DELAVSKA POLITIKA Utaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Vitovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemalo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 16.—, sa Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 50. pobota, 24. junija 1933. Leto Vlil. Po Bogdanu Krckiču. Socializem ni propadel. Bismarckov režim iz leta 1878. v boju proti socialistom ni uspel. Uspel ni zato, ker je Nemčija v tej dobi vršila gigantske skoke v industrializaciji svojega gospodarstva; ni uspel zato, ker je gospodarska prosperiteta kolasalno dvignila pomen delavskega razreda; ni uspel, ker so ob prosperi-teti gospodarstva delavske množice lahko tudi politično uspevale ter vzdr Žale vsakršna šikaniranja in preganjanja iz kraja v kraj — ker je bil ob prosperiteti delavec povsod potreben, kjerkoli se je pojavil. Po dvanajstih letih veljave je Bismarckov zakon proti socialistom skra hiral. Ob njega uveljavljenju so imele strokovne organizacije okoli 50.000 članov. Zakon pa je imel namen, da jih zadavi. Dosegel pa je ta zakon, da je bilo ob ukinitvi zakona proti socialistom v strokovnih organizacijah nad 200.000 članov. Stranka je bila majhna in neznatna, toda v teku trajanja protisocialističnega zakona je vendar podesetorila svoje sile. To je bilo delo apostolskih naporov, ki so ga vršili predstavniki gibanja delavskega razreda. Toda še v večji meri }e to bilo delo gospodarske prosperitete, ker je bila ona temelj, na kateri so se mogli ti napori plodonosno placirati. S padcem zakona proti socialistom v Nemčiji je nastalo še živahneje prebujanje socialističnega delavskega gibanja. Bolj kakor kjerkoli na svetu, je bil nemški socializem ne le gospodarsko in politično gibanje, ki odgovarja interesom delavskega razreda in dobro umevanim interesom celokupne moderne družbe, marveč je bil tudi nova vera s popolnoma jasnim pogledom na svet, ki je v diru osvajal ves čas bujnega predvojnega industrijskega poleta Nemčije mennje. Toda, čeprav in kolikor je bilo socialistično delavsko gibanje široko in je bilo globoko ukoreninjeno v množicah pQ vri0 širokem terenu, vendar ,e bil še daleko preslab, da bi postal odločujoča Bna, da bi zavladal družbi m gospodarstvu. Stare sile so bile še vedno v veliki premoči. Fevdalna mentaliteta, podedovana iz minulosti, je bila še vedno močnejša. In ne samo v vrstah malega in kapitalističnega. sveta, v vrstah plemstva, častniškega zbora in uradništva, marveč tudi v vrstah delavcev je imela čimveč svojega legla. * Vojna je izpremenila staro stanje v Nemčiji. Dolgo trajanje vojne z blokado in končno izgubljena vojna je ustvarila gospodarske ruševine ter povzročila socialne in politične borbe. Zdelo se je, da je stara družba s svojo ideologijo tako socialno kakor politično propadla. V kaosu, ki je nastal, so morale priti na površino zaradi upostavitve ieda nove sile. Prišle so demokratske sile s socialno demokracijo, ki je bila naIJača med njimi. zalo^dPr-‘ prvih vo,itvah se Je Poka-inHi’« ,e. socialna demokracija še nodfLSl’"*”*"' M*i S.°da|-■i . na eni in reakcionarnimi silam, stare družbe s plemstvom na čelu na drugi strani je stala v sredi meščanska demokracija kot jeziček na tehtnici. In stvarno je vladala, neprestano v škodo levice. Nemški fašisti proti 40-urnem delovnem tednu! Zastopniki »delavcev« razkrinkani. Na mednarodni konferenci dela v Ženevi je bilo po večdnevni debati predlagano, da naj se konvencija o uvedbi 40-urnega tedna obravnava nujno. Konferenca pa je sklenila s 86 glasovi proti 22, naj se izdajo nove vprašalne pole posameznim vladam, da povedo svoje stališče napram nameravani konvenciji. Sklepanje o 40-urnem tednu je bilo s tem odgodeno za bodoče leto. Nemški vladni in »delavski« delegati so glasovali soglasno proti nujnosti konvencije. Za nujnost so glasovali delavski zastopniki, delodajalski in večinoma vladni proti nujnosti kakor cela nemška delegacija. »Sozialdemokrat« pravi med drugim: Mednarodno meščanstvo je slepo. Zopet je pokazalo vsemu svetu, da ni zmožno reševati problemov krize svetovnega gospodarstva. Krize ni kriva samo konjunktura, marveč bolj tehnološke izpremembe, ki absolutno zahtevajo skrajšanje delovnega časa, če se hoče omiliti nezaposlenost. Edini zaveznik izkoriščevalcev med delavskimi zastopniki je g. dr. Ley, ki ga seveda niso poslali delavci na konferenco, ampak Hitler. Fašisti so bili edini delavski zastopniki, ki so glasovali proti delavcem. Niti italijanski zastopnik se ni obnašal tako. Fašisti so s tem pokazali pravo lice, pokazali, da so kapitalistični plačanci in izdajalci delavstva. NemSka delegacija zapustila mednarodno konferenco dela. Nemški fašizem je poslal na konferenco dela v Ženevo fašista dr. Leya. Konferenca je osporavala italijanski in nemški mandat. Na predlog. s. Jouhauxa se je overitev nemškega mandata odkazala verifikacijskemu odboru, toda nemška delegacija je preklicala svoj protest in mandate, da prepreči s tem razpravo v verifikacijskem odboru. Ali utegne zniževanje mezd omiliti krizo! Direktor mednarodnega urada dela odločno zanika v poročilu urada, da bi zniževanje mezd omiljevalo krizo. Odpor proti zniževanju mezd je še enkrat večji kakor je bil. Strokovne organizacije se z vso odločnostjo upirajo zniževanju plač in poslabšanju delavskega položaja, ker dvomijo, da bi ta politika utegnila izboljšati splošni položaj. Bolj in bolj pa zmaguje prepričanje, pravi direktor, da je treba konzumno moč delojemalca okrepiti, da bo konsumiral življenjske potrebščine, kar edino utegne zopet poživeti industrijo in kmetijstvo. Balkansko-baltiška carinska unija. blok, ki bi brez težkoč uvedel dobre gospodarske odnošaje z Rusijo. O podobnih načrtih organizacije vzhodne in južnovzhodne ter srednje Evrope se je že večkrat razpravljalo in le naravno bi bilo, da se med temi državami doseže kolaboracija, ki lahko nekaj pomeni za ta ozemlja. Mala antanta je načelno že sklenila, da se organizira kot carinska enota. K tej enoti naj bi pristopile še druge države, kakor Avstrija, Poljska, Baltiške države in Balkan sploh. Isto načelo je povdaril tudi ruski delegat Litvinov. Srednja in vzhodna Evropa bi tvorila vzhodnoevropski gospodarski Zaupnica Španski vladi. Nedavno preosnovani španski vladi Azane je bila dne 20. t. m. izglasovana zaupnica parlamenta. Za vlado je glasovalo 186 poslancev, proti vladi 6. Republikanska opozicija ni glasovala. Proti političnim umorom v Bolgariji. olgarski minister za notranje za-ji' Alcksander Girginov, je predložil zbornici načrt zakona proti političnim umorom, po katerem je dopustna tudi smrtna obsodba. Parlament bo pokazal, če ima pogum, nastopiti odločno proti macedonskim političnim umorstvom. Preskrba javnih del na Švedskem. Socialno - demokratična vlada na Švedskem je pridobila kmetiško stranko za obširen program dela. Zbralo se bo v ta namen okoli četrtino milijarde švedskih kron kapitala. S tem zneskom bodo zaposlili na leto do 135.000 delavcev, to je, povprečno, kolikor je na Švedskem nezaposlenih. Kmetiška stranka uvide-va, da bo akcija koristila tudi kmetijstvu in kmetiškemu delavstvu. Mezde se bodo določevale po običajnih mezdah ter izključevali posredovalci in prekupci. Kapital se bo zbiral potom davka na imetje, dedščine in posojil. Zveza med delavci in kmeti pomeni demokracijo, delo in kruh. Socialna demokracija ni bila dovolj močna, da bi sama vladala, ker je bila brez zadostne fizične opore volilnih množic; in da bi vladala s silo proti starim konservativnim silam, je onemogočala meščanska demokracija, ki je bila v odločilnih trenutkih bližje konservativcem kakor socialistom. Potrebno je torej bilo izvršiti veliko propagandno delo za pridobiva- nje širokih množic za novi gospodarski in socialni red. Prav tiste napore so vršili obenem tudi nasprotniki socialističnega delavskega razreda. Izraz tega boja za dušo nemškega naroda se najbolje vidi v gigand-skem bojevanju v okoli desetih zaporednih volitvah za razne javne kor-koracije v enem samem letu! (Dalje prihodnjič.) Ali naj obnovimo politifno delo? Mnenje delavca o ustanovitvi politične stranke. V diskuziji o ustanovitvi politične stranke smo dosedaj slišali le mnenja vodilnih funkcionarjev raznih delavskih organizacij. Mislim pa, da vsej stvari ne bo prav nič v škodo, če se čuje tudi mnenje delavca in spozna, s kakšnim razpoloženjem spremlja delavstvo to diskuzijo. Lahko rečemo, da danes ni delavca, ki bi bil nasproten ustanovitvi politične stranke. Seveda, ni pa delavstvu vseeno, kakšna naj ta stranka bo. Vsa dosedanja diskuzija je šla v tem pravcu, da se obnovi socialistična stranka SSJ). Zdi se mi pa, da je to pogrešno. Kajti če se namerava ustanoviti »čisto« socialistično stranko, potem bo bolje, da se s tem še počaka, ker v okviru sedaj veljavnega društvenega zakona in izvajanja tiskovnega zakona bi socialistična stranka samo kompromitirala socialistično ime. Drugič pa: ali ni baš sedaj po razpustu vseh prejšnjih političnih strank in po velikih dogodkih po svetu (Nemčija!) čas, da se ustanovi stranka, ki bi delala predvsem za združenje vsega delavstva, ki je za razredno bojevno smer, pa je bilo do danes razcepljeno v različne strankarske grupe in frakcije. Če bi se posrečilo to zbližanje, bi stranka dobila privlačno moč tudi za mnogo tistih delavcev, ki so do danes brezbrižni, neopredeljeni, ali pa pod vplivom raznih meščanskih društev. Najbolj trdovratnih ljudi sicer tudi enotna delavska stranka ne bi mogla zajeti, ampak močen pokret bi šel (. reko njih. Stranka se ne bi smela o-predeliti za nobeno od sedaj obstoječih političnih internacional. Tudi vodilnih mest ne bi smeli zavzeti ljudje, kateri nimajo med delavstvom zaupanja, ali so, pa naj bo že po pravici ali krivici kakorkoli kompromitirani, bodisi da so se preveč ekspo-nirali v raznih strankarskih bojih ali pa se napačno ali strahopetno obnašali v važnih in odločilnih dogodkih. S tem pa seveda dotični, ki bi se čutili prizadete, ne smejo biti užaljeni in položiti rok navzkriž. Sedaj šele morajo pokazati, če jim je pri srcu res samo blagor delavstva in pokreta ali pa jim je več osebna častiželjnost. Da me ne bi kdo napačno razumel, povdarjam, da nisem zato, da bi eno-stano razne ljudi in voditelje »žagali«, ker vem, da se ne da ustanoviti politične stranke brez pomoči teh starih politikov in drugih funkcionarjev delavskih organizacij. Toda med temi bi morali biti v ospreduje le tisti, ki so ves čas po svojem prepričanju tudi delali, ne pa samo druge učili. S sodelovanjem vseh pravih socialističnih funkcionarjev naj se u-stanovi »Delavska stranka Jugoslavije«. Celotnega socialističnega programa stranka v sedanjih razmerah ne bo mogla propagirati. Dokler ne bo mogla razviti svojega celotnega programa, bi pa morala tembolj povedati tiste stvari, ki naj bi vodile proletariat v boljše čase. To je predvsem združenje vseh delavcev v eni delavski stranki. Kajti pri nas še dobršen del delavstva nima mti najmanjše proletarske samozavesti, kaj šele razumevanje za socialistično idejo. Vzdramiti bi morala delavstvo za močen pokret; za zavarovanje v času brezposelnosti in starosti; s splošnimi političnimi zahtevami kakor svoboda tiska, govora in združevanja, tajne volitve s proporcem, progresivno obdavčenje (to je znižanje davščin delavcem, kmetom in malim obrtnikom in večje obdavčenje bogastva), zaplemba premoženja tistim, ki so ga pridobili na nepošten način na račun države ali raznih javnih ustanov; uvedbo najširše samouprave za pokrajine, sreze, občine in razne socialne institucije. S takimi splošnimi politično-gospodarskimi zahtevami bi si stranka pridobila tudi simpatije drugih, ki so prav tako izkoriščani od kapitalističnim mogotcev. Ker je naša država agrarna, zato bi ta stranka lahko računala na večje uspehe le tedaj, če bo uživala simpatije pri malih obrtnikih, delu inteligence in pa pri kmetih, ker vsi ti so danes, prav tako kot delavci, povsem desorientirani in se pogrezajo v čezdalje večjo bedo in obup. Taka stranka bi tudi preprečila beg obupanega delavstva v fašizem. Tega ne smemo podcenjevati, ker skoraj gotovo tudi nam ne bo z njim prizanešeno. Resen odpor bi mu mogla nuditi le močna delavska stranka, zato je že tudi zadnji čas, da se ustanovi. To, mislim, da bi za enkrat zadostovalo. Stranka, ki bo prišla s po--dobnim programom in pravimi voditelji pred ljudstvo, lahko tudi računa na uspehe. Na ime »Delavska stranka« in njen socialni in demokratični program bi mogli pristati pristaši bivše SSJ, »Naprejeve« skupine, »Zedinjenja« in eventuelno tudi pristaši bivšega »Del. krneč, lista« in mogoče tudi krščanski socialisti. Za tako stranko bi tudi lahko agitirali člani obstoječih strokovnih in kulturnih organizacij. S podporo teh bi se lahko ustanovila prav močna politična stranka, ki bi dosegla to, da bi delovno ljudstvo v naši državi postalo samostojen politični faktor. Če se pa bo dalo stranki preveč opredeljeno ime, in — kar je še važnejše — če bodo na vodstvu nove stranke samo ljudje iz ene bivše politične grupe in še to morda kaki izraziti desničarji, potem taka stranka k politični zrelosti delavskega razreda ne bo prav nič pripomogla, pač pa jo bo kvečjemu še ovirala. To naj tudi merodajni činitelji u-poštevajo, saj stranka ne obstoji iz in zaradi voditeljev, ampak iz članov in zaradi delavstva. Kapitalistično gospodarstvo. c. e. Ce sl i naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj I Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. — (Po predavanju s. Ena stran. Jeseni 1931 so v Avstraliji poklali in zakopali 800.000 ovac, ker jih je bilo preveč in so cene tako padle, da niso donašale dovelj dobička. Niti volne pomorjenih živali niso uporabili. V Ameriki je bilo 1932 v zalogi 6 milijonov bušlev pšenice, ki jo niso mogli prodati. V Kanadi so sežgali 2 milijona bušlev pšenice; odslej bodo posejali samo tretjino prej posejane zemlje, da žito ne bo preostajalo. Lov slanikov je bil 1932 tako ugoden, da so na primer bretonski ribiči, ker so se bali, da bi cene preveč padle, izpustili zopet v morje 500.000 slanikov. V Mehiki sta morali policija in vojaštvo pomagati pri uničevanju o-gromne množine bananov in drugih plantažnih sadežev, ki so gnili v skladiščih. V Egiptu so požgali 100.000 ton pavole, ker je niso mogli prodati. V srednji Ameriki so porabljali koruzo in ječmen za živinsko krmo. V Braziliji so doslej izsipali 12 milijonov vreč kave v Morje, porabljali jo za kurjenje lokomotiv in uničili tudi drugače. »Najnovešje« pa je, da rabijo kavo za tlakovanje cest. V Zedinjenih državah v Severni Ameriki je podjetniška zveza razpisala posebno nagrado. Nagradno vprašanje se glasi: Kako utegnemo zaloge blaga najhitreje in najceneje uničiti? Steina na Dunaju.) Na čehoslovaški meji so zaradi visoke carine zmetali v Dunav tone kumar. Na gornjem Frankovskem leta 1931 dve tretjini hmelja niso obrali, ker bi se obiranje zaradi nizkih cen ne izplačalo. Leta 1932 so na Danskem dali 25.000 krav šintarju pobiti. Država je krave plačala, meso so pa predelali v svinjsko krmo. Na Holandskem so sklenili počet-kom leta 1933, da 100.000 prešičkov uničijo, to je odtegnejo reji. Hoteli so jih naklonili nezaposlenim. Toda raziskavanje, razdeljevanje in razpošiljanje bi bilo predrago, zato so te prašičke rajši podelali v gnoj. Druga stran. V takozvanih kulturnih državah je okoli 30 milijonov nezaposlenih. Z njihovimi rodbinami vred strada okoli 100 milijonov ljudi. Na Kitajskem je stalno v nevarnosti 60 milijonov ljudi, da umrjejo gladu. V Indiji je v prvih mesecih 1931 po zmerni sodbi angleških listov pomrlo zaradi lakote okoli 600.000 ljudi. V Nemčiji in Avstriji, pa tudi drugod, vlada prikrita lakota; dokaz temu so samomori in poizkusi samomora, ki jih je v Nemčiji zaradi ma-terijelne bede po 30.000 na leto. Glad milijonov ljudi gospodov kapitalistov ne briga; zanje je važen samo profit. Doma in po svetu. Od »Slovenca« želimo pojasnila! »Slovenec« z dne 13. t. m. prinaša na šesti strani tole poročilo: »Višek politične strasti. V Madridu se je izvršil strašen zločin. Lastna mati je umorila 16-letno hčerko Ildegardo Ro-driguez, ki je bila na glasu strastne socialistične agitatorke. Ko je hčerka spala, je mati oddala na njo štiri strele iz revolverja. Mati je bila drugih poltičnih idej, radi tega domnevajo, da je svojo hčerko umorila zaradi političnega nasprotstva. Mati se je sama javila policiji.« — Torej hčerko socialističnega prepričanja je umorila mati »drugih političnih idej«. »Slovenec« je označbo teh drugih idej spretno zamolčal, zaradi tega ga vprašamo, kakšne so bile? Želeli bi, da sporoči! Nam se kar zdi, da so bile klerikalne, ki jih pa »Slovenec« spretno taji. Noče najbrž priznati, da je klerikalno hujskaštvo, ki je v klasju zdaj zlasti v Španiji, kjer so neklerikalce celo izobčili iz cerkve, vzrok za ta umor in ga ima na vesti. Kdo ve, če mi imela ta mati tudi svojo hčerko za izobčeno iz sv. katoliške cerkve in potem seveda ni umor izobčenke po zakonih srednjega veka nikak zločin in greh, nego celo zasluga! Zanimivo je pa le, da je »Slovenca« sram pred lastnimi grehi. Obsodba komunistov. Dne 21. t. m. je bil zaključen proces pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu proti ljubljanskim komunistom. Obsojeni so Anton Bajec na 3 leta, Peter Kuret na 4 leta, Josip Beltram na 3 leta, Franjo Jeglič na 3 leta, Tomaž Brejc na 18 mesecev, Alojzij Bertram na 6 mesecev zapora. Oproščen je bil Josip Mezgec. Kaznjenec in rudar na Čehoslova-škem. Po poročilih državnega statističnega urada za leto 1931. se je porabilo na dan za jetnika 9.96 Kč. Rudar pa, ki je delal v rudniku 30 let ter je dočakal redko »srečo«, da dobiva pokojnino, prejema na dan 9.04 Kč. — Kaznjenec vrši svojo kazen za svoj zločin ali nesrečo; rudar, ki je trpel in delal 30 let ter mora skrbeti za svojo rodbino, pa ne prejema niti rente, kolikor velja kaznjenec državo. Čehoslovaško posojilo dela. Na Čehoslovaškem je bilo do konca minulega tedna podpisanega 1633 milijonov Kč posojila dela ali okoli tri milijarde dinarjev. Klara Zetkin umrla. V bližini Moskve je umrla nemška komunistična poslanka Klara Zetkin v 76. letu starosti. Ob otvoritvi nemškega državnega zbora dne 31. julija 1932 je bila starostna predsednica. Zetkin je živela v Rusiji že od 30. junija 1932 in je šla v Nemčijo samo še ob otvoritvi državnega zbora dne 31. julija 1932. Hitler se maščuje. Hugenberg in Hitler se pisano gledata in drug drugemu ne zaupata. Zaenkrat je Hitler razpustil nemško - nacionalne bojne organizacije (Hugenbergove). V torek je policija zasedla vse njegove formacije. Hitlerjev sovražnik je pa tudi avstrijski kancler dr. Dollfuss. Zato je izvršil v katoliški bavarski ljudski stranki preiskave, kjer je našel »obtežilni« materijah Vzel je dalje list »Germania« centrumu in je postal njega lastnik podkancler pl. Pa-pen. Nemški fašisti groze Avstriji, češ, da med nemškimi in avstrijskimi fašisti ni potegnjena meja. Zavo-jevanje pride in takrat dobe avstrijski tirani — plačilo. Beg denarja in industrije iz Nemčije. Odkar so fašisti v Nemčiji na krmilu, se ne seli samo židovsko imetje in industrija iz Nemčije, ampak tudi takozvano krščansko. Industrijsko in trgovsko zborovanje v Berlinu je na to dejstvo opozorilo in imenovalo tako početje ve-leizdajniško. Izselilo se je iz Nemčije že neštevilno milijonov vrednih dober. Vlada grozi s strogimi zakoni, ki pa končno ne bodo pomagali, če ni mogoč svoboden razvoj doma. Kapitalisti menijo sami, da se ta nevarnost more preprečiti le z izpremem-bo sistema vladanja. Bacil gobavosti odkrit? Gobavost ali lepra je najbolj grozna kužna bolezen, o kateri je doslej veljalo mnenje, da je neozdravljiva, ker medicina ni mogla odkriti povzročitelja te bolezni. Iz Amerike prihaja sedaj vest, da sta profesorja Mac Kinley na vseučilišču Georges Washington in Som-de na vseučilišču Michigan našla povzročitelja in ga izolirala. Čim je bacil gobavosti izoliran, to je izločen, potem je mogoče tudi najti sredstvo, ki te bacile pomori. Če je odkritje res uspelo, je to velik napredek v zdravstvu. Oblni zbor Cankarjeve druibe se bo v smislu sklepa seje odbora Cankarjeve družbe od 14. junija t. 1. vršil v torek, 4. julija 1933, v društvenih prostorih (Delavska zbornica) v Ljubljani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) knjižnega referenta, e) nadzornega odbora. 3. Volitve novega odbora. 4. Knjige za 1933/34. 5. Razno. Mihail Zoščenko — /v. Vuk: Humorisiično-satirične zgodbe.« Pišem to, ko si moja mačkica urejuje obleko, sezuva lakaste čeveljčke in frizuro sem! in tja ... Prosim1, prosim, le odloži, ljubica, da ti bo prijetno. Prosim lepo, kakor hočeš, da bo le povsod vidna milina. Drugi se na take reči ne ozirajo, ali jaz pa, kot kultiviran človek, moram vedno imeti neko poetično ozadje. Ogledoval sem jo skrito, od strani — kraljica Izabela je, madona. Varka Dvukolkina ni vredna, da bi ji razvezala čevlje. Varka Dvukolkina je cunja. Žlampa. pijavica, prislinjevalka! Vse bi rada izrabila! In ta ... Tesnoba se me loteva, ker je svoj nebeški pogled naravnala name. Čudež! Koliko miline je v nji, moj bog, kolika milina! Prisegel bi, da je nekakšna bivša kneginja. Morda bi celo zaplakala, če bi jo hotel objeti. »Sirovež,« bi rekla, »pes, nisem' zato prišla ... Pazi se, jaz sem bivša kneginja Trotadrata...« A... hudič vzanri!... Prisegel bi, da je bivša kneginja ... Pssst... Konec. Prihaja ... 12. december. Katastrofa! Osel sem. Neumen, kakor čevelj. Zjutraj semi vstal, in sem1 hotel iti — »Pet rubljev!« — je rekla. »Kaj? Kako?« »Da,« je rekla. »To je taksa.« Segel sem v miznico. Vzel sem! denar. Dal sem ji ga. Tedaj šele sem se domislil, da sem imel več. Šest rubljev. Dva komada trornbljevke ... Na stopnicah sem žensko dohitel. »Tam,« sem rekel, »je šest rubljev.« Kihnila je. »Natančno,« je rekla. »A ne morem' menjati. Vzamem kot tiaplačilo za prihodnjič.« Osel sem, osel! Plazil senu se dosedaj, plazil, a sedaj sem enkrat dobil voljo po orlinih krilih. Or lina krila!? Smešno! Pasove bi si rezal s kože, Orlina krila!? Začel sem govoriti o ljubezni, začel semi jo izpraševati... »Kako se je vendar zgodilo,« sem rekel, »da se je madona naenkrat v mene zaljubila in mi darovala svojo milostno pozornost?« In je rekla: »Noj da, semi se pač zaljubila,« je rekla. »Videla sem, da niste garjev, ne plešast, gladek, kratko: z eno besedo: mož. Gladek! Gladek idiot sem, da! Bedak! In kaj takega ne zapaziti!?... »Hm, pa čem sem tudi nekaj zapazila! Kje je razlika? ... Ha, niso zame orlina krila ...« Da, življenje je ničvredno. Nikdar me ni posebno privlačevalo. Nekakšna ničvrednost je v njem. Nekakšna značilna ničvrednost! Uvažujtc vendar: Če pade kruh z maslom na tla. ali mora na vsak način pasti na tisto stran, na katerem je maslo? Sramotna, ničvredna ničvrednost! Prekleta reč! 17. llbogl Trupikov. Učitelj drugega razreda, Ivan Semjonovič Trupikov si je pogladil suknjo, potegnil z nosom in z obotavljajočimi koraki vstopil v razred. »Zopet ste zamudili,« je rekel dežurni učenec. Ivan Semjonovič je zardel, se globoko priklonil pred razredom in tiho rekel: »Tramvaj... Veste, tramvaj se mi je odpeljal pred1 nosom.« »Vedno isti izgovor,« se je nasmehnil dežurni učenec Učitelj se je utrujen usedel na rob stola in zaprl oči. Nenavadni spomini so mu vstali v glavi. • •. On, učitelj zgodovine, stopi v razred in vsi učenci vstanejo. In on, Ivan Semjonovič Trupikov, stopa z odločnimi koraki na katedro, odpre razrednico in ... ah, nenavaden molk je v razredu! Z bojnim izrazom gleda Tntpikov v razrednico in vrže ime iz nje: »Semjonov Nikolaj!« (Dalje prihodnjič.) Opozorilo cenj. dopisnikom. Prihodnja številka našega lista bo radi praznika izšla že v torek, toraj en dan popreje kakor običajno! Ljubljana. Hitler j evščina v cerkvi? V ljubljanskih cerkvah kaj radi govore o marksistih ali socialistih. Prav ugod-na prilika je sedaj, ko je nemški j kancler Hitler obljubil in prisegel, da j bo uničil socializem, kar je seveda jako smešna prisega. Te dni je tudi v Ljubljani izjavil neki cerkveni govornik, da, kakor je cerkev uničila Ro-bespierra, Voltaira itd., tako bo tudi uničila, oziroma premagala Marksa in Lenina. — Ta vera se vceplja narodu, borbo proti socializmu se pa vodi s kapitalizmom in njih daktatu-rami, dasi so teze socializma utemeljene. To je boj krivice proti pravici. Kako more tak boj končati, je itak jasno. 1 Maribor. Kdo je »Materinska pomoč«? Neka delavka se je zavarovala pri društvu »Materinska pomoč« ter bi morala dobiti ob slučaju poroda temeljem tega zavarovanja pri društvu »Materinska pomoč« že pred tremi meseci zavarovalnino v znesku Din 3000.—. Kljub opominom pa denarja ne dobi in nas sprašuje, kaj je na zadevi. Poizvedovali smo pri sodišču, kaj je z »Materinsko pomočjo«, a tam ta institucija nikjer ni registrirana. Končno smo pa izvedeli na policiji, da so vložili tam že ponovno trije gospodje pravila za dovoljenje društva »Materinska po- moč«, a ta pravila še sploh niso odobrena. Ni nam umljivo, kako more potem oblast dopustiti kljub temu poslovanje društva, pri katerem so zopet le revni ljudje prizadeti. Prosimo topogledno javnega razčiščenja. Kakšne razmere vladajo v tovarni Doctor & drug? Ponovno in ponovno smo že morali poročati o pritožbah delavstva iz tekstilne tovarne Doctor & drug, last inozemca dr. Ar-nošta Zuckerja iz Dunaja, katerega reprezentira v Mariboru njegov sorodnik, tudi inozemec, ravnatelj Karl Fischer. Vršile so se že tudi neštete tožbe proti podjetju in raznim njegovim inozemskim privilegiranim nameščencem. Običajno pa se delavstvu v tej tovarni ni posrečilo uspeti z dokazi in sodišče je moralo vsled pomanjkanja dokazov njihove tožbe zavrniti. Pritožbe delavstva so se kljub temu množile in ponavljale. Delavstvo, ki se vsled vladajoče nezaposlenosti boji za službe, pa se žalibog še tudi doslej ni zavedlo svoje najvišje dolžnosti, da bi se strokovno organiziralo. Ravno zato pa je boj delavstva v tovarni Doctor & drug tako težaven. Tem razveselivej-ša je vest, da se je končno posrečilo pred kratkim odpuščeni delavki v tej tovarni dobiti pred sodiščem zadoščenja s sodbami, ki so silno značilne za razmere v tovarni Doctor & drug. Radi grde žalitve neke delavke je bil obsojena preddelavka Marija Ergauer pred par tedni na 300 Din, oziroma 5 dni zapora in plačilo stroškov. Ta teden pa je bil zopet obsojen tkalski mojster Franc Wohlheim radi psovanja poročene delavke s ponižujočimi izrazi na 540 Din, ozir. 9 dni zapora in plačilo stroškov radi Prestopka žaljenja časti. Obe pravdi sta pokazali značilne razmere, v'katerih mora delati naše delavstvo v tem inozemskem podjetju in bomo radi tega o zadevi še občirneje poročale, ko izide pismena sodba. Opozarjamo pa že sedaj nadzorne oblasti, da končno posvetijo svojo pozornost razmeram v tem inozemskem podle ju. Skrajni čas je, da se naši dr-stvi *t.ni ?aščitijo z energičnimi sred- inozemskihPSn°aVmefcm ^ ?kč/\™h niom inn, nameščencev m lzrablja-njeminozemskegakapitala Nove vrste kruha. Združenje pekovskih mojstrov nam pošilja v objavo. Vsled današnje gospodarske krize in radi povpraševanja po cenejšem kruhu je izredna skupščina, dne K občnemu zboru Zveze gospodarskih zadrug. V nedeljo, dne 25. t. m. se sestane spet vsakoletni redni letni občni zbor Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani, ki naj bi bila centrala vseh jugoslovanskih delavskih zadrug in naj bi skrbela, da postanejo te zadruge močna hrbtenica in gospodarska zaščita strokovno organiziranega delavstva. Današnjemu času pravijo čas svetovne kapitalistične gospodarske krize. Seveda se iščejo dandanes vzroki in leki za to krizo povsod, en vzrok vidijo kapitalisti v zadružništvu in lek zoper krizo v odpravi zadružništva, da bo nijih izkoriščanje in gospodarjenje brez nadzorstva. Ob takem stanju pravijo, da so časi za zadružništvo, neugodni. In kaj je treba pri tem: čimvečje povezanosti med zadrugami, čim večje idejne in moralne skupnosti, če že. materijelna ni mo-goča. Brezposelnost narašča, z njo pada topna moč delavstva in nameščenstva, z njo možnost varčevanja teh slojev, na široko je obenem razširjeno nezaupanje; vse to je zadrugam v kvar in vse to otežkoča njih delo. In v takem času bi bila potrebna idejno, moralno in borbeno močna Zveza, ki bi te zadruge vzpodbujala, ki bi jih vodila med Scilo in Karibdo, da prebrodijo te razmere, ki jih same niso ustvarile, katerih žrtve pa kljub temu lahko postanejo. Potrebna bi bila vez med zadrugami, močna in trdna vez. Zakonodaja postaja zadrugam neprijazna. Imajo sicer še nekaj ugodnosti (oprostitev od davka na dobiček, od davka na najemnino za lastne iprostore v lastnih zgradbah, od nekaterih taks in polovičen popust pri rentnem davku), kot občekoristne ustanove. Ali lani jim je že bila odvzeta poštnina za medsebojno dopisovanje z zvezo, ves drugi davčni vijak se je napel, in obrtni zakon je prinesel tudi svoje — povsem kri- vične — težave zadrugam, da ne morejo ustanoviti nobene produktivne zadruge več oz. se jim za njo sploh ne da obrtnega lista! Konkurenca, in še sicer grda konkurenca, je vzcvetela. V tem težkem času bi morala biti Zveza gospodarskih zadrug vodnica vseh delavskih zadrug. Ona mora postati središče, dajati smernice na vse strani, povsod idejno in moralno pomoč, povsod ipravo linijo, mora bili solnce, ki radijalno pošilja svoje blagodejne, usmerjajoče žarke na vse članstvo, t. j. na vse zadruge, ki jim j« danes boj težak. Zadrugam mora biti Zveza inicijatof, pomožaOfc svetovalec, vzpodbudnik, mentor — kazati mora toliko življenja, kakor še nikdar, da vzpodbuja v teh težkih dneh vse zaspance, vse omahljivce, vse obupance. Članstvu pa mora biti vodnik, kažipot v zmedah današnjega gospodarstva, v konkurenčnih in la-žikonkurenčnih geslih današnjega pridobit-ništva, v ljudi mora vlivati vero, pogum in zaupanje v lastno zadružništvo. Proti javnosti mora biti borec za pravice zadružništva, za njega ideje in cilje. Zveza zadnje leto ni bila dovolj aktivna v tem pogledu. Zlasti smo pogrešali njeno glasilo. Tajništvo pa je bilo preobremenjeno, da bi moglo ustrezati vsem nujnim zahtevam. Zaradi tega polagam letošnjemu občnemu zboru na srce: zave se naj potrebnosti Zveze, delegati naj premislijo kaj potrebujejo zadruge od nje in po teh močeh in po letošnjih skušnjah naj usmeri in uredi vse poslovanje. Zadruge so delavstvu potrebne, zaradi tega vse za njih napredek. Cvetko Kristan. 18. t. m. sklenila, da se od 26. t. m. dalje peče poleg sedanjega belega in polbelega kruha še rženi in koruzni in sicer se bo prodajal prvi po Din 3.50, drugi po Din 2.50. Od tega dne dalje obstoje sledeče vrste kruha: Beli po Din 5.— za kg, polbeli po Din 4.50 kg, rženi po Din 3.50 kg, koruzni po Din 2.50 kg. Vpisovanje novincev(-nk) v osnovne šole. Krajevni šolski odbor v Mariboru razglaša: Vjpis novincev(-nk) v prve razrede vseh mariborskih osnovnih šol se vrši v poedinih šolah, kamor sipada otrok, v pete/k, dne 30. junija t. 1. od 9. ure dopoldne dalje. Otroci morajo biti predhodno na zdravniškem pregledu, o čemer so starši itak že obveščeni in starši morajo prinesti s seboij k vpisu rojstni list, domovnico in potrdilo o cepljenju proti osepnicam. Tudi starši, ki nameravajo svojega otroka vpisati v vadnico, se morajo za vpis najprej priglasiti pri svoji matični šoli. DSK »Split« : SK »Maribor«. V nedeljo, dne 25. t. m. se 'bo odigrala prva kvalifikacijska tekma med obema kluboma za vstop v nacijonalno ligo. Proti prvaku Slovenije nastopi Splitski prvak, delavski športni klub »Split«. Tekma prične ob pol 18, uri (pol 6.) — V predtekmi nastopi rezerva »Svobode« proti rezervi »Maribor« v prijateljski tekmi.. Začetek ob pol 16, uri (pol 4.). SK »Svoboda«. V petek, dne 23. t. m. strogo obvezen članski sestanek za vse članstvo. Odbor. Delavci in nameščenci jedo mubo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu St. 6. tUac tcAiU va fusacHC, Icu-ffe v £{ucUke ii- sUochc d. d., SttoHŠUov Ug, 6 Celje. ,novc naročnike pobira sedaj naročnino za »Delavsko politiko« s. Goručan Josip. Kdor oddaja denar s. Novaku, naj mu ga oddaja še v naprej. Naročnino za »Delavsko politiko« se plačuje tudi lahko pri upravi: Delavska zbornica, pisarna Javne kuhinje in sicer med 12. in 2. uro in popoldne od pol 6. do 7. ure. Dopise in druge reči, ki jih je treba priobčiti v listu se istotam sprejemajo.- Pozivamo vse naročnike, da vsaj najvažnejše stvari, ki se zgode v pokretu sporoče, da jih natisnemo. Člani šahovske sekcije »Svobode« bodo odigrali v sredo 28. t. m. šahovsko simultanko proti šahistu Vol-kerju, kateri ima II. mesto v šahov- skem klubu za 1. 1933. Prijave se naj vlože pri načelstvu šahovske sekcije, ali na večer igre pred začetkom, na licu mesta. Začetek točno ob 9. uri. Pravico do udeležbe imajo vsi člani »Svobode«. Kdor ima svojo šahovnico, naj jo prinese, ker v slučaju večje udeležbe nimamo na razpolago klubskih. Pred simultanko bo razglašen tudi izid turnirja šahovske sekcije »Svobode« za I. polletje 1933, ki je sedaj končano. Trbovlje. Konec sezone delavskega odra. Na binkoštni pondeljek je zaključil dramski odsek »Svobode« svojo sezono s Remč. »Magda«. V pretekli sezoni se je dramski odsek dosti dobro izkazal. Priredil je 10 predstav in sodeloval pri dveh prosvetnih večerih. Obisk je bil do zadnje predstave dober. Pri »Magdi« je uplivalo lepo vreme, da je bil obisk slabši. Tudi uprizorena je bila »Magda« večkrat preje. Igralci so se potrudili kar najbolje, posebno Magda (s. Stepančič-Pečnik) je v tragičnih scenah naravnost očarala. Tem potom se dramski odsek zahvaljuje vsem obiskovalcem gledaliških predstav in se priporoča tudi za bodočo sezono za enaki odziv. Izlet na Mrzlico. V nedeljo, dne 2- julija t. 1. priredi »Počitniški dom« skupno z »Svobodo« in »Prijateljem Prirode« veliki izlet na Mrzlico. Sodeluje rudarska godba iz Hrastnika. Tem potom vabimo sodruge in sodru-Žice iz Trbovelj, Hrastnika, Celja, Zabukovce, Šoštanja, Maribora, Zagorja, Litije in Ljubljane, da pridejo na to prvo delavsko planinsko postojanko v Sloveniji. Pevski odsek »Svobode« posebno vabljen. Torej 2. julija na veselo svidenje na lastni zemlji v prosti naravi. Petletnica obstoja delavskega kolesarskega društva. V nedeljo, dne 25. junija 1933 praznuje podružnica I. Del. kolesarskega društva v Trbovljah petletnico svojega obstoja s sledečim sporedom: Ob 9. uri sprejem gostov na postaji. Ob pol 11. uri vožnja po trgu, pri kateri se bodo producirali umetniki na enem kolesu, kakor tudi v skupinah na dvokoles«. Pri umetni vožnji sodeluje cela delavska godba. Ob pol 14. uri kolesarska dirka s štaieto. K štafeti imajo pristop tudi nečlani. — Po dirki se vrši v gostilniških prostorih Zavorašek vrtna veselica s plesom. Hrastnik. Zanimiv občni zbor. Dne 14. maja se je vršil občni zbor konzumne zadruge kemičnih in steklarskih delavcev v Hrastniku. Radi pičlega obiska se je otvoritev zavlekla. Po prečitanju poročila upravnega odbora so padali od raznih strani medklici na račun odbora radi razdelitve moke o priliki njenega podraženja, ker se je staro zalogo preveč na debelo razprodajalo, vsled česar jo je tudi kmalu zmanjkalo, in so bili pri tem prizadeti zlasti tisti člani, ki si ne morejo nabirati živil na zalogo. Do prav mučnega prizora je pa prišlo pri zadnji točki dnevnega reda; Volitev načelstva. Dogovorjeno je bilo, da se bo volilo šest odbornikov konzumentov iz kemične tovarne in šest iz steklarne. Doslej so imeli kemični dva odbornika več. Gotovi ljudje so poskrbeli za primerno agitacijo na način, ki je menda pri nas že postal običajen. Dobili so se ljudje, ki so kričali, da naj se delavskega odbornika odstrani iz odbora, da bo potem mir. Tudi več žena se ie priključilo tej propagandi, tako, da. je bil občni zbor res pravi izraz volje za delo okrepčanih ljudi. Po občnem zboru pa se je razvila zabava, na kateri je vladalo sijajno razpoloženje. Pred tem končnim veseljem se je pa še zgodilo, da sta po raznih zaslugah izpadla zadnja dva delavska odbornika kemičnih iz odbora. Treba bo vsekakor spremeniti napis nad vrati zadruge, da se bo v bodoče čitalo konzumna zadruga steklarskih delavcev in kemičnih nameščencev. Ptuj. Tukajšnja podružnica Zveze del. žen sklicuje za dne 24. t. m. ob 20. uri v lokalu »Svobode« redni občni zbor. Dolžnost članic je, da pridejo polnoštevilno. Tudi ostale sodružice in sodrugi prijazno vabljeni. Mežica. Delavski socijalni tečaj. V četrtek, dne 29. junija t. 1. na praznik, se bo vršil tudi v Mežici delavski izobraževalni tečaj, na katerega pridejo predavatelji iz Maribora. Govorili bodo o socijalni zakonodaji odvetnik dr. Avg. Reisman, odvetniški kandidat Gojmir Jelenc in urednik Viktor Eržen. Tečaj bo začel zjutraj ob 8. uri in se naj delavci z ženami vred polnoštevilno udeležijo tega izredno zanimivega tečaja. Vsi navzoči se bodo čudili, kaj vse določajo zakoni v prid delavstva, pa je vse to delavcem po večini žal popolnoma neznano. KoroSka Bela. Tragična smrt zvestega sodruga. V nedeljo, dne 11. t. m. je dobil naš sivolasi so-drug Blaž Kemperle s Slovenskega Javornika usodno obvestilo, da je pri vojakih tragično preminul njegov edini sin Franc. S. Kemperle, ki je imel svojega edinega sina komaj mesec dni pri vojakih, se je odpeljal v Knin, kjer je dognal, da je bil sin pri vojakih ustreljen od nekega podnarednika. Kninska garnizija je poskrbela za lep in časten pogreb pokojnika, ki so ga vsi ljubili in krivec 'bo najstroižje kaznovan. Pokojni sodrug Franc je kljub svoji mladosti (21 let) že marljivo deloval v naših organizacijah, zlasti v javorniški »Svobodi« in je marljivega, zavednega in nadebudnega mladeniča, na katerega so tako o<če kakor sodrugi stav-ljali najboljše nade, zelo škoda. Mi izrekamo spoštovani rodbini sodruga Blaža Kemperla najprisrčnejše sožalje, pokojnega sodruga pa bomo ohranili v častnem spominu! Jesenice. Po občnem zboru Sploine gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko. Po dobro uspelih sedmih članskih zborovanjih se je vršil v nedeljo, dnfe 18. junija t. 1. redni občni zbor Splošne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko, ki je bil prav lepo obiskan. Na občnem zboru je bilo navzočih 50 delegatov ter članov načelstva in nadzorstva poleg cele vrste članov kot gostov. Pred občnim zborom so pozdravili za Zve