo do 15. novembra, se bodo roet-zbirale in [trte potem razdelile, razmeroma med vse mar pri i kil paročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število. Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom ;r»j-in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost JBfta deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstoj-_nisiva, da imajo res vinograde v občini. i£ Cene veljajo na mestu, kjer so bodo trte odkazale, in Tse mora znesek izplačati pri prevzetju. Ako se trte odpošljejo W-po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz __'se bodo posebej zaračunili. 44$ Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita), bivališče in stan naročnika; «).#. davčna občina, v katerej se nahaja vinograd, ki ga hoče J^Jnaročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta), katero želi; 4. zadnja t fflpoštna ali železniška postaja. rebi Ako bi zaželjena vrsta pošla, bo se ona z drugo enako tan nadomestila, ako si naročilec tega odločno ne prcpovč. *Sn Trte se morajo po naročnikih ako mogoče osebno pre- __^vzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po vsprejemu 46'pcgledati. Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo; na ■Js'tgpoznejše pritožbe se ne bode oziralo. GRADEC, dne 4. oktobra 1905. Od staj. deželnega odbora. Stroji za napravljattje m\ s patentovani tečaji na valjarje, ki se sami mažejo, s prav lahkim tekom in prihranitvijo moči do približno 451 40%. Stroji za rezanje repe in krompirja, mlini za naprav-Ijanje šrota, za mečkanje sadja, stroji za parenje krme, prenosljive štedilne peci s kotlom z emajliranimi in neemajliranimi vložnimi kotli, stoječi ali pa takt, ki se dajo prevažati, za kuhanje ali parenje krme, krompirja, za mnoga gospodarska in gospodinjska opravila i. t. d., nadalje luščilni stroji za koruzo, čistilni mlini za žito, trijerji, razbiralniki, stiskalnice za seno in slamo, mlatilni stroji, vitali (Gopel), jekleni plugi, valjarji, brane. Najboljši sejalni stroji Agricola (ziatem na tiralna kolesa) z najlahkejšo rabo, z menjalnimi kolesi za vsako seme, za breg, kakor za ravnino. Samotvorne patentovaneškropilne priprave zapokonče-vanje različnih škodljivih rastlin škodovalcev na sadnih drevesih in za zatiranje peronospore izdelujejo in razpošiljajo v najnovejši odlikovani konštrnkciji Fh. Mayfarth & Co. tovarna gospodarstvenih strojev, livarna železa in fužine na par Dunaj, ll/l, Taborstrasse 71. lllustrovsni katalogi zastonj in franko. Zastopniki in prekupci se iščejo. Popolno prepričanje da sta lekarnarja Tluerryja balzam in ceutifolij-sko mazilo 2'w ne