FOR Freedom AND Justice No. 70 Amerišk ^SSSSSSi 1>T> 1 il ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (DSPS 024100) Tuesday, September 22, 1987 INA jmmammmmammmm SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER VOL. LXXXIX Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Ameriški bojni helikopter poškodoval iransko fregato, ki je polagala podvodne mine v Zalivu nedaleč od otoka Bahrejna WASHINGTON, D.C. — Včeraj je bojni helikopter ZDA, ki sodeluje v ameriškem spremljanju kuvejtskih tankerjev po Perzijskem zalivu, opazil iransko fregato, ko Je le-ta polagala podvodne mine nedaleč od otoka Bahrejna, a v mednarodnih vodah. Do incidenta je prišlo sredi noči, vendar je helikopter opremljen z napravami, ki omogočajo zanesljivo opazovanje aktivnosti tudi v nočnem času. Po poročilih danes zjutraj, je neka ameriška' ladja rešila skupino 10 iranskih mornarjev, med katerimi je nekaj ranjenih in sta dva menda v življenjski nevarnosti. Štirje Iranci so ižgubili življenje. Vsi člani posadke so v ameriških rokah. Ameriški mornarji so prišli na iransko ladjo •a baje našli deset min, ki jih Iranci niso ime-h prilike polagati. Prva iranska reakcija na aapad je, da je bila napadena ladja tovorna 'adja in je imela kot tovor le hrano. Po Poročilih iz Pentagona, je bila ladja močno Poškodovana in onesposobljena za nadaljnjo plovbo. Fred Hoffman, Pentagonov predstavni za tisk, je branil napad na iransko ladjo kot dovoljeno po mednarodnem pravu in tudi po navodilih, ki jih imajo za take sluča-je ameriške bojne sile, angažirane v Zalivu in okolici Iranska ladja je bila namreč v mednarodnih vodah in je polagala mine v krajih, kjer se nahajajo civilne tovorne ladje in tankerje. Bilo je prvič, da so ZDA neposredno opazile Irance sredi polaganja min. Mariin Pitzvvater, tiskovni predstavnik Bele hiše, je Povedal novinarjem, da so ZDA že ponovno svarile Iranu, da bodo takoj in močno reagirale v obrambo ameriških in drugih ladij. Včerajšnji napad na iransko ladjo je bil primer takega reagiranja, je dejal Fitzwater. Včeraj so iranske patrolni čolni napadli angleški tanker kakih 20 milj daleč od Bah-JTjna. Tanker so obstreljevali s strojnicami ln manjšimi raketami. V napadu je bil ubit Mornar, več jih je pa bilo ranjenih. V Washingtonu sedaj razmišljajo o Rožnih iranskih reakcijah na incidentu v alivu. Nekateri menijo, da bodo iranski odgovorili z novim valom terorizma zoper ame-'ske državljane in objetke po svetu. Drugi Pravijo, da bodo Iranci skušali organizirati teroristične akcije v ZDA samih. Take mo-P°sti imajo, ker živi v ZDA več Irancev in nekateri pristaši Homeinijevega režima. * je namreč javno priznal, da so njegovi a8enti že infiltrirali nekatere pro-Homeinije-^ skupine v ZDA. FBI pa ne more potrditi, Ve za vse take skupine. Danes zjutraj je vodja iranskega parla-enta Hašemi Rafsandžani dejal, da bo Iran ^ govoril na napad in da bo Američanom a ’ da so Iran napadli. eagan govoril na zasedanju Združenih nar°dov — Zahteval sankcije zoper Irar ako Iran ne pristane na premirje sed NEW YORK' N.Y. — Včeraj je pre r0 .n|k Ronald Reagan prišel v Združene r §£j e ln 8°voril na zasedanje generalne skl Pe tega mednarodnega telesa. Reagan Prj eva* °d Irana, da takoj in brezpogoj ira* ane na resolucijo o premirju v iransli sv ' v°jni, ki jo je bil izglasoval Varnos Jel j julija- Irak je resolucijo že sp da -rj"30^ Pa jo odklanjajo, ker zahteva rte p Proglasijo Irak za povzročitelja vi eagan je dejal, da ako Iran ne bo že c nes resolucijo sprejel — danes bo na zasedanju generalne skupščine namreč govoril iranski predsednik Ali Khamenei —, bi morali ZN odobriti svetovno embargo zoper prodajo orožja Iranu. Predsednik je pozval tudi Sovjetsko zvezo, naj se pridruži aktivnostim v prid diplomatske rešitve iransko-iraške vojne. Sovjetski zunanji minister Edvard Še-vardnadze je bil v dvorani med Reaganovim • govorom, vendar ni nič reagiral. Ko je Reagan govoril v ZN, ni še bil obveščen o incidentu v Zalivu, ko je ameriški helikopter streljal na iransko ladjo. Papež končal drugi obisk v ZDA — Zelo utrujen od napornega potovanja — Zadnjič v ZDA? — Preveč materializma v ZDA RIM, It. — Papež Janez Pavel II. se je vrnil v Vatikan zelo utrujen in tudi malce razočaran nad njegovim 12-dnevnim napornim pastoralnim obiskom v ZDA. Množice, ki so papeža sicer navdušeno sprejele v vseh krajih, ki jih je obiskal, vendar niso bile tako velike, kot so organizatorji obiska pričakovali. Papež je med obiskom dobil vtis, da je v ameriški družbi preveč materializma in je o tem govoril skoro v vsakem javnem nastopu. Janez Pavel II. je tudi slišal kritične pripombe od raznih predstavnikov ameriških katoliških organizacij, ki med drugim zahtevajo večjo vlogo za ženske, več pravic oz. statusa za homoseksualce ipd. Med najbolj svetlimi točkami papeževega obiska je bile,srečanje v Portlandu, Ore. z 12.000 mladimi katoličani in tudi srečanje v San Franciscu s skupino bolnikov AIDS. Papež je tudi bil navdušen s srečanjem s 5000 Indijanci v Fort Simpsonu v severozahodni Kanadi. Dobro poučeni viri v Vatikanu menijo, da je bil ta obisk papežev zadnji v ZDA. Prvič je bil na obisku 1. 1979, ko je obiskal severna ameriška mesta, v katerih je sicer zelo veliko katoličanov, tokrat pa se je mudil v južnih in jugozahodnih državah, kjer živi sorazmerno malo katoličanov. — Kratke vesti — Washington, D.C. — Včeraj so pričali pred senatnim pravosodnim odborom posamezniki, sicer dobro znani in spoštovani, ki nasprotujejo potrditvi Roberta Borka za člana Vrhovnega sodišča. Postopek bo trajal precej časa in je izid v senatu še vedno nejasen. Dobro poučeni viri vedo povedati, da ako bo senat Borka zavrnil, bo predsednik Reagan imenoval na to mesto republikanskega senatorja Orrina Hatcha, ki je celo kon-servativnejši od Borka. Washington, D.C. — Demokratski sen. in predsedniški kandidat Joseph Biden je zopet v defenzivi, tokrat zaradi neresničnih izjav o svoji šolski karieri. Pred meseci je Biden pred kamerami trdil, da je bil kot študent prava eden najboljših v celem svojem letniku, dejstvo pa je, da je bil eden najslabših. Trdil je še, da je bil edini, ki je dobil polno štipendijo, resnica pa je, da je dobil le manjšo štipendijo. Povedal je, da so bili sorodniki rudarji v nekem pennsylvanijskem premogovniku, v resnici pa je bil nek sorodnik premogovniški inženir. Politični analitiki menijo, da bo Bidenova kandidatura dokaj kratkotrajna. Sacramento, Kalif. - Dr. Jonas Salk, ki je našel cepivo zoper bolezen polio, je sedaj odkril cepivo, ki je baje učinkovito zoper AIDS virus. Prvi poskusi na ljudi se bodo začeli januarja. Cepivo, tako upajo, preprečuje, da dobi človek AIDS bolezen. Iz Clevelanda in okolice Kosilo Oltarnega društva— To nedeljo bo letno kosilo Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Kosilo bodo delile v šolskem avditoriju med 11.30 in 1.30 pop. Cena kosilu je $6, za otroke do 12. leta pa $3. Vstopnice bodo na voljo pri vhodu v dvorano. Kosilo se bo tudi lahko vzelo domov. Pridite! Ob 75-letnici— Cerkveni pevski zbor Lira pri Sv. Vidu bo praznoval svojo 75-letnico dne 18. okt. s koncertom ob treh pop. v cerkvi sv. Vida. Novi grobovi Stanley J. Zabka V nedeljo, 20. sept., je v St. Vincent Charity bolnišnici po kratki bolezni umrl 61 let stari Stanley J. Zabka s Fuller Ave. v Wickliffu, prej pa na E. 65 St., rojen v Clevelandu, mož Carolyn, roj. Lovrin, oče Linde, Nancy Christopher, Stan-leyja, Kathleen Brasdovich in Jeanne Berzin, 6-krat stari oče, brat Johna, Andrewa in Richarda, zaposlen pd Bailey Controls zadnjih 14 let, član in bivši predsednik Očetovskega kluba pri Sv. Vidu, DNU pri Sv. Vidu in drugih organizacij. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Nocoj ob 7.30 bo v pogrebni kapeli vodil molitev rožnega venca č.g. William Jerse. Elizabeth K. Valencie Včeraj je umrla Elizabeth K. Valencie, rojena Sockach, žena Franka, mati Franka ml., Thomasa, Josepha, Matthewa in Johna, 8-krat stara mati, sestra Mary Mulgew, Molly Makuc in Matthewa. Pogreb bo iz Brickmanovega zavoda na 21900 Euclid Ave. v četrtek, 24. sept., v cerkev sv. Feli-cite dop. ob 9.30, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. William Glavač V četrtek, 17. septembra, je v Cleveland Clinic po dolgi bolezni umrl 63 let stari William Glavač z Wilkes Lane, Richmond Hts., rojen v Clevelandu in pred leti živeč na Addison Rd., mož Elsie, roj. Mau-ko, oče Williama in Luann, sin Jerryja (pok.) in Anne (r. Saje) Glavač, brat Ann Zadnik in Raymonda, lastoval in vodil 15 let Glavač Sheetmetal and Roofing, nato bil zaposlen do svoje upokojitve 1. 1984 pri Foster Inc. Sv. maša je bila v ponedeljek, 21. sept., ob 7. zv. v cerkvi sv. Paskala Bajlon-skega. Pogreb je bil v oskrbi Želetovega zavoda na E. 152 St. Tarok turnir to nedeljo— Slovenska pristava prireja to nedeljo popoldne ob dveh na svojih prostorih Tarok turnir. V petkovi A.D. smo napačno navedli, da bo turnir 27. okt. Vsi tarokaši, ženske ali moški, ter navijači so vsi vljudno vabljeni to nedeljo na SP. Romanje v Frank, Ohio— Spominsko romanje k Žalostni Materi božji v Frank, Ohio, ki ga vsako jesen prireja društvo SPB Cleveland, je preteklo nedeljo v vsakem oziru izredno lepo uspelo. Romarje je pripeljalo sedem avtobusov, eden od teh je bil iz Windsorja, Kanada, a še več romarjev je prispelo s svojimi avtomobili. Glavni maševalec je bil Škof dr. Edward Pevec, somaševalo je 5 duhovnikov. Bralec beril Miro Odar, je v uvodni besedi nazorno nakazal pomen te spominske sv. maše za vse žrtve vojne in komunistične revolucije, prav tako sta potem v pridigi poudarjala namen tega romanja p. Fortunat Zorman iz Lemonta in škof Pevec. K izrednemu uspehu in lepem razpoloženju je pripomogel krasen sončen dan, da so se romarji mogli po opravljenih pobožnostih sprostiti v prijateljskem pogovoru v lepi naravi. Koncert Tržaškega okteta— V Clevelandu bo v nedeljo, 11. oktobra, nastopil s celovečernim koncertom Tržaški oktet iz Trsta, Italija. Koncert se bo pričel ob 5.30 pop. in sicer v veliki dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Ave. V petkovi A.D. bomo o koncertu in oktetu poročali, zaenkrat ste naprošeni le, da si rezervirate ta dan za izjemen večer slovenskega petja. Koline— Klub slovenskih upokojencev Slovenske pristave vabi v soboto, 3. oktobra, na SP na koline. Serviranje krvavic in drugih kuhinjskih dobrot bo od 5. ure dalje. Pridite! Prenova farne dvorane— Kmalu se bo pričela prenova farne dvorane pri Sv. Vidu, ki bo stala $137.000. Predvideni so novi skladiščni prostori in prostor za premakljive klopi, nova stranišča v sedanjih skladiščnih prostorih in zidanje dovoza za invalidske vozičke pri cerkvi. Že najavljene prireditve v dvorani se bodo vršile tekom popravil oz. gradnje. VREME Spremenljivo oblačno danes z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 65° F. Deloma sončno jutri, z najvišjo temperaturo okoli 69° F. V četrtek zopet nekaj sonca, z najvišjo temperaturo okoli 12° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec — Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel — Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and IrmaTelich, Frank J. Lausche AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home p M- v. a 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except ihe first 2 weeks in July and the week after Christmas. N°' 70 Tuesday, September 22, 1987 ® O razmerah v današnji Sloveniji i. Bralcem tega lista je znano, da je imel urednik v prvih dneh tega meseca obiskat primorske rojake in tudi Slovenijo, ker je bil povabljen za enega od letošnjih govornikov na vsakoletnem srečanju na Dragi. O tem je bilo v A.D. poročilo, danes pa objavljamo sliko, posneto med predavanjem. Tako v številnih osebnih srečanjih s primorskimi rojaki, kot z rojaki, ki so na Drago prišli — nemalo teh letos iz Slovenije same —, ter po dveh krajših obiskih Slovenije, tako primorskih krajev kot Ljubljane in njene okolice, sem dobil nekaj vtisov o razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji, ki jih bom v naslednjih tednih podal bralcem. Bil je to moj prvi obisk Slovenije od 1. 1977. V središču pozornosti je bila tiste prve septembrske dni seveda afera v zvezi z bosanskim agroživilskim podjetjem »Agrokomerc«. Kot smo že poročali, je to podjetje, doma v Veliki Kladuši v BiH, izdalo menice v vrednosti najmanj 256 milijonov dolarjev, ki pa so bile brez denarnega kritja. Afera je prišla na dan in nastal je največji finančni škandal v Jugoslaviji v zadnjih letih. Še danes ga razvozljajo, po Wall Street Journalu iz 14. septembra izvedemo, da je že bilo izključenih iz komunistične partije 42 ljudi, podpredsednik jugoslovanske države (prihodnje leto bi bil postal enoletni predsednik) Hamdija Pozderac, predstavnik BiH v najvišjem državnem vodstvu, je odstopil, priprt je vodja Agrokomerca Fikret Abdič, do svojega padca član centralnega komiteja partije v BiH, in menda nekaj drugih oseb. Kot kaže, je denarno najbolj oškodovana ravno Slovenija, kjer so slovenske banke kupile omenjene sedaj nič- ali malo vredne menice za denar, ki so ga v Agrokomercu vložili v razne gradnje. Na ta način je to podjetje, z njo pa občina Velika Kladuša oz. BiH prišlo do praktično prostega dotoka novega kapitala, to preko tistega, ki ga Slovenija itak mora pošiljati vsako leto v BiH kot »nerazvito« republiko. Kajti malo je verjeti, da bodo slovenske banke in slovenska podjetja, ki so sprejela Agrokomercove menice, kdaj dobila nazaj svoj denar. Da bi Slovenija za vsoto, za katero je bila v aferi oškodovana, zmanjšala svoj letošnji prispevek v federacijski sklad za nerazvite, o tem menda ni govora. Nekaj pohvale je od javnosti dobil predstavnik partizanske stare garde France Popit, ko je dejal o aferi, da ni tako presenetljiva, ker je pač splošno znano, da »vsi Bosanci kradejo«. Drugi bivši partizan, uredniku osebno znan, je pa dejal enemu mojih sogovornikov glede današnjih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji, da se zaradi tega, kar se zdaj dela v državi, ni on šel v gozd. Čeprav nisem tega osebno od njega slišal, vem, da je citat zanesljiv in se tudi sklada z drugimi, podobnimi izjavami, ki sem jih slišal od različnih ljudi in da tudi predstavlja splošno gledanje širšega kroga ljudi v Sloveniji. Čut nezadovoljstva s sedanjimi razmerami je tako očiten, da ga mora opaziti vsak tudi površen opazovalec. Ni pa res, vsaj jaz tega nisem videl, da bi ljudje v Sloveniji stradali ali živeli v nemogočih osebnih razmerah. Posledice večletnega padanja življenjskega standarda so vidne, čutijo jih — zopet moj V šolo in na izlet na Koroško CENTEREACH, N.Y. - Bolj šola kot izlet je bil namen učenja slovenskega jezika, jezika naših prednikov. Štiri tedne je trajalo, zadnja dva tedna v juliju in prva dva v avgustu. Poleg staršev in tudi starih staršev, je organizacijsko in gmotno za izvedbo tega tečaja podvzela Liga slovenskih Amerikancev. Odziv študentov je bil iz vseh krajev ZDA in Kanade, še iz daljne Arizone in Kalifornije. Največ pa iz krajev kot so Toronto, Boston, Chicago, Milwaukee, New York in Syracuse. Šolali in stanovali smo v Modestovem domu Mohorjeve družbe, kjer so prav po materinsko skrbeli za nas. Dopoldne šola, popoldne izleti. Potovali smo v vse smeri narodne zibelke: iz Celovca v prestolico Slovenije Ljubljano, v Trst in Gorico, v Maribor na grob škofa Slomška, in tudi smo počastili grob sv. Heme v Krki. Obiskali smo Vrbo, Prešernovo drago vas domačo, preko Bleda in Bohinja pa h »krstu pri Savici«. Peš na sv. Višarje, Ptujsko goro in k Mariji Pomagaj na Brezje. In še in še. Zadnje štiri dni je bilo namenjenih obisku sorodnikov. Sestra Sandi se je z mamo in sorodniki podala na morje v Portorož. Jaz pa da vidim z vrha Triglava vso lepoto gora. Imel sem srečo. Gorski vodnik in plezalec Jože, sorodnik med sorodniki, se je pravi čas vrnil iz Himalajev. Rad je ustregel moji želji in me sprejel v varstvo. Pet se nas je zbralo. Noč smo prespali v koči pod vznožjem Triglava. Ob petih zjutraj smo naskočili severno steno in v pet in pol urah priplezali na vrh. Res, mogočnost gora in lepote okrog po dolinah se vidi z vrha. Po daljšem oddihu smo se po gamsovi stezi spustili v dolino Bohinjskega jezera. Dober učitelj mi je bil Jože. Skozi mi je dal nasvete, kateri klin zdaj primi, katere skale se oprimi, in kam stopi, da sprožiš kamen, ki je lahko usoden za plezalca pod teboj. Hvala Ti, Jože! Hvaležni smo Ligi slovenskih Amerikancev, Modesto-vemu domu, profesorjem in Tečajniki zbrani pred Predjamskim gradom Slovenski mladinci, ki so se udeležili tečaja slovenskega jezika pod sponzorstvom Lige slovenskih Amerikancev in Mohorjeve družbe, so imeli priložnost obiskati številne bisere slovenske kulture in dediščine. Med take bisere gotovo spada tudi edinstveni Predjamski grad nedaleč od Postojne in svetovno znane Postojnske jame. spremljevalcem ter vsem, ki so kaj pripomogli, da se je zamisel šolanja izvedla. Iskrena zahvala gre Mohorjevi družbi za možnost bivanja in šolanja. Sprejeli ste nas »Fantom na vasi za desetletnico« (O jubilejnem koncertu Fantov na vasi smo že poročali, omeniti pa tudi, da je »Fantom« v priznanje spregovoril tudi inž- Simon Kregar iz New Yorka. Sledijo besede, ki jih je izrekel na koncertu. Ur.) Ohranjanje slovenske dediščine v svetu ima različne oblike. Ko rečemo »v svetu« pomislimo tole: ko so v poldrugem stoletju odhajali naši ljudje preko meja domovine — pa naj je bil kažipot delo in kruh ali pa razumevanje in svoboda — so v veliki večini izbrali našo deželo, ki spoštuje dostojanstvo človeka. V tej deželi je razmah slovenskih sposobnosti daleč presegel naše število v svetu in domovini. To se je zgodilo in to se godi zato, ker smo ohranili slovenska sidra: vero v Stvarnika, pridnost, preprostost, roko v pomoč. Katera pa so bila in so tista ognjišča, ob katerih se je ogrel človek in potrdil in utrdil zavest porekla, jezik, poznavanje zgodovine, zemlje in stvaritev slovenskega duha? Prvo ognjišče je svetišče, v katerem smo molili in molimo slovensko. Danes, ko vesoljna Cerkev privzema v svoje bogoslužje materinščine vsega sveta in časti Stvarnika z čaji vseh narodov, ni razl°8a’ da ne bi imeli v naši deželi sle venskih cerkva. Saj rečem.0’ da je naša dežela pluralistic3' Odvisno bodi le od nas. Drugo ognjišče je naša Pe sem, posebej narodna pese13! ko grebemo za korenina13 svojih usod. Naš narod j° Pre pesnil v melodije drag0*13 svojih ustvarjalcev, posebej 1 ste, ob katerih so se ogla51 strune v naših srcih. Od šerna in Slomška do Župan 1 ča in Balantiča. ... Luna sip kladvo bije trudne, pozne že ... Preljubo veselje, oj, ^ si doma ... Kamen še ta kafl1^ v vodi se obrne, le mladost moja nikdar več ne vrne-Balantič: Oblaki diše kot ciklamni, bori neba so temni zaliv’ v njih potopljeni kot ka,n so ptiči, tiho padajo v se. Ne najdem domov in P° sem medu kakor žametna drobna čebela, rumene roke so od Pra ’ nazaj ga bom stresel me rože. Mar ni to podoba Fan'0^^ vasi? Iz prepolne slo^rp0te duše stresajo med nas besede in pesmi. vtis — predvsem mlajši ljudje. Ti se prvič srečujejo s takimi problemi, njih starši se pa še spominjajo veliko hujših časov prva desetletja po vojni in seveda mnogokrat tudi medvojne razmere. Starejši imajo torej mirnejšo reakcijo na gospodarsko zaostajanje kot njih otroci. V težavah so tudi mnogi upokojenci in taki sicer še zaposleni, ki pa nimajo dodatnih dohodkov iz popoldanskega dela itd. Kraje, ki sem jih obiskal in sem jih od blizu poznal že od šestdesetih let, so veliko bolj obljudeni, kot so bili še pred desetimi leti. Značilnost tistih let je še danes značilnost: povsod nove gradnje, bodisi nove hiše bodisi povečevanja že stoječih hiš. Ko sem privozil v vas na Krasu, kjer je bil moj pokojni oče doma, in jo poznam za vsako zgradbo takorekoč že iz prvega obiska 1. 1954, sem šel kar naprej in skoro prišel v naslednjo vas, toliko je v zadnjem desetletju novih gradenj. Razmere so sicer posebne zaradi prisotnosti v vasi in Košanski dolini enega največjih perutninarskih podjetij v Sloveniji, vendar je bil napredek viden. Redki se namreč sedaj ukvarjajo tudi delni čas s kmetijstvom, čeprav mnogi lastujejo vsaj nekaj dokaj rodovitne zemlje. Tudi živine v hlevih skoro ni več — v (dalje na str. 4) Prevzeli so ime Fantje vasi. Poglejmo v P0*^1 po čas. Ko so polegle ozarah, ko so potihnili zv vi za Ave Marijo, ko sC,^rll|i večerni lonci prazni in ^ ^ pokrit in miza Pogrnje^njl v zajtrk, ko se je dan nag .„ noč, so zapeli fantje na^ ,g razgrnili steze v blažene ^ Takrat je legel božji m slovensko krajino. Dragi Fantje na va*‘! §njške prenehal hrušč P° jji družbe, ko bo prst spet ^ yeč vode neskaljene, ko ^ e|ca, nasilja nad razumom c ^ ... «net vrnil u y takrat se bo spet , mir na slovensko tem meddobju ohranjaj0 tje na vasi, kar nam (dalje na str. s) svoje. V upanju in želji, dase bo kaj takega iz leta v Id0 ponovilo, pozdravlja Marko Burgd V 0 5 k d< Taki svetli kažipoti so letniki. Kadar koli verno božje Ijud-s’vo postane trdno prepričano, Je nekdo iz njegove srede Prav razumel Kristusov nauk in po njem tako živel, da Postane drugim svetli vzor živ-Jeuja po božji volji, se obrne rajevnemu škofu in ga za-^r°s'. da bi ga postavil za vernemu krščanskemu 0Testu. Škof pa po pravici i ®°yarja, da so najsvetlejši v naibolj zanesljivi zgledi pra-ega krščanskega življenja sve-aP°stoli, sveti mučenci in ^‘u8i že od nekdaj priznani petnikii kakor na primer sv. ^rančiše^ in sveta Elizabeta, novraV Seveda nima nič proti ‘ni Zgledom apostolske go-eCn°sti, če se le da pred cer-youim sodiščem tudi neopo-"o dokazati. Verniki in . si nato izberejo vsak svo-8a advokata in prične se so-ni^.PostoPek, kjer morajo ver-st 1 Po svojem zakonitem za- dlaoniku dolcazati. da Je pre-nov8ani svetniški kandidat dal 1 zagon vsemu krščanske- NAŠEGaLJE STBlC> o So«: mu življenju in njihovi srenji. Ti dokazi se torej nanašajo — na življenje in delovanje svetniškega kandidata — na vse njegove spise — na dejstvo, da so ga pametni in razsodni ljudje smatrali za svetnika vse do današnjega dne — in da so se mu po njegovi smrti pa vse do danes verniki priporočali v molitev v svojih stiskah in nadlogah. Tako Baragove kakor Slomškove spise so škofijskim sodiščem prve stopnje, zastopniki vernikov že v celoti predložili in tudi dokazali, da iz njih veje pravi svetniški duh. Te dokaze so na sodišču druge stopnje v Rimu že priznali za juridično neoporečne. Tako za Barago kakor za Slomška so verniki na sodišču prve stopnje že dokazali, da je njuno življenje in delovanje bilo v vsakem pogledu vzorno. Tako za Barago kakor za Slomška pa je sodišče druge stopnje zahtevalo še naknadne dokaze in nekatera pojasnila. Za Barago so ta pojasnila že pripravili, toda v angleščini, in jih bo treba sedaj prevesti bodisi v uradni cerkveni jezik, v latinščino, bodisi v italijanščino. Advokat vernikov upa, da bo ta prevod dokončan že prihodnje leto, in da bo s tem pot do skorajšnjega proglašenja svetnikom našega Baraga, morda že čez tri leta. Glede Slomška je dobršni del pojasnil in dokazilnih listin že pripravljen v italijanščini, manjkajo samo še dokumenti, ki se nanašajo na zadnjih 14 let njegovega škofovanja. V BLAG SPOMIN 25. OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE, NIKOLI POZABLJENE MATERE IN STARE MATERE ANNE MIVEC ki nas je za vedno zapustila 22. septembra 1962. Hvala naša dobra mama, vso ljubezen ste nam dala, vse moči in vse skrbi. Rajski mir, nebeška sreča, naj bo Vaša v večnosti! Vedno žalujoči: sinova Frank Grdanc in John Mivec hčerki Mary Kaucnik in Anna Mivec Cleveland, 23. sept. 1987. DRAGA 1987 — Ta slika je bila posneta 4. septembra 1987, med predavanjem, ki ga je imel urednik Ameriške Domovine. Posnetek nam je posredoval g. Vinko Levstik, lastnik »Palače« hotela v Gorici, katerega gost je bil urednik A.D. ves teden bivanja na Goriškem. Posnetek je odstopil urednik Katoliškega glasu, g. Jože Jurak. Udeležba je bila velika, vreme krasno.' Za Baraga so pričevanja razsodnih ljudi o njegovi svetosti že vsa zbrana, prevedena in tudi predložena sodišču druge stopnje; isto velja o nepretrganem prepričanju vernikov do izredne moči njegove priprošnje pri Bogu, kar dokazuje 65 pravih čudežev iz vseh 5 delov sveta, od katerih pa mora sodišče druge stopnje izbrati in znova preiskati vsaj 4. Glede Slomška še niso bila zbrana vsa pričevanja razsodnih ljudi o njegovi svetosti in tudi ne dokazi o nepretrganem zaupanju preprostih vernikov v moč njegove priprošnje. Takih čudežev, ki bi jih lahko predložili sodišču druge stopnje, je komaj 4 ali 5. Če torej kdo ve o čudežnih ozdravljenjih po Slomškovi priprošnji, naj o tem čimprej obvesti svoje dušne pastirje ali pa Patre Frančiškane v Lemontu. Zažiganje dinarjev Zažiganje jugoslovanskega denarja, ki res ni veliko vreden, je postalo zadnje čase priljubljeno početje tujih turistov v Jugoslaviji. Prednjačijo tisti iz ZR Nemčije, so pa tudi taki iz ZDA. Tako je prišlo do zažiganja v Umagu v Istri in na Reki. Zakon predvideva kazen do 60 dni zapora, toda sodniki so se v obeh primerih odločili za denarne kazni (80.000 in 60.000 dinarjev) ter za takojšen izgon iz države. Ameriški dolar 'je sedaj vreden okrog 800 dinarjev. Fantom na vasi... (Nadaljevanje s str. 2) dražje: našo besedo prelito v pesem. Deset let, ko se je vihrava mladost umaknila zrelim letom, deset let neskončne požrtvovalnosti, deset let razdajanja, deset let prilivanja vode na slovensko rast. Takole bodo rekli ljudje, ko nas ne bo več in ko bo marsikaj, kar hranimo v slovenskih skrinjah, utonilo v pozabi: O, tista blažena leta, ko so prepevali po Ameriki Fantje na vasi! Ukrajinska Cerkev ni Leta 1596 je v kraju Brest Litovsk (vzh. Poljska) prišlo do unije-združenja ukrajinske Cerkve vzhodnega obreda, ki je do tedaj spadala pod patriarh iz Bizanca, z Rimom. Ta unija se je izkazala za zelo trdno in je tekom stoletij niti carski režim v Rusiji ni mogel zatreti. Kar ni uspelo carjem, je storil z nasiljem Stalin leta 1946. V ukrajinsko mesto Lvov, ki je od 1918 do 1939 spadal pod Poljsko, in v katerem je imel sedež vrhovni poglavar unijat-skih Ukrajincev, imenovan višji nadškof, je dal sklicati sinodo ukrajinske Cerkve, ki sta jo vodila dva škofa Ukrajinca, katera pa sta bila že pravoslavna. Ta vsiljena sinoda je razglasila unijo v Brest Litov-sku za neveljavno in si silo uniatsko Cerkev priključila moskovskemu pravoslavnemu patriarhatu. To se je tem laže zgodilo, ker je Stalin dal že pred lažno sinodo v Lvovu zapreti tamkajšnjega višjega nadškofa in metropolita Josifa Slipyja in ga poslal v kazensko taborišče. Na posredovanje papeža Janeza XXIII. ga je Hruščev leta 1963 spustil na svobodo, tako da je mogel priti v Rim. Še preden pa je bil Slipyj aretiran, je slednji posvetil za škofa redemptoristovskega redovnika Stemuka Weliczko-ja, ki je tako postal prvi tajni škof ukrajinske Cerkve v podzemlju. Leta 1973 je bil tudi on izgnan in je umrl leta 1978 v Kanadi, a mu je uspelo posvetiti tri nove škofe. več Cerkev molka je metropolit Slipyj, ki je medtem postal kardinal, ob dvajsetletnici svojega izgona iz Sovjetske zveze izjavil, da sedaj v Ukrajini deluje deset tajnih škofov. Dva od njih sta se te dni razkrila s tem, da sta podpisala posebno »zajavo«, izjavo, ki je bila 2. avgusta letos izročena sovjetski vladi. V tej izjavi se terja ponovna uzakonitev Cerkve v Ukrajini. Poleg škofov Pavla Vasylyka in Ivana Semedija je izjavo podpisalo še 23 duhovnikov, devet redovnic in 174 laikov. Sovjetski vladi jo je izročil znani ukrajinski katoliški oporečnik Josif Terelja, ki ga je Gorbačov nedavno pomilostil. Do tedaj je bil na prisilnem delu v Sibiriji. Podobno izjavo je prejel tudi papež Janez Pavel II. V njej ga podpisniki pozivajo, da podpre »z vsemi možnimi sredstvi« legalizacijo ukrajinske Cerkve. To izjavo je sv. očetu predal višji nadškof in Slipyjev naslednik Myroslav Lubachivsky, rezidencialni nadškof v Lvovu, ki pa je prisiljen živeti v Rimu. Izjava, nekaj pogumnega že sama po sebi, pa je obenem dokaz, da je ukrajinska Cerkev, čeprav v podzemlju, živa in polna življenjske sile. Tri milijone in pol vernikov se čuti povezane z Rimom in s svojimi škofi, ki jih pa Apostolski sedež zavoljo posebnih razmer ni mogel uradno imenovati. V izjavi je tudi povedano, kaj je dalo povod za ta dokument. So to nove okoliščine, ki Leto dni pred svojo smrtjo (dalje na’str. 4| Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - Zdravnik svetuje; Zdravila v nosečnosti KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER Največja želja sleherne bodoče matere je, da bi rodila zdravega otroka. Zato sodobna ženska med nosečnostjo namenja kar največ pozornosti svojemu telesu in spremembam. Že zgodaj se posvetuje z - ginekologom, morda obiskuje materinsko šolo, a avtogenim treningom in ustreznimi vajami se pripravlja na porod brez bolečin, skrbi za primerno prehrano, bogato z beljakovinami in vitamini jn ppdobnOj. Če v tem času zboli, se običajno zateče k zdravniku splo-.. šne medicine, ki jo tudi sicer - zdravi. Njegova dolžnost je, da bolezen čimprej spozna in jo nemudoma prične zdraviti. Pri tem se kajpada ves čas zaveda, da gre za dva bolnika: za mater in njenega otroka. Zato mora še skrbneje pretehtati, katero zdravilo bo predpisal, da nebi ogrozil ne matere in ne ploda. Po eni strani bi namreč lahko z opustitvijo nujno potrebnega zdravila škodoval materi in s tem otroku, po drugi pa so učinki nekaterih zdravil na zarodek pogosto še premalo znani, da bi jih z mirno vestjo predpisal bolni materi. Resnici na ljubo moramo povedati, da vseh snovi, ki bi utegnile škoditi, niti ne poznamo. Spomnimo se samo na pred leti zelo tragično zgodbo z zdravilom talidomid, ki je botroval rojstvu več tisoč pohabljenih otrok. Še posebno previdni moramo biti pri jemanju zdravil v zgodnji nosečnosti, ko se zarodek šele oblikuje. Napačno je misliti, da je posteljica ovira za vsakovrstne strupe in zdravila, saj vemo, da mnogi lahko obidejo posteljico in škodijo plodu. Ker sodita mednje tudi alkohol in nikotin, ki se jima številne ženske tudi v nosečnosti nočejo odreči, nekaj besed o tem. Ne glede na to, ali dim inha-lirajo ali ne prehaja v krvni obtok matere in njenega otroka, pospešuje utripe otrokovega srca in zožuje krvne žile v posteljici, zato do otroka prihaja manj krvi in hranljivih snovi, kot jih potrebuje. Otroci kadilk so zato manj težki kot otroci nekadilk. Kajenje po četrtem mesecu nosečnosti je nemalokrat vzrok za splav oziroma prezgodnji porod. Pri kadilkah je več mrtvorojenih ali defektnih otrok pa tudi smrtnost novorojenčkov je 'večja. Z alkoholom ni mnogo boljše. Vedeti je treba, da je alkohol tekoča oblika droge z narkotičnim učinkom, katere nenevarne doze za nosečnico ne poznamo. Presnova alkohola pri nekaterih nosečnicah je taka, da ga organizem ne more razgraditi v manj škodljive presnovke, zato bi lahko rekli, da pije otrok skupaj z materjo. A vrnimo se k zdravilom. Doslej povedano bi moralo zadostovati za osnovno ugotovitev, namreč da je uporaba zdravil za odpravljanje vsakršnih, često vsakdanjih težav med nosečnostjo lahko nevarna. Nevarnost je še večja, če jih nosečnica uporablja po svoji presoji, ker so pri roki ali ker ji je tako svetovala soseda ali znanka. To velja tudi za na videz nedolžna zdravila, kot so: aspirin, kombinirani praški proti glavobolu in drugim bolečinam, odvajala in podobno. Razumna nosečnica bo torej svoje bolezenske težave zaupala zdravniku. Ta bo med zdravili izbral najbolj učinkovito, obenem pa za mater in plod nenevarno. Nosečnica je dolžna vestno izpolnjevati zdravnikova navodila glede uporabe zdravil in ga takoj opozoriti na vse nenavadne pojave, ki jih je zaznala (glavobol, vrtoglavico, bruhanje itd.). Vesten zdravnik je bo razložil tudi, zakaj ji je predpisal določeno zdravilo in kakšne učinke si od njega obeta. Ker so med nosečnostjo najpogostejše prehladne bolezni in obolenja sečil, ki jih zdravimo največkrat z antibiotiki ali sulfonamidi, o njih nekaj besed. Antibiotike v nosečnosti lahko uporabljajo, kadar je 27. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima vsakoletno kosilo v farnem avditoriju. 27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis., priredi Vinsko trgatev v Parku. Kosilo z zabavo in plesom. OKTOBER 3. — Klub upokojencev Slovenske pristave priredi »koline« na SP. Serviranje krvavic, potrebno, vendar ne vseh. Tetraciklini na primer se nabirajo v zobnih zasnovah nerojenih otrok in lahko izzovejo kasnejšo rumeno obarvanost zob pa tudi upočasnjeno rast kosti. Največkrat uporabljamo penicilin in njegove sintetične in polsintetične izpeljanke s širokim spektrom delovanja na številne bolezenske klice. Veljajo za zanesljive in nenevarne. S sulfonamidnimi preparati pogosto zdravimo obolela sečila. Zanje velja, da jih moramo nehati uporabljati teden do štirinajst dni pred porodom. Pomirjeval v nosečnosti ne uporabljamo, razen v tehtnih primerih, kar velja tudi za uspavala. Ni namen tega pisanja segati v podrobnosti. Zadostovalo bo in doseglo svoj namen, če bodo bodoče matere zaznale svarilo v njem in pravilno ukrepale, preden bodo nepremišljeno segle po kakem zdravilu. Dr. Valter Koser Naš delavec, 7/8, /987 Ukrajinska Cerkev (Nadaljevanje s str. 3) zadnje čase prihajajo pri preurejanju sovjetskih struktur do izraza, obenem pa tisočletnica pokristjanjenja ukrajinskega ljudstva. Vendar je kardinal Lubachivski tudi malce zaskrbljen: »Ne vem, v koliko je ozračje kljub ’’perestrojki” in ’’glasnosti” (odprtosti) naklonjeno takim zahtevam.« Tisočletnica pokristjanjenja ruskega naroda, ki naj bi se prihodnje leto praznovala v Moskvi, pa povzroča med ukrajinskimi katoličani več ne-volje kot odobravanje, kajti gre za obletnico, ko je bilo pokristjanjeno ukrajinsko ljudstvo, ne pa rusko. Zato so ukrajinski katoličani proti, da se slovesnosti v Moskvi udeleži tudi Vatikan. Od 21. do 30. septembra se bo 16 od 21 ukrajinskih katoliških škofov, ki delujejo po svetu, zbralo v Rimu, da pod vodstvom kardinala Lubachivskega priredijo svojo posebno sinodo. Na sinodi bodo poleg o položaju Cerkve v domovini razpravljali tudi kako proslaviti omenjeno tisočletnico pokristjanjenja in to kot različico proslav v Moskvi. jk (Kat. glas) 27. avg. /987 riževih klobas in pečenic od 5. ure dalje. 11. — Koncert »Tržaškega okteta« iz Trsta, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 5.30 pop. 11. — »Prijatelji SND na St. Clair Ave. priredijo »brunch« v SND, od 11.30 do 3.30 pop. 11. — Društvo »Kras« št. 8 ADZ priredi večerjo, program in ples ob 75-letnici društva, v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 3. pop. 17. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. 17. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. 18. — Občni zbor Slovenske pristave. 18. — Slovensko umetnostno združenje ima razstavo in prodajo v SDD na Recher Ave. 25. — Slomškov krožek priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. 25. — Slovenski dom na E. 80 St. priredi pečenje školjk. 31. — Slovenski dom za ostarele praznuje 25-letnico z banketom in sporedom v SND na St. Clair Ave. NOVEMBER 7. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zv. Igrajo Veseli Slovenci. 8. — Mladinski pevski zbor Kr. št. 3 SNPJ ima jesensko prireditev z večerjo in koncertom v SDD na Recher Ave. 14. — Belokranjski klub priredi martinovanje z večerjo in plesom v SDD na St. Clair Ave. Igra Tony Klepec orkester. 14. — Pevski zbor Jadran ima svoj jesenski koncert z večerjo in plesom, v SDD na Waterloo Rd. Igra Joey Tomsick orkester. 28. — Ameriška Dobrodelna Zveza praznuje 77-letnico z banketom in plesom v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. DECEMBER 6. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis., priredi miklavževa-nje v dvorani sv. Janeza Evangelista. 12. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima božičnico v družabni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Pričetek ob 2. pop. Complete Works of IVAN CANKAR Collectors’ item. - Hard to come by. Best offer over $150. Write to: 639 Broadway, New York City, 10012 or call (212) 475-0450. (x) O razmerah v današnji Sloveniji (Nadaljevanje s str. 2) hlevih so zdaj razni kmetijski in drugi stroji in drugo, v glavnem nekmetijsko orodje. Precej podobnega sem opazil tudi v ljubljanski okolici, nekako od Vrhnike do Horjula in naprej do Dobrove in Viča. Za mlajše ljudi, posebej tiste, ki imajo že svoje družine, je položaj težji, tu posebej za tiste, ki nimajo finančne in drugačne (stanovanjske, npr.) pomoči od staršev. Od mlajših sem slišal tudi večkrat o vedno večjih razlikah v gmotnem položaju »boljših« slojev v primerjavi z manj bogatimi. Ljudje, s katerimi sem govoril na Dragi in na raznih drugih srečanjih v Gorici in tržaški okolici, ter v Sloveniji sami, so potrjevali, da je slovenska družba — tudi uradna — bolj odprta zadnja leta, vendar nisem od njih slišal pričakovanja ali upanja o kakem sprejemljivem izhodu iz gospodarske in politične krize, ki je zajela slovensko republiko in celotno Jugoslavijo. Izraziteje sem to občutil v Sloveniji sami, ker je bilo splošno mnenje mojih sogovornikov, da bi mogla vsaka sprememba le poslabšati razmere, ne jih pa izboljšati. Šlo je v mojih očeh za nekak fatalizem, pesimizem, o bodočnosti, vse pa združeno z nekim negativnim upanjem, da bi se stvari vsaj ne obrnile še na slabše. (dalje ta petek) Rudolph M. Susel FEBRUAR 28. — Slov. šola pri Sv. Vidu postreže s kosilom v farni dvorani. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. MALI OGLASI Part-Time Help Needed To care for elderly man in Euclid area — cooking, giving medication, light housekeeping. Call 481-5371 between 6 and 7 p.m. Za oskrbo ostarelega moža Iščejo osebo za oskrbo ostarelega moža v Euclidu, delni čas — kuhanje, dajanje tablet in lažja gospodinjska dela. Kličite 481-537^1 med 6. in 7. zvečer. (70-71) FOR SALE Euclid. 4 bdrm one owner home. 2 blocks from St. Robert Church. Walk to all shopping. 5 rooms dn. and 2 up, plus Ige rm w/fireplace. Owner broker. 731-3322. (70-71) FOR RENT 5 rooms, dn. E. 67 St. off Superior. Elderly persons. Call 881-7485 after 6 p.m. (70-73) Apt. for Rent Lake Shore, E. 185th area-Modern, very large 1 bdrm apt. Appliances & air cond. Garaga available. No children & no pets. Lease. 338-3205. (x) General Office Accounting Ce-Full-time. Bookkeeping, tyP' ing, filing, 10-key adding machine. Must speak Slovenian or Croatian. 881-5158. (x) FOR RENT 4 rooms, up. E. 1 56 St., Waterloo Rd. Call 481-3762. (69-70) FOR RENT 3 room apt., up. 1 adult. St' Mary's area. Call 541-4748 or 473-3443. (69-70) Dental Assistant Needed 4 days a week. Ability ^ speak Slovene or Croatia preferred, but not necesS^ For interview, call 431*66 ^ SEWER NEEDED ^ Full-time, sewing furn'^er slip covers on p0 be. machines. Will train. Ca tween 8 a.m. and 4 p t11 486-2310 (67.70) Help Wanted ^ Cleaning Lady. ^uC area. 481-2824. (Ql'1 jiri znS' Me ^ in de'3' — r irska Kanadska Domovina jjl- V-J. Bratina: ! RUDJER JOSIP BOŠKOVIČ, S.J. Ob dvestoletnici njegove smrti UVOD TORONTO, om. — Že dolgo časa ne zbiram Vef poštnih znamk, vendar me kaka izredna iz-K Poštne uprave še vedno pritegne. Tako npr. dopisnica izdana v Zl>A v spomin velikega sionskega misijonarja Friderika Barage. Pred ^atkim sem prejel pošto iz Slovenije in pogled m' je obstal na novi znamki: Rudjer Boškovič, '11 — 1787. Seveda, letos je dvestoletnica nje-80ve smrti; popolnoma sem na to pozabil! Kdor je bil Rudjer Boškovič? Zakaj naj bi se celi dve stoletji po njegovi smrti še spominali? Kudjer Josip Boškovič (v latinščini Rogerius Jo-^ Boscovich) seje rodii 1. 1711 v Dubrovni-u- Torej ni bil Slovenec, pač pa pripadnik Slo-Vencem najbližjega naroda, to je hrvaškega. Bil Je brez dvoma največji hrvaški mislec in eden ^večjih mislecev v vsej zgodovini človeštva, dejstvoval se je, da naštevam kar po abecedi, 01 arhitekt, arheolog, astronom, diplomat, du-°vnik, filozof, fizik, geodet, graditelj, jezuit, Matematik, pesnik, teolog, univerzitetni profe-Sar> itd. Bo kdo pomislil: »Razumemo, Jack of . 'trades, master of none«! Popoln nesmisel, bil Je aiojster vseh teh strok, v nekaterih absolutni Mojster. Tolika je bila Boškovičeva genialnost. Kot arhitekt je npr. raziskoval problem raz-na kupoli, velikanski kupoli, največje cer-.Ve na svetu, bazilike sv. Petra v Rimu; raziskal jp tudi trdnost apside v isti cerkvi. Cesarica ar>ja Terezija je želela njegovo mnenje v zvezi restavracijo dvorne knjižnice na Dunaju. V ar>zu so ga prosili za statične račune o nosilno-stebrov v cerkvi sv. Genovefe. Ob priliki potovanja v Konstantinopel je °t arheolog raziskoval domnevne razvaline starodavne Homerjeve Troje. Astronomiji je posvetil velik del svojega lv'jenja, o tem pričajo številne razprave, ki jih j. sPisal o tem predmetu. Ko so se jezuiti odloči-’ ^a bodo v Breri pri Milanu zgradili moderno X e^arno z najnovejšimi instrumenti, je ta na-'Zvedel prav Boškovič. V Breri je tudi umrl 1. p '• Pokopan pa je v Milanu v cerkvi S. Maria °done. Ža Dubrovniško republiko, ki je bila, če-■ v formalno pod turškim protektoratom, pra-Cn° neodvisna republika, je opravljal različne diplomatske posle v drugih državah in deželah. V nekem sporu je zastopal italijansko mesto Lucca, ki mu je v zahvalo podelilo plemstvo. Spor je bil s pokrajino Toscana. V Papeški državi — takrat je bil papež še svetni poglavar precej obširne države — je izmeril dve stopinji poldnevnika med Rimom in Ri-minijem in izdelal nov zemljevid države. Na njegovo pobudo so izmerili poldnevnike tudi drugje, tudi v Severni Ameriki, najprej v državi Pennsylvanija. To geodetsko delo je tudi publiciral in ustvaril moderno geodezijo. Važnosti merjenja meridianov se vsak zave, ko pomisli na Greenwich meridian in Greenwichov standarden čas. Dovolj naštevanja! O Boškoviču sem v mlajših letih vedel bore malo. Toda je že tako naneslo, da sem nekoč v Zagrebu imel do odhoda letala par uric časa in me je noga kar sama vodila v prvo knjigarno. Samo še en sam izvod Boškovičevega najbolj pomembnega dela z naslovom: »Theoria Philo-sophiae Naturalis« (Teorija filozofije o naravi, ali prirodi) so imeli. Ta knjiga, pisana v latinščini, je izšla v več izdajah. Prva je dunajska iz 1. 1758, druga izdaja je izšla v Benetkah 1. 1763, tretja, dvojezična, to je z angleškim prevodom, 1922 v Londonu, četrta, v angleščini 1. 1966 v ZDA — še nikoli nisem te izdaje videl, niti ne vem, kdo jo je izdal — in peta 1. 1974 v Zagrebu. Ta zadnja ima še posebno vrednost, ker prinaša faksimile beneške izdaje na eni strani vzporedno s hrvaškim prevodom na drugh . Izraz »Philosopiha naturalis« v Boškoviče-vi dobi ni pomenil filozofije v današnjem smislu, ampak fizikalne znanosti in v manjši meri tudi biološke vede, toda s filozofskimi prijemi. Ker so uporabljali tudi izraz »Physica«, tudi Boškovič, za fiziko v ožjem smislu. Spomnili se boste morda, da je veliki angleški fizik Isaac Newton (1642—1727) spisal 1. 1687 pomembno delo: »Philosophiae Naturalis Principia Mathe-matica« (Matematske osnove filozofije narave, ali prirode). Angleške univerze, pa tudi kanadske, še danes tradicionalno podeljujejo uspešnim kandidatom naslov: Philosophiae Doctor, ali Ph.D., ne pa D.Sc.(ience) kot v ZDA ali Dr. Ing. kot v Evropi. S, sfeni že imel Boškovičevo !®° v rokah, me je začelo ’hati, v čem je bistvo nje- 'ak6 teor'-*e’ zarac" katere ga 'ja KS*aVe‘ prej sem sem 'n Hje ra* kakšen krajši članek o Pis • ’ sem ’me* vt's’ c*a "Til*Saitl' ma^° vec*0 ° Pui OZo^j' Prirode«, ki se ime- The ->>^0scov*cb>ana«. Velika " ^'a (Columbia University !"»je e New Columbia Encyclo-tC' ™ u s> New York) piše npr.: ch, Ruggiero Giuse- &i °Scovjc Ppe it(j ’ *ta''an (!) mathematician, s«tnSekakor 'mam prednosti, pSl. mislil. Knjiga obravna-Pi Z*K° in to je moj poklic. *ikana -i6 v latinščini in tega je-1116 strah vseh štu- lil) pV’ eclen največjih klasič-Z'*etn'0*08°V’ Kasnejši univer-*nani' Pr°fesor Anton Sovre, ^kih Prevajalec latinskih in Kih * vsaj 81 Poznamo npr. — Po i^.nas'ovu — impozant-Ps: Pps- ^•'0: »Aurelius Augusti-°nfessiones« (Izpovedi BOŠKOVIČEVA TEORIJA velikega krščanskega misleca Avguština) v klenem Sovretovem jeziku in v prav monumentalni likovni opremi velikega slovenskega arhitekta Plečnika, ki je izšla v Ljubljani 1. 1932. Res, Boškovičeva latinščina, prav tako kot Newtonova, ali Kopernikova, ali latinščina znanstvenikov tiste dobe sploh, ni klasična latinščina kakega Cicerona ali sv. Avguština, ki je pisal tako lep jezik, da se bere kot poezija. V srednjem veku je prevladala močno poenostavljena in preprosta latinščina, v kateri je govoril in pisal izobraženi svet. Danes je v znanosti tak jezik angleščina, tudi močno poenostavljena z vedno istimi frazami, in za ves svet velja, da je jezik znanosti angleščina. Torej, tako »oborožen« z znanjem fizike, latinščine in še hrvaščine, saj sem veliko let študiral v Zagrebu, sem upal, da bom Boškovičevo knjigo igraje obvladal. Toda knjiga je izredno težko branje. Obsega 524 odstavkov na 247 straneh in je razdeljena na tri dele: Teorija sama. Aplikacija teorije na mehaniko, in Aplikacija na fiziko. Ima še Dodatek, Metafizika, ki je v knjigi dobesedno »za« (meta) fiziko, kot je bila v tisti dobi navada. Ta Dodatek vsebuje dve razpravi: »De anima« (O duši) in »De DEO« (O Bogu). Sledita še dve razpravi dodani kot Dopolnilo: »O prostoru in času« in »O prostoru in času, kakor ju mi spoznavamo«. Celotna knjiga obsega tako 320 strani. Ker je Boškovič redovnik-jezuit, je bilo potrebno še odo-brenje cerkvenih oblasti, nekak »Imprimatur« ali »Nihil obstat«. Odobrenje je dal Gio(vanni) Paolo Zapparella, generalni inkvizitor Svetega Oficija v Benetkah, kjer je knjiga izšla. Mislim, da se ne motim, če sklepam, da je »generalni inkvizitor« malo vedel, — DOM LIPA — TORONTO, Ont. - Slovenski starostni dom na 52 Neilson Dr. v Etobicoke odpira vrata prvim stanovalcem! Septembrsko sonce obseva s poševnimi žarki svežo travnato preprogo, položeno ob novi stavbi, ki v pravokotni obliki zavzema zemljo ob robu doline^ Prostorna vozna pot nas od sprednjega dvorišča vodi okrog dvonadstropnega poslopja na spodnjo teraso, odkoder se odpre pogled po obširnem vrtu, ki se ob meji zemljišča spušča k potoku. Dolina s potokom se odpira v zeleni pas, last mestne občine, ki daje Domu Lipa prijetno, mirno okolico in občutek bivanja v prosti naravi. Dom Lipa je polnopravna slovenska ustanova, zgrajena po najnovejših predpisih ministrstva za zdravje in socialno skrbstvo ter po zakonih občine Etobicoke. Dosedaj Dom Lipa (Slovenian Linden Foundation) ni prejel nobene državne ali pokrajinske denarne podpore ali posojila. Preko $1,300.000 je v tej ustanovi slovenskih darov, $600.000 je posojila. Da bo stavba popolnoma dokončana in opremljena, potrebujemo še $1,750.000 Te številke še vedno kličejo po velikodušnosti slovenskih ljudi. Prireditve, ki jih organizira finančni odsek (vodja Lojze Babič), so en vir dohodkov. Na programu je sedaj jesenski banket. Nov način pomoči je dar $1.000 za opremo ene sobe z imensko tablico darovalca na vratih. Ob tej priliki omenimo, da je g. Vinko Levstik, Gorica, Italija, daroval Domu Lipa $1.000 U.S., kar je hvalevredno in posnemanja vredno. Tudi iz drugih delov sveta so darovi dobrodošli — saj Slovenci smo povsod doma! Vsem dosedanjim podpornikom in prijateljem Doma Lipa najiskrenejša hvala in Bog povrni! Moderno poslopje Doma Lipa s kapelo Kristusovega vstajenja je sad dela in žrtev premnogih rojakov, ki trajni spomenik slovenske krščanske dobrodelnosti in vzajemnosti, ki bo še daljnim kanadskim rodovom in našim potomcem pričal, kaj zmorejo pridne roke in krščanskim idealom zvesto srce. Zdaj pa zares! Upravni odbor Doma Lipa obvešča vse rojake, da je začel sprejemati prijave za vstop v starostni dom. Ker bi na vsak način radi ohranili čisto slovenski značaj starostnega doma, prosimo vse, ki se za bivanje v dom zanimate, da se čimpreje prijavite. Tako boste, slovenski rojaki, vse prostore lahko sami zasedli. Za vse potrebne informacije se obrnite na naslov: Dr. Stane Bah, 52 Neilson Drive, Etobicoke, Ontario, Canada M9C 1V7 Telefon: 621-3820. Za »Dom Lipa«, Anica Resnik »DOM LIPA« zasluži vso podporo vseh zavednih kanadskih rojakov — in tudi vseh Slovencev! Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! PH-PALACE HOTEL, Corso Italia 63 34 170 Gomia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Tele* 461154 PAL GO 1 V 'v Kanadska Domovina RUDJER JOSIP BOŠKOVIČ, S.J. (Nadaljevanje s str. 5) o čem piše Boškovič; verjetno je krHčno pregledal le oba dodatka: O duši in O Bogu. Boškovič je pričakoval, da bo njegova knjiga povzročala težave bralcem tiste dobe in v bodočnosti — zadnji bodo imeli težave še z latinsko terminologijo — pa je na kratko povzel vodilne misli kar na treh mestih. Najprej je to storil v Posvetilu knezu in dunajskemu nadškofu Kristoforu grofu de Mi-gazzi. V stari Avstro-ogrski monarhiji so bili višji cerkveni dostojanstveniki tudi državni plemiči in še znani slovenski škof Anton B. Jeglič je bil uradno knez in škof. V tem posvetilu Boškovič nakazuje svojo sintezo idej dveh matematikov, fizikov in filozofov, Gottfrieda Leibniza (1646— 1716) in Isaaca Newtona. Sinteza ni niti prava beseda, ker Leibnizova predstava sveta z njegovimi t.i. »monadami« je več ali manj filozofska in metafizična fantazija in popolnoma nesprejemljiva, do-čim Boškovič govori kot pravi naravoslovni znanstvenik. Verjetno je bil Leibniz večji matematik kot Boškovič, toda ne samo v naravoslovju ampak tudi v filozofiji ga Boškovič daleč prekaša. V tem posvetilu Boškovič pripomni, da je njegova knjiga delo tridesetih let razmišljanja! Diplomatsko se opravičuje nadškofu, da je delo posvetil prav njemu. Pravi, da je snov, ki jo knjiga obravnava, le tolike vrednosti, da ni neprimerna krščanskemu prelatu! Takrat je namreč še veljalo načelo: Philosophia ancilla theologiae (Filozofija je služabnica teologije), torej je bila po tej lestvici vrednot fizika, ki se ukvarja z materialnim, in ne z duhovnim svetom, nekje na najnižjem klinu. Še v drugo se potrudi Boškovič, da bi svoje ideje približal več ali manj neukemu bralcu v sestavku: »Ad Lectorem« (Bralcu). Omenja, da se je kolikor mogoče ogibal operacij z višjo matematiko, to je z diferencialnim in integralnim računom, da bi bila knjiga laže razumljiva širšemu krogu čita-teljev. In prav to nam dela danes težave, ker nam je komplicirana matematika bolj domača, kot pa zapleteni latinski stavki. Še avtor sam to ugotavlja, ko na nekem mestu piše: »...toda mnogo laže je to izpeljati z integralnim računom«. In še v tretje povzame pisatelj celotno delo v Synopsis, ki obsega kar 21 strani. Prav sistematsko in didaktično se potrudi, kot pravi profesor, da bi bralca seznanil z vsebino svoje knjige. Kaj so torej bistvene poteze Boškovičeve teorije? Nikoli še nisem videl kake daljše kritične analize o tej teoriji. Vem, daje bil 1. 1958 v Dubrovniku Boškovičev simpozij, kjer sta med drugimi sodelovala tudi fizika, Nobelova nagrajenca, Werner Heisenberg in Niels Bohr. Razmeroma nizka naklada zagrebške izdaje Boškovičeve knjige v faksimile, 2000 izvodov, nakazuje, da le še malo ljudi bere original v latinščini in je zanje latinščina v resnici mrtev jezik. Zase bi rekel, da poedine strani Boškovičeve knjige še razumem, čeprav s težavo, sinteza celotnega dela mi pa uhaja. Boškovič je bil za tiste čase silno načitan, verjetno prednost jezuitskega reda z zelo izobraženimi redovniki in z zavidljivo založenimi knjižnicami. Poznal je dela fizikov, astronomov, matematikov in filozofov. Omenja predvsem Leibniza in Newton, dalje MacLaurina, Keplerja, Arhimeda, Maupertuisa, Eulerja, Benjamina Franklina, Galilea, Huygensa, LaGrangea, itd. Čuti se povsem enakopravnega tem znanstvenikom, tudi Newtonu, in čeprav večina soglaša z njim in naravnost propagira njegove razmeroma nove ideje, se tudi razhaja z njim ali ga dopolnjuje. Da se ne bo preveč razvleklo, le sem in tja kaka drobtinica iz obširnega Boškovičevega opusa. Citati so prirejeni po latinskem originalu, prevod je prost. Metodologija naravoslovnega znanstvenika. Takole piše in še poudari: »Nikoli mi ni ugajala in nikoli mi ne bo ugajala uporaba končnih vzrokov v raziskovanju narave.« In na drugem mestu: »...ali je to svoboden zakon Avtorja narave, ki upravlja vsa gibanja po zakonih, ki jih je postavil po svoji volji, o tem ne izprašujem in to nam ne bo pomagalo odkriti prirodnih pojavov...« V dveh stavkih pravi »Čredo« izkustvenega znanstvenika, ki je obenem velik filozof in teolog, in še član jezuitskega reda. Kaj pomeni »končni vzrok« v raziskovanju narave? Nekje v prejšnjem dopisu sem že omenil, da je veliki ruski dramatik in pisatelj ter zdravnik A.P. Čehov to lepo ilustriral takoj v prvih stavkih svojega potopisa: »Iz Sibiri«. Pisatelj izprašuje svojega voznika: »Otčego u vas v Sibiri tak ho-lodno?«, nakar mu ta odgovori kratko: »Bogu tak ugodno!« Mogoče teološko pravilen odgovor, mogoče filozofsko pravilen, toda «...to nam ne bo pomagalo odkriti prirodnih pojavov«. Še danes je dovolj zmede ob tem vprašanju. Boškovič o sončnem sistemu in Vsemirju. Takole piše: »Pa se je tako npr. toliko stoletij verovalo... da se more s pomočjo čutov dokazati, da Zemlja stoji in, da se Sonce in zvezde premikajo. Filozofi pa vedo, da je treba to vprašanje drugače rešiti in ne s pomočjo čutov, ki ne morejo ugotoviti, ali smo nepremični mi z Zemljo vred, zvezde pa se premikajo, ali, da se premikamo mi in Zemlja, zvezde so pa nepremične.« Boškovič uporabi kot ponazorilo relativnosti gibanja primero ladje, ki se oddaljuje od obale. Prav isto primero najdemo pri zagovorniku Kopernikovega heliocentričnega sistema Galileju v pismu iz 1. 1613 svojemu učencu Benede-ttu Castelliju, in še prej je uporabil to primero kardinal Roberto Bellarmino, ki je bil pa zagovornik Ptolemajevega geocentričnega sistema. Za razumevanje tiste dobe je zanimivo, kako previdno se Boškovič izraža: »...Filozofi pa vedo...«, čeprav je to leto 1758, Newtonovo fundamen-talno delo pa je izšlo že 1. 1687, torej pred 70 leti! Toda uradno so bila Galilejeva in Kopernikova dela še na Indeksu prepovedanih knjig, veljala je seveda ta prepoved bolj za nauk, kot za branje knjig. Vatikan se gotovo ni bal, da bi široke ljudske množice prebirale Kopernikovo delo »De Revolutionibus«, saj je še veliko težje branje kot pa Boško-vičeva knjiga. Ni povsem jasno, ali ga »Generalni inkvizitor«, ki je Boškovičeve knjigo odobril, in pa »Visoko sodišče ekseku-torja proti blasfemiji«, ki je odobritev registriralo, namenoma ali v nevednosti prezrla, da je Boškovič, ko zagovarja Newtona in Keplerjeve zakone, v nasprotju z uradnim vatikanskim stališčem. Jezuiti sami, iz vrst katerih je izšlo veliko število slavnih astronomov, so bili zaradi tega uradnega stališča v veliki zagati, saj so predobro vedeli, da je Ptolomejev sistem nemogoč in da je Kopernikov sistem že davno sprejet v znanstvenem svetu. Končno so bila Galilejeva in Kopernikova dela umaknjena z Indeksa 1. 1822 na pritisk vatikanskega astronoma L. Settele-ja. Kardinal Bellarmino, ki se je v Galilejevi zadevi tako nesrečno znašel na zmotnem stališču, je bil tudi jezuit in zelo izobražen. Npr. njegova obsodba protestantske angleške kraljice Elizabete L je pravi biser duhovitosti! Papež Pij XI. ga je 1930 razglasil za svetnika in njegov god smo praznovali pred kratkim, 17. kimavca. Več podatkov o tem kontroverznem možu dobite v tretji knjigi »Leto svetnikov« (Zadruga katoliških duhovnikov, Ljubljana 1972). In pa- pež Leon XIII. je v okrožnici »Providentissimus Deus«, izdani 1. 1893, sprejel v 1. 1633 obsojene Galilejeve poglede glede razlage sv. pisma kot uradni nauk Cerkve! Dalje piše Boškovič: »Nekateri ... odgovarjajo, da se Vse-mirje razprostira v neskončnost... Toda jaz mislim, da pri dejanskih stvareh absolutna neskončnost ne eksistira«. In še: »Nikakor ne priznavam neskončnosti v naravi ali v raz-prostranosti, niti neskončno majhnega...« Kako jedrnato izraženo, in to je 1. 1758! Boškovičev nauk o materiji. Znova in znova se vrača avtor na bistvo materije. Zdi se, da je prav ta nauk o materiji eden tistih velikih korakov v spoznavanju sveta, ki Boško-viču zagotavlja nesmrtnost. Toda povzeti njegovo teorijo v par stavkih je nemogoče. Takole npr. pravi: »...dokazujem, da nas narava pripelje do homogenosti in ne do heterogenosti elementov...« Bi pomenilo, da npr. baker in zlato sestavljajo isti osnovni elementi. In tako se danes tudi uči! »...smatram, da v naravi ne eksistira nikakršno mirovanje...« Zopet točno; niti pri absolutni ničli gibanje ne preneha. »Materija se sestoji iz povsem enostavnih, nedeljivih, neraztegljivih (nerazteznih?) točk, ki so oddaljene ena od druge...pa povezane s silami, ki so privlačne ali odbojne in, katere zavise od razdalje...« Boškovič uporablja izraz »punctum« (točka), kar naj bi verjetno pomenilo najmanjši delec materije. Medsebojne sile so komplicirane, mogoče »Boškovičeve« sile. »Z nobenim dokazom ni mogoče potrditi, da se materija razteza kontinuirano in, da se ne sestoji iz povsem nedeljivih delcev, ki so med seboj ločeni po gotovi razdalji...« »...razpravljam o tem, kako je možno, da neraztegljiv6 točke oddaljene ena od druge ustvarijo trdno, združeno maso z lastnostmi, kot jih poznamo po izkustvu.« Posebno značilni so stavki: »Iz moje teorije, ki trdi, da so temeljni elementi materije enostavni in neraztegljivi, nujno sledi, da se ne dajo deliti-Po mojem mišljenju materija, ki dejansko eksistira, pred' stavlja skupek točk, katerih število je končno. Torej je možno te skupke deliti, toda ne na več delov, kot je število točk, ki tvorijo to maso, ker noben delec ne more vsebovati manj kot eno teh točk... Preko te meje ni mogoče... Ko dosežemo dimenzije, ki so manjše od oddaljenosti dveh točk, hi nadaljna delitev sekala prazen prostor, ne pa snovi.« Leto je šele 1758, pa se sko-ro ne moremo ubraniti analogije z moderno atomsko h1 subatomsko fiziko. Je zanimivo, s kakšnim prepričanjen1 zatrjuje Boškovič, da se točke ne dotikajo med seboj, ker h' to bilo proti njegovi teoriji, ampak, da je med njimi pra' zen prostor, v katerem deluj6; jo sile. Kot bi imel pred seboj sliko materije v modernet1' smislu, ko je vsa masa atomav neznatnem jedru (punctum?. točka?) in v še bolj neznatni elektronih, vmes pa je ogr°' men prazen prostor, v kateret" delujejo sile. Delitev bi res se kala prazen prostor, saj so P°' trebni nevtroni in statistiČJ13 sreča, da zadenemo in razbij6' mo jedro. »Še en stavek: »...nobena končna sila ali brzina ne mur6 doseči, da bi razdalja med dve ma točkama povsem izgin**3’ (dalje na str. 81 JOSEF’S HAm DESIGN Introducing Patrick SPECIAL introductory OFFER 20% OFF AiistyifS Services OFFER GOOD WITH PATRICK ONLY thru Sept- 3 5235 Wilson Mills Rd., Richmond Hts., Ohi° 461-8545 461-8544 Vladimir M. Rus Attorney - Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Hom6! 391-4000 i r m r I t t ( ti ii r I. i i ii j: Ml IHl II li III Ii III.!! Ill1 III: 111.| 11! i1' 1 Pres t! 2i S 180! Euc ft Aud Kris PI Ann Shin SI IVoli Fe tilts alter ! H; Preb Sli Sotii He SI NE\ Pi «63-1 Vi Se 157(] OH. Re At brba Mi burj 911 Plan 5050 Aim Pre Vie Se( /ec Hei hhine ’'ate | Me, % Oe, • ( hi % 1st pln Re Co R|| Ra *i>hi A N Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Waterloo Slovenian pensioners club P,M'(tent: Louis Jartz 151 Vice Pres.: Frank Slejko 2nd Vice-Pres.: Ann Kristoff 18rKn'"TreaS'' SteVe Shimi,s' Lake Shore Blvd., Apt. 107, “Clid, OH 44117, Tel. 531-2281 A ec- Sec.: Helen Vukčevič nditing Comm.: Frank Bittenc, Ann Knstoff APlannin0 Comm.: Alice Bozic, n Kristoff, Frank Bittenc, Steve Cecelia Wolf ^ °v. and Eng. Publicity: Cecelia 0 ■ Ann Kristoff, Helen Vukčevič Ped. reps.: Louis Jartz, Steve Shi-'s' Frank Greg; Frank Bittenc; *rna,e: Cecelia Wolf . al1 Reps.: Frank Slejko, Louis H,ebevsek Flome for Aged Reps.: Alice ^lc' TonV Silc, Tony Sturm ead Cook: Millie Bradač SLOVENE PENSIONERS CL ^WBURgh-MAPLE HEIG1 863^den,: John Taucher, e^a-Pres.: Mary Zivny '570iC Treas': JosePhine R Ok A Rockside Rd- Maple J4137, Tel. 662-9064 Auh- ^ecV-: Donna Stubljer U,k, l'ors: Louis Champa, F John Perc meetings are held al 1 Wednesday of each me alternating at the S 5(1 ^atl. Homes on E. 80 St. ^ Stanley Ave., Maple Hts. er'c*n Slovene Pensioners C °f Barberton, Ohio Vice p60'' '/incent Lauter Sec res - Joseph Yankovicl j45 'Treas.: Jennie B. N OR a 24,h St ' N W-' Barbe — Telephone: 1-i Re 227 or 825-2267. Auh SeC': An9ela Polk Ang^i l*0rs: Frances Smr Su, Misich, Mary Kovacic Fe(iS,'tu,e: Josephine Platnei Ang6|a RePs.: Theresa Cek Wiir^p. °*k' Frances Smrdel, J l'at» n. a,ner> Jennie B. Nagel; < CnryKovacic ’he ^ every first Thursds ^ter^ at 1 p m- in the Slo1 S q’ 70" 14th St., N.W., Ba CIRCLE 2 President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-2603) Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors: Mary Turk, Justine Girod Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome. CIRCLE 3 President: Dorothy Lamm Vice Pres.: Josephine Kosteinshek Financial Secy: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643. Rec. Secy: Ann Adams Sgt.-at-Arms: Caroline Lokar Auditors: Jo Škabar, Loretta Hlab-se, Jean Petrick Reporter: Jean Petrick Sunshine: Lil Bilicic Bingo: Loretta Hlabse (Ch.), Millie Pike (Asst.) Cookbook: Mickey Frank (481-8693) Meetings at Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, 2nd Wed. of the month at 7 p.m. CIRCLE 7 President: Hildegarde Kazen Vice-President: Edith Zele 2nd Vice-Pres.: Irene Strancar Rec. Secy.: Pauline Krall Treasurer: Frances B. Weyant Pevska društva Singing Societies PEVSKI ZBOR KOROTAN Pevovodja: Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez Šemen in Barbara Šemen Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnik Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mari Erdani Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem, Tatjana Pogačnik. Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103. J°gfessive Slovene 0nien of America ^ SUPREME BOARD C«* Florence Unetich Jnn ^5e'Pres.: Joyce Plemel tic ce-Pres.: Josephine Tom Rec Millie Bradač Cor; T*c-: Emily Starman freg. 6c-: Hildegarde Kazen lylarle Plevnik pr S' Jennie Zaman, Vid ^bar Mauric, Josephin SdUc 7ma Tibjash % p_'Welfare: Cecelia Woll VjR°se Gorman, Hele Hi,'.' Caroline Lokar. &ait0 !an: Joanna Jadrich ' A9nes Elish CIRCLE i S Pm'1 Frances Mau S.-Tr* S°Phie Mati Rec- CS-: Vida Zak A^ 7 ’Wilma Tibj >S: Julianna K< C’h, I,' Pirst Thursd X, Slovenian Wc 35 Waterloo R GLASBENA MATICA President: Joseph Penko 1st Vice Pres.: John Vatovec 2nd Vice Pres.: Don Mausser Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Matthew Dolenc, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Batis Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Charles Terček, Lori Sierputowski Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., 6417 St. Clair Ave. New members are always welcome. JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman's Home, T5335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new members! PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677 Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155. CIRCLE 2 SNPJ SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Tricia Hlad Vice-Pres.: John Stislow Rec. Sec.: Laurie Zigman Att. Sec.: Elizabeth Stislow Treasurer: Chris Merrill Historian: Lisa Rome Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month. Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič Secretary: Susan Rigler Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dom, Lemont. PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H. Milwaukee, Wis. President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor: Dolores Ivanchich SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA President: Edwin Polšak Vice President: Vicky Kozel 2nd Vice Pres.: Irma Pryately Corr./Rec. Secy.: Sophie T. Eler-sicit, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 44117, telephone 216-531-8402 Secy.-Treas.: Mike Perme Musical Dir.: Douglas Elersich Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman Auditors: Rudy Kozan, Irene Kelley, Frank Elersich Planning Comm.: Orelya Meden, Barbara Elersich, Frank Kokal, Bea Pestotnik Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie Rehearsals held every Wednesday evening 7:30—9:30 p.m. at the Slovene Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem! Folklorne skupine Folklore Groups PLESNA SKUPINA KRES Predsednica: Vera Maršič Podpreds.: Peter Lekšan Blagajnik: Peter Hauptman Tajnica: Donna Stefančič Zapisnikarica: Tanja Lončar Športni referent: Jože Tavčar Odborniki: Maria Gobetz, Marko Zakrajšek, Tomaž Zakrajšek Razna društva Various Groups MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica LaVriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj ST. MARY'S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. John Kumse Pastoral Minister: Sr. Nina Vitale Honorary President: Sr. Mary Ann Murphy President: Debbie Suhy Vice-President: Debbie Daniels Rec. Secy.: Pam Lai Corres. Secy.: Joyce Segulin Treasurer: Danetta Kozel CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr. 2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 21 2 St., Euclid, OH 441 1 9, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B) Officer of, the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John J. Kirk, Jr. 2 Year Trustee: Frank A. Ljubi 1 Year Trustee: John J. Oster, Sr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave. Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities. C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 President: Rose Poprik 1st V.P.: Mary Babic 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Jo Nousak Trustee 2 Yr.: Catherine Ostrunic Trustee 1 Yr.: Mitzie Andrews Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m. ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar i Principal: Sr. Ann Marie Kanusek, SND President: Andrea Borštnik 1st Vice-Pres.: Marie Azman 2nd Vice-Pres.: Margo Repka Rec. Sec.: Mary Lou Buehner Corr. Sec.: Sharon Fajadej Treasurer: Margaret Steixner Publicity Chmn.: Beverly Hetman Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August. Dues are $3.00 and paid in September for each school year. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7, Quelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can. Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio BELOKRANJSKI KLUB Predsednik: Matija Golobič; podpredsednik: John Hutar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-0386; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Martin Walentschak Podpredsednik: Rudi Pintar Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Rozika Jaklič, Jožef Kolenko, Angela Radej, Tonica Simi-čak, Kazimir Kozinski, Jelica Prelog, Agnes Vidervol, Štefan Režonja, Branko Senica Nadzorni odbor: Alojz Ferlinc, Angela Pintar, Malči Kolenko, Angela Moser, Frančiška Benko Razsodišče: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Marija Walentschak, Marija Goršek, Lenka Mišmaš, Avgust Šepetave SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič Nadzorni odbor: Rudolph M. Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich j >' JV) ?0f l.b;v r Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (nadaljevanje s 7. str.) ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Zorman Podpredsednik: Milan Dekleva Tajnik-blagajnik: Renato Cromaz Zapisnikar: Gus Babuder Orožjar: Lud Zorman Odborniki: Frank Cendol, Eugene Kogovšek, Ed Pečnik SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Hon. President: Frank J. Lausche President: Dr. Karl B. Bonutti Vice President: Ann M. Opeka Secretary: Francine M. Snyder Treasurer: James E. Logar Executive Committee (At Large): Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Rus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal Mailing Address: c/o Francine M. Snyder, 6120 Glass Ave., Cleveland, OH 44103. SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Stanley Laurich, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomšič, Sutton J. Girod, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Joseph Skrabec, Elmer Nachtigal, John Pestotnik Alternates: Zora Kocin, Maria Štepec Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A. Honorary Trustees: Frank Ko-sich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A. SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.) President: Anne Ryavec Vice-Pres.: Tonia Grdina Hinkle Sec.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, O. 441 10, tel. 486-3069 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons: Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD President: Justine Skok Vice Pres.: Jean Križman Secretary and Rec. Secy: Nancy Walden Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Carol Sadar Membership: Eleanore Rudman, Katherine Dissauer Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden Exhibits: Mildred Hoegler Federation of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwomen: Doris Sadar and Mary Sell Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio AMERICAN SLOVENE CLUB President: Gene Drobnič Vice Pres.: Emilee Jenko Rec. Secy.: Terri Hočevar Corr. Secy: Agnes Koporc Treasurer: Esther Rossman Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar) Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Budan Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees: Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio KLUB LJUBLJANA Predsednica: Kristine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor: Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec: Rudy Lokar Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Marija in Majda Ritosa. Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039 Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec Pravni svetovalec: Tom Lobe BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Angelca Debeljak, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Sveiger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Slavka Sečnik, Helena Mišmaš, Tončka Berkopec Nadzorni odbor: Jože Dovjak, Jože Sojer, Ferdo Sečnik Seje se vršijo po dogovoru Dramatska društva Dramatic Societies ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1987-1988 Predsednik: August Dragar Podpreds.: Matt Grdadolnik Blagajničarka: Marija Nemec Tajnik: France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, OH 44119, tel. 531-6196 Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Srečko Gaser, Peter Dragar, Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, Janez Tominc Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečko Gaser Točilnica: Tone Štepec, Miro Celestina, Rudi Hren Reditelja: Jože Tomc, Matija Hočevar Knjižničar: Srečko Gaser Športna referenta: France Zalar, Matt Grdadolnik Kuhinja: Anica Nemec, Marija Hočevar, Julka Zalar Nadzorni odbor: Viktor Kmetič, Stane Krulc, Frank Zalar Seje prvi ponedeljek v mesecu, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O. President: Mary Kobal; V. President: Christine Kovatch; Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, 0. 44092, tel. 944-1429; Rec. Secy.: Marica Lokar; Audit Comm.: Christine Kovatch, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin; Shrimp & fish fry every Friday from 11. a.m. to 8.30 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut & sausages, breaded pork & breaded chicken. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik: Mate Zaharija Podpredsednik: Ivan Viskovich Tajnik: Mario Grbac Blagajnik: Joseph Puhalj Zapisnikar: Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Caroline Lokar Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11. dop. do 1 2. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli. S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovni vodja: Rev. Dr. Joseph Gole Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Marta Mejač Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic Pomočnica blagajničarke: Helen Frohna Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač Pomočnik upravnika Parka: Stanko Yaklic Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovar Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič Bara: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, Janko Limoni Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA President: Ellie Michaels Meuser Vice Pres.: Jennie Washio Treasurer: Dick Flynn Financial Secy.: Paula Beavers Recording Secy.: Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, Bill Zupanc, Edw. Blatnik Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Nob Hill Hall, 10400 Sunset Strip, Sunrise, Florida 33322. Rudjer Josip Boškovič, S.J. (Nadaljevanje s str. 6) kar je nujen pogoj za spojitev«. Danes vemo, da je to točno v »normalnih« razmerah, in edino v notranjosti zvezd, kjer delujejo gravitacijske sile ogromnih dimenzij, je možno »zrušiti« materijo (gravitational collapse). V optiki je Boškovič (razprava De Lumine, 1748, 1749) kar razumljivo pristaš Newto-nove korpuskularne teorije svetlobe s fotoni (Opticks, 1704), in odločno zavrača valovno teorijo Huygensa. To je pa že kvantna teorija. Danes sta obe teoriji sprejemljivi, pač dualizem narave, in združeni v moderni kvantni teoriji. Boškovič o prostoru in času. O prostoru in času razpravlja Boškovič v Dopolnilih 1. in II. Posebno Dopolnilo I. je izredno težko branje, nekaj je filozofija, nekaj teorija prostorov, nekaj fizika. Zdi se, da izvaja vse s skoro sholastično logiko, toda za to branje gotovo veljajo besede iz Matejevega evangelija: »Kdor more razumeti, naj razume!« Pravzaprav je Dopolnilo II. mnogo bolj važno, ker tam razpravlja: »O prostoru in času, kakor ju mi spoznavamo (zaznavamo?)«. Takole se izraža Boškovič: »Mi nikakor ne moremo neposredno spoznati s svojimi čuti, kaj realno eksistira, niti ne moremo ločiti ene realnosti od druge.« Malo spominja na moderno spoznavno teorijo v filozofiji. »Moglo bi se dogoditi, da bi se ves nam znani svet v gotovem časovnem obdobju zmanjšal ali povečal, in prav tako bi se naše merilo, npr. meter, zmanjšalo ali povečalo. Če bi se to zgodilo...bi mi ne ugotovili nikake izpremembe.« »Mi moremo ugotoviti razli-. ko med novim stanjem in prejšnjim, nikoli pa ne absolutne spremembe. Naša opazovanja tega ne zmorejo.« Dalje: »Iz Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! WEST PARK BUTTON BOX CLUB Cleveland, Ohio President: Ella Samanich (tel. tega sledi, da mi nikakor n£ moremo ugotoviti absolutne razdalje...« Itd. Čeprav obsega Dopolni II. komaj malo več kot tri sW ni besedila, ima njegova vse1 na vse zametke moderne rea tivitetne teorije. Tolika je» prodirnost duha tega geniane ga misleca! ZAKLJUČEK Boškovič je mnogo publlC| ral in naslovi njegovih razpf3 do 1. 1763, ki so naveden« knjigi »Theoria Philosop^ Naturalis«, obsegajo šest pol strani. Kot ugleden znanstvenik ste dobe je postal član f J nih znanstvenih združenj, drugim je postal tudi (Fellow of the Royal Society, Londonu. Izredno ve*‘0 j, potoval, nekaj Prec*”0SL pač imel, ker je bil ^an ^ gočnega jezuitskega reda, ^ imel svoje postojanke v . večjih mestih Evrope- ^ papež Klement XIV. razpustil jezuitski red, J ■ čaran odšel v Pariz, SP francosko državljanstvo1 J stal direktor optike v fran mornarici. Mnogo različnih, nadvs£i nimivih drobnih podatk,.. je En«1 ikl« knjiž* tem učenjaku vsebuj pedija Jugoslavija, Slovenska izdaja 1985, str. 415-418. Nava^fl. obširno literaturo o 8°^ ču, toda večina teh v,^r praktično nedostopna, , razmetani po raznih jah v obdobju preko ,, Nekdo bi pač moral vse kopirati! »k Kot trajen spomenic ^ vičevemu geniju je bil • Zagrebu ustanovljen kat£f' Rudjer Boškovič«, področje so raziskova ^ področju fizike, Pr atomske, nuklearne 111 ^ ske. Ta institut je eden ^ institutov v SFRJ, k's prP-1 jajo z jedrsko fi^^j^pi1 dva sta Institut Jože ^ Ljubljani, imenovan P kem slovenskem f'zl nu (1835-1893), i« Pa j 0* Boris Kidrič v Vinc' P^ gradu. Znanstvenik1 .je stitutov so pogosto tjii raznih podobnih 't's a(je-univerzah ZDA in (Konec) 243-6696) Vice Pres.: Edward Valentine Secy-Treas.: Mimi Stibil Recording Secy.: Leona Nicifera Music Dir.: Any Fixel Auditors: Rudy Pivik, Joseph Mirtič Public Relations: Albina Capek, Mimi Stibil Members: Dennis Madigan, Bill II-ersic, John Carrol, Ed. Anderson POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio President: Agnes Sullivan, 2561 1 Lake Shore Blvd., Apt. FI 6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1124 Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Corres. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m. 1