POŠTNINA PCACANS V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečne Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in nnrava; Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica —1 Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi. U služilo v sociala* namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda av> Štev. 60 • Maribor, četrtek, dne 25. maja 1933 * Leto Xttf Nihče ne bo iztrgal delavstvu opravičene zavesti . . . V naravi kapitalizma je, da se bori proti enakopravnosti delavstva v družbi, it t vtMfc s fc t.iun t 14 eipitž V ta namen porablja vse pomočke, ki so mu na razpolago. Tako se zanaša na svojo kapitalistično moč, da rabi v svojem boju proti splošnemu kulturnemu napredku delavstva svojo gospodarsko premoč v politiki in gospodarstvu ter kadar to ne zadostuje, poseže po na-silstvu, s katerim zatira vsakršen poizkus borbe delavstva za socialni in kulturni napredek. Ni mu svet zakon, ni mu sveto načelo, da ima vsaka stvar pravico braniti svoje življenje in pravice do življenja. Delavstvo vsega sveta pa ve in smatra, da ima pravico braniti svoje življenje pravtako in moralno še bolj opravičeno kakor ona stran. Vsa naravna borba kapitalizma proti delav-stvu vendar ne more nikdar iztrgati delavstvu iz srca prepričanje in vero, da je tudi ono del družbe in da je opravičeno boriti se za svoj obstanek. Tudi deloma izvršene volitve obratnih zaupnikov so dokazale, da delavska pravica živi v srcih delavstva in da odklanja vsakršno hlapčestvo, ki bi se pojavilo v interesu odprave delavskih pravic v javnem življenju. Ne! Delovni sloji ■ ilA ( D' ° f - so predvsem no vsaki pošteni morali opravičeni, da zagovarjajo svoje pravice. M,oralno pravico imajo, da imajo tudi svobodo v tem boju, ker je boj moralno in socialno opravičen. Teda čuta in te zavesti delavstvu ne bo nihče iztrgal iz srca. Vsa krivična reakcija se lahko postavi na glavo, vstepa v delavska srca ne bo nikdar imela, ker je borba za socialne pravice naravna stvar, ii i ..... t- Angleško-sovjetsko ruski-fran coski pakt pred sklenitvijo Pogajanja v Ženevi zaključena Ob priliki zasedanja Društva narodov v Ženevi so se vršili razgovori med! zunanjima ministroma Anglije Halifa-xom, Francije Bonnetom in ruskim poslanikom v Londonu Majskim. Francija je izdelala kompromisni načrt, ki se naslanja na načela, ki so se uveljavila v jamstvenem dogovoru s Poljsko in v prevzetih jamstvih za Ro- munijo ter na načelo enakosti medsebojnih obvez, ki naj bi jih sprejele Rusija, Anglija in Francija za vzajemno sodelovanje. Rusija pa se je odrekla svoji prvotni zahtevi, da bi zapadni velesili sprejeli tudi do baltskih držav enake obveznosti kakor sta jih do Poljske in Romunije. Kako presojalo Chamberlainove izjave Pretekli teden ie govoril Chamberlain v angleškem parlamentu o ruskih zahtevah in angleškem stališču glede sklenitve jamstvene pogodbe s Sovjetsko Rusijo. O govoru Chamberlaina piše Per-tinax v »L’ Ordre«: 1. Brez dvoma s Sovjetsko Rusijo, toda sodelovanje naj bi se omejilo samo na vzhodno Evropo. Anglija, Francija in Rusija bi bile solidarne samo v koli- kor bi šlo za izpolnitev jamstev, ki so jih prevzele te države napram Poljski in Romuniji. — Baltiške države naj bi ostale izven te kombinacije, ker je, kar se tiče teh držav, stvar Rusije, da da znak za vojno. Ni sprejemljivo, da bi bila Rusija sodnik o miru in vojni. 2. Nobena splošna zveza, noben medsebojni dogovor o pomoči, ki bi vezal i Anglijo in Francijo, da prideta na po-J moč Belgiji, Holandski in Švici, ne bi mogel prisiliti Rusijo, da pride s svojimi letali na pomoč. Ako bi se sklenila splošna zveza Anglije, Francije in Rusije, bi neminovno nastala dva ideološka bloka. Vsaka srednja pot za reševanje mednarodnih vprašanj bi bila izključena. — Ali ni španski poslanik v Londonu izjavil, da bi Španija nemudoma sklenila vojaško zvezo z Nemčijo in Italijo, ako bi bil sklenjen dogovor o medsebojni pomoči med Anglijo, Francijo in Rusijo? 3. Ako bi Anglija in Francija tvegali preveč ozko ali preširoko zvezo z Moskvo, bi lahko prestrašili Poljsko in Romunijo in s tem razbili vse, kar sta v dveh mesecih s trudom ustvarili, 4. Z ali brez Rusije bi zapadni velesili izpolnili svoje obveznosti do Varšave in Bukarešte.« Podpis nemSko-ltalilanske volne zvezne pogodbe v Berlinu Razvoj je večkrat nerazumljiv Dogodki, ki učinkujejo pogubonosno kakor eksplozija, pa vendarle večkrat sproščajo duha nove dobe. y zgodovini čitamo, da so se dogodki razvijali časih logično, časih pa tudi tako, da prvi hip ne moremo opaziti med njimi logične zveze. V zmoli bi bili, če bi trdili, da ni povsod vzročnih zvez, čeprav so često prav različne. Zdi se nam, vsaj danes, če motrimo dogodke, da imamo predvsem dva globlja logična vzroka, ki povzročata, da se dogodki vrše dinamično ali z cus-Plozijami. Eksplozije so produkt napetosti, nenormalnega razmerja med dvema silama, ki ali trčita ali pa se s silo razhajata. Dinamika, ki sili k eksplozijam in jih povzroča, je torej stvar, ki skuša napetost odpraviti in sile izravnali. i v današnjem razvoju so po- o m takim eksplozijam. Izravnati ho- Repa” ^ -Sicer s Sil°' kcr ne ^iC Eksplozija ima lahko dobre, slabe, trajne ali le trenutne uspehe, ki so odvisni od tega, ali ima namen ublažili napetost dinamičnih sil ali ne. Nevarnost pri takih dinamičnih eksplozijah je ta, da so posledice lahko take ali pa tudi drugačne kot se do-nineva. Napoleon je razvil vso svoje žilavost v tedanji anahronistični družbi (družbi, ' tali cela vrsta desničarskih strank, ki so izrazito fašistično nastrojene. Ni dvoma, da bo vladh imela večino. Nad tri milijarde dinarjev meničnih dolgov Imajo kmetje V 27. mesecih so odplačali 273 milijonov dinarjev. Zemljiški dolgovi so bili rešeni z na-redbo o likvidaciji kmetiških dolgov, ki je bila uveljavljena dne 28. septembra 1926, 1. Z naredbo je država prevzela rešitev tega problema. Praktično pa vrši to nalogo Priviligirana agrarna banka, Pabu so prijavljeni vsi dolgovi. Čim se preišče njih formalna stran, se dovoljuje primerna vsota na tekoči račun. In Pab zahteva od dolžnikov plačilo dolga. Z njimi nimajo upniki — glavno banke — nič več opravka. Pab ima možnost, da z izvršbo izterja dolg. n- Prijavljenih je skupaj 776.475 dolgov v znesku 3.100,804.454 dinarjev. Od te vsote je prijavljenih centrali v Beogradu din 407.173 dolgov v znesku 1.605,519.207.24 dinarjev. Filijali v Zagrebu 148.648 dolgov v znesku 506,282.509.37 dinarjev. Sarajevska fili-jala je prejela 107.364 dolgov v znesku 397,810.939 dinarjev. Sttupaj so denarni zavodi (1030) prijavili 461.418 dolgov z zneskom 1.966,280.434.44 dinarjev in zadruge (1398) 315.057 dolgov v znesku 1.134,524.019 dinarjev in 56 para. Od tega zneska je definitivno prevzetih 1.026,494.540.81 dinarjev. Iz formalnih razlogov je vrnjenih 219,121.980 dinarjev 45 para. Ostanek pa bo treba obračunati. V 27. mesecih — do konca 1. 1938. — so vplačali kmetje skupaj 273,808.215 dinarjev 63 para. Samo v letu 1938. pa 130,334.282.27 dinarjev, t > « n Treba pa je poudariti, da se je posel terjatve vršil po začasnem proračunu. Glavno je, da se ne pojavi za-stanek, Predlagalcem menic je odobrena skupaj vsota 824,296.509 dinarjev. Od tega je s 3 odst. obveznicami za likvidacijo kmečkih dolgov obračunanih 204,892.903 dinarjev. Ostanek je v gotovini obračunan. »R. N.«, B. Anglija ni izročila čeških naložb Nemčiji. — Chamberlain je zanikal, da bi bila Anglija izročila Nemčiji del čeških naložb v Angliji, časopisi so poročali o nekih treli milijardah če-škili kron. Časnikarski kongres pričel v Zagrebu in zaključil v Splitu- Doma m pa sveta V Zagrebu se je vršil v nedeljo, dne'podali v Split, kjer je bil kongres za-; 20. maja kongres > Jugoslovenskega no- j ključen in so novinarji poslali pozdrav vinarskega udruženja«. Kongres je po tekel v popolni slogi. Kot gosti so bili na kongresu: zastopniki vlade in minister za socialno politiko Rajakovič, predstavniki najrazličnejših oblasti in gospodarskih ustanov ter verskih za-jednic. S kongresa so bile poslane brzojavke kralju, knezu-namestniku in predsedniku vlade. V brzojavki na ministra predsednika prosijo časnikarji, da »na osnovi danih obljub dela na to, da se pokojninsko zavarovanje novinarjev izpopolni«. Minister za socialno politiko Rajakovič pa je govoril tako-le: »Pred seboj imamo dve nalogi, ki služita istemu cilju. Znana so stremljenja vlade v eni in drugi smeri. Pooblaščen sem od predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča, da dr. Mačku kot borcu za svobodo tiska. Ta novinarski kongres je bil 20. od ustanovitve »Jugoslovanskega novinarskega udruženja«. Novinarjem je bilo obljubljeno, da bodo dobili specialno pokojninsko zavarovanje z mnogo krajšo čakalno dobo in polno starostno rento po 25. letih nepretrganega dela. t . > -• • b,,r| • V ' * - - Novinarji v Sloveniji so bili že doslej obvezno zavarovani pri Pokojninskem zavodu, ostali novinarji na jugu pa so lansko leto postali člani Pokojninskih zavodov, samo s to razliko, da se jim štejejo leta od 1927 dalje in je v to svrho država prispevala okroglo 12 milijonov dinarjev. Predsednik združenja je beograjski vam povem, da bo to dosledno izvedel,! časnikar Sokolovim Na kongresu je po- kolikor bodo razmere, ki jih vi odlično zdravil v imenu organizacije inozem- poznate, dovolile in omogočile.« j skih novinarjev v Jugoslaviji bolgarski Udeleženci kongresa so se iz Zagreba časnikar Georgiev. Pred 30-imi leti Dr. Šušteršič in dr. Tavčar skrbita za svojo čast »Rdeči prapor« z dne 22. maja 1909 ie poročal: »Kdor hodi kaj po Prešernovih ulicah, ie zadnje mesece večkrat opazil v oknu Schvvent-nerjevc knjigarne karikature slovenskih pisateljev in umetnikov, ki jih je izdelal zelo nadarjeni slikar Smreka r. Biti so karikirani Cankar, Aškerc, Golar, Levstik, dr. Prijatelj, gotica Kvedrova. Uroiiar, 'Krista:i, Smrekar sam itd., itd. Pristni humor teh karikatur je vsakomur ugajal in menda ga ni bilo med karikirana mizantropa, ki se ne bi sum naslajal ob svojem konterfetu. A naenkrat je gospod Schvventner dobil veleuradni dopis, ki se je glasil: ■. ■ »Na podlagi § 7 ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, št. 96 drž. zak., poživlja vas podpisana oblast (mestni magistrat), da nemudoma odstranite iz svoje izložbe podobo, katera predstavlja dr. Tavčarju, zmaja, ljubljanskega škofa, papeža in dr. Šušteršiča, ker vzbuja javno pohaujšanjc (Si 516 k. z.). V slučaju, da se ne bi pokorili, morala bi se doseči odstranitev omenjene podobe izvršilnim potom in zapadli bi globi 20 K itd. — »Rdeči Prapor« sc je ponorčeval, da se je najbrže zrnat čutil užaljenega, pa ie nagovori! mestnega župana — naj izda tak odlok. »Deželna organizacija za Goriško je nastavila sodruga Josipa Petejana, ki je vodil do sedaj organizacijo stranke v Pulju, kot tajnika in blagajnika deželne in krajne organizacije v Gorici...« Zaplemba vsega zlata na laponskem Dolgotrajna vojna Japonske s Kitajsko je požrla vse finančne zaloge države Izčrpane so vse zlate zaloge države, ki jih je Japonska porabila za nakup surovin in industrijskih izdelkov v inozemstvu. Davki so bil povišani toda j naglo usihajo. Država zapleni zaradi i tega vse privatno zlato, kar bo zadostovalo le za kake tri mesece. Japonska je gospodarsko pred bankerotom, ker ji zavezniki ne morejo dbti zahtevanega posojila, druge države pa so ji zaradi japonske politike odklonile vsakršno posojilo. Politične kupčije in trgovsko - obrtna zbornica Pred kongresom socialistov v Prsnclfi Dne 27. do 30. maja t. 1. se bo vršil | v Nantesu redni kongres francoske delavske internacionale (socia- j sekcijo - »Rdeči prapor« z dne 25. maja 1909 poroča: j j;stične stranke). Kongres bo razprav- »Veliko sitnosti so doživeli liberalci v Ljub- _________________ ljuni na zadnji seji trgovsko - obrtne zbornice. Klerikalci in Nemci so se hoteli maščevati, ker je predsednik Lenarčič onemogočil predzadnjo sejo. ki je imela voliti zastopniku v železniški svet... lit maščevali so se z bombo. Dr. Am-brositsch ie namreč predložil liberalno - nemško pogodbo za skupen nastop v deželnem zboru 1905 in klerikalci so porabiš priliko za najvehementnejše napade na Hribarja. Pogodba sama na sebi ni nič novega... Ampak naj pikantne iše v celi kompromisni zadevi sploh ni bila vsebina, temveč neka druga malenkost. Župan Hribar je večkrat javno trdil, da ni podpisal pogodbe z Nemci. Dr. Ambrositsch je pa prinesel spis. na katerem so podpisi nemških veleposestnikov Schwegla, dr ja. Schafferja in grofa Barbota ter slovenskih liberalcev dr. Tavčarja, Grasselija in — Hribarja. Iz soc. gibanja poroča ista štev. »Rdečega prapor ja- : ljal o socialnih, političnih in strankinih stvareh. Poročilo poda strankino vodstvo kolektivno, ne več tajnik, kakor je bil običaj. Tisk že objavlja projekte resolucij dveh smeri, in sicer Faureja, Severaca in drugih, desnice Brackeja in Girom-skega ter centra okoli Bluma. Vsi projekti nosijo tudi podpis Bluma, kar doslej ni bilo. Meščanski tisk že piše o »krizi« socialistov. Iz različnega presojanja položaja nastajajo razlike v naziranju glede konkretnih vprašanj. Vse to pa v demokraciji ne more povzročati krize v stranki. V dobi preganjanja kristjanov so njih organizacije snovale poleg duhovnih tudi socialne organizacije, nekake verske komune, v katerih je bilo življenje in gospodarstvo skupno. — Takrat so tvorili te občine večinoma siromaš-neji sloji. Že Kristus je izganjal iz templja farizeje in verižnike in jim očital, da oneča-ščajo sveti prostor. Položaj cerkvenih predstavnikov pod' rimskimi cesarji v poziciji preganjanih ni bil ugoden. Zato so si poiskali pot. kako priti v stik z onimi, ki kaj imajo, ki so gospodarji v družbi. Tedaj pa je bilo treba opustiti stara načela komunizma, to je skupnosti in enakosti. V taboru gospodujočih je bilo prijetneje živeti in prevzeti politično vlogo posredovalcev med gospodujočimi in podložniki, da pokorno služijo »višjim« interesom družbe. Tako je nastalo sodelovanje z oblastniki in tirani nad ostalim narodom, pravice naroda pa so se spremenile v pokornost, -■ . Al! je »Slovenec« za svobodo tiska in mišljenja ali ne? Na kongresu novinarjev so poslali pozdrav dr. Mačku kot borcu za svobodo tiska in mišljenja. O tem pozdravu poročajo drugi listi, »Slovenec« pa ga je v svojem poročilu zamolčal. Ljudje, ki imajo privide. »Samouprava« glavni organ JRZ piše: »Poslednji trije meseci predstavljajo ero popolnega političnega premirja v Jugoslaviji. V vseli političnih krogih kakor tudi v naši javnosti se pojavlja vse večji optimizem in gotovost...« ' ’ 1 * Banovinska skupščina JRZ v Novem Sadu. Kakor poroča beograjska »Politika« je bila v Novem Sadu banovinska skupščina JRZ. Na skupščini je poslanec Djura Jankovič izjavil, da je zoper volitve novega odbora, ker so »te volitve proti' duhu pravil stranke, poleg tega pa mi je dr. Milan Stojadinovič izjavil, da ne bo priznal izvolitve novega odbora«. Po teh besedah je nastal v dvorani nemir. Skupščina (pa je s 106 proti dvema glasovoma sklenila, j da se izvedejo volitve. Pri volitvah obratnih zaupnikov, ki so se vršile do objavljenja odloka o odlaganju volitev je bilo v Sloveniji izvoljenih: 495 zaupnikov svobodnih strokovnih organizacij proti 10 zaupnikom ZZD. Dobile pa so organizacije URSSJ 230, N SZ 105 in JSZ 160 zaupniko v. — Zagrebški uslužbenci električne cestne železnice so si izvolili za zaupnike člane URSSJ. | Uslužbenci električne železnice v Zagrebu so imeli volitve zaupnikov. Postavljeni sta bili dve listi. Lista svobodnih strokovnih organizacij URSSJ in lista Hrvaškega radničkega saveza. Na listo URSSJ je odpadlo 426 glasov in 7 mandatov, na listo HRS pa 137 glasov in 2 mandata. Skupščina nacionalnih železničarjev v Splitu dne 20. t. m. je morala biti prekinjena, ker je večina prisotnih bila proti j. r - - •'-■l upravi in so navzoči z vzklikanjem dr. Mačku in petjem hrvatskih pesmi zapustili dvorano. V Sisku stavkajo občinski delavci, ker je mestna občina odbila njihovo zahtevo Po povišanju mezd od din 3 na din 4.50 na uro. »Hr-vatski dnevnik« piše: »Res je čudna skrb predsednika, po poklicu veleindustrijalca, za varovanje občinskih interesov. Samo da predsednik pozablja, da mestna občina ni kapitalistično podjetje, kakor so njegova podjetja, čl-jih svrha bi bila kapitalistični profit.« Občinski svet stavka proti županu. V Osijeku je župan uvedel takso na reklamo. Proti tej | taksi so nastopili vsi trgovci in obrtniki. Župan je hotel preko teh protestov, toda uprl se mu je občinski odbor, ki naenkrat ni maral več hoditi na seje. Za kvorum bi bilo potrebno 13 občinskih svetnikov, prišlo pa jih je na sejo |f samo devet. Župan je potem sklicat sejo odse- J ka, ki je sklenil takso ukiniti. Obsojen terorist. Pred sodiščem v Kosovski ' Mitroviči je bil obsojen dimnikar Stepan Jurček na 30 dni zapora, ker je dne 30. oktobra § vrgel v dvorani, kjer se je vršil koncert Abra- | ševiča bombo s iplinom za solzenje in s tem J ogrozil zdravje in življenje ljudi.. 700.000 za potnine je prejel bivši ban zetske J banovine Pera Ivaniševič. Prebivalci so ga 1 poznali pod imenom Pera putnik. , . > ijj Jugoslovanski trgovinski minister Tomič je odpotoval na povabilo francoskega zunanjega ; ministra Bonneta v Pariz, kjer je bil minuli -pondeljek otvorjen pariški velesejem. Glasovanje o spremembi ustave na Danskem. Dne 23. maja je na Danskem pričelo glasovanje o spremembi ustave. Od 2,173.420 volilcev jih mora glasovati za spremembo 45 odstotkov ali 978.039. Spremembo je predlagala socialno demokratična stranka in z njo zvezani radikali. Predstavnik grške vlade bo odpotoval v London, kjer se bo pogajat z angleškimi finančnimi krogi za najetje večjega posojila. Maršal Čangkajšek je izjavil, da se bo Kitajska borila do končne zmage ter tako preprečila nadvlado blazne manjšine. Zabrana hipotekarnih zadolževanj. V Nemčiji so prepovedali vsakršno hipotekarno zadolževanje, da bi omejili gradbo privatnih stanovanj. Vodja nemške delovne fronte Robert Ley je poklonil španskemu narodu večjo pošiljko pšenice in drugega živeža ter opremo za otroško polikliniko z raznim sanitetnim materija- lom. , * * * Žalostna slika s podeželja. V Sotenskem blizu Šmarja je posestnikov sin Jože Vrbovšek s strelom v trebuh ubil 45 letnega hlapca Franca Jereba. Vrbovšek .ie Jereba zvabil v klet in ga tamkaj ustrelil. Pri zaslišanju je izjavil. da ga .ie najel posestnik Pošak. katefT je bil Jerebu dolžan 20.000 din, pa bi bil rad, da bi mu jih ne bilo treba vrniti. Velikanski roji kobilic so se pojavili v južni Bolgariji, kjer pustošijo polja in nasade. Mali vodljivi zrakoplov K 2 ameriške vojne mornarice je pri pristajanju počil. Ker pa je bil polnjen s helijem se ni zgodilo ničesar hudega. Balon je padel z višine 30 metrov na tla, vseh 58 mož posadke je ostalo živih. Naši izseljenci so včasih le redko imeli, priliko, da bi nas obiskali. Zadnja leta pa so vpe-ljani organizirani skupinski obiski naših rojakov. Prav je tako, kajti potrebno je, da vzdržujemo žive vezi z izseljenci. Ob vsakem ljubljanskem velesejmu prihajajo večje skupine in tudi letos se jim nudi lepa priložnost med velesejmom od 3. do 12. junija, ker s« tedaj v veljavi vozne olajšave za obiskovalce velesejma v številnih državah. J ako bo n. pr. veljal letos v Nemčiji ter Ceško-Moravskem protektoratu 25 odst. popust, v Bulgariji 50 odst., na Poljskem 33 odst., v Italiji 30 odst., v Franciji, Grčiji, Romuniji, Švici in na Madžarskem 25 odst. popust. Na jugoslovanskih železnicah pa imajo brezplačen povratek. C. Nordhoff in J. N. Hall: 60 HURIKAN Terangi sc je srečno vrnil v cerkev. V teni času so iskali v njej zavetja vsi, z izjemo Fakahaua in nekaterih drugih mož, ki so čepeli na tleh pred južnim vhodom v cerkev. Nihče ni omenjal svoje bojazni, toda vsi so si bili enakih misli. Storili so kar so bili mogli. Prcostajalo jim -je samo sc, da počakajo na to, kaj je nameravalo morje z njimi. Kipeče morje, ki se je v razdalji komaj par sto metrov prelivalo preko koralnega pasu je rjulo in butanje valov je udarjalo kot grom na njihova ušesa ter jili je glu-šilo. Pena, ki jo je metalo čez cerkveno streho, se je zgostila v gosto meglo, ki jim je zaprla vsak razgled po okolici. Od časa do časa je ta ali oni izmed mož pogledal okoli cerkvenega ogla, toda ničesar ni bilo videti kot najbližje pahne, ki so se bičane od viharja priklanjale in vile. Potem pa je prišel trenutek, ko so možje, čijih tele a so spričo grozeče nevarnosti postala občutljiva kot najbolj občutljiv instrument začutili, da se trese zemlja pod njimi: to je moglo biti le predznak, da je treba pričakovati strahovitega naskoka sovražnih elementov, kakor ga dotlej še niso bili doživeli. Takoj nato je nizek val obliznil zidovje cerkve; kot majhni jeziki se je razlila voda in tik pred njihovimi nogami poniknila v pesku. Terangi je okrenil 7 glavo in se ogledal za poglavarjem, ki je srepo zrl pred! se. Čakali so... še niso hoteli verjeti, kar so bili videli na lastne oči da njih veliki sovražnik, morje, nazadnje le prihaja... Sledil je nov val; bil je komaj močnejši od prvega, toda ga je presegel in se končno po razjedenih tleh odtekel v laguno. Potem so sledili taki valovi puhajoč in sikajoč hitro drug za drugim ter se razpršili v vetru; raztegnili so se kot da bi bil odprl pahljačo in kopali majhne jarke v pesek, predno so jih zgubili možje izpred oči. Terangi se je nagnil na stran in zarjovel poglavarju na uho: »Ali si videl, Fakahau...? In vendai je središče orkana še dlaleč proč od nas! Cerkev ne bo vzdržala...« Poglavar je prikimal. Moža sta vstala in stopila v cerkev; ostali so jima sledili. Skozi oba vhoua so bili že vdrli majhni potočki v notranjost; hitro je voda zalila tla in v njej se je videl kot v ogledalu odsev luči svetilk in sveč. Matere, okoli katerih so se gnetli otroci in se jih krčevito oprijemali, so z izrazom nepopisne groze v očeh gledale ta znamenja neposredne nevarnosti. Noge potegnjene visoko od tal čisti' k sebi so sedele na klopeh kot da hi bile verjele da so na varnem, dokler jih ne doseže voua. Oče Pavel je stal pred oltarjem, jokajoče dete na rokah. Poglavar se je dotaknil njegove rame. Oče, cerkev ne nudi nobenega varstva več,- je rekel. Moramo se zaupati palmam.« »Ne sin moj«, je rekel duhovnik mirno. »Sezidal '■etn te cerkev z božjo pomočjo, da bo kljubovala morju in viharju. Ona nas bo varovala! »Pridite oče«, je dodal Terangi s povdarkom. Pripravil sem Vam mesto na enem izmed obeh pu-rau-dreves. Morje sc že razliva čez kopno in še vedno narašča. Skoro se ne bo mogoče več rešiti. Vsi ki bodo ostali tu morajo postati žrtve valov!« Predočite si to sceno! Tuljenje viharja, ki se meša s hrumenjem morja, voda, ki neprestano narašča in že pokriva tla tako visoko, da sega do gležnjev ... Predstavljajte si pa tudi, ako si morete, nc-porušljivo zaupanje starega duhovnika v njegovega Boga in njegovo cerkev...! Očeta Pavla ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi bil zapustil cerkev, pa naj si sta mu moža, ki nista delila njegovega prepričanja, še tako prigovarjala. Prav tako pa tudi 011 ni hotel nikomur prigovarjati, da bi bil ostal pri njem proti svoji volji. Stopil je na klop, da bi govoril navzočim, ki so se drenjali okoli njega hoteč slišati njegovo besedo. »Otroci moji, poglavar je mnenja, da nas cerkev ne ho več dolgo varovala. Jaz nisem tega mnenja. Bog nas vidi. On pozna našo stisko. Nikakor ne bo dopustil, da bomo poginili. Toda vsakemu izmed vas je na prosto dano, dh stori, kar se mu zdi najbolj prav. Tisti izmed vas, ki hočete iskati zavetja na drevesih morate sedaj od tod. Bog vas blagoslovi in varuj!« Tako zelo so ljudje zaupali očetu Pavlu, da so mnogi sklenili ostati v cerkvi. Nekaterim starim ljudem tudi ni prcostajalo drugega, kajti bili so preslabi, da bi sc bili mogli izpostaviti sili viharja m dežja. Pozneje so mi opisovali slovo, ki je moralo hiti v tem trenutku v resnici težko, da sc je člo\e<" trgalo srce onim, ki so šli ven. v neurje, nič man lori onim, ki so ostali, eni kot drugi so se zavedali kako malo je bilo upanja na rešitev ...! (Dalje prihodnjič) 7g> hašiUUcalc Ali si že poravnal karaitisisio? A&e se ne, izpolni mio ZAGORJE OB SAVI Rudarji v koloniji brez vode. V torek, dne 23. t. in. je prišlo večje število rudarskih žen iz kolonije na občino se pritoževat radi stalnega pomanjkanja vode v koloniji. Mi sicer ne vemo kaj je vzrok temu, vendar čudno se nam zdi, da se prebivalci višje ležečega kraja, kakor je kolonija ne pritožujejo nad pomanjkanjem vode. Na vsak način bo morala občina najti pota in sredstva, da uredi vodovod tako, da bo za vse dovolj vode. , . ■ . *»■ 'G ' — Drugače pri nas zaenkrat nič posebnega. 3.^ . l. _ _ . , • . u„.d HRASTNIK V rokah takšnih je lepša bodočnost delavstva. Na nedeljskem predavanju je bilo opaziti marsikaj zanimivega in tudi razveseljivega. K predavanju sta prišla med drugim mož in žena, ki ju nikdo v Hrastniku ni poznal. Ves čas sta z izredno pazljivostjo ni zanimanjem sledila besedam govornikov. Po predavanju sta se vsa srečna zglasila ter povedala, da sta čitala v »Delavski Politiki« o napovedanem Predavanju v Rimskih Toplicah, kjer je žena zaposlena, mož pa le pri priložnostnem delu. Kljub dežju sta šla poldrugo uro peš na postajo Zidani most in sta morala ravnotako popoldne zopet v nalivu isto daljavo od Zidanega mosta peš nazaj do svojega doma. Kljub temu sta bila vsa vesela, da sta se podala' na to pot in izjavila, da bosta prišla tudi prihodnjič, če bo zopet kje v bližini predavanje, ker jima je Pač ta nedeljski dan najlepša zabava. — Ravno tako je prišel peš čez hribe naš stari znanec iz Trbovelj, s. K., doma z našega obmejnega podeželja, ki je bil dc< letošnje pomladi skozi 6 mesecev brezposeln, ampak »Delavske “olitike ni opustil, za njeno naročnino si je izposojal denar in ga vrnil ob prvem izplačilu, ko se mu je pomladi zopet posrečilo dobiti delo. Kjerkoli imamo v bližnji ali dalnji okolici Trbovelj predavanje, povsod opazimo med poslušalci s. K., kako se vsikdar dobre volje dobrodušno smehlja med sodrugi, srečen, da je med svojimi, ki iščejo izobrazbe in notranje opore za. daljnje boje socijalne enakopravnosti. KRANJ Z občnega zbora krojaških pomočnikov in pcmocmc. Krojaški pomočniki in pomočnice ■organizirani v »Osrednjem društvu oblačilnih delavcev« so imeli v nedeljo, dne 21. t. m. v »Cankarjevem domu« svoj drugi redni občni zbor. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je bila podružnica v prvem letu svojega poslovanja zelo aktivna. Podružnica ie pred kratkim vodila borbo za zboljšanje delovnih razmer krojaških pomočnikov in pomočnic. Vsled nerazumevanja nekaterih mojstrov in mojstric so morali ^ pomočniki in pomočnice stopiti v stavko in šele potom nje doseči uspehe, kakršne smo pač mogli pričakovati. Ugotovilo se je, da se doseženi sporazum v splošnem izvaja, krši se le v dveh primerih s strani krojačic. Sklenilo se ie, da organizacija dotične kroja-čice opozori na striktno izvajanje sporazuma. Zastopnik centrale s. Prezelj je vzpodbujal navzoče, da vztrajajo na tej poiti in da še nadalje s tako vnemo in požrtvovalnostjo delujejo za organizacijo. Pri volitvah novega odbora so bili potrjeni dosedanji odborniki in sicer je za Predsednika še nadalje ostal s. Štucin, podpredsednik s. Korenčan, tajnik s. Žakelj in blagajnik s. Drame, Upati je, da bo novi odbor kot doslej tudi v bodoče deloval za enotnost med krojaškimi pomočniki in pomočnicami na zunaj in na znotraj. Podružnica šteje 48 rednih elanov, kar znači, da so krojaški pomočniki in Pomočnice v Kranju in bližnji okolici organi-*lran). skoro-stoodstotno. Le tako naprej in na-usPehi ne bodo izostali! ‘k >>^orcnjca« o izidu volitev obratnih zaupni ov. Uočim ima »Gorenjec« večkrat polna usia »socialne(ta guta« jn »sodobne borbenosti« za pravice delavstva, je sedaj prešel molče Ce.° °bratnih zaupnikov, ki so ena naj- vaznepin ustanov za zaščito delavskih pravic. JESENICE Tako je prav! Kakor poročajo, je po-ružnica Narodne strokovne zveze na Javornik,, razrešila g. Franca Kralja, tov. del. pri MDu, k > MU! d Birma na Jesenicah. V nedeljo, dne 21. t. m. se ,e vršila na Jesenicah birma. Birmancev £C i 1,, , Preko 850 (birma se vrši vsakih . ilh, Pa ba'e Preko 200 ni dobilo finr,^ rraa ie dandanes za marsikoga hudo imančno vprašanje, k - < •_ . niso vrš?le°^ira*n*^' Z8,,Pn*kov pri KIDu se še niti razrisaneerpnij° J5'!*5 dneva odložitve želel datum 31 volilnega odbora je bil potrjen. Tako se bod„ M-**® term,‘n Še n' — «*» -J «• &£t SEVNICA 6b SAVI Za delavske zaupnike so bili izvoljeni samo naši sodrugi. Tudi v podjetju »Jugotanin« s0 se vršile ene 12. maja volitve obratnih zaupnikov. Imeli smo samo eno listo in sicer listo svobodne strokovne organizacije Splošne delavske strokovne *yeze Jugoslavije, Izvoljeni so bili 4 zaupniki, ki so res pravi delavski zastopniki. Naše de-'avstvo zaupa samo onim, ki so res voljni delati za dobrobit delovnega ljudstva. [< ■ *•* LJ UBLJANA CELJE j Žrtev dela. 44 let star strojnik Anton Štalc je čistil bazen kopališča »Ilirija«. Po nesreči je prišel s kazalcem desne roke v stik z vodom ' visoke električne napetosti. Ko so drugi opazili nesrečo, so takoj prekinili tok in Stalen priskočili na pomoč. Toda pomoč je bila zaman, Štalc je umrl. Vse telo je bilo, kakor da se ni nič zgodilo, samo kazalec desne roke je bil ožgan. Novo društvo »Vzajemnosti« se bo ustanovilo v Mostah, ki so nekoč tvorile samostojno občine, zdaj pa spadajo pod veliko Ljubljano. Pravila so že vložena. Novo društvo je potrebno, ker bi bilo za ljubljansko društvo preširoko področje, če se hoče res dvigniti kulturno delo v tako izrazitem proletarskem predmestju, kakor so Moste. Kako je bilo pri volitvah obratnih zaupnikov pri cestni železnici v Ljubljani? »Jutro« poro-ča: »Značilen je primer, ki se je zgodil pri Električni cestni železnici v Ljubljani, kjer je volilo 178 uslužbencev. Ti uslužbenci imajo namreč svojo strokovno organizacijo, poleg nje pa obstoja tudi podružnica ZZD. Pri volitvah (ki so tajne) pa je dobila ZZD le 27 glasov in enega zaupnika in še tega z ostankom, do-čim je ostala skupina dobila 160 glasov in pet zaupnikov. MARIBOR 67. letni občni zbor Hranilnega in posojilnega društva delavcev v Mariboru. V nedeljo, dne 21. t. m. se je vršil v Gatnbrinovi dvorani 67. redni letni občni zbor Hranilnega in posojilnega društva delavcev v Mariboru. Poleg običajnih poročil predsedstva in drugih funkcionarjev ter kontrole so bila na občnem zboru sprejeta tudi nova pravila in pravilnik v smislu novega zadružnega zakona. Občnemu zboru je predsedoval zadr. Ingolič, ki je pedal tudi obširno poročila načelstva, za nadzorstvo je poročal zadr. Brauchardt, pravila je prečital in tolmačil zadr. Ternovšek, pravilnik .pa je prečitala zadr. K a g e r. V debato je poseglo mnogo zadružnikov, ki so razpravljali o poslovanju zadruge, novih pravilih, pravilnikih itd. Dosedanjemu načelstvu je bila na predlog nadzorstva soglasno (podeljena razrešnica. Pri volitvah novega upravnega odbora so bili izvoljeni po večini dosedanji odborniki z zadružnikom Ingoličem kot predsednikom na čelu. — Zadruga šteje 1649 članov; pri bilančni vsoti 5 milijonov dinarjev izkazuje hranilnica din 44.000 prebitka v letu 1938, ki je bil dodeljen rezervnemu skladu. — Skupni denarni promet je lansko leto znašal nad 10 milijonov dinarjev. Hranilnih vlog ima zadruga 5 milijonov dinarjev, isto toliko je dala tudi 'posojil. Ta denarni zavod je bil tudi v najhujši gospodarski krizi likviden in je redno izplačeval hranilne vloge. Na občnem zboru je bilo na predlog načelstva sklenjeno znižati obrestno mero za posojila in sicer znaša odslej za vknjižena posojila obrestna mera 7 odst., za menična posojila pa 8 odst. Za vezane hranilne vloge plačuje hranilnica po 5 odst., za hran. vloge na takojšnjo odpoved pa 4 odst. obresti, rentnino plačuje zadruga sama. Pred 67. leti je peščica zavednih delavcev v železniški delavnici ustanovila delavsko hranilno društvo, ki se je v teku let razvilo v močno zadružno hranilnico delavcev in nameščencev. 3. redni občni zbor podružnice Saveza gra-dievinskih radnika Jugoslavije v Mariboru, je pokazal, da podružnica marljivo deluje. Visoka zavednost članstva je prišla do izraza v številnem obisku občnega zbora. Občni zbor so pozdravili: za K. M. C), s. Vidovi č, ki je v kratkih a pomembnih besedah orisal borbo vsega zavednega delavstva, zlasti pa stavhin-cev, ki tvorijo danes eno največjih podružnic v Mariboru. Izrazil je upanje, da si bodo, ako bodo še naprej trdno povezani ,• • » <' ■ i in m - « si pridobili še no- vih pravic. Za Splošno delavsko strokovno zvezo je govorila s. Greti Krum p I, ki je žela za svoja izvajanja še posebno pohvalo vsega stavbinskega delavstva. Potem so pozdravili občni zbor za usnjarje s. Komes Marko, za kovinarje s. Pešec, za frizerske pomočnike in pomočnice s. Terpinc Rudolf, za živilce s. Jazbinšek, za Del. kult. zvezo »Vzajemnost« s. Zidanšek in za podzvezo s. Tratar. Vsi so izražali željo in potrebo po skupnosti in složnemu delu za dobrobit vsega delavstva. Organizacija uživa zaupanje stavbinskega delav-* stva in simpatije vseli ostalih organizacij. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s s. Klauz-nerjem na čelu. Vsem stavbinskim delavcem, ki še stojjte izven organizacije, ki ie edino prava zaščitnica vsega stavbinskega delavstva velja naše vabilo; pristopite! Kolikor moči, toliko pravic. Družnošt! — Stavbinski delavci. Mariborsko gledališče. Sreda: zaprto. Četrtek ob 20. uri; »Pigmalion«. (Red D. Slabo stavbeno sezono je pričakovati letos v našem mestu. Doslej gradijo v mestu samo štiri večje stavbe in sicer stanovanjsko hišo na Ruški cesti, dalje Scherbaumovo stavbo v Kopališki ulici, stanovanjsko hišo na vogalu Cankarjeve in Aškerčeve ulice ter stanovanjsko hišo dr. Sedaja v Dvorakovi ulici. Slabo stavbeno sezono -bodo predvsem občutili stavbinski delavci, ki so navezani le na zaslužek v teku poletnega časa, dočim so pozimi brezposelni in brez podpor, ker so kot sezonski delavci izločeni od prejemanja brezposelne podpore v nesezonskem času, čeprav v sezoni plačujejo prispevke za borzo dela. , ..." J«j. • < Priporočljivo bi bilo, da tu- di Zveza stavbnega delavstva takoj zaprosi ministra za socialno politiko za podporo, da l}o pozimi lahko nudila primerno podporo svojim članom stavbinskim delavcem in njih družinam. Radi nalivov je Drava silno narasla. Po Dravi plava mnogo hlodov, desk in tesanega lesa, ki ga revni obrežni prebivalci lovijo in spravljajoi, čeprav se izpostavljajo smrtni nevarnosti. Na zborovanju Protituberkulozne lige, ki se je vršilo minuli petek v dvorani Delavske zbornice je bilo sklenjeno, da se bo letošnji proitituberkulozni teden vršil od 4. do 10. junija t. 1. Koncert »Jadrana«, ki se je vršil v proslavo 20 letnega obstoja društva, je privabil lepo število ljubiteljev pesmi. »Jadran« je v vseh 20. letih z vnemo gojil narodno in umetno pesem ter prirejal v Mariboru in podeželskih centrih koncerte in druge javne nastope in tako sejal ljubezen do lepe pesmi v najširših plasteh naroda. Zbor, ki ga z veščo roko in priznano vztrajnostjo vodi dirigent Vrabec, razpolaga s krepkimi in zvenečimi basi, a manj uglajenimi tenorji, je glasovno uravnan in lepo discipliniran. — Program je obsegal umetne pesmi novejšega datuma, poleg najnovejših in več narodnih ipesmi. Prednašanje je bilo lepo usmerjeno, zbor je zaživel posebno v pesmih, ki se prilegajo ušesu in srcu, dočim niso novejše skladbe našle odmeva v poslušalcih. Pri koncertu je sodeloval solist g. Kamušič s tremi solo-točkami in dosegel s svojim lepo donečim glasom popoln uspeh. —c. Premalo zdravnikov na deželi. Prijatelj našega lista nam piše: Nedavno mi je obolel viničar. Potem je za silo okreval. Koncem preteklega tedna pa se mu je bolezen ponovila. Dobil je visoko vročino in iker je izglodal tudi sicer precej slab, sem šel iskat zdravnika, da bi prišel pogledat na dom. Bilo je v nedeljo in slabo vreme. Obiskal sem par zdravnikov in jih prosil za pomoč. Vsem sem ponudil, da jih z avtomobilom zapeljem na viničarijo in seveda tudi plačam obisk. Toda zaman. Ob takem vremenu ni hotel nihče z (doma. Naposled sem sam nakupil nekih zdravil, o katerih sem si mislil, da bi lahko pomagala bolniku in sem mu jih zanesel. Ta primer nam kaže, kako slabo ie organizirana zdravstvena služba na deželi in kako potrebno bi bilo to vprašanje enkrat temeljito urediti, Pod vlak se je vrgel 45 letni opekarniški delavec Franc Salamon v bližini predora ipred Pesnico. Kolesa lokomotive dunajskega brzo-vlaka so nesrečneža popolnoma razmesarila. Pri delu se je ponesrečil tekstilni delavec Mirko Ornik. Zdravi se v tukajšnji splošni bolnici. ZABUKOVCA Poplava. V .pondeljek 22. maja je bila pri nas strašna poplava. Potok Airtišnica se je razlil po' njivah in travnikih in povzročil veliko škodo. Voda je odnesla mostove, jezove, zemljo in setev, tako da so kmetje zelo prizadeti in oškodovani. Za povzročeno škodo se je zanimal naš banski svetnik K. in upamo, da bo obupano ljudstvo dobilo primerno podporo. Pri našem rudniku se je začelo ta mesec precej praznovati. Kljub temu, da ie bilo 1.1. m, še nujno potrebno redno obratovanje, je teden dni pozneje že bilo razglašeno, da se praznuje radi generalnega čiščenja čistilnih bazenov. Od takrat 'praznujemo dz istega razloga vsak pondeljek. Prizadeto delavstvo vpraša upravo rudnika, ali se niso zgradili lani trije bazeni zato, da bi se v času, ko se v enega izteka voda in blato iz mokre separacije, lahko druga dva praznila in čistila ter bi tako lahko praznovanje iz teh vzrokov (izostalo. Delavstvo želi, da bi uprava takšne nedostatke pri našem rudniku,čim prej odpravila. Prizadeti rudarji. zahvala. Podpisani Se zahvaljujem vsem so-dnigom za nabrani znesek din 280.25, ki sem lil prejel kot podporo ob priliki moje več- bukovef Zni Rabi£ Matevž, rudar v Za- LAŠKO •Cestni podvoz nasproti pokopališča. Že zadnjič smo omenili nujnost poglobitve našiih cestnih podvozov. V kratkem času smo doživeli pri tem podvozu dva skrajno žalostna pojava V .mesecu marcu je* vozil v Celje težak tovorni avto lesno oglje, pa so morali delavci preložiti voz, ker ni mogel pod nizkimi traverzami skozi. Drug žalosten slučaj se je zgodil nekemu šoferju tovornega avta, ki ie imel na vrhu steklena okna, ki so se ob udaru ob travčrze popolnoma razbila. Skrajni čas je, da se ta podvoz z odlokom oblasti takoj poglobi. Kako je z dolgovi naše občine? Dolg na vodovodu je nastal 18. julija in 17, novembra 1928. v iznosu din 1,200.000 — ter je do sedaj plačanega že din 486.569.— (ostane še din 713,431.78). Posojilo je odobril oblastni odbor v Ljubljani pod št. 14.416 in 24.233 iz 1. 1928. Dolg na asfaltiranju laških ulic je nastal leta 1931. v iznosu din 1,030.785.—, na odplačilo privatnikov je padlo din 257.696.50, g dolga ie še danes din 425.393.38. — Skupni dolgovi še znašajo • din 1,138.825,16. Ko bi imeli več takih. Na zadnjem sobotnem predavanju je govornik vmes v šali omenil, da manjka med poslušalci sicer rednega obiskovalca naših predavanj in tudi priložnostnega dopisnika »Delavske Politike«, s. K., ki ga Po« znamo vsi celjski sodrugi kot enega najzvestejših in kljub njegovi orjaški postavi in kovaškim rokam nadvse dobrodušnega človeka. 2e naslednji dan, bilo je to predzadnjo nedeljo, pa se je popoldne, kljub deževnemu vremenu, s. K. naenkrat pojavil med poslušalci predavanja rudarjev v Migojnicah in ves nasmejan povedal, da so mn prišli sodrugi takoj naslednje jutro pravit, kako ga je govornik pogrešal zvečer pri predavanju. Toda on je delal v nočni zmeni, vsled tega ni mogel priti, zato pa se je v nedeljo popoldne, ko se je komaj malo prespal, vsedel na kolo in se žapeljal iz Celja v Migojnice, da nadoknadi zanj neprijetno zamudo. Tako je pokazal ,-pTed sodrugi Zabu-kovčani, kakšen bi moral biti dandanes vsak zaveden sodrug. Marsikdo, zlasti oni, ki se žrtvujejo v organizaciji in društvu, je rekel nato: »Ko bi imeli več takih, pa bi bilo marsikaj drugače!« Nekaterim delavcem nočejo izplačati delodajalci mezde za čas ko so bili na orožnih vajah. Opozarjamo delavce, da so delodajalci po zakonu prisiljeni izplačati delavcem polno mezdo za tri tedne orožnih vaj. Tvrdka Našim-beni se izgovarja in izmika, da ibi ji ne_ bilo treba izplačati mezdo vpoklicanim rezervistom.. — Pričakovali smo od te tvrdke tnalo več razumevanja, ker ima ravno ona največ koristi od države, ker vrši dela pri regulaciji Savinje. r c v fc s <> ». «(• («. 4» b- SC" RUŠE Občni zbor zadružne elektrarne se je vršil v nedeljo. Iz poročil odbornikov se ni moglo ugotoviti dejansko stanje in delovanje te zadruge, ker je ves čas vladal tak trušč in prepir, da se ni niti dobro čulo, kaj je kdo- govoril. Ker je na vrsti elektrifikacija Ruš, ki bo zahtevala precej stvarnega in načrtnega delovanja za pravilno izvedbo teh del, je želeti, da bi dobili člani naknadna pojasnila, če ne drugače pa na izrednem občnem zboru, ki bo odgovarjal namenom zadružne misli. Zakon o delniških družbah ima precej ostra določila, ki jamčijo za miren potek občnih zborov. Škoda, da zadružni zakon ne pozna sličnih določb. Parno žago g. Glaserja Viktorja je kupil g. Kaudek. Prejšnji lastnik je plačeval minimalne mezde din 2.75 na uro in še dodal kurivo, zemljišča ter stanovanja delavcem. Vse to je sedaj odpadlo. Novi lastnik g. Kaudek plačuje din 2.50 na uro, kar ne dosega minimalnih mezd. Na tej žagi je uslužben kot delovodja g. Plevnik, ki je tudi obč. odbornik in član socialnega odseka občine Ruše. Ta gospod se je menda zelo zavzel za zvišanje mezd delavcem. Pričakovati je, da bo tudi še sam pojasnil kako je s to zadevo. Poročali smo že o podaritvi občinske parcele fantovskemu odseku. Davkoplačevalci so naslovili na bansko upravo priziv, sklicujoč se, da je prizadeta parcela namenjena za stav-bišče bodoče ubožnice. Da se ta spor med občino in davkoplačevalci likvidira, je, kakor se čuje, baje g. Ferk Rušane presenetil z novico, da bo vrnil parcelo, ki je bila že preje last prosvetnega društva temu društvu nazaj, odnosno sedaj fantovskemu odseku. Nas bi to iskreno veselilo, r- ju , Voda uniiuje! Dežeyje, ki je zajelo vso državo koncem preteklega tedna je napravilo ogromno škodo in povzročilo strašno razdejanje v celi vrsti krajev in okrajev. V vsej Sloveniji so poplave, ki so zlasti občutne v dolinah večjih rek: Save, Drave, Krke in Savinje. Vodostaji sb kazali zadnje dni po dva metra nad normalo. Na stotine hektarjev plodne zemlje je poplavljene in uničeni posevki ter košnja. Poplava v Vuzenici je napravila (precej škode, ker*je voda odnesla betonski most, ki vodi vzporedno z železniškim mostom na cesti Vuzenica—Mufa. Most so podrli hlodi in drevje, ki ga je prinesel narasli potok izpod reber Velike Kope. Z bližnjih lesnih skladišč je voda odnesla več vagonov lesa. Mesto Samobor opustošeno. Nad Samoborom se je v nedeljo popoldne utrgal oblak. Mahoma so začele naraščati vode in od vseh strani dreti proti mestu. Ulice so bile takoj pod vodo, ki je pričela vdirati v hiše, da je ponekod stala meter visoko. V poštnem .poslopju je voda podrla telefonsko centralo in zalila tudi električni transformator, tako da je bilo mesto brez luči in spoja z zunanjim svetom. V valovih je zginil tudi kamenih most. Voda je odnesla po 150 kg težke skale nad 100 metrov daleč in jih odložila na mestnem trgu. Zn pomij dospeli klobuki v najnovejših fasonah, športne kape, triko-srajce, kravate ter damsko perilo, bluze, nogavice itd. kupite najugodneje v modni trgovini K v a I l t e t n o blago! Nizke cene! *•* Ausust Hedžet, s a r I b o r Aleksandrova 9 O izobrazbi in vzgoji Povojna doba vsak dan bolj kaže, da v izobrazbi in vzgoji nekaj ni prav. Drugi seveda pravijo, da je vse prav in v redu. Če pa se ozremo po svetu, vidimo, da človek prenehava biti individuj in človek. Brez glave in brez čuta drvi tia v svet, kakor kolo, ki ga spustimo z vrha hriba v dolino, kjer se polomi in zdrobi. V vzgoji torej le nekaj ni prav. Zaradi tega menimo, da bi bilo treba vzgojo nasloniti na druge elemente, kakor je naslonjena danes. Vzgajati bi morali v šoli in izven šole individuj predvsem, v drugi vrsti pa človeka. Današnja vzgoja ne sloni na realizmu in ne na filozofiji in logiki, ki ustvarja sa- mostojnega človeka, ki nekaj razume in zna presojati, kaj je prav in dobro. Današnja vzgoja je podobna dresuri v psihopatičnem oziru, ker tako vzgojo rabi — doba, ki vodi človeštvo v socialno in kulturno propast. Človeštvo postaja po tej vzgoji tolpa brez misli, brez duha in brez individualne volje. In taka človeška masa ne more biti sposobna za pozitivno, to je individualno konstruktivno življenje. Zato propadamo. Ne očitamo šoli ničesar, ker je sistem močnejši. Ali na delo je treba, da se to strašno zlo čimprej odpravi. Pedagogi na noge! Sz Češke Češko-slovaško glasilo v Parizu, Majnika je začel izhajati v Parizu tednik »Češko-slovensky Boj« kot osrednji list inozemskih Čehov in Slovakov. Redakcija in uprava ima naslov: Pariš Vle, 18 Rue Ronaparte, in izhaja v zgodovinski hiši, kjer so bili v svetovni vojni položeni temelji Češkoslovaške republike. Kakor izhaja iz poročila štev. 2 tega lista, se je vršil nedavno v Parizu manifestačni zbor Čehov in Slovakov v Franciji, na katerem je govoril med drugim tudi bivši češkoslovaški poslanik v Parizu, dr. Osusky. S kongresa so poslali pozdrav prezidentu Lebrunu, ministrskemu predsedniku Daladieru ter češkoslovaškim odborom v raz--nih drugih državah. Pismeni pozdrav je poslal tudi dr. Beneš iz Amerike. Zastoj v tiskarnah. Iz Prage poročajo, da zaposlenost v tiskarnah stalno pada in je tako dosegla nezaposlenost grafičnih uslužbencev najvišje stanje. Vlada je vsled tega odredila po dogovoru delodajalcev in uslužbencev, da se najmanj za eno leto naprej ne sme sprejemati nobenih vajencev v tiskarne, a v prihodnjih treh mesecih lahko delajo tiskarne samo 40 ur tedensko, ne smejo pa v tem času nikogar odpustiti. Javna prošnja. Nameravam si urediti majhno j delavnico, ker pa mi primanjkuje denarnih sredstev za nabavo najnujnejšega orodja, upam,! da najdem dobrotnika, ki bi mi nudil pomoč s posojilom din 5000, katere bom odplačeval po obrokih tedensko najmanj din 50 z 10 odst. obrestmi. Pod »Vedno hvaležen« na uredništvo Delavske Politike«. Zadnje vesti Halifax in Bonnet sta se iz Ženeve vrnila v j Pariz. | Novi sovjetski poslanik je dospel iz Moskve I v Pariz. Pogajanja s fašisti v Pragi se nadaljujejo. j Avala poroča: Fašisti hočejo v vlado. Morav-| ski fašisti pa so Gaydo odstavili in postavili za vodjo nekega hotelirja. V Brnu so češki fašiti imeli zadnjo nedeljo neke manifestacije, dcčim se ostale prireditve niso mogle vršiti. Neka ameriška podmornica je že 24 ur neprenehoma pod vodo. Vendar ni nevarnosti, da bi mornarjem zmanjkalo zraka. K UL T URA Dr. Kurt Loewenstein umrl. V noči od 10. na 11. maj je umrl v emigraciji v Parizu velik socialist in vzgojitelj dr. Kurt Loewenstein. — V bivšem nemškem parlamentu je zastopal kot socialno demokratski poslanec berlinske delavce. V proletarskem predmestju Berlina, v Neu-kollnu, kjer je bil šolski svetniik, je organiziral vzorne vzgojne naprave, ki so bile ponos socialistov. Loewensteinu je bil socializem in Pred vsem pa socialistična vzgoja življenjsko delo. Bil je nekoč predesednik socialistične kulturne zveze’ in socialističnega učiteljskega združenja. Od njene ustanovitve dalje je vodil socialistično vzgojno internacionalo (Sozialisti-sche Erziehungsinternationale). Delavska mladina v vsej Evropi ni imela večjega prijatelja kot je bil on. Ko je živel v emigraciji, ni nikoli miroval, trdno je veroval v novo vstajenje socializma. Ko je bil še pred dobrimi štirinajstimi dnevi na pokopališču Pere Lachaise navzoč pri blagoslovitvi spomenika Otonu Bauerju, nikdo ni verjel, da je že zapisan smrti. Socialna demokracija je s -smrtjo dr, Kurta Loenvensteina zgubila moralno, kulturno in politično moč odlične kakovosti. Književnik Ernst Toller mrtev. Znani nemški književnik Ernst Toller, ki je živel v emigraciji, :*i. , . * * „ , • 'je te dni izvršil v New Yorku samomor. Rojen je bil 1. decembra 1893 v Samočinu v Nemčiji in se je v povojni nemški republiki udejstvoval tudi kot politik in pristaš nemške komunistične stranke. Spisal je mnogo dramskih in leposlovnih del. Književnost Edina slovenska delavska družinska revija je »Vzajemna Svoboda«, ki izhaja redno me- sečno. Pravkar izišla 5. štev. prinaša razpravo dr. Dermote, ki naj bi jo vsakdo temeljito prebral. Njen sledi globoka psihološka zgodba E, Kristana, Majkova uganka; vsakega bo ogrela T. Mačka pesem Pomlad je. Dobra je poljudnoznanstvena razprava, kako se učenjaki trudijo za podaljšanje človeškega življenja. Občuteni, čeprav ne ravno na literarni višini sta pesmi mežiškega rudarja Kočana, Ljubezen brezposelnih in Kilometrski števci. Za vse naše diletante dobrodošli Igralski abecednik se še nadaljuje. Sodružice bodo vesele Ženskega kotička v tej številki. Potem je pa še polno kratkih zanimivih vesti iz delavske prosvete, književnosti itd. Število krasi tudi sedem slik. Kdor še ni naročen na to lepo revijo, ki stane polletno samo 10 din, naj piše na upravo v Mariboru, poštni predal 22, Vabilo na XVI. REDNI LETNI OBČNI ZBOR Splošne gradbene, gospodarske produktivne zadruge »NAPREJ«, r. z. z o. z. v Celju, ki se bo vršil v nedeljo, dne 18, junija 1939 ob 10. uri predpoldan v gostilni Baštevc, Celje, Tovarniška ulica. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika XV. rednega obč. zbora; 2. poročilo načelstva; 3. poročilo nadzorstva; 4. odobritev računskega zaključka in bilance za leto 1938.; 5. likvidacija zadruge; f>. volitev likvidatorjev; 7. razno. Načelstvo. Javna prošnja. Vojni invalid, brez roke in s pohabljeno nogo, 80 odst. delanezmožen, z veččlansko družino, se radi pomanjkanja znanstva obrača na vse, ki imajo denar, pa ga trenutno sami ne potrebujejo, s prošnjo, če bi se našel kateri, ki razume težnje sotrpina in človeka, ki je v svetovni vojni zgubil svoje zdravje in ude, da bi mu pomagal lajšati gorje in mu posodil din 30.000, katere nujno rabi kot obratni kapital za nabavo vseh monopolskih in taksnih predmetov, ki jih po določilih mo-nopolskega zakiona in pa finančne uprave mora imeti v sicer dobroidoči trafiki. Najeto in zaupano posoiilo bi vrača! letno po dogovoru do din 10.000 in sicer v mesečnih enakih obrokih iz dohodkov kakor tudi z dVžavno priznano invalidsko pokojnino. Cenjene ponudbe prosim nujno na upravo lista pod »Varna naložba in vedno hvaležen«. pletenine iz lastne pletarne na željo tudi po meri. Rokavice, nogavice, svileno perilo vse za birmo. Krojaške potrebščine itd. najceneie pri Cia f I 99 jttaribor, Aleksandrova cesta 19 Mariborsko gledališče Ho!Iywood. Pri tej ljubezenski zgodbi iz filmskega mesta Hollywooda, ki jo je napisal Poljak Roman Niczwiarowicz, je novo in neobičajno samo okolje, filmsko umetniško življenje z vsemi, svojimi boji. Iz tega zunanjega okvirja se po-vzpenja v zasnovi in zapletku povsem običajna ljubezenska tragikomedija, ki jo je pa pisatelj zgradil z dobrim okusom in z veliko ljubeznijo do stvari. Nekoliko moti ob koncu le nenadno srečno zaključje, ki sicer ustvari povsem' zadovoljivo rešitev, pravi »happy end«, a ni v psihološkem zapletu snovi pripravljeno in utemeljeno. Igra, ki sloni samo na štirih osebah, od katerih pa je še četrti odmerjen le skromen delež, je v igralskem oziru trdi oreh in zahteva mečnih umetniških osebnosti. Naša vprizoritev, ki jo je izdelal g. J. Kovič, igre sicer ni do skrajnih možnosti izčrpala, a je postavila na oder prijeten in verjeten izrez iz filmskega življenja. Dogajanje je dobro podpiral okusni zunanji okvir. Mary in Jack, oba mlada filmska igralca, sta našla v^g. Rasbergerjevi in g. Ver-doniku kar najprimernejša oblikovalca. Sveža in smiselna igra obeh se je strnila v posrečeno, ubrano celoto, Tompson je s svojo neskladnostjo in neresničnostjo težek oderski problem, ki ga tudi g. J. Kovič ni povsem zadovoljivo rešil. Podal ga je z zagrizeno resnostjo in mrko zaprtostjo, dasi mu je pisatelj namenil tudi precejšnjo mero bučne, hrupne teatralike. Z odlično zadržano igro je nakazal g. Crnobori Mac Nielsa. Delavski pravni svetovalec LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rog. pom. blagajna znana domača zavarovalna (titanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 In je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti. Zavaruj« sa pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000-— in ia doto mladoletne od I. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovršenem 21. letn. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA Karo-čevlji za pomlad ^Lin poletje Bogata izbira - zmerne cene Mizar pod tujim imenom (Mežiška dolina) Vprašanje: Že dalj časa delam1 kot mizar brez obrtne pravice in so mi sedaj vsled prijave orožniki rekli, da moram v kratkem dobiti dovoljenje. Ali bi lahko* dvignil obrt nek moj znanec, ki je drugod1 v službi in bi jaz delal pod njegovim imenom? Odgovor: Izvrševanje obrti pod' tujim imenom je prepovedano. Kljub temu se seveda večkrat tako dogovorijo mojstri in pomočniki, pa tudi večja podjetja, da upravičenec prijavi obrt pod svojim imnom, po medsebojnem dogovoru pa ga drugi izvršuje na svoj račun. — Ako Vašemu znancu, ne bo škodovalo v službi, da bo imel v Vašem kraju prijavljeno obrt, potem se z njim lahko dogovorite glede takšnega načina izvrševanja obrti. On bo pa pred oblastjo odgovoren za vse davščine in druge javne dajatve. Domovinska pravica (Maribor) Vprašanje: Bivam že 10 let stalno v Mariboru in sem bil v tem času le en mesec odsoten ter takrat tudi policijsko odjavljen. Ali lahko kljub temu zaprosim za domovinsko pravico? Odgovor: Za domovinsko pravico lahko zaprosi vsakdo, ne glede na to koliko časa biva v kaki občini, seveda je v tem slučaju več ali manj odvisno od dotične uprave ali hoče prosilca sprejeti v občinsko zvezo ali ne. Kdor pa biva v kaki občini stalno najmanj 10 let, postane že po zakonu član dotične občine, ki njegovega članstva sploh nc more odkloniti. — Kaka prošnja v tem primeru niti ni potrebna, ker postane prebivalec avtomatično član občine. Zakoniti 10 letni rok tudi za Vas ni bil prekinjen, če ste bili samo en mesec odsotni in policijsko odjavljeni, ako ste šli v drug kraj z namenom, da ostanete tam le začasno in da se potem zopet vrnete. Nakup hiše (Ljubljana) Vprašanje: Kupila sem že več kot pred letom dni hišo, vendar s prodajalcem nisva sklenila kupne pogodbe, na podlagi katere bi se bila lahko vknjižila. V hišo pa sem se vselila, dasiravno je nisem še v celoti izplačala. Polagoma sem opazila, da je v hiši marsikaj pomanjkljivo napravljeno, ker jo je prodajalec, ki je zidarski mojster, zgradil samo zato, da jo proda. Z ozirom na razne hibe je hiša precej mani vredna od zneska, za katerega sem jo jaz prevzela. Ali lahko naknadho dosežem kako znižanje kupnine? Odgovor: Prodajalec hiše Vam po zakonu jamči, da je hiša taka kot se običajno lahko domneva pri novih hišah. Če so v hiši razne pomanjkljivosti, ki pri novih hišah ne smejo biti, lahko od prodajalca zahtevate, da jih na svoje stroške popravi ali pa, da Vam kupnino primerno zniža, če tega noče prostovoljno, ga m.orate tožiti. Tožbo je treba vložiti v treh letih odkar ste hišo kupili. Poškodba v letu 1913. (Litija) Iprašanje: Leta 1913. sem se poškodoval na delu v gozdu graščaka Abfalterna in sem od t takrat naprej nesposoben za delo ter me ima sedaj g. P,, ki je naročnik »Delavske Politike«, iz usmiljenja pri sebi. Moji starši pred leti niso mogli doseči nobene odškodnine za me in bi rad vedel, če je še sedaj kaka pomoč? Odgovor: Odškodnina se lahko žal zahteva le v 3 letih od takrat, ko se je nesreča zgodila in je sedaj vse zamujeno. Poskusite iti na uradni dan na sodišče in predlagajte, da se dotičnega graščaka vabi k poskusu izvensodne poravnave, da Vam morda prostovoljno kaj pomaga v življenju ali pa prosite za posredovanje občino. Če je bil delodajalec kaj kriv na Vaši nesreči, bo morda že iz socialnega čuta kaj prispeval. IMto Konzumno diuStin POSAVJE v ZAGORJU ob Savi r. z. z o. z. # Prodaja svojim, članom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže in prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. Clan zadruge lahko postane vsak, ki plača Din 2'50 vpisnine in Din 50■ deleža. — Pristopajte k zadrugi, ki bo postala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček! MALI OGLASI Našičltaiel|i kupujejo ua|cene)še t>rl naših 1 linercntl lil Front Komannoi naši. Kori Rasa Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. vv FOX ii terpentin-krema Je nenadkrlljlva Vazelin in pravi gumitran Vas varuje v snegu dežju in blatu najbolje pred prehladom. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVIINA Delavski dom t.z. i o. z. Maribor, Frankopanov« ulica 1. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za Izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava. Kdor hote dobro kavo pit mora h KAVALIRJU** iti. »Kavalir! specljalna trgovina za kavo, čaj in čolmladiie specialitete. Vi ZIDAJTE POCENI! Nosilce, betonsko železo, ograje, cevi, vsako-vrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno alf vendar zelo dobro ohranjeno pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14 in Ptujsko 1 ržaška cesta. MtOTlie IM In Boosod Mi h pedoa Iz DeMte pekarne»Mirita. Telefon ».2324 It ktntortll Irdejt In urela/e Adolf Jelen v Maribtrt. — Tiska: Hadska tiskarna, d. d. t Mariboru, predstnvltell Viktor Eržen v Maribora.