t
St. 116 PiHaisa »fflaa i iititiii BiH tam mulca
Izhaja, izvzemSi pondeljck. vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. " Asi&kega it 20, L nadstropje. Dopf ^aaj se poSiijajo uredn"	^
p=snu se ae sprejemajo, rokopisi	Izda»*te^ °	^ '
A rt on Oerbec. — Lastnik UslOlflRiost. TJA tiskarne EduK,: «

V Trstu, ¥ fetrtak 17; maja 1923.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik KLVIlt
znaSa za inese: L 7.—, 3 mesece Zx inozemstvo ruesečno 4 lire ve£
1 leta L 32-— in celo loto L oa uredništva in uprave it 11-57-
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo * iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice »hvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov. mm po L 2. — Mali ogtasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Franči5ka AsiSkega štev. 20, L nadstropje — Telefon uredništva in nprava 11-67.
1 računi
Enemu najboljših mož italijanskega ta- državi*: potem, seveda, ne
bora, pokojnemu Scipio Slataperju, pred katerega spominom se sicer globoko klanja v spoštovanju', očita «Piccolo», da je bil slabo poučen, ko je očital Tržačanom, da so začetkom vojne sovražno* nastopali proti domačim Slovanom.
Tudi «Era Nucva» — v svojem nedelj-skeu izdanju — prisega v daljšem članku, da ni nasprotnica -domačega slovanskega prebivalstva, marveč le «rovarjem.» med njimi. Napram cdcbromisleoim« in *<jx>-štenim», da je vedno in dosledno priporočala dobrohotno postopanje. Vedno da je obsojala tiste večne rekriminacije, založbe, polemike na italijanski strani. Nikakor da ne gre, da bi se slovansko rojstvo in ime sama že štela kot podedovani greh, ki se mora kaznovati in preganjati neusmiljeno tja do »devetega kolena. Italija tla mora* pekazati, da je prišla sem kot cdrešiteljica in ne kot kazno v alka.
<Era> je napisala tudi nastopno pametno besedo: <Smo na ozemlju, na katerem je Avstrija skozi stoletja trcsila strup. Tu nas morajo terej voditi posebni kriteriji, ko presojamo osebe in stvari. -To načelo naj se izvaja pogumno in iskreno!»
Po tej izpovedi v «Eri» bi se zdelo, da je gospodom začelo vendar-!e nekaj svitati v glavi, da je bilo dosedanje postopanje napram jugoslovenskim državljanom zgrešeno, krivično in škodljivo za državo samo In mi bi re iskreno veselili takega pametnega spoznanja, če bi megli verjeli da je resnično in iskreno. Toda v pesem takega navidezno pametnega spoznanja se vmešavajo, akordi, ki nam kažejo jasno, da je to izpoved narekovala — zavrat-nost! Kako hoče n. pr. tržaški list svojo ugotovitev, da--je tu Avstrija skozi stoletja sejala strup v duše, spraviti v logičen =klad s pozivom, naj se le nadalje preganjajo tisti «rOvarji», ki jih je bil «po-kvaril* ta strup, in pa z naglašanjem, da nora Italija pokazati, da je prišla semkj kot odrešiteljica, in ne kot preganjalka in kaznovalka?! Kaka logika je tu, kje is-irenost, če se na eni strani zahteva: ne preganjajte, ne maščujte se! —■ na drugi pa: preganjajte! Že čujemo odgovor: saj mi zahtevamo neizprosno strogost le proti tistim, ki se še danes kažejo nepoboljšljive! V čem? Morda glede razmerja jugosloven-;kih državljanov napram državi? Tak očitek je pretežak, da bi se tisti, ki ga izrekajo, smeli omejevati le na splošne trditve, marveč bi ga morali tudi podkrepiti z veljavnimi konkretnimi dejstvi! Niti enega dejstva pa ne morejo navesti, ki bi dokazovalo, da je v Julijski Krajini le en sam pameten človek našega rodu, ki bi hote! « rovariti* proti d>ržavi sami! Niti enega nt, najmanje pa med tistimi, ki jim gre beseda v imenu Jugcslcvenov Julijske Krajine! Kje so torej tisti «rovarji»? Ni ih nikjer! Ravno zato, ker ni dokazov, mora v italijanskih listih mašiti to vrzel grmeča in — praz.na beseda «rovar»! Če pa gospodi pri italijanskih Ustih vsaka naša beseda kritike b državni upravi in -vsaka zahteva, naj se z našim ljudstvom pravično postopa tudi v narodnem pogledi1, naj ga državna uprava ne ovira na političnem, kulturnem in gospodarskem razvoju, če jim vsako tako? izvajanje neoporečnih državljanskih pravic velja kot < dokaz» o «rovarstvu» in ^sovraštvu proti
gače, nego da smo v njihovih knpgah zapisani kot «rovarji» in sovražmki države!
Pa~ dobro! Samo naj ne prihajajo potem nikoli več s svojimi sladkimi besedami o «dobrohotnosti*! Rekli smo 2e in ponavljamo: za lepimi besedami se skriva — zavratnost! Saj priznava ista «Era Nuova* v istem članku s cinično odkritostjo, da je ona za «dobrohotno postopanje» le zato, ker pričakuje, da bo povspeievalo «ve-iiko delo* asimilacije!!
Asimilacija — naj bo že nasilna aLi zvijačna — je vedno zločin na najvišji etični imovini vsakega) ljudstva- «Era» pa obaoja le metode nasilja, ne obsoja pa cilja samega, po katerem stremi nasilje! Ce bi ne bilo tako, bi nekoliko* konkretizirala tisto «<krbroh©tncst». ki jo priporoča. Povedala bi nam, kako si ona misli uredbo našega šolskega in jezikovnega vprašanja sploh, praktično postopanje napram našim kulturnim, socialnim in gospodarskim napravam! Za vse te stvari nima besede, čeprav mora vedeti tudi ona, da je ravno tu edini ključ do resnične duševne in politične asimilacije! Naravno, ker je nji pred očmi — narodna asimilacija!
Tržaški list nam je podal le en dokaz: da namreč še vedno živi z glavo v mehu, da nič ne čuje in ne razume srčnih utripov sedanjih dob, da nima nikakega smisla za veličino vprašanja zaščite narodnih manjšin! Varajo) se, ako- mislijo, da morejo odganjati to vprašanje od vrat lastne države kakor kakega nadležnega berača! Domišljajo si, da je to vprašanje za našo državo le usiljiva muha, ki jo morejo odgnati z muhovnikom — asimilacije!
Pri tem pa oni sami priznavajo obstanek in silo manjšinskega vprašanja s tem, da neprestano razpravljajo o razmerju svoje države do lastnih drugorednih manjšin. Obstanek tega vprašanja tudi za Italijo so na koncu konca priznali tudi njeni državniki na mednarodnih pogajanjih. Niso zanikali pravac teli svojih manjšin, marveč so na pogajanjih v Rapallu vsako pogodbeno ugotovitev svojih obveznosti napram narodnim manjšinam, odklenili, sklicujoč se na liberalne državne zakone, češ, da že ti jamčijo manjšinam vso zaščito in vse pravice!! Dejstvo, da nas praksa sistema poučuje drugače, ne izpreminja nič na dejstvu, da- si niso upali reči: našim dru-gorodnim manjšinam ne priznavamo ni-kakih narodnih pravic! Sreča za njih, da se niso toliko spozabili. Kajti v kaki hici bi bili danes pred vnamjim svetom, ko si vsi civilizirani narodi osvajajo načelo zaščite narodnih manjšin, ker so prišli do spoznanja, da je to načelo eden glavnih predpogojev za mirno medsuutodno življenje- Zato je v usodni zmoti vsakdo, ki misli, da more odganjati to vprašanje z muhovnikom — asimilacije! Le odganjajte ga s praga, vedno se vam bo vračalo skozi okno! Dogodek v severnotirclskem deželnem zboru — o katerem govorimo na drugem mestu — govori o lapidarnem zlogu, da se nobena država in noben narod" ne sme lahkomiselno igrati z vprašanjem* manjšin. Zgrešene račune delajo tako tisti, ki mislijo na asimilacijo z nasiljem, kakor tisti, ki bi hotel, naj se metode nasilja nadomestijo s hinavsko dobrohotnostjo! Odbila je ura za tako trak-tiranje narodnih manjšin, ne da bi se temu uprla vest široke javnosti!
rodom vsa trpljenja in upe in delati^ za obnovitev dežele. Zastopništvo v Rimu dobiva Hudi dim. na dan nebroj pisem, kjer izražajo bivši vojni ujetniki iz Rusije željo, da bi se ^vmiE tja, kar tudi dokazuje, da niso*razmere v Rusiji tako slabe, kakor se opisujejo v inozemskih listih-
Jugoslavija
Burna seja narodne skepičinc. . Viharna verifikacqska debata.
BELGRAD, 16. Včeraj dopoldne cb devetih je začasni predsednik narodne skupščine dir. Peleš oivoril sejo parlamenta. K zapisniku zadnje seje sta se oglasila s popravki demokrata Pečić in Lukinič. Skupščina je sprejela dr. Lukiničevo zahtevo, naj se sprejme "V zapisnik predsednikova izjaiva,da ne da* besede k poslovniku a zavrgla ugovor Pečice v. Zatem! je predsednik predlagal, naj se poslanec Dimitrije Čičević (dem.) kazmaje z izključenjem iz treh sej, ker je zadnjič odnesel glasovalno žaro. Poslanec Čičević je izjavil, da je na zadnji seji parlamenta odnesel žaro samo zato, ker je hotel preprečiti gaženje poslovnika. Proti glasovom demokratov in zemljoradnikov je bil predlog predsednika sprejet.
Nato je zbornica prešla na dnevnni red: pretres poročila! verifikacijskega odbora o onih mandatih, ki jih je večina odbora proglasila za nesporne. Poročevalec Kcjbč (rad.) je prečital poročilo večine. Kot poročevalca manjšine sta govorila pesi. Markovič za demokrate in pesi. Dimitrijavič za zemljoradnike.
Nato je dobil besedo Ljuba Davidovič. Med veliko pozornostjo zbornice je padal sliko nasilja; lisa gaženje svobode, ki da so ga izvrševali radikalci ter ga sedaj nadaljuje verifikacijski odbor.
Dalje je omenjal Davidovič nasilja pri volitvah v posameznih okrožjih, glasovanje po džamijah, trošenje državnik fondov itd. Zahteval je, naj se sestavi anketa, Id bo presedala blagajne ministra zunanjih del, notranjih del, mm. predsedništva in fonda sekvestriranih imetij. Ako radikale i njegovo zahtevo sprejmejo, bo verjel, da ni noben radikalski glas- kupljen. Nato je navedel celo vrsto slučajev o nezakonitem odpuščanju uradnikov, zlasti tudi invalidov. Navedel je imena ljudi, ki so sprejeli pri volitvah po več sto tiseč dinarjev. Tudi glede tega je zahteval anketo. Minister Markoivič protestira in kliče: «AU prevzamete osebno odgovornost? >> Davidovič: «Zahtevam anketo, ki bo dokazala pravilnost mojih navedb! Pristanite na njo tudi Vi, da bo prišla resnica na dan! (Burno odebravanje).	_ . 1
Minister Markovič označuje Davidovi-čevo zahtevo za fantastično. (Ostri ugovori) Davidovič ne prevzame odgovornosti za svoje besede. (Iz opozicije klici:
asimilaciie! Le odganjajte «Fievzame, zato zahteva anketo-) "	Minis
vernika
Stalila
Kralj zapusfil Neapelj.
NEAPOLJ, 16. Kralj je odpotoval od tu včeraj cb 15. Nepregledna množica ga je na postaji burno pozdravljala. Tu so se odg njega poslovili tudi gen. Diaz, župan An-' giulli, predsednik poslanske zbornice De Nicola in drugi poslanci in senatorji. Zvečer ob 19.45. je kralj prišel v Rim ter bil sprejet na postaji edi Mussolkiija, on. Acerba, rimskega prefekta in drugih obla-stev.
Otvoritev zbornice. — Sporočila ministrskega predsednika .f
RIM. 16. Danes ob 15. se .;e zopet otvorilo zasedanje poslanske zbornice. Prečitan je bil zapisnik sadnje seje, nakar se je predsednik De Nicola spominjal v vznesenih besedah v zadnjem času umrlih poslancev.
Nato je poročal ministrski predsednik Mus-šolini o odpravi ministrstva za osvobojene pokrajine kakor tudi drugih vladnih uradov, ki so bile izvršene povodom odstopa ministra Cavazzor.iia. Izvršilni odbor lašistevske stanke razpravlja o čiščenju fašfctevskih vrst.
RIM, 16. Sinoči se je sešel v'palači Cl-igi izvršilni -cdbor fašistov?ke stranke-Predsedoval je Mussolini. Predvsem se je ugotovilo1 dejstvo, da se položaj stranke . vidno boljša in da bo v kratkem popolnoma vzpostavljena disciplina. Dva člana odbora pojdeta v Sicilijo, da proučita položaj po= zadnjih piotifašistovskih demon-stiacijah. V nedeljo, 20. t. m. pa bodo posamezni člani izvršilnega odbora sklicali v goiova mesta pokrajinske fasistovske zaupnika vse Italije, kjer se bo poročalo o čiščenju fašistiov&kih vrst, sklenjenem na zadnjem fašistovskem svetu. Končno oo bile določene funkcije pokrajinskih namestnikov,
Šaiže in plače v iašistovoki milici.
RIM, 16. Uradni list objavlja kraljevi odlok z dne 15. marca 1923. št. 967, lfci določa šarže in tozadevne plače v prostovoljni fašis lovski milici
čiščenje v lacijskem fašjit in njega odmevi med rimskimi fašisti.
RIM, 16. Vsled imenovanja dr. Vasellija za pokrajinskega zaupnika za fašje v La-ciju, so nekateri fašisti zahtevala sklicanje zborovanja fasja. To zahtevo je Vaselli smatral za razdiralen poizkusi fasistovske skupnosti ter pozval vse politične tajnike v Laciju, da zavrnejo omenjeno zahtevo. Poleg tega je bilcn več fašistov izključenih iz stranke radi nevredhosti in nediscipline.
Ti ukrepi Vasellija so dobili v rimskem fašju svoj neprijeten odmev. Tu je gruča fašistov vdrla v palačo Marignoli, sedež faš-ja, ter demonstrirala proti Vaselliju. O teh dogodkih bosta jutri razpravljala general de Bono in komisar De Bianchi z rimskimi fašistovskimi cblastvi.
Zanikanje vesti o nemarnosti ruskih oble-stev napram italijanskim vojnim ujetnikom.
RLM, 16. Rusko zastopništvo v Rimu poroča: V nekem rimskem listu je bil objavljen nek interviev o italijanskih vojnih ujetnikih v Rusiji. Tu se neupravičeno obdolžujejo sovjetska oblastva, da le obljubljajo svojo pomoč tem ujetnikom, a ne izvršujejo potem teh svojih obljub. Radi tega izjavljal rusko zastopništvo v Italiji, da se po ustanovitvi italijanske delegacije v Moskvi sovjetska oblastva ne brigajo več za povratek italijanskih vojnih ujetnikov v njihovo domovino, ker je to nalogo prevzela ta delegacija, ki uživa pri ruskih oblastvih največjo dobrohotnost. Ruskemu zastopništvu v Rimu je razen tega tudi znano, da se večina italijanskih vojnih ujetnikov sploh ne želi povrniti iz Rusije, ker hočejo deliti z ruskim na-
mevzame,	, ,
Minister Uzunovič je kritiziral predgc-jrnika in trdil, da sc radikalci pridobili
ne
na glasovih zaradi volilnega sistema pa vsled nasilja s strani političnih oblasti. Ko so bili v nekdanji Srbiji samostalci na vladi so imeli v narodni skupščini le en das večine. (Pribičevič: «Vi sedaj nimate nobenega glasu večine!^). Mi smo tedaj v opoziciji s stvarno kritiko delali na to, da se izpremeni vlada, kar svetujemo sedaj
naši opoziciji.	-	.
Ob 13. uri je predsednik zaključil dopoldansko sejo.
Popoldanska seja.
Ob 16.45 se je seja nadaljevala. Najprej je dobil besedo Voja Lazič (zemljorad.), Id je tudi govoril o nasiljih radikalcev m političnih oblasti.
Izjave ministra notranjih zadev.
Po odmoru je govoril notranji minister Vujičič, ki je posebno naglašal, da nepravilnosti, ki so se vršile za volitev, ne gredo vse na račira radikalov. Končno je minister Vujičič izjavil, da prevzame vso odgovornost za nepravilnosti oblasti, če se morejo4 dokazati, on sam. (Silen nemir in burni' protesti.) Minister je končal svoj govor v splošnem hrupu. Nato sta' govorila posl. dr. Voja Marinko-vič (dem.) in zemljoradnik Dušan Dimi-trijevič, nakar je povzel besedo poslanec Svetozar Pribičevič.
Svetozar Peribičevič je v svojem govoru uspešno kritiziral delo verifikacijskega odbora. Odlaganje razprave o Radičevih mandatih je očitno nezakonito. Ko razmo-trivamo volitve, ne gre samo za vprašanje ostati orodje miru svobode, temveč tudi za vprašanje infe-»ako bo potrebno,
govarja minister Ljuba Jovanovič, kateremu radikali pritrjujejo in ploskajo.
Ob 1.30 zjutraj seja še traja.
Radić o spoj Razumu med Hrvati in Slovenci.
Radić zahteva nove volitve jeseni.
ZAGREB, 16. Včerajšnji «Slobodni dom > je priobčil v -obliki komunikeja odi g. Stjepana Radića pisani uvcdni članek o konferencah vodstva hrvatske republikanske seljačke stranke. Radič med drugim veli:
«Vodstvo hrvatske republikanske seljačke stranke je imelio dnevno svoje seje in razpravljalo o vprašanju sporazuma med Srbi in Hrvati. Sporazuma ni lahko izvesti iz treh razlogov: 1. Ker ga ovirajo nekateri hrvatski gospodarski izrodki: dr. Krizman, Pcrbičevać, Lukinič in Griso-gono. In ti izrodki imajo še vedno nekaj vere v Belgradu; 2. radikalna stranka ima Še vedno premalo vplivnih in umnih prvakov, ki: bi zadostno poznali Hrvatsko', ki bi znali, da Hrvatska republikanska seljačka stranka ni več politična stranka, nego da je to politično, kulturno, gospodarsko in socialno gibanje hrvatskega naroda; 3. demokratska stranka, ki je pri volitvah dobila1 pol miljona glasov, je zahtevala za sebe, če ne vlado, pa izvedbo bodočih volitev. Ta stranka smatra sporazum s Hrvati za zločin. Iz teh razlogov ni lahka stvar spremeniti monairhističnega Srbijanca in republikanskega Hrvata. Pa-šičev vidovdanski centralizem in naš hrvatski, ne samo federalizem, marveč kon-federalizem, službeni gosposki militarizem ■in naš hrvatski' pacifizem. V radikalni stranki je večina poslancev kmetov, okoli 50 teh poslancev kmetov je za sporazum. Zato je Hrvatska republikanska seljačka stranka sprejela delegate radikal, stranke in dne 13. aprila t. 1. podpisala protokol. Preteklo je mesec dni, a se še ni ničesar izvršilo. Toi je napotil O' vodstvo HRSS, da je odposlalo v Belgrad svoja delegata Dragutina Kcvačevića in dr. Krnjcviča, da od Pašića samega čujeta," kaj sedaj misli o sporazumu, ko je sestavljena homogena radikalna vlada. Tekom razgovorov s Pa-šičem se je pokazalo, da Pašić v resnici misli na pošten in trajen sp'orazum med Srbi in Hrvati, dobila pa sta tudi zagotou vilo, da "se ne uporabi nikdar sila- Delegata sta se dalje razgovarjala z g. Ljubo Jovanovičem in ministrom notranjih del o dogodkih v Gorenji Stubici. Slednji je priznal, da je prišlo do spopadov po krivdi obeh strank. Obljubil je ustaviti iztirja-vanje stroškov za vzdrževanje orožništva.
Med Člani revizionisiičnega bloka vlada popolno soglasje. Mi hočemo na jesen nove volitve! Pri teh hočemo odločno nastopiti. Če radikali sprejmejo program sporazuma, tedaj izidejo iz teh volitev še bolj ojačeni, kakor tudi mi hrvatski republikanci. Srbski radikalci, mi hrvatski republikanci in Slovenci bomo potem edini pravi zastopniki naroda. Takrat se doseže popciln sporazum. Do jeseni pa se mora izvesti formalni sporazum med Hrvati, Slovenci in Srbi.
Članek je podpisan: Stjepan Radič, predsednik hrvatskega narodnega zastopstva.
resa
Marša! Foch v Pragi. PRAGA, 15. Prihod maršala Focha v Prago je bil več kot veličasten. Že v nedelja so posvetili češki listi dolge članke in kar cele strani Fcohu in njegovemu delu ob času svetovne vojne. Izjemo je delalo le komunistično časopisje.
Ko je prišel varšavski vlak na postajo«, so svirale godbe francosko in čehoslova-ško himno. K sprejemu so se bili zbrali zastopniki civilnih in vojaških obla ste v, diplomatski zbor, poslanci in senatorji. Focha je kot prvi pozdravil minister za notranje zadeve Malypetr, ki je pri tem zastopal ministrskega predsednika Šv:ehlo, kateri se še vedno nahaja na zdravljenju v Italiji- V svojem pozdravnem govoru je rekel minister Malypetr med drugim: «Čehoslovaški narodi ne bo nikdar pozabil, kako je Francija podpirala ob času velike vojne Čeh csl o vaške napore za osvoboditev in kako so zavezniške armade pod genialnim vodstvom maršala Focha priborile zmago! ideji demokracije in pravice. Trajnot prijateljstvo med obema državama bo za vedno prispevalo k ohranitvi evropskega miru.»
V imenu čehoslovaške armade je pozdravil Focha vojni minister Udržal, kateri je rekel: «Čehoslovaška armada hoče ostati orodje miru v srednji Evropi, toda,
____ ________ako bo potrebno, se bo zopet postavila
države. Pašić je razbil narodno skup- ob stran velikih zaveznikov, d a se pr e-
• *■ 1	i_~ f	_ _ f_ * —	_____ _ X«	M mLm -m a	Ir«. «1TV» * rk />t »t	! * C1 I t T"Vf t —
Ves drugi del predpoldneva je Foch po-rabil za razne obiske in se je nato poda) v francosko- poslaništvo k pojedini. Zvečer se je udeležit pojedine, ki jo je priredil njemu v čast čehoslovaški vojni minister.
PRAGA, 16. Maršal Foch je obedoval včeraj pri ministru Benešu. Popolone je obiskal predsednika Masaiyka, kateremu je izročil vabilci predsednika francoske republike Milleranda, naj obišče Pariz Masaryk je vabilo sprejel. Foch je nato posetil praško občino ter je položil venec na grob neznsanega vojaka. Sprejel ga je župan dr. Baxa, ki mu je izbočil zlato svetinjo praškega mesta in pergament z imenovanjem Focha za častnega meščana. Maršal se je v "svojem odgovoru spominjal borb čehoslovaških legijonarjev v Franciji jn generala Stefeneka. Ob zaključku je dal izraza radosti, ki mu jo povzroča obisk Prage, katero je imenoval zibelko domoljubja in junaštva.
Nato se je maršal Foch udeležil sprejema v mestni palači in je šel. potem k pojedini, kt jo je priredil v palači Calm Gallas vojni minister Udržal. Pojedine so se nadalje udeležili minister za zunanje zadeve Beneš, francoski poslanik v Pragi Conget, vojaški zastopniki zavezniških držav in mnogo čehoslovaških in francoskih častnikov. Pri tej priliki je min'ster Udržal odlikoval s svetinjo čehoslovaške revolucije generala Hergaulta in šc nekatere druge častnike iz Fochovega spremstva.
Minister Udržal je veličal v svoji na-pitnici samozavest Francije v obrambi mirovnih pogodb in }2 naglašal vero Čehoslovaške v Mali sporazum, kateri bc Franciji lajšal njene naloge. Foch je rekel v svejeu odgovoru, da je domoljubje v armadi jamstvo za o-bstej države, katera se mora tega dejstva stalno zavedati. Nato je dal izraza svojemu zaupanju- v čehcćlo-vaško armado, katere organizacije! občuduje, ter je obljubil sodelovanje Francip s Čehosltrvaško pri delu za utrjevanje podlag mirovnih pogodb, katere je Francija pripravljena braniti ravno tako kakor Če-hoslovaška sama.
Rusija
Sožalje radi smiii Votovskega.
MOSKVA, 16. Komisarju za v nanje stvari v Moskvi so izrazili sožalje radi smrti Vorovskega zastopniki Italije, Vatikana, Nemčije, Turčije, Perzije, Litve in Švedske. Zastopnik Italije je tudi izročil sožalno brzojavko Mussolinija.
Truplo Vorovskega na potu v Moskvo.
LONDON, Vdova Vorovskega je zapustila popoldne Lausannc ter se pcvmila v Rim. Takoj popoldne je bilo truplo Vorovskega v spremstvu nekaterih švicarskih komunistov prenečeno na mejo, kier so ga prevzeli nemški komunisti ter ga spremili v Berlin.
Tudi Japonska zavrača nemško ponv tbo.
TOKIO, 16. Danes je bil izročen nemškemu poslaniku v Tokiu odgovor japonske vlade na nemško ponudbo. V tem odgovoru izjavlja japonska vlada, da ne irj::e sprejeti 'nemških paed.lcgov toliko radi prenizke ponuđene svote, kakor radi načina plačevanja in predvidenih garancij Japonska vlada, sicer ne sama prizadeia v vprašanju odškodnin, kakor drugo velesile, svetuje Nemčiji, da reši to vprašanje po ovojih najboljih močeh.
ščino s pretvezo, da treba pojačati usta-vcitvorne skupine. Rezultat pa je ta, da je bila v prošli skupščini znatnejša večina za ustavotvorno politiko nego »v sedanji. Zakaj? Ker so radikali mislili le na to, kako si za sebe izvojujejo večino. Njihov račun je bil fatalna napaka. Svobodne volitve so bile pač za radikalce, džemijet, radićevce, SLS in Nemce, ne pa za demokrate, ne za zemljoradnike. Volitve ministra Vujičica se ne razlikujejo od volitev Rauchai in Tomašiča. «Svoboda volitev» se je reklo, ko so smeli radičevci ob asistenci orožnikov razbiti shodi Srgjana Bu-disavljeviča, in čuvanje narodnega edin-stva je bilo, ko so (»rožniki stražili Radi-čeve shode, da bi jih nikdo ne motil.
Pribičevič je zaključil shod ob 12.45. Hrtig y dvorani narašča. Pribičeviču od-
prečijoi nakane, ki jim je cilj porušiti položaj, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe.*	-
Nato je pozdravil maršala še praški župan dr. Baxaf na kar je Foch odgovoril na pozdrave s sledečimi besedami: «Šli smo z orožjem v roki do Rena, boreč se za neodvisnost vseh tlačenih narodov in za svobodo. Čehi so pokazali, kako je treba delati in kako je treba storiti. Alp borno zopet prisiljeni se boriti za svobodo, bomo storili v bodočnosti, kakor smo storili v preteklosti. In za ta slučaj računamo tudi^ia vas.»
Pred postajo in pO vseh ulicah, koder se je pomikal sprevod proti Hradčancm, je bilo polno občinstva, legijonarjev, vojakov, sokolov, orlov in strelcev, ki so prirejali Fochm iskrene ovacije.
Poletno štetje časa v Franciji.
PARIZ, 16. Zbornica je s 313 proti 216 glasovom odobrila predlog za poletno štetje časa.	_
Nadaljne zasedbe.
BERLIN, 16. Wolfcva agencija poroča iz Franfurta, da so včeraj popoldne zase-h T imhnr<5. Pri tei eriliki so iz-ali
Francozi Limburg. Pri tej prj proglas, da tvorijo vse železniške postaje na progi Niedernhausen-Limburg del " sedenega ozemlja.
z i-
NAŠIM NAROČNIKOM. V zadnjem času smo opozorUi vse one naročnike, katerim je potekla naročnina ter jin prossfi, naj nam isto v najkrajšem času poravnajo, Malo je onih, ki so se cdzvaji, najdemo tadi take osebe, katei* so dolgo vrsto nsrečene na naš Ust in o katerih nam jo zn^iio da z živim zanimanjem sledi;J tfosi>odarskim, kulturnim in političnim do-godkem posebno pa še snovanju m ne-hanju našega naroda v ožji domačiji, take, da si ne moremo misliti, da se hočejo odreči vsakdanjemu čitanju edinega slovanskega dnevnika v Italiji. Upravmšrvo prihaja na ta n*čin v neprijeten pologi, d i na eni stiani pošilja Ust nsdflje dosedirn^ naročnikom, na drugi strani pa ima vecnu odprte knjige in račune. Upamo, da bi vsakdo uvidel, da tako stanje kliče po ureditvi.
S pregledovanjem knjig tra*i upravni?-tvo rnifcgo dragocenega časa, ki bi ga lahko uporabilo v druge namene, da na govorimo o i roških.
Prosimo vsled tega še enktfct vse prizadete naročnike, da uredijo še tekoči tega' meseca svoje zastanke.
»EDINOST«
V Trsta, dne 17. maja 1<7JU
. Pij (ej točki zafatava ultama/him, naj nu I ska vlada' prekliče ono žaljivo noto, s ka-Na genovski konferenci je stopila sovjet- itero je odgovorila angleški vladi, ko* je ta
n	■ r f • • t	1 __ • —	I.	**
Angleško-ruski spori
ska Rusija prvič oftciebio na evropsko po-iHično poprišče. Četudi ni dosegla tega, đa bi jo zapadne vlasti (razen Nemčije) pripo-znale, vendar pa so se začeli vzpostavljati .trgovski odnošaji med njo in skoraj vsemi zapadnimi državami. Kmalu nato so sledile preliminarne trgovske pogodbe in tako pogodbo je napravila tudi Angleška z Rusijo.
Ruska trgovska delegacija v Londonu se |e razvila v veliko ustanovo, danes okupirajo njeni uradi dve palači, v katerih, je uslužbenih kakih 600 uradnikov. Tako je postal London središče ruske trgovine v Evropi, gotovo ne v škodo angleške trgo^ vine. Ta delegacija, ki ji predseduje Krasin, nima samo trgovsko-ekonomskega značaja. ampak se mora smatrata tudi za politične zastopstvo sovjetske vlade v Londonu. V praksi se je torej izvršilo pripoznamje sovjetske vlade z angleške strani, in če bi
f" "" ■ *--»--i ~~ -
skušala rešiti življenje mons. Budkiewiczu, Posebno ono namigovanje na Irsko je zbodlo angleško diplomacijo.
Lord C ur z on je napravil energično gesto s tem ultimatimom; vse se zdi, da se Rusi na vse kriplje prizadevajo, da ne pride do preloma. Zato je baje Kraisin odpotoval iz Moskve z aeroplanom, da prinese odgovor sovjetske vlade nekaj dni pred potekom onih deset dni ter na ta način pridobi na času za nadaljevanje pogajanj, če bi se Angleži kapricirali na celotno izvršitev svojih zahtev.
Kakor kaže, se bo tudi ta spor poravnal na miren način; kako se bo to izvržčiffl, je seveda drugo vprašanje.
London je poslal središče protiruske agitacije ter je tako prevzel Parizu prvenstvo te agitacije. Vprašati se moramo: Ali
5ui	v^	________f ^ __si Anglija v resnici želi prekiniti vse stike
se s tva^ razvida Te normalno,"kakor	z Rusijo in kaj si od tega obeta? Drugo
kazalo nekaj časa, tedaj bi v najkrajšem vprašanje je: ali je v interesu Rusije, da
• • 1	nonlm-nn T AnitlllA I« Ct> JJJ CIO
tvu /- ci i c i 1 v: rvel) taca, it««; v& *	— *	, .	•
času Anglija uradno priznala sovjetsko pride do preloma z Anglijo on ce
vlado ter bi vzpostavila z njo redne diplomatske ednošaje, kar bi bilo velikega po^ mena za sanacija Rusije, pa tudi za politično in gospodarsko obnovo Evrope.
Lloyd-Georgeva politika je šla za tem, da se uredi irusko vprašanje: On je hotel uporabiU za svojo državo ugoden moment ter priii do sporazuma z Rusijo tedaj, ko je bila sovjetska vlada vsled obupnega go^ spodarskega položaja v notranjesti in vsled osamljenosti na zunaj v velikih stiskah. Če se je genovska konferenca ponesrečila in se ludi potem v Haagu ni prišlo do sporazuma, ni kriva teliko politika Lloyd Geor-gea kakor francoski pritisk in pa delovanje ruskih beguncev, ki so z vsemi silami ovirali, da bi dobila sovjetska vlada sankcijo zapadnih vlasti.
Vendar pa jc predstavljala Anglija tedaj, kakor predstavlja tudi danes, najnevarnejšega nasprotnika Rusije. Je vse zastonj; Tudi sovjetska Rusija je mejašica angleškega imperija v Aziji in tudi današnja Rusija je nevarna temu imperiju, merda celo velike več nego nekdanja carska država-
Umevno je, da se angleška diplomacija na vse preiege trudi, da bi se vsajen je Rusije kolikor mogoče zategnilo in ca bi spravila Rusijo v popolno gospodarsko odvisnost cd zapadnih vlasti. Gospodarsko* odvisna Rusija bi bila mnogo manj nevarna angleški kolonialni pesesti v Aziji kakor pa nezavisna in bogata država.
Navidezno nebriganje angleške diplcma-macije za rešitev ruskega vprašanja, zavlačevanje zadev, ki so življenskega pomena za Rusijo, brezobzirnost napram Rusiji^v reševanju vzhodnega vprašanja, zlasti v kolikor se to poslednje nanaša na morske ožine, ki peljejo v črno morje, vse to je ustvarilo v Rusiji neko strupeno ozračje proti Angliji. Tudi je ojačenje komunistične levice škodovalo ruski zunanji politiki, zakaj tej levici je pripisovati, da je Rusija napravila z zadnjima verskimi in cerkvenimi procesi tako napako. Javno mnenje na Žapadu je torej še podprlo neprijazno stališče Rusij ijavno ali prikrito sovražnih držav.
Zatorej se ni treba čuditi, če se v takem razpoloženju dogajajo incidenti med Rusi in Angleži, kjer morajo trčiti drug ob drugega. In ti incidenti se kaj pogostoma dogajajo na morju med ribiči. Angleški ribiči, ki love ob murmanski obali, smatrajo to obal, kakor menda vsa morja, za svojo domeno, zatorej se iim ne zdi posebno umestno, da bi se držali gotovih mednarodno pri-poznanih predpisov glede približanja obali, glede libe!ova napram tamošnjim- doma
kakšne meje more ugoditi angleški noti, ne da bi bila ruska suverenost ogrožena.
Angleški trgovski stiki s sovjesko Rusijo niso danes še tako dobičkanciini za angleški kapital, vendar pa je začetek napravljen in vsemu zapadnemu kapitalu se obetajo za bodoča leta plcdbnosna tla v Rusiji. Tudi si moramo predočiti, da so se Nemci že tir dno usedli v Rusijo in da bodo oni izkoristili položaj ter zagotovili pred'nost svojemu kapitalu, če bodo druge zapadne države iz političnega sovraštva obrnile hrbet Rusiji. In če dalje pomislimo, da more Nemčija danes iskati svoj spas edino v nasprotnikih entente, tedaj je jasno, da^ silijo Nemčijo? gospodarski in politični motivi na čira tesnejšo ekonomsko in politično zvezo s sovjetsko Rusijo.
Iz teh razlogov je očividno, da je pretrgan je trgovskih stikov Anglije z Rusijo dvorezen nož. Započeto delo; se prekine za daljši čas na škodo angleške produkcije, nemškemu konkurentu se cdpro na stežaj vrata v neizmerno rusko državo, Rusija pa se na ta način potisne med očitne sovražnike Anglije.
Vsi od tega je razumljivo, da je velik del angleške javnosti sprejel Lord Curzonovo noto z ostro kritiko. Posebno hudi so la-bouristi, pa tudi liberalci in celo nekateri konservativci ostro obsojajo ta angleški ultimatum, katerega posledice se ne dajo preračunati- Izkušnja zadnjega desetletja uči, da so ultimati zelo nevarni tudi onemu, ki jih pošilja. In kaj petem, če pride do preloma in se dogodi zicpet kakšen incident? Ali naj Anglija napove Rusiji vojno, ali naj poostri blokado? To so vprašanja, ki si jih mora nehote slaviti vsakdo, kdor premišljuje o tem.	•
Prelom z Anglijo bi pomenil za Rusijo večjo diplomatsko kakor pa gospodarsko škcfdlo. V političnem oziru bi bila sovjetska vlada občutno prizadeta. Sovražniki sovjetov, ki jih ne manjka v vseh državah Evrope bi dobili v Angliji mogočnega zaveznika, pomočnika in zaščitnika. Temu prelomu bi utegnili slediti še drugi in kredit ruske vlade bi vsaj na zapadu padel. Tudi bi bila Rusija prisiljena se orientirati v trnovem položaju ter preiti iz sedanje nevtralne v ofenzivno politikov Ta ofenzivna politika bi se izvajala na vzhodu, to je gotovo«. Tcda tudi ruska vlada ima tisoč razlogov, ki govore proti temu, da bi se spustila v nevarne zapleti jaje. Rusija potrebuje miru.
Da se tega ruska vlada v polni meri zaveda, dokazuje dejstvo, da je Čicerin na prvo noto odgovoril zelo popustljivo in da je ruska vlada odposlala po> Krasinai že odgovor na drugo noto, t. j. na ultimatum-čmom.	"	Toicla ^ka vlada je obenem že pove-
Tako so se vršili spopadi tudi streljalo	^ ^	• olila v take zahteve, ki
se je baje z obale m marsikatera ribiška la- k.	fer zactele njeno suvere-
i>v )V UI.JV -------------m
dja je morala trpeti škodo vslea svoje predrznosti.
Angleška vlada jc poslala sovjetski vladi že 12.^aprila preliminarno noto, v kateri je protestirala proti postopanju sovjetskih obmorskih oblaste v. Na to neto je ruski, komisar i jat za zunanje stvari potom Čičerina te dni odgovoril. V odgovoru pravi sovjetska \lada, da je pripravljena prepustiti stvar nepristranskemu razsodišču, vendar Pa se ne sme zgoditi nič takega, kar bi ne bilo v skladu s suverenitetoi sovjetske države in kaj takega naj Angleži nikar ne
zahtevajo, ker bi fcilo zaman.
Ta odgovor se smatra za zelo popustljiv in koncilianten, zato je vse kazalo, da se bo ta spor poravnal zlepa in sporazumno Toda med tem časom je prišloi do novih spopadov ob murmanski obali in angleška vlada je odposlala v Moskvo pravcat ultimatum, na katerega mora Rusija odgovorili povoljno v desetih dneh, sicer ^pretrze Anglija vse stike z Rusija ter odpoklice takoj svojo delegacijo iz Moskve.
Ta nota, za katero nosi vso odgovornost angleški zunanji minister Lord Curzcn,
očita ruski vladi:	^
I.	proti-angleško propagando sovjetskih predstavnikov v Teheranu in Afganistanu, odkoder delujejo proti angleškim interesom v Indiji in Mezopotamiji; dalje očita ruski vladi, da podpira protiangleško gibanje v Turčiji in Egiptu in cetb propagando na Angleškem. Glede te zadnje trditve se govori o gotovi vsoti denarja, ki so jo baje angleški komunisti prejeli iz Rusije. Nato Jmenuje kot glavna krivca proti-angieške propagande v Aziji sovjetska odposlanca v Teheranu in Kabulu. Zahteva takojšnja odstranitev teh oseb in obžalovanje ruske vlade.
II.	da se napadajo angleške ribiške ladje ob murmanski obali.
III.	obsoja nota obsodbe in eksekucije proti pravoslavnim ki katoliškim svečenikom, očitajoč Rusiji, da beče ufličUi vero in moralo.
bi ponižale Rusijo ter zadele njeno suverenost, aZtorej je gotovo, da ne bo Rusija ugodila ultimatumu, kot ga je sestavil Lord Curzon, temveč da se bo morala najti zmernejša pot, sicer pride do preloma. Ta ultimatum je preveč osier in predrzen po cblikl, po vsebini pa za Rusijo nesprejemljiv. O tem nas bodlo poučili dogodki bližnjih dnevov.	___
Nov način izplačevanja vojne odškodnine
Vprašanje likvidacije vojne odškodnine je eno najbolj perečih vprašanj novih pokrajin. Dosedanje zavlačevanje v izplačevanju vojne škode je povzročilo naši deželi že zelo občutno škodo. Po' sedanji praksi bi morali prizadeti čakati leta m leta, preden bi prišli do toli potrebne in toli pričakovane odškodnine. Uradno opravilo za ugotovitev škode, povzročene po vojni ne bo še davno končano. Tako je danesi obče znano dejstvo, da se takoimenovani konkordati le prepočasi sklepajo. Toda tudi v slučajih že sklenjenih konkordatev ne morejo priti prizadeti nikakor do denarja. To velja predvsem glede odškodnin «a premičnine, na katero čakajo zaman celi okraji že leta*
S konkordatom pa je napravljen le prvi korak na dolgi trnjevi poti vojnega oškodovanca. Sklenjeni konkordat se mora namreč ho'mologirati in še le ko je končano tudi to opravilo, da država vojno odškodnino likvidirati in »plačati. Vse to pa se zavlačuje v brezkončnost m preden piide oškodovanec do svoje pravice, pretečejo leta in leta. Ako bi bili hoteli čaka/ti naši vojni oškodovanci z zidanjem svojih porušenih hiš, dokler dobijo od države, kar jkn gre, bi sploh še ne bili začeli zidat«/in bi morali stanovati po vlažnih, nezdravih in neudobnih barakah morda se cela desetletja. Da se pomore oškodovancu is takega obupnega položaja, je bil izmišljen sistem predujmov, katere je dajal v glavnem
beneški zvezni kreditni zavod, V bistvu je torej ta zavod koristna in blagodejna ustanova, kar ga pa nikakor ne oprošča dolžno* sli, da postopa pri podeljevanju predujmov s skrajno previdnostjo in s človekoljubnimi oziri na intereise prizadetih vojnih oškodovancev, Večkrat se je naglašalo, da se Zveznemu zavodu v Benetkah ne more v tem ozira ničesar očitati, vendar pa je znano, kakšno vznemirjenje je bilo nastalo v začetku tekočega leta, ko je bil objavljen pravilnik k zakonu, ki določa, da" mora vojni oškodovanec jamčiti za morebitno razliko med predujmom in Jftvidiranc vojno škodo.
Ped sedanjo fašistovskb vlado je vprašanje likvidacije vojne odškodnine precej napredovalo. Znaten napredek pomeni zakon, s katerim je bila ustanovljena v Benetkah komisija za takojšnjo likvidacijo odškodnin, ki znašajo nad 300.000 lir. V ta namen je vlada dovolila 300 miljonov lir na leto. Kakor se vidi, pa upošteva ta zakon interese večjih in bogatejših oškodovancev (tvornic, trgpvin in raznih drugih podjetij), medtem ko je bil z ozirom na manjše oškodovance izdan pred par meseci drug zakon, ki določia, kakor smo svoj čas poročali1 tudi v našem listu, da lahko sklepa konkordate tudi tehnični urad potom svojih uradnikov, da so konkordati za svote do 20.000 lir po predvojni vrednosti (torej 80—90.000 lir po sedanji vrednosti) takoj kcnčnoveljavni, da se torej dogovorjena svota ne more. več znižati* Zraven tega določa ta zakon, da so konkordati, katerih svota ne prekaša 20.000 Kr po sedanji vrednosti, takoj izplačijivi, drugi pa (od 20.000 do 80—90.000), čim jih potrdi pristojno upravno oblastvo1.
Na podlagi teh dveh zakonov je postalo torej mnogo konkerdatov takoj izplačlji-vih. Vsled tega je bila država primorana poiskati potrebna sredstva za izvršitev obvez, ki so nastale na ta način. To dejstvo je najbrže dalo neposredni1 povod za novi zakon, ki ga- je objavila te dni' «Gaz-zetta Ufficiaite* mi si katerimi se ustanavljajo posebne državne obveznice za izplačevanje vojne odškodnine. V naslednjem p'cidajamo v obvestilo našim čitateljem, predvsem vojnim oškodovancem, poglavitne točke iz vsebine tega važnega zakona.
Od dneva, ki ga določi finančni minister s posebnim odlokom, najkasneje pa cd 1. septembra 1923., se bodo vojne odškodnine izplačevale na ta način, da se bodo dajale oškodovancem posebne državne obligacije ali obveznice, katere se bodo imenovale «obveznice (obligacije) za Bene-čije.» Država bo izplačevala obveznice v 25 letnih obrokih in sicer na podlagi sreč-kanja. Tistemu, ki' kupi tako obveznico, bo nesla 3'50 lir obresti za vsakih 100 lir. Obresti bodo proste vsakega davka, a vsaka obveznica bo igrala za nagrade, katerih skupni znesek je določen na 25 miljonov lir Nagrade (premije) se bodo podeljevale na podlagi srečkanja, ki se bo vršilo vsako leto po pravilih, ki jih ima izdelati finančni miijister. Za izplačevanje vojne odškodnine se bodo računale te obveznice al pari in oškodovanec jihi bo moral sprejeti kot plačilo.
Obveznice za Benečije bodo izenačene v vsakem ozira drugim vrednotam državnega dolga. Emisijske banke bodo smele dajati nanje predujme po predpisih, ki veljajo glede predujmov na državne obveznice. Odrezki (kuponi) obveznic se bodo' sprejemali za plačevanje izravnih davkov katerikoli dan v polletju pred njihovo dospelostjo. Državni zavod za zavarovanja in društva za zavarovanje na življenje bodo morala založiti en del svoje rezerve, ki se določi s posebnnim kr. odlokom, za «obveznice za Benečije.«
Finančni minister bo poskrbel za ustanovitev udruženja denarnih zavodov pod predsedstvom Banca dTtalia, ki mu bo poverjena naloga, da omogoča in lajša prodajo obveznic na denarnem trgu.
Oškodovanec, ki je prejel predujem v znesku pravilno likvidirane odškodnine, se bo smatral za- plačetnega. Kdor pa je prejel manj predujma, dobi • obveznic le za preostanek do popolne svote, ki mu jo država dolguje.
Kar se- tiče porabe vojne odškodnine, se določba čl. 11. zakona od 27. marca 1919, 426. izpreminja v toliko, da velja le za svoto, ki se da dobiti v obliki podpor na obveznico. Predujem, kakor je določen v čl. 14. prej omenejnega zakona, se bo dajal v znesku ene polovice celokupne likvidirane svote, in sicer v obveznicah. Druga polovica pa se izplača, ko bo ugotovljeno, da je bil pravilno porabljen ves znesek likvidirane odškodnine, kolikor se je po zakonu mtora porabiti za vzpostavitev porušenih zgradb. Finančni minister pa bo smel dovoljevati vojnim oškodovancem razne olajšave in bo lahko tudi dovolil, da bodo obveznice vinkulirane (zastavljene) pri denarnih zavodih, ki da j a jo predujme. V tem slučaju se tem zavodom prepusti tudi naloga ugotovitve pravilne porabe vojne odškodnine.
Čl. 6. novega zakona določa, da ostanejo neizpremenjene one določbe zakona 4. za-nuarja 1923. ki smo ga že zgoraj omenili in ki se nanaša na izplačevanje vojnih odškodnin, katere presegajo vrednost 30.000 Kr. Vendar pa se finančni minister pooblašča, da lahko izpremeni najvišji odstotek, ki je določen v čt 3. omenjenega zakona. (Ta člen določb da takojšnje izplačilo vojne odškodnine v vrednosti nad 300.000 ne sme znašati več kot 75% svote, ki je bila dogovorjena v konkordatu).
V čl. 7. pa se napovedujejo novi kr. odloki, s katerimi se bodo dosedanje določbe o povračilu vojne škode izpremenile, kjer bo to potrebno, da se spravijo v sklad s tem novim načinom izplačevanja; dalje se napoveduje poseben odlok, s katerim se bo <fisch>linir»U uredba Dreduimov s stra-
ni Zveznega zavoda v Benetkah in še razni drugi odloki tehnične in upravne narave.
To je glavna vsebina novega zakona o izplačevanju vojne odškodnine. Njegov splošni pomen obstoji po vsem, kar smo rekli zgoraj v tem, dia vojni oškodovanci (oz. zadruge, banke, ki so v posesti njihovih pooblastil) ne bodo prejemali več vojne odškodnine v gotovini, temveč v obveznicah, kakor smo jih zgoraj opisali. (V gotovini se bodo izplačevale, kakor določa čl. 6., le tiste odškodnine, ki znašajo manj kot 500 lir).
Hvalevredno je, da se je vlada odločila rešiti vprašanje vojnih odškodnin na edini pravi način, namreč s plačilom. Vprašanje pa je, ali je ta način plačevanja (potom državnih obveznic) res najprimernejši- Državne obveznice so res1 sigurna vrednote in izkušeni kapitalisti radi zalagajo svoj denar ravno vanje. Toda pomisliti je treba, da pripada ogromna večina vojnih oškodovancev kmetskemu stanu. In sicer gre za kmete porušenih krajev, v čftsu neposredno po vojni, polne potreb in pritiskane od vseh mogočih davkov, skratka gre za kmete, ki nujno potrebujejo gotovino. Vsled tega bo morala ogromna večina gledati, da svoje obveznice izpremeni v gotovino. Na vs&k iačin mora računati vojni oškodovanec z danim dejstvom in moral se bo tudi temu primerno ravnati. Svetujemo prizadetim, ki dobijo obveznice v lastna roke, naj postopajo previdno, naj se po možnosti združijo v skupine in si izberejo odbore razsodnih mož, ki bodo v stanu dajati stalno zanesljiva navodila za najprimernejšo in najkoristnejšo uporabo vojno odškodninskih obveznic.
O novem zakonu o izplačevanju vojne odškodnine je govoril tudi finančni minister De Štefani pred kratkim v Milanu. Rekel je, da bo novi zakon rešil vojne oškodovance iz položaja negotovosti, v katerem so se do sedaj nahajali. V interesu prizadetih oškodovancev je toplo želeti, da bi se ta napoved finančnega ministra uresničila v polnem obsegu.
To pa se bo dalo doseči le tedaj, ako se vse vojno o dškodninsko posto panje in poslovanje temeljito poenostavi in pospeši. Če kje, velja posebne v tem vprašanju pregovor: Kdor hitro da, dvakrat da!
Glavne krivce, ki so bili obtoženi radi upora in protidržavne agitacije med judenfcurško garnizijo, so takoj izolirali in postavili pred preki sod. Za zagovornika jc vojaška oblast določila nekega odpadnika, ki bi bil lahko vsaj nekaterim rešil življenje, toda podla duša je v svoji brezmejni pokorščini prodala slovensko kri kakor Juda Krista za trideset srebrnikov. Razprava se je začela v torek 14. maja in je irajala dva dni. Vsak obtoženi, zlasti pa Hafner, ki je bil pri ulični borbi ranjen v glavo in je stal pred sodiščem z obvezano glavo, so se vedli med razpravo tako, kakor se spodobi onim, ki jih preganjajo za pravično in sveto stvar. Priče so govorile večnoma v prilog obtoženih, toda ker je bilo jasno, da bo nemško-madžarska tiranija zahtevala eksem-plarične žrtve že za to, da dokaže slovanskemu elementu v državi svojo premoč, je bil izid procesa itakorekoč že prejudiciran. V sredo popoldne se je bliskoma razširila po mestu vest, da je vojno sodišče obsodilo Hafnerja, Možino, Davtoviča in Štefaniča na smrt. Kakor težak kamen je legla ta vest na srca vseh, ki so poznali nesrečne žrtve brezobzirnega avstrijskega krvnika kot poštene, značajne in slovanski idesji zveste može. Značilno je tudi dejstvo, da je vladala velika potrtost celo med mestnim prebivalstvom, med katerim so bili slovenski fantje zelo priljubljeni in ki se je dobro zavedalo, da ta pot vodi v propast v prvi vrsti Avstrijo samo.
Naslednjega dne zgoda.j zjutraj je odšel pohodni bataljon brez orožja na vežbališče. Kmalu za njim pa je prihitel kurir poveljujočega generala s strogim ukazom, da mora bataljon nemudoma nazaj v garnizijo, kjer bo navzoč pri usmrtitvi štirih upornikov. Ko smo se vrnili v mesto, me je poklical k sebi general, ki je hodil razburjen po sobi semintja. Dejal mi je, da mu je znano moje politično naziranje, da mi pa za vselej izbije iz glave siovanofilske ideje, me hoče poslati v tečo k obsojenim, da se prepričam, kakšne posledice rodi nepokorščina in da čujem iz ust teh upornih duhov njihovo oporoko. Odšel sem z vojnim kuratom J. Novakom v ječo. Težka vrata so se zaprla za nama. Zaškrtal je kIjuc v ključavnici in ostala sva sama z; obsojenci. Vcjni kurat je pristopil k njim, da ,ih pripravi na zadnjo pot. Vsi so bili bodri, kadiu so in razgovarjali, kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo. Le Davtoviču se je poznalo, da ga ^e smrtna obsodba strla. Štefanovič je v naglici napisal svoji materi pismo, v katerem ]i je govoril: Draga mati! Sporočam ti, da sem kot kolovodja upornikov obsojen na smrt. Se nekaj trenutkov in preselim se v večnost. Vem, da te bodo avstrijski biriči preganjali zato, ker si rodila takega sina, toda bodi ponosna, da je ta sin umrl za pošteno slovensko stvar. Ce nismo mogli doseči svojega cilja mi, pridejo za nami drugi, ki bodo nadaljevali in dovršili naše delo. Naša kri bo prelita zato, da se bo bolje godilo našim potomcem. Ostali so .naju prosili izročiti sorodnikom in znancem pozdrave in sporočiti ženam njihovo zadnjo željo, naj skrbe za svoje otroke in jih odgajajo v narodnem duhu. tyožina pa je dejal otožno: Žal mi je, da moram umreti tako mlad in da n? bom doživel našega vstajenja. Med tem pretresujočim prizorom se je približala strašna odločilna ura. Ob 1. popokhte uno začuli težke korake madžarske straže, značilno škrtanje ključavnice in mrtvaški zvon, ki je zapel nekje v bližini svojo srce in dušo rezajočo peseiru Možina se je zganil, pogledal je Davtoviča m pripomnil ironično: CujeS? Še nisno mrtvi, pa nam že zvone. Odprla so se vrata, vstopili so do zob oboroženi Madžari in zvezali nesrečnim narodnim mučenikom roke. Žalosten sprevod je krenil skozi mesto na morišče. Za kazen je vojaško
Eoyeljstvo izgnalo iz vojašnice in barak vse, ar ie moglo stati na nogah. Stari vojaki, in-yali<£, bolni, lahko ranjeni, ki 5e niso bili popolnoma okrevali, vsi so morali spremljati svoje rojake na mrtvaški poti. Na vežbališču za barakami, kjer se je vrštia eksekucija, je »prevod obkolil bataljon oboroženih Madža-
rov. Slovenski častniki so morali stati v ne^ posredni bližini obsojenih. Toda niti baialjon oborožene sile jim ni zadostoval. Tirani so se^ bali izgredov in zato so postavili v ozadju morišča še eno madžarsko stotnijo v pelnji opremi, da bi v slučaju najmanjšega nemira!) brez usmiljenja postrelili vse slovenske lants.j Slovensko vojaštvo in civilno prebivalstv<r je bilo pri pogledu na ta mučni prizor sitno potrto. Nemci in Madžari pa so s satanskim zadoščenjem gledali, kako učinkuje njihova' moč.	«'
Prvi je prišel na vrsto Davtovič. Siromak se do zadnjega trenotka ni zavedel in n| hotel verjeti, da bo moral tako mlad v zemljo. Ko .je vojaški avditor prečita! smrUio obsodboC in sem mu jo ponovil v rodnem jeziku, je za-drhtel, padel pred podpolkovnika Mctnitzai na kolena in zaklical: Kaj moram res umreti?i Saj nisem nikomur storil krivice! Čemu me ubijate? Metnitzu so se zalesketale solze vi očeh, položil je nesrečnežu roko na ramo in spregovoril z drhtečim glasom: Vem, da si nedolžen, toda kaj morem storiti jaz? Ni v; mojih rokah tvo^e življenje. Stotnik Lukešič; ki je sicer dobro razumel njegove besede, pat se je zadri nanj, češ kaj ima opraviti s tem; človekom, ki je zaslužil smrt. Nato je zapo-i vedal poveljniku eksekutivne čete naj hitro izvrši svojo dolžnost. Obsojeni je pokleknil približal se mu je Madžar ki mu je zavezal a" črnim robcem oči. S satansko spačenimi obrazi in škodoželjnimi smehljaji so prislopill madžArski krvniki, zarožljali so zatvori, zado-) neli streli in prva žrtev se je zgrudila okrvavljena na zemljo. Kri Davtoviča je obriz«»aIa okrog stoječe Madžare in zapustiia rdeče madeže na belih rokavicah stotnika Lukešiča, kakor da je hotela žrtev pritisniti sanui krvniku sramotno pečat. Možina se je pi i temr prizoru ironično smehljal. Ko je krvnik poklical drugo žrtev, Šteianoviča, je presekal grobno tišino možat klic «lukaj:>. Poveljujoči častnik je zakričal nanj, češ naj odgovarja «hier;>. Zopet rožljanje zatvorov, zopet salva in drugi mučenik se je zgrudil na tla. Hafnci tudi pri tem pogledu ni izgubil svoje neverjetne hladnokrvnosti, S prezirom je vrgel proč dokajeno svalčico in se obrnil k svojemu prijatelju, češ, da bi rad pred smrJjo še kadiL Vojni kurat-mu je ponudi! smodko. Tretji je bil usireljen Možina. Ko je avditor zaklical njegovo ime, je vrgel na tla dokajeno smodke, tati smrtne obsodbe. Brez n;e vem, kaj me Čaka. Bog daj, da bi moja kri rodila sir teren sad. Zadnji je prišel na vrsto Hafner. Ko so mu hoteli zavezati oči, je to uslugo hvaležna odklonil, obrnil se je tja, kjer so stali slovenski vojaki in zaklical z Bogom, fantje! S siki so mu krvniki zavezali oči. Toda obsc eni je z energično kretnjo snel robts, segel Mctrr'ziu, meni in kuratu v roke in dejal, da umira, toda v popolni zavesti, da bo njegova kri tekla za pravično stvar. Nato se jc obrnil k Madžarom in zaklical: dobro streljajte! Ko se je zgrudila četrta žrtev, je navzoči zdravnik konštatiral, da še ni mrtva. Stotnik Ltikešič je zapovedal, naj mu pomagajo na oni svet z < milostnim strelom*. Zadcnela sta še civa strela, toda zaman. Madžari so bili vsi pre-padeni, roke so se jim tresle in niso hoteli več streljali. Mučen prizor je končal neki madžarski častnik.
Po eksekuciji so ostala trupla žrtev pod strogo stražo na morišču. Poveljstvo je ukazalo, da morajo stotnije nazaj gredu prepevati, toda nihče se temu ukazu ni pokoril in čule so se le pritajene psovke. Stotnik Lvkešič je sporočil o končani eksekuciji generalu, ki je brzoijavil na Dunaj: Pravkar izvršena smrtna obsodba. Korporal Hafner je kot junak v življenju tudi junaško umrl. Ponoči so na tihem skopali skupno grobnico, kamor so med gromom in nevihto položili neustrašne narodne mučenike. Grob so morali popolnoma zravnati z zemljo, da bi nihče ne vedel, kje počivajo trupla ustreljenih upornikov. Toda že drugi dan je bil na svežem grobu lep venec in mnogo cvetja. Vojno sodišče pa je nadaljevalo svoje delo. Srečen slučaj je nanescl, da jc pri sledeči razpravi zagovarjal obtožene dr. Ivanetič, ki je z vso vnemo branil nesrečne slovenske fante. Res se mu je posrečilo reški? nekaterim življenje. Na smrt sta bila obsojena še Rogelj in Grahovinž, ostalim pa je sodišče prisodilo večletno težko ječo. Zadnji dve žrtvi so ustrelili na binkoštno soboto IG. maja Tudi ta dva sta se vedla ves čas zeJo hladno krvno. Komaj je bil končan proces, jc prišl', iz kabinetne pisarne brzojavka, da se re sm« nikogar več ustreliti. Očividno jc avstrijski vlada že tedaj čutila, da se bliža njen konec Nekateri domnevajo, da je biia ta b zojavkj sprejeta že tekom procesa, da pa jo je general utajil in tako sam zakrivil prelivanje slovenske krvi. Kmalu petem so se uprli slovenski fantje 7. lovskega bataljona v_Muravi, kjer je padel kot žrtev Bošt;an I31ip,_ eigai truplo že počiva v domači zemlji, /.a n^nrii sc je uprl 97. pcšpolk v Radgoni, kjer je •bilo življenje devet slovenskih fant'..'. H upori so bili odmev judenburških dogodkov in žrtve, ki jih te dni prepeljemo k večnemu počitku v domačo zemljo, so nekak "obmejni kamen med našim robstvom in- svobodo. Šest mladih fantov je z življenjem pripomoglo svojemu narodu, da je zlomil sužnje okove. Na jim bilo sojeno zreti vzhajajočega "solnca svobode, ker so morali za svojo zvestobo narodu in domovini prezgodaj v zemljo. Naj jim bo ohranjen med n^ni večen spomin!
(Po «S!ov. Narodu .)
Koncert pevskega zbora učiteljskih društev
Kakor smo že poročali, priredi «Učiteljska Zveza« prihodnjo nedeljo matine pn bv. JaJto-bu ob 10 uri in koncert na IContovelju cb 4 uri popoldne. Spored je sledeči: A. Lajovic: Bolest Kovač. A. Forster: L glasnim šumom s Kora, mešan zbor. Anton Lajovic: Gozdna samota. Ženski zbor s spremljevanjem klavirja. Anton. Lajevlc: Žabe, ženski zbor. Janko Ravnik: Poljska pesem, mešan zbor. Emil Adamič: Mlad junak po vasi jezdi, mešan zbor. Johannes Brahsns: Scherzo (iz Tria v H duru)."] Anton Lajovic: Spomladni spev. Ples kralja Matjaža, Kiša. Medved z medom, meseni zbori. Emil Adamič: Kje si dragi, da te ni? ženski zbor s spremljevanjem klavirja. Emil Adanvič: Kregata se baba in devojka, moški zbor. Stjc-van Mokranjac: Kozar, mešan zbor. Ivan Cankar: Hlapec Jerncj*},odlomek dramatiziran po M. Skrbinšku. Osebe: Hlapec Jernej: Marij Sila; Potepuh: Albert Širok. Ivan Grbec: Otroci molijo, mešan ;bor.
Cene: Sedeži z vstopnino vred 8 L in 6 L, stojišča 3 L — k temu se prišteje še 1095 davčne pristojbine. Sedeži so v predprodaji v knjigarni J. Štoka.
Odpade na «matineji».
V TVs/a, <£ne 17. ipaja 1923.
«EDIN0Š1Y
ni
DNEVNE VESTI
K obisku vodnih pohabljencev. Dne 24. maja in v naslednjih dneh bomo imeli v naši deželi odlične goste Le malo jih bo odličnih po stanu, vsi bedo odlični po kakovosti. Italijanski vojni pohabljenci bodo posetili Trst ter kraška in soška bojišča. Možje, ki so se odzvali klicu domovine ter, pripravljeni dati življenje, dali zanjo Svo:e zdravje, zaslužijo naše spoštovanje. Tržaški župan je izdal poziv "a prebivalstvo, da prepusti za omenjene dneve razpoložljive eobe in postelje vojnim pohabljencem. Sporočamo ia oklic našim ljudem s pozivom, da po mogočnosti doprinesejo k temu, da ee prenočevanje vojnih pohabljencev olajša, ter prijavno občini svoje razpoložljive sobe. — Čeravno je po našem mnenju spričo staroslavne slovanske gostoljubnosti vsak poziv na naše ljudstvo na deželi odveč, ga hočemo pri tem vendar spomniti na njegove prirojene tradicije. Naše ljudstvo naj spreme vojne pohabljence, kateri bodo obiskali bojišča ležeča na slovenski zemlji, prijazno in gostoljubno. Vojni pohabljenci so cvet Italije, kralj in vlada jih čislata. Naj vidijo naše Jju-dsivo in naj povedo doma, da to ljudstvo zasluži, da se ima ž njim boljše namene nego so mu bili- javljeni.
Vnanji gias v zsščito južnoiirolskih Nemcev. Severnotiro!?ki deželni zbor se je bavil dne 8. t- m- z dogodki na južnem, Italiji priključenem Tirolskem. Krščansko-socijalna, velikonemška in soci;alnc-demckratičr.a stranka so predložile nasprotni predlog: «V zadnjem času se množijo slučaji, ko se Nem~i avstrijskega drža vijanalva, ki bivajo že desetletja na južnem Tirolskem, iz ničevih razlogov izganjajo od Lam. Dogajajo se celo slučaji, ko se postopa z nečloveško ostrostjo. Če bi italijanska vlada nadaljevala s tem postopanjem, nasprotujočim mednarodnemu pravu in odnošajem dobrega sosedstva, bi moralo to dovesti do represalij. Tirolska deželna vlada bi bila prisiljena ščitili svefe ljudi s tem, da bi izganjala italijanske državljare, ki so doslej brez izjeme mogli bivati in občevati v Avstriji. Nadalje gredo prizadevanja italijanskih cblastev za tem, da bi Nemce južnega Tirolskega nasilno pcitalijan-čevala. K temu spada naredba, da za vrsto nemških občin sinejo veljati ?amo italijanske krajevne označbe. To je hudo kršenje pravice svobodnega gibanja in dušenje zgodovinskih izročil. Naredba nasprotuje tudi gospodarskemu interesu, ker se s poilalijančevanjem krajevnih imen ovira gospodarski promet. Zato nalaga deželni vladi proti takemu kršenju pravic Nemcev južnega Tirolskega, in }o pozove, da di-plcmatičnim petom — opozarjajoč, da sicer nastopijo protiodredbe — zahteva, da se tako: preneha s takimi izgoni avstrijskih Nemcev- iz južnega Zimskega ter da se umaknejo naredbe, naperjene preti nemškim krajevnim imenom. Končno naj deželna vlada pozove svc.O1, da predloži stvar tudi Zvezi narodov«.
—	Ta dogodek v severnotirolskem deželnem zboru bi moral prisiliti rimske kroge v resno rizmišljevanje. Čuli bomo gotovo, da je vse to, proti čemur se je oglasil severno tirolski de-žel'.i zbor, notranja stvar italijanske države. Teoretično — da. Praksa mednarodnega živ-
Jpen/a — v nacijonalnem znr'slu — pa govori drugače. Tudi notranja politika — če je modra
—	se izogiblje vsemu, kar bi moglo izzivati neljuba čuslva pri vnanjih soplemer.jakih manjšin v lastni državi ter izzivati proteste, kakršen je geri omenjeni. Tudi ta protest priča, da je vprašanje man:šin po sili razmer podrete r o široki mednarodni sodbi. Vsa vnanja politika Italije stremi po vzpostavi gospodarskih stikov z Avstrijo, ker je od njih v precejšnji meri odvisen bodeči gospodarski razmah naše države. Le slepec pa ne bi mogel videti nevar-noeti, da bi notranja politika, naperjena preti nemški manjšini križala rečeno opravičeno in nujno potrebno stremljenje. ICajti le slepota si more -domišljati, da glas v severnotirolskem dcželr.am zbora ne dobi odmeva v nemški masi Avstrije in preko te tudi onkraj meje —-v Nemčiji. Merodajnim krogom v Rimu naj bi orišla nevarnost v zavest, ako nočeio doživeti Še marsikako tako presenečenje! Manjšinska politika tudi za. Italiio ni igrača.
Karo plovejo?! V Rovinjsko selo — v občini Kanianarski — so dobili novega župnika, ki ic 15 let duše pase! v — Ameriki!! Ko se je prvo nedeljo predstavil vernikom v cerkvi, jim ie napovedal v italijanskem jeziku: «Odslej se bocc vrnile -vse funkcije v cerkvi v italijanskem, oziretrta latinskem jeziku. Pevci morajo pevati sv. zr*šc v italijanskem jeziku. Priporočam vsem sta rišem, naj hitro sebe in deco naučijo moliti «Oče naš« v italijanskem jeziku, ker v te i cerkvi se ne bo več molilo hrvatski! Sedaj tu ni več Avstrija, ampak Itali'a, ki jo moramo vsi liubiti in spoštovati-* Jasno je, da tega človeka niso poslali tja kot dušnega pastirja, marveč kot navadnega političnega agitatorja. Ljudstvo ie skrajno ogorčeno sklenilo, da ne bo nikdo zahatjal v cerkev: ne staro, ne r-Mado, ne mož.ko, ne žensko!
Slično se je dogodilo v cerkvi v Kanfanaru. i udi tam je župnik Luigi Andrettich odpravil iz cerkve zadnjo hrvatsko molitev. Niti čuti neče^ da bi rmi kdo govoril v hrvatskem jeziku. f udi tam ljudstvo ne zahaja več ,v cerkev. Tako se ni na pr. nikdo udeležil procesije sv. Marka. Zato je župnik naslednje nedelje gromel v cerkvi, da dobro zna, zakaj da ne prihaiajo v cerkev. To da je delo par «arbanaških Hrvatov*. Rekel je: <-Odslej se mora v cerkvi v—e moliti 1 aHr- -ki. Pre-štvi duhovniki so grešili, ker so moiiii hrvatski* Jaz se ne bojim ne vas, ne Petra, ne Pavla! In tako mora biti!*
Rovinjsko selo in Kanfanar sta čisto hrvatski župniji, izvzemši kakih deset priseljencev v Kanfanaru, ki pa sploh ne zahajajo v cerkev.
Kam plovejo gospodje na ordinarijatu v Poreču?! Ladjo cerkve gonijo iz varnega pristana vernosti in vdanosti ljudstva na široko morje odpora proti cerkvenim organom in s tem neizogibno proti cerkvi saani! Pregovor pravif Kdor seje veter, žanje vihar! — Tu pa kličemo gospodom v Poreču: Kdor seje vihar ta bo žel — pogubo! '
Žalolgra italijanskega socializma. Ni morda kak zagrižen «buržuj7>, ampak* prvak socialne demokracije v Avstriji, dr. Viijean Elenbogcn, ki je ravnokar izdal brošuro, v kateri izreka porazno sodbo o voditeljih socijalizma v Italiji. Le-tem nalaga krivdo na groznem padu nekdaj tako silne organizacije. Ker so se popolnoma vdajali Moskvi, je bil italijanski prole t atrija t naravnost očaran od boljševizma. Iz EI-lenbogencve brošure doznajemo zanimivost,, da je bivši italijanski ministrski predsednik Nitti ponudil socijalistom, naj bi skupno z demokrati ili republikani ustanovili demokratično republiko. Socijalisti so odklonli, ker so hoteli le proletarsko, ne pa socialistično republiko. EUenbogen pravi: «Noben misleč socijalist ne bo danes tajil, da bi bila tedaj koalicija socija-listov z levim krilom meščanstva z na pol pro-le Larsikimi popolari vred močna dovolj za usta-noviiev močne demokratične republike v Italiji. Socijalisti pa so odklonili- in* so si s tem zagradili pet do oblasti. Sami prešibki, da bi gospodovali nad deželo z demokratičnimi sredstvi, so poizkušali z ^direktno akctjo». Toda, takoimenovane generalne ostavke, neštevilni mali puči, zasedbe tovarn, zasezan:e javnih in zasebnih zalog živil, poulični nemiri, demonstracije itd. — vse to ne le da je razdražilo kapitalističnega nasprotnika, ampak je tudi javno mrenje, poprej socijalizmu ugodno,"popolnoma izpremenilo in ga pahnilo na stran reakcije, kar je po vojni diskreditirani buržoaziji zopet poaaagalo v sedlo. Večni apeli na nasilje od strani socijalistov so indusitrijalnemu kapitalizmu in militarizmu na grešen način izročili v roko vso oblast».
Na razsežno se potem dr. EUenbogen bavi s fašist o vsko reakcijo in pravi, da je vse, kar srno izvedeli iz ustmenih, govorjenih in tiskanih poročil, le medel odsev tega, kar se v Italiji v resnici godi1. To da je «risorgimento nekulturen Politično življenje nefašistovskih strajnik zamira iz strahu pred teroriem in vedno bolj nastaja mir — na grobovih (Na občinskih volitvah v Benetkah je baje le 10 odstotkov velilcev prišlo na volišče) Leta 1920. je bilo še organiziranih tri milijone delavcev, do čim so jih narodna udruženja Štela komaj desetti-soč. Danes pa je pretežni del delavstva v fa-šistovskih organizacijah. Delcoaa zato, da se rešijo gladu, deloma, ker ni bilo še v njih pravega globokega socialističnega prepričanja, j Delavski domi in zadružne hiše se nahajajo — kolikor .-oso porušeni — v rokah fašistov, ki so odpravili iz njih vso socialistično literatu-! irro. Socialistična glasila so zamrla do malega. Jn kolikor jih je še, se -jim je naklada skrčila, j Javnega političnega delovanja ni skoro- nič več, j poslanci ne smejo v svoja volilna okrožja, naj-, boljši zaupniki bežijo iz dežele, njih žene in; otroci so- ostali v solzah in gladu. Sociialistično i delo desetletij je uničeno. Podjetnik je postal neomejen gospodar nadi življenjem in smrtjo delavcev! Absolutizem izkoriščevalcev ne treba več nadevati si figovo pero*.
Razpravljajoč o tej brošuri dra Ellenbogena pravi glavno glasilo avstrijske socijalne" demokracije, «Arbeiker Zeitung»: «Francoski in ogrski proletarijat sta potisnila revolucijo daleč j od naravne podlage. Zato s.ta se morala zrušiti j v strašni propad protirevolucije. Italijanski, proletarijat pa je postal plen protirevolucije, j ne da bi bil sploh tvegal revolucijo. Opajal se [ je na možnostih dosege moči, ne da bi bil sam, segel po moči. Padel je kot žrtev blesteče dok- j trrne, ne da bi bil niti poizkusil nje uresničenje j ter je pozabil tudi na najskroannejše dejanje. ■ Žaloigra italijanskega socijalizma je zgodovinska žaloigra pasivnosti, ki ji ni para».
Izpiti vsposob'jenosti za pedučevanje aa hrvatskih šolah. Izpraševalna komisija za vspo-sobljenje k poduku na ljudskih šolah s hrvatskim učnim jezikom (Ccmumssione e sam ina trice per 1'abilitazione ali'insegnamento nelle scuole popolari con lingua d'istruzione croata) v Opatiji nam je poslala slede-čo okrožnico: Dne 25. maja cb 9 uri se bodo v hrvatski ljudski šoli v Opatiji pričeli izpiti vsposobljenosti za pcdueevanje v ljudskih šolah s hrvatskim učnim jezikom. Kandidati morajo predložiti takoj izpraševalni komisiji v Opatiji (kr. tehnična šola) potom pristojnega okrajnega šolskega sveta prošnje za pripustitev (papir s kolkom 2 lir), katerim morajo biti priložene sledeče listine: 1) Kratek epis dovršenih študij; 2) zrelostno spričevalo učiteljišča ali normalne šole, oziroma za naknadne izpite za poduk italijanščine: spričevalo vsposobljenosti; 3) potrdilo o dvoletni službi, izvršeni pri kaki javni ljudski šoli ali pri kaki zasebni ljudski šoli s pravico jasnosti. Kandidati se opozarjajo, da glasom ministrskega odloka znaša pristojbina za splošne izpite za- vsposoblienost lir 80.—, a za posebne, naknadne izpite lir 48.
Druitvene vtstl
Akfiđ. fer. dr. Balkan . Danes ob 20.3(T sestanek. Uro prej odborova seja, v prestorih, kjer sestanek.
Športno društvo «Adria» priredi dne 27. t. m. 40-kilometrsko vzpodbujevalno dirko na progi: Bazovica, Padrič, Trebče, Opčina, Sežana, Povir, Divača, Lokev, Bazovica. Odhod točno ob 15 iz Bazovice. K dirki vpisujejo vsi odborniki, za oismene prijave pa je pisati: Žerjal Drago, Guardiela 801, Trst. — Vpisnina
k dirki znaša Lire 3.— Maksimalen čas je določen 20 minut po prvodošlem. Darila so različna in bogata.
Kolesarji na dan! Pokažite, da ima tudi naša mladina zmisel za športno delovanje. Posebno pa bi priporočali našim mladim dirkačem iz okolice, da se polnoštevilno vpišejo k tekmi. — Odbor.
Nogometni odsek S. D. «Adria» ima danes ob 20 reden sestanek. — Vodja.
Pevsko dra$tvo «Ilirija». .Današnja vaja za ženski zbor se vrši v navadnih prostorih — Jutri vaja za moški zbor v dvorani DKD. — Predsednik.
Kolo. Vaja za ženski zbor danes -odpade. Prihodnja vaja jutri zvečer točno ob 8 uri zvečer. V nedeljo ob 10 predp. vaja za moški zbor. Prosim da pridejo vsi. — Pevbvodja.
Tečaji za krojenje. Vse one, ki so se vpisale v tečaje za krojenje vabimo, na sestanek, ki se bo vršil danes pop. cb 4 h pri Sv. Jakobu v prejšnjem otroškem vrtcu, da se dogovorimo glede ure in kraja, kjer se bo vršil poduk. Opozarjamo vse one, ki se še žeie vpisati, da to store še danes. — Odbor Ženskega dobrod. udruženja v Trstu.
Iz tržaškega iivlienia
Epilog avtomobilske nesreče ▼ Barkovljah.
Včeraj popoldne ob I6ih se je vršil pogreb zemskih ostankov časnikarja Rudolfa D'Aron-co, sodnika Ivana Bortolottija in njegove zaročenke Pavle MorelHjeve. Žalnega sprevoda se je udeležilo ogromno šitevilo občinstva; med udeleženci je bilo opaziti tudi župana dirja. Pit-tacca in veliko število drugih civilnih in vojaških dostojanstvenikov.
Uslužni podnajemnik. Pred par dnevi je za-sebnica Karmela Strignana, stanujoča v ulici Canova št. 9, nameravala nesli v hranilnico znesek 1500 lir. To njeno namero je izvedel njen podnajemnik Hugo Bemharem, star 48 let, rodom iz Aleksandri je. Mož se je prijazno ponudil, da bi nesel on denar v hranilnico, da bi s tem prihranil gospodinji pot. Strignana je sprejela, ta predlog ter izročila Bemharemu omenjeni znesek. Mož je odšel z denarjem in od tedaj se ni več prikazal domov.
Teda; je ženska uvidela, da jo je uslužni podnajemnik opeharil; zadevo je naznanila orožnik cm na policijskem komisariatu v ulici Chiozza.
Aretacija. Na podlagi aretacijskega naloga so pred sinočnjkn policijski agenti aretirali 22 letnega Frana Eifciul, stanu jo čega v ulici Do-nota št, 4. Mož se mora namreč zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem radi neke tatvine.
Aretiranca so zaslišali na kvesturi ter ga nato spremili v zapore v ulici Coroneo.
S kolesom je zavezil v zid. Včeraj zjutraj okoli 9.30 je vozil s kolesom navzdol po ulici Farneto 17-Ietni brezposelni uradnik Hektor Belgrado. stanujoč v isti ulici št. 745. Naenikrat je tekom vožnje krenil tako nerodno s kolesom, da Se je s tem vred zaletel v zid. Pri tem se je mladenič precej močno pobil po glavi in po desni strani obličja. Poleg tega se ga je vsled strahu in razburjenja lotil hud živčni napad. Navzoči ljudje so prenesli ponesrečenega kolesarja v bližnjo lekarno Marcho, kamor je kmalu potem, vsled telefoničnega poziva, prihitel zdravnik rešilne postaje. Ta je spoznal mlade-ničevo stanje za precej nevarno, zato ga je dal po prvi pomoči prepeljati v mestno bolnišnico.
Prepir med ženskami. Včeraj opoldne so se v gostilni «AlIa Spremitura», v ulici Chiarbola sup. 242, sprle med seboj nekatere ženske; z velikim vriščem so si skočile v lase ter se začele obdelovati s pestmi, nohtmi, kozarci n sploh z vsem, kar jim je prišlo slučajno pod roke. Prepir se je končal šele, ko se je ena izmed žensk, 51-letna Marija Blacher, stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji št. 464, zgrudila onemogla na tla. Tedaj so jo ostale ženske previdno odkurile iz gostilne, med tem ko .je nekdo obvestil o dogodku rešilno postajo. Zdravnik poslednje je Blacherjevi obvezal številne bunke in praske na obrazu in na desni rokii; nato so jo prepeljali na njen dom, ter jo prepustili domači oskrbi.
Iz triaike pokrajine
Dt&tovlje. (Prireditev ruskih gledaliških umetnikov). V soboto dne 19. in v nedeljo dne 20. t. m. priredi znana skupina ruskih potujočih gledaliških igralčev dve predstavi z bogatim sporedom. Prireditev se bo vršila v dvorani g. Antona Tavčar št. 59. začetek: v soboto ob 4.30 popoldne. Vstopnina 5, 3 in 2 lire. Po vsej občini in po okolici vlada za to nenavadno prireditev veliko zanimanje in predvideva se, da bodo imeli ruski umetniki popoln gmoten in moralen uspeh.
Postcfnska $ama bo nudila na binkoštno nedeljo svojim obiskovalcem izreden užitek. Nihče naj ne zamudi si ogledati ta dan čarobne podzemeljske prostore, katere bo razsvetljevalo pol milijona sveč. Posebna vlaka odhajata iz Trsta ob 7.30 zjutraj in ob I uri pop., iz Nabrekne ob 8.20 ozir. ob 1.50 pop., s Prošeka ob 8.40 ozir. cb 2 pop., z Opčin ob 8.50 ozir. 2.15 pop., iz Sežane ob 9.05 ozir. ob 2-33 pop. in iz Divače ob 9..25 ozir. 2.45 pop.
Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu. Izrabite vsi ugodno priliko ter pridite občudovat ta najlepši kraški biseri_
Vesti x Goriškega
Cvetje z Vita «Goriške Straže«. Na
mojo «besedo» k izjavi g. Bavdaža, predsednika «Županske zveze» v Gorici, ki je bila priobčena v «Edinosti* z dne 10. t. m., odgovarja «Goriška Straža® z dne 14.
t- m. z «duhovitim člankom», v katerem brca okoli sebe s «koštrunčki» in «koziiči».
Škoda bri bilo izgubljati besede k takim nesramnim izlivom «Goriške Straže*. Zate odgovarjam z enim samim stavkom: vsak da, kar ima!
Ta čedni listič urejuje g. dr. E. Beseda njak. — Goriški poroČ. «Edinosti».
Nastop službe nevega fut lanskega pre-iekia. Novi furlanski prefekt odv. Pisen ti se j^ povrnil v torek iz Francije v Rim in nastopi svojo novo službo najpozneje v četrtek.
N zključeno, da fio/ poispešli njegov po-vratek nedeljski dogoditi v Vidmu, kjer je prišlo do estrega medsebojnega spona med fašisti.
Kaj naj to pomeni? Upravni svet goriške trgovske zbornice, ki se upravlja še vedno po bivših avstrijskih zakonih, priznava potrebo, da se nemudoma raztegne italijanski zakon z dne 20. marca 1910 No 121 o trgovskih m obrt-nh zbornicah tudi na nove dežele. Predsedni-štvu zbornice poveril je nalogo, da sporoči to željo ministrstvu za trgovino, kateremu naj se istočasno dokaže potreba, da se vršijo bodoče volitve vsled izrednih okolnosti, ki se trenutno ne dajo izpremeniti, še po starem volilnem redu.
Zahteva, da naj Se vrše bodoče volitve po avstrijskem volilnem redu, izvira najbrže iz okolnosti, da bi si po italijanskem volilnem redu priborili Slovenci v goriški trgovski zbornici precej znaino zastopstvo. Ako je naša domneva upravičena, izgleda cela stvar prav zabavno: goriška gospoda bi hotela gartrožo toda brez trnja.
/ Goriški fasij v gmotnih stiskah. Tudi goriški fašij čuti na> lastni koži sistem «šparanja», ki ga izvaja s tako neusmiljenostjo finančni minister.
Tajništvo fašja trka na dobra srca pristašev in sočustvujočih, da mu pomorejo z darovi iz stiske.
Srčna paraliza. V soboto se je zgrudil zadet od srčne paralize v Gosposki ulici nekdanji ravnatelj slov. gimnazije prof. Ipavec.
Prepeljali so ga v goriško bolnico, kjer se je njegovo stanje že v toliko zboljšalo, da bo >te dni zapustil bolnico.
Ruska pisma. Te dni je prejel Andrej Šuli-gcij iz Oslavja pismo od sina Antona iz Rusije. Anion Šuligoj je bil v ruskem jetništvu, se je tam oženil in živi sedaj v Jekaterinoslavski guberniji. V pismu sporoča roditeljem, da je neozdravljivo bolan za je tika in prosi za denarno pomoč. Med1 drugim piše tudi, da se v Rusiji zelo težko dobijo zdravila in da je obleka silno draga, ena srajca stane 50,000.000 rubljev.
I&totako se je po petletnem molku oglasil te dni tudi tehnik Ciril Cej iz Gorice. G. Cej je bil vjet v novembru 1. 1914. in je 1. 1916. vstopil v srbski zbor prostovoljcev v Odesi. L. 1917 je odšel z drugimi slovenskimi prostovoljci v rusko častniško šolo v Poltavi. Ko so v začetku 1. 1918. boljše vik i razpustili šolo, so dali jugoslovanskim dobrovoljcem «bumago» (dokument), na podlagi katerega so se lahko svobodno vozili po celi Rusiji. To ugodnost je g. Cej temeljito izkoristil, ker jo je «udaril» nič manj leot v Vladivostok, kjer je živel do poslednjega časa, dokler ga nista beda aH domc-tožje zopet prignala na zapad. Sedaij poroča v pismu iz Moskve, da se namerava po devetletni odsotnosti povrniti v domovino.
V marsikakean čitatelju, ki je imel v Rusiji svojce, o katerih ni ni kakega poročila, bo ob teh vesteh, vzplamtelo novo upanje, da so morda še živi in da se tudi oni nekega dn>e oglasijo ali povrnejo. Žal, da je «tako upanje skoraj brezupno, kajti iz lastne skušnje mi je znano, da so v Rusiji ostali le oni naši ljudje, ki na povratek — vsaj začasno — sploh ne mislijo. Kdor imel le količka j energije in se je hotel vrniti, se je lahko vrnil, kdor je hotel in hoče pisati, lahko piše, ka?ti pisma dohajajo sedaj precej točno in hitro. Isto velja tudi za gorenja dva slučaja.
Bilje. («Navaden človek« v BUjah). Mnogo bi se dalo reči o tej prireditvi, bodisi dobrega, bodisi slabega. Vendar, da ne izgubijo podjetni diletanti veselja, omenim le dobre strani. Ugotoviti moram, da je bila igra; za prvo prireditev, slabo izbrana. Režija je bila slaba, kar .dokazuje slabo naglašanje, izgovarjanje (na - il, -el itd.), pred vsem enolično kretanje. Različne kretnje morajo pri različnih ljudeh biti različne.
Hvale vredna je bila predvsem posebno Zorka. Pokazala je precejšnje zmožnosti. Njen nastop je bil najsigurnejŠi. Damijanovič ni bil baš slab. Vičič >e svojo vlogo, ker je menda najhvalevrednejša, najbolje proizvajal. Celotnega vtisa ni bilo pravega. Vsi prizori so> bili pokaženi, ker so se igralci ozirali ali celo hodili na ono stran, odkoder je imel kdo nastopiti. Vsekakor je hvalevredno od igralcev, da so se lotili Nušičevega «Navadnega človeka». Pri igralcih je opažati precej talenta in dobre volje. Dosegli bi lahko lepe uspehe. Seveda je treba vztrajnosti. Ni treba, da se vsako naštudira-no delo postavi na oder, ampak le najboljše.
—an—
DAROVI
Med darovi v 115 št. Edncs.ti se je vrinila zo-
{>et neljuba pomota. Znesek 51 Lir se je nabra-o pri gospej Biščak v Famljah p. Vremskem Britofu in ne Jamljah l«ot je bilo pomotoma javljeno.
Ker se ni mogel udeležiti pogreba Alberta Černe v Prvačini daruje g. J. Cerne L 50.— za «Šolsko društvo«. Srčna hvala!
Knjlžeonost In umetnost
France Bevk: < Rablji». — Gorica 1923. —* Izdala in založila Narodna knjigarna. To je naslov novi zbirki črtic, s katero je naš goriški rojak in pesnik France Bevk zopet obogatil našo pripovedno književnost. Knjigo smo na kratko naznanili že pred par tedni z obljubo, da se bomo povrnili nanjo z obširnejšo oceno. Namen naslednjih vrstic je, da z njimi izpolnimo dano obljubo.
< Rablji» vsebujejo 22 črtic. «Ra'olji» je pravzaprav naslov samo prve črtice in po njej je potem pisatelj krstil celo zbirko. To postopanje pri dajanju naslovov svojim zbirkam je v navadi pri vseh naših pisateljih črtic in slik te vrste. France Bevk pa je posnemal pri tem tudi svoj lastni zgled, ki ga je dal že pri svoji prvi zbirki «Faraon», katero je izdala lansko leto «Naša založba» v Trstu. Ne omenjamo tega kot nekako izredno posebnost temveč naj bo ta okolnost le zunanji dokaz, kako se čitatelj pri čitanju tega najnovejšega Bevkovega dela takoj spomni njegovega «Faraona». Podobnost med obema deloma pa ni samo zunanja, temveč tudi notranja, vsebinska.
V	eni in drugi knjigi obdeluje pisatelj isto snov, ki jo zajema iz istega neizčrpnega vira, namreč iz vojne, njene posebne duševnosti, njenega trpljenja in njenih grozot. * V eni in drugi knjigi nas vodi od prestola napuha polnih mogočnikov, ki pošiljajo svoje narode v. klavnico, do barak navadnih in skromnih vojakov, ki so, odtrgani od svojih dragih, postali slepo orodje v rokah svojih rabljev, od sobe zapuščene žene ali neveste v negostoljubna bivališča nesrečnih beguncev itd. Eno in drugo Bevkovo, knjigo preveva dalje eno in isto osnovno čustvo, ki daja obema knjigama poseben izrazit pečat, namreč čustvo groze in zgražanja nad vojno in njenimi strahotami. .
Spričo te sorodnosti, ki spaja obe Bevkovi jigi takorekoč v eno samo delo, z eno dušo in dvema telesoma, ju je tudi skoraj nemogoče oceniti neodvisno drugo od druge. Kaj naj vzamemo za merilo pri presojanju del te vrste t. j. pri presojanju zbirke črtic, slik in prizorov, pri katerih nas pisatelj seznanja z najrazličnejšimi snovmi in nas vodi na najrazličnejša mesta? Izkušnja nas uči, da je najsi-gurnejše merilo za to uporabo večji ali manjši vtis, ki ga Črtica ali slika zareže v čitateljevo dušo. Dobra črtica se nam takoj pri prvem čitanju globoko vtisne v spomin in zapusti za seboj v nas neizbrisne sledove. Pri slabi ali prisiljeno skovani črtici ali sliki je ravno narobe: lahko jo preČitamo parkrat ali še več, lahko se jo naučimo na pamet, a da vendar ne dosežemo, da bi šla v nas in postala naša last, temveč gre mimo nas v popolno pozab-ljenje. To je tudi popolnoma naravno. Umetnikovo delo mora nas navadno občinstvo estetski presuniti ali pretresti, ako ga hočemo uživati. To je neobhodni predpogoj, da se moremo pri uživanju umetnine srečali v fantaziji z umetnikom, edini način, na kateri moreta umetnik in njegovo delo poslati naša, naša last.
Ako primerjamo s tega stališča Bevkovega «Faraona» in nijegove «Rablje^, moramo tako' naglasiti, da vsebujeta* obe knjigi prave ne« precenljive bisere. "Vendar pa je v tem pogledu med! «Faraonom» in «RabIji» precejšnja razlika. Medtem ko je, da se naravnosl izrazimo, v «Faraonuena črtica lepša od druge, tako da nas skoro vsaka osvaja z enako silo svojega estetičnega učinka, $ih je v «Rab-ljih» več, ki nas pustijo ravnodušne. Kljub temu pa ne manjkajo niti v tej knjigi, kakor rečeno, pravi biseri umetnosti in nekatere slike (kakor prva Rablji, Tri suhe hruške, Mati, V kritju) nas močr.o spominjajo na slike iz Carkarjevih «Podob in sanj». Višek umet-i nosti pa je pisatelj brez dvoma dosegel v | «Nasmehu», ki je gotovo eden najbolj dovr-j šenih umotvorov tega žanra v naši slovenski : književnosti. Prekaša ga morda le ^Anuška pred poroto» v «Faraonu». Poleg obeh ime« novanih črtic naj omenimo kot najbolj posrečene iz obeh knjig še sledeče: Faraon, Klic žene, Kako je bilo, Otrok, Avditor, Vrnitev, Most samomorilcev, Grešnik; iz -Rab« ljev»: Rablji, Zlo, Tri stihe hruške, Mati Kralj Asram, V parku (7), Gospod Golol^ Oporoka.
Že zgoraj smo omenili pumteljevo osnovnd tendenco, katere ost je obrnjena proti vojni
V	tem oziru nastopa Bevk kot pogumen moralist, ki se kot iaksen dosledno uveljavlja tudi v drugih črticah, ki se nanašajo manj neposredno na vojno in njene grozote. Pr) tem pa ostaja povsod vesten realist, izkoriščajoč neizprosno razgaljeno stvarnost z ne navadilo spretnostjo v namen vzgojno moralnega dviganja čitaleijeve vesti (Anuška pred poroto, Grešnik, Nasmeh itd.). Ta c.kolnosl daje obema knjigama tem večjo in trajnejše književno vrednost, a France Bevk je zavze! s tema dvema zbirkama brezdvomno zelo častno mesto med našimi prvovrstnimi pripovednimi umetniki to- in onstran meje. Kakor pa smo že namignili, ako bi razpolagali s kako književno nagrado, potem bi se nikakor ne obotavljali, temveč bi <jo naravnost podelili »Faraonu», saj bi g. Bevk ne bil s tem nikakor prikrajšan.
Jezik je v obeh delih gladek, lehak in pravilen. Ls tiskovne (pravopisne?) napake in nedoslednosti te tu pa tam neprijetno motijo.. Toda to so le neznatni nedestaiki, ki se bodo dali pri drugi izdaji, katera se obema deloma brez skrbi lahko prerokuje, brez vsakih tež-kcč popraviti.	L. P.
PODLISTEK
W1LKIE COLLINS:
€aspa v belem.
IZPGVEDBE GOSPICE HALCOMBE
Po mojem mnenju ne, gospa. — Gospod Persival se je sedtj obrnil k meni.
Ali se niste pred svojim odhodom izrazili napram strežnici, da izgleda g ospica Halcombe treliko bolje?
To opazko sem zares napravila, gospod Persival, sem odgovorila.
Ko sem to odgovorila, se je vnovič obrnil k gospe.
Primerjaj obe izjavi gospe Michelson in pc-sku£: razumno in jasno razmotriti stvar. Ali misliš, da bi jo bili pustili potovati, če ne bi; bili prepričani, da je dovolj močna? Poleg j sebe ima tri zat esljive ljudi, ki se zanimajo: zanjo — Fosco, tvoja teta in gospa Rubelle,' ki je ravno zaradi nje tudi odpotovala. Najeli, so ves kupe ter so ji po celem dolgem sedežu : pripravili ležišče zanjo, če bi jo dolgo seden|e
utrudilo. Danes nadaljujeta Fosco in gospa! Rubele potovanje z njo v* Camberland.
Ccrau je odpotovala Marijana v CumberLand ter me pustila tu samo? je rekla gospa, preki-nivši gospoda Persivala.
Ker te slric neče prej sprejeti, dokler se ne pogovori s tvojo sestro, .je odgovorU. Ali si' pozabila na pismo, ki ga je pisal v začetku njene bolezni? Saj so ti ga pokazali, brala si ga, torej bi se morala spominjati tega.
Spominjam se.	—^
Čemu se torej čudiš, če je šla? Ti si žeHš nazaj v Limmelridge in tvoja sestra se je podala tja, da izprosi pri stricu dovoljenje tudi zate. —
Oči uboge gospe Glyde so se zalile s solzami.
Marijana me ni še nikoli zapustila, ne da bi se poslovala od mene.
Tudi takrai bi se bila poslovila od tebe, je odgovoril gospod Persival, če se ne bi bala zase in zate. Ona je vedela, da bi jo ti skušala zadržati ter bi jo s svojimi solzami ganila.
AK imaš še kajkSen ugovor? V tem slučaju pa moraš priti doli v jedilnico ter mi tam sta-
viti svoja vprašanja. Ta večna sitnarenja me dolgočasijo. Izpiti moram kozarec vina.
Nato je takoj odšeL
Njegovo-obnašanje tekom tega razgovora je bilo popolnoma različno od navadnega. Neprestano se mi <je zdelo, da postaja ravno tako boječ in nemiren kakor njegova soproga. Nikoli si ne bi mislila, da je tako šibkega zdravja, ali da se da tako lahko spraviti iz ravnovesja.
Poskušal sem pregovoriti gospo GIyde, da bi se povrnila v svojo sobo, toda brez uspeha. Obstala je sredi sobe ter izgledala, kakor da jo muči velik strah.
Mofi sestri se je nekai pripetilo! je rekla.
Pcmisbte, go$pa, .kakšno čudovito energijo ima gospica Halcombc, sem rekla. Jaz upam in sem u ver jena, da se ni zgodilo nič napačnega — da, o tem sem prepričana.
Moram iti za n;o, je rekla gospa prestrašenega obraza. Moram tja, kjer je ona; s svojimi očmi se moram prepričati, da je zdrava in živa. Pridite! Pridite z menoj k gospodu Persivalu!
Morala sem z rjo.
Gospod Persival je sedel pri mizi m pred nfim ie stala karala z vinom. Ko sve vstopili,
je mesel kozarec k ustom ter ga v dušku izpraznil. Ker sem opazila, da me je .jezno pogledal, ko je položil kozarec zopet na mizo, | sem skušala opravičiti svojo navzočnost v sobi.
Ali mislite morda, da se tu skrivnosti dogajajo? je nenadoma vzkliknil; toda motite se — tu ni nič skritega, nič takega, kar bi moral vam ali komurkoli prikrivati. — Ko je izrekel te čudne besede v glasnem, strogem tonu, si je zopet natočil vina ter vprašal" gospo Glyde, kaj hoče od njega.
Če je moja sestra zmožna potovati, tedaj sem tudi qaz, je odgovorila z večjo odločnostjo. Prosim te, da upo&tevaš mojo skrb za Marija-no in dovoli mi, da odpotujem takoj za njo s popoldanskim vlakom.
Do jutri moraš še počakati, je odgovoril gospod Persival, in potem, če te ne obvestim o nasprotnem, morei odpotovati. Mislim, da ne bo prišlo nič takega vmes m zato pošljem z večerno pošto pismo grofu Foscu.
Čemu hočeš pisali grofu Foscu? je vprašala presenečena.
Da mu naročim, naj te na kolodvoru pričakuje. je rekel čospod Persival. Sprejel te bo
in vzel s seboj, ker boš prenočila v hiši svoje tete v St. John Woodu.
Začutila sem, kako se je roka gospe Glide začela tresti pod mojo pazduho — in nisem si znala razložiti zakaj.
Ni potrebno, da me gro! Fosco pričakuje na postaji, je rekla, rajši ne prenočim v Londonu.
Moraš. Ni mogoče, da bi napravila celo potovanje v Cuimberland v enem dnevu. MoraS prenočiti v Londonu — in faz nečem, da greS sama v kakšen hotel. Fosco je predlagal tvojemu stricu, naj te sprejme v hišo in tvoj stric je privolil v to. Tu imam njegovo pismo nate. Pravzaprav bi ti ga bil moTal davi poslali geri, pa sem pozabil. Preberi ga, da boš vedela, kaj piše sam gospod Fairlie tebi glede tega.
Rajši ne bi -šla tja — nc maram prenočiti v Londonu. Ne piši grofu Foscu! Prosim te, zelo te presim, ne piši mu!
Rad bi vedel, čemu ne! je vzkliknil gospod Persival v nenadnem jeznem izbruhu, ki sva se ga cbe ustrašili. Kje bi sicer prenočila v Londonu, kakor se spodobi, če ne v hiši, ki ti )<* je tvoj stric določil — v hiši tvoje tete? Vora-i ša; fiospo Michelson. —
IV.
«EDINOST»
V Trsta, dne 17. maja 1923.
Petrovič Peter «Pioha». Vesela vaška igra v treh dejanjih. Ljubljana 1923. Zbirka «Oder» 4. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred Din. 11.30.
Razni gledališki odri po deželi bodo z veseljem sprejeli novo izišlo Petrovičevo dramo «Ploho», ki se je letos z velikim uspehom vprizorila v Ljubljanskem gledališču pa je pripravna tudi za odre po deželi.
Gospodarstvo
Slovensko kmetijsko društvo v Gorici,
ta naša najstarejša in najzaslužnejša strokovna organizacija, je imela pred kratkim izredni občni zbor, ki ie pokazal, da vlada med našim ljudstvom veliko zanimanje za nadaljni razvoj društva. V razgovor so prišla razna pereča gospodarska vprašanja. Vsi govorniki pa so enodušno povdarjali to, da je treba društveno delovanje poglobiti in razširiti na vsa polja kmetijskega udejstvovanja.
Društvo naj v prvi vrsti obnovi svoj delokrog v predvojnem obsegu in sicer v vsakem oziru. V deželi je velika potreba po močni gospodarski organizaciji brez političnega in strankarskega ozadja, ki bo delala v prospeh in razmah našega kmeto'vanja.
Do danes šteje društvo, ki pa je v resnici zadruga z omejenim jamstvom, nad 700 članov, raztresenih po celi goriški deželi. Seveda je to število jako pičlo v primeri z ogromno množico kmetskih gospodarjev, ki jih šteje naša pokrajina, a ki niso še udruženi v tej strokovni organizaciji. Ne bi bilo odveč, ako bi naši vinogradniki, poljedelci, živinorejci in drugi resno premislili, ali je to zdravo, da stojijo brezbrižno ob strani, izven udružena. ko bi mogli kot člani močne kmetijsko strokcvne strogo gospodarske skupine, doseči s skupnim nastopom marsikatero ugodnost, ki jo kot posamezniki nikdar ne do- lan<Jije je s]ična a]pski. sefejo. Prevdarijo naj prav trezno, ah ne bi Grealandec zelo Tubi bila dolžnost vseh naših kmetskih gospodarjev, da pristopijo kot en mož k slovenskemu kmetijskemu društvu v Gorici, ki je že pokazalo in dokazalo v preteklosti, da zna dobro in z usoehom braniti koristi našega kmeta.
III. čekoslova&ka poljedelska razstava se je otvorila včeraj v Pragi in bo trajala do 21. t. m. Na tej razstavi se bo videl mogočni razvoj čehcslov£ škega polje del-stva v \seh panogah. Obenem bo tudi največji trg za vsakovrstne poljedelske stroje in razno orodje.
Čehoslovaški generalni konzulat v Trstu (Viaie Regina Elena 29) ima na razpolago nekoliko legitimacij za vožnjo po čehcslo-vaških železnicah po cenah znižanih za 33^. To znižanje velja tudi za povratek,
psiček, pa ga je prinesla k Greju, da ga pre išče. Živinozdravmk sicer bolnemu psičku ni mogel pomagat«, a zgodilo se je« da je v bližini nesrečne gospodične Gee pozabil na svojo Ženo in otroke ter se stalno preselil k Geejevi. Zato je bil obsojen na plačevanje alimentov za zapuščena ženo in otroke. Gospa Grejeva pa teži sedaj gospodično Gee, ker ji je vzela moža ter zahteva zato 4000 funtov šterlingov. Branitelj obtoženke trdi« da ni mož last žene, pa da nima radi tega gospa Grejeva pravice na odškodnino za to škodo, medtem ko fe sodni dvor mnenja, da pripada pripada mož ženi, ker ji tudi država izplačuje škodo, ako ji upropasti moža v vojni. Vendar pa spor ni še rešen, ker je sodišče v zadregi, pod kateri paragraf naj stavi razsodbo, >ko zakonik ne predvideva talcih slučajev.
Prebivalstvo Grenlandije. Razmusen, ki je organiziral ekspedicijo na Grenlandijo, je objavit zanimive spise o življenju in običajih
. n prebivalcev tega velikega severnega otoka. Naj-.lepše in najživahnejše mesto Grenlandije je Igaliko. Igaliko je civilizirano mesto. V njem je še vse polno kamenitih hiš in starih ruševin, ki pričajo o življenju nekdaj cvetočega in solidno zgrajenega mesta.
Sicer je Igaliko pravo prirodno središče otoka. Večina hiš Grenlandcev je majhnih; strehe so ravne, okna nenavadno majhna. Oni namreč ne ljubijo nobenih velikih odprtin na hiši, posebno ne oken, ker smatrajo, da prihaja skozi večje ^jodprtine večji mraz, kar ovira deco pri rasti. Kadar namerava kak Eskim zgraditi hišo, skliče celo rodbino na delo. Vsi bratje, sestre, rojaki, njihove žene in otroci, se zberejo in mu pomagajo pri delu. Hiša se zgradi v zelo kratkem času.
iMcsto Igaliko obkrožujejc ogromne poljane s sečno in gosAo travo, po kateri se pasejo velikanske črede živine. Temperatura Gren-
druzbo. Za časa molž-nje na primer se zberejo vse ženske in odidejo skupno na pašnike, da pomolzejo krave. One, ki imajo manj krav, priskočijo pa svojem delu še drugim na pomoč. Njihova delovna obleka je živo pisana. Opazujoč jih v teh haljah, dobi človek vtis, kakor da so neprestano prazniki. Na prsih in na ramah so halje okrašene z divno izdelano in vezeno volno. Vezenine so običajno bele, rmene in rdeče b?rve in predstavljajo večinoma lipe. Le malo Grenlandkinj nosi evropsko obleko. Nasproino se nosijo skoro vsi moški evropski, zlasti po londonski modi.
Ukhr^snje patrijarhata v Rusiji. Iz Moskve prihaja poročilo, da je sovjetska vlada ob zaključku Tihonovega procesa ukinila patrijarhat ruske pravoslavne cerkve.
Razvoj ruske pravoslavne cerkvene organi-in sicer brez ozira na to, ali potnik zapusti i	fav najtesnejši zvezi z vsakovrstno
ĆehcsJovaško skozi isto postaja, na kateri vlad?	ZJsa^ R£sov ?ad Jatari m
~ t -i	'	t. i osvobodljivo izpod tatarske suznosti prične
je stopil na cehoslcvasko ozemlje, ali pa;nova doba	prične mo5kovsko c£stvo.
skozi katero druga postajo. Potniki t=>| jstočasno je padel Carigrad v roke Turkov
razslave lahko dobijo zraven tega znižanje j in Rusija je postala najmočnejša, oziroma
za 25% pri pristojbini; za vidiranje potnih j sploh edina samostojna pravoslavna država.
MLADENKA, izučena iivilja, etUv Plača po dogovoru. Na Stvu.
iftče dela v me-
aslov pri upravni-692
HIŠA v Štandrežu, z lepim vrtom, 2 kuhinji, 4 sobe, hlev, se proda. Natančna pojasnila v Štandrežu št. 166 pri Gorici.	688
rSCIENTIA.* Via Foscolo 2. Angleško, francosko, špansko, italijansko, nemško. L 15.— mesečno.	689
NAZNANILO. Obiskovalcem semnja v Bazovici se naznanja, da se bo vršil redni mesečni semenj mesto 20. maja, 21 t. m. to je na binkoštni pondeljek. Za obilno udeležbo se priporočajo domači obrtniki.	690
SPALNICA predvojno blago, svetla, trd les 11 komadov, se proda 1800.—. Corso Garibaldi 29, vrata 6.	693
POSTELJE, chiffoaiers 220.— nočne omarice 50.— vzmeti, žimnioe iz morske trave in volne, popolna solidna soha L 900.— Fon-deria 3	677
KROJAŠKA oprema, popolna, skoraj nova, se ceno proda. Kupec lahko eventuelno vodi obrt dalje. Naslov pri upravinštvu.
680
GOSPODIČNA s Irirazredno meščansko šolo, trgovskim tečajem, znanjem slovenskega in nemškega jezika in z dobrimi spričevali išče službe. Naslov pri upravniftvu	681
PES-čuvaj, volčje pasme* 5 mesecev star, se proda. Štanjel na Krasu št. 65	682
DNE 20. T. AL ob 10 ari dopoldne se bo vršila v občanski pisarni v VipaVi javna dražba občinskega lova občine Vipave. — Županstvo Vipava,	_683
VELIKI SEMNJI v Vipavi vsakega 20. v mesecu. Pričetek 22. t. m. Županstvo Vipava.
684
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov-fe po najvišjih cenah plačuje edini • grosist Belleli Vita, via Madonnina 10, I.	32
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v.;a Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
listov s strani čehe slovaškega konzulata. Legitimacija stane 12 lir.
idrzna ooroćiia«
Tečaii;
"Trst, 16. maja 1923.
•	• ,,••*•■•«* 323
•	«'•••••••#•• 1350
,»,*•••••••(
•	1405
•	i
■•■••••••■•a 135
• *•••■••••••
•	■•••••»•••• 315
•••••••••••• 500
•
•••••••••••a 2b3
CoSuHch . • a a
Dabnatia . . a .
Oerolimich . .
Libera Triestia« • I lord a • a • •
i •• sino .... JfartinoIIcft ... Oceanfo . . . • Prem uda . , . . iiipccvich • • • An.pelea .... Cer.: en t DalTistia Cin:cni Spalato .
Valuta na tržaškem trga.
Trst, 16. maja	1923. c-jisVe k:on« .• ..••..... 0.40 0.45
avstrijske l;rons -........ 0.0285 0.03
češkoslovaške krone ....... 61.30.—	61.00
dinarji •» <*«••• • ••••• 21.33.—	91.55
ieji • • • • , i • * • , • , , • 9.50.—	10.—
Ruski vladarji so se začeli smatrati za naslednike bizantinskih, zlasti ko je Ivan III. leta 1572. vzel z.a ženo Sofijo, nečakinjo zadnjega bizantinskega cesarja, in se začel sam imenovati za carja. In kot naslednik carigraj-skih cesarjev je postal prvi zaščitnik pravoslavna.
Sto let pozneje je povzdignil car Fedor, sin
KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares 8t, 6, I.	44
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter, preteklost in bodočnost. Trst — Via Geppa 10	658
SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15. II.	45
KLAJNO APNO za živino, redilni prah za krave, konje in prašiče, fluid za konje. — Zaloga v lekarni II. Bistrica.	29/2
GOSTILNA
v Ljubljani, v bližini glavne pošte, tramvaja Ivana Gro'znega', moskovskega mitropolita, za in kolodvora, Primorcem dobro znana, se
patrijarha
Hlt'rkfi aaaaaaaa
dclarjl . . • . . • • tiRiKOski frankf • . . švicarski franki ... nngleškl funti papirnati
0.0460 '0.05 20.5750 20.6750 137 25.—137.76 370.—.—372.— 95.45.— 95.65
in ono
Največji teleskep sveta. Opazovanje Marsa 1924. Mnogo se je že poročalo o orjaškem teleskopu, ki ga ;e zasnoval Amerikanec Mac Fee. Ta projekt strokovnjaki spočetka niso smatrali za resnega; v zadnjem času pa se je odločil za sodelovanje na njem tudi svetovno-znani astronom profesor Todd in tako jc prišlo, da se je cela britanska in ameriška javnost začela živo zanimati za stvar, kateri pred meseci resni ljudje niso pripisovali važnosti.
Svrha zasnovanega ogromnega aparata je naslednja: V južnoameriški republiki Chile, v gorovju Andes, se v bližini mesteca Chaavaral nahaja 360 metrov globoka jama. Kakor so ugotovili astronomi, bo planet Mars leta 1924. šel točno skozi zenit tega mesteca, to je točro nad omenjenim 360 metrov globokim rovom. Vz tega dejstva se ;e rodila ideja, da se izrabi ta rov kot cev ogromnega teleskopa, usmerjenega na Mars. Treba je le, da se v ta rov postavi konkavno zrcalo, dober reflektor, ki bi, koncentrirajoč Marsovo svetlobo, podal povečano podobo planeta.
V to svrho bosta Todd in Alac Fee namestila na dnu rova ogromen ploščat krožnik, katerega bo premikal poseben motor. Ta Vzrožnik se bo napolnil z živim srebrom. Ko ue bo krožnik premikal, ba živo srebro, kakor vse tekočine pri podobnem rotiranju, dobilo dobile na krožniku točno obliko teleskopič-licga zrcala. Na ta način nameravata omenjena učenjaka prirediti .pesebno ogromno zrcalo, potrebno za njuna opazovanja. Krožnik bo imel premer 15 metrov ter bo njegovo zrcalo prekašalo doslej največje zrcalo teleskopa zvezdarnice Mouat Wi!son, ki ima 2.5 metra premera.
Največjo s^vrb posvečata učenjaka sedaj nalogi, da s svojim motorjem dosežeta enakomerne rotiranje krožnika, ker bi se tudi ob najmanjši neenakosti gibanja ali v slučaju, če bi krožnik ne bil popolnoma horizontalen, površina zrcala zmedla, dobila gube in tako izkva-rila podobo.
Ona učenjaka sla prepričana, da se jima posreči, izgotoviti orjaški aparat ter točno urediti njegovo funkcioniranje. V znanstvenem svetu Amerike vzbuja ta eksperiment veliko pozornost.
Je-li mož lastnina žene? Gospa londonskega živinozdravnika Greja je dolgo časa živela v prečnem zakonu ter rodila petero otrok. Go-Hipc-Jičri Gee je nekega k pega dne zbolel
Tako je bil osnovan moskovski patrijarhat, Iti pa ni trajal dolgo kajti že 1. 1721..ga je ukinil veliki car Peter. Ni slučaj, da je odstranil institucijo patrijarhata ravno Peter Veliki, kajti ta vladar, najizrazitejši tip racijonalnega, jako inteligentnega in še bolj brezobzirno energičnega absolutista, ni trpel, da bi mogla poleg njega obstojati še kaka oblast, ki bi mu mogla ovirati absolutno moč.
Odtlej je rusko pravoslavno cerkev upravljal «svjatješij sinoa» — kot najvišja instanca, sestoje ca iz prvih ruakih škofov, z «ober-prokurorjem> kot carskim namestnikom na1 čelu. Tako se cerkev ni mogla obračati zoper carske naredbe in reforme, za kar pa posle; stvarno itak skoro da ni bilo niti potrebe
Tako stanje je ostalo do velike revolucije l. 1917., ko se je sv. sinoda odpravila in izvolil zopet patrijarh kot glava ruske pravoslavne cerkve*. Taka preuredba cerkvene or-ganizicije je bila te davna želja velikega dela ruskega pravoslavna.
Da so sedaj sovjeiski mogočniki sklenili znova konec patrijarhatu, je tedaij jako um-ljivo, saj jih veže s Petrom Velikim enako racijonalistično stremljenje, enako v metodah in smotrih. Njihov a*b*olutisem in patrijarhij-ska cerkvena uredba takoreikoč drug drugega izključujeta.
Kaj bo postavil sedaj zborujoči ruski cerkveni zbor na čelo cerkvi, je še neznano in bržkone tudi še negotovo. Nedvomno pa nekaj takega, kar bo v načrtu sovjetske vlade ali vsa* njej po godu.
Da bi med prebivalstvom odprava patrijarhata* dobila kak večji odmev, ni pričakovati. Ta institucija, stara komaj šest let, še ni mogla postati dovolj popularna med narodom. Reakcija bi se mogla vzbuditi pač glede drugih činov protiverske boljševiške politike, usoda patrijarhata pa z ruskim verskim življenjem ne more biti preveč tesno zvezana.
Olga Bregant Josip Hrovatin
poročena Podgora-Gorica, 16. maja 1923.
radi bolezni t a k o i proda z vse m inventarjem in 150 hI vinske posode, kompletno vinsko sesalko, cmaro za led in zajamčeno koncesijo. Naslov in pogoji pri upravništvu.
255
Mali oglasi
se računajo po 20 atol. beseda. — Najmanji« pristojbina L 2.— Debele črke 40 ttoL beseda. — Najmanjša pristojbina L 4—■ Kdor išče službo, plače polovično cena
PORTOROSE. 1—3 sobe oddat s* celo sezono % hrano ali brez nje. Cena lirkt Vila Saša, Portorose.	687
GOSTILNA Maks Gulič, Via S, Maurizio 3 toči kraški teran po L 6.— istrsko 4.— vipavsko 3.60, za dom 40 stot. ceneje; od 5 litrov naprej cena po dogovoru. Dreberjevo pivo po 3.60. Kuhinja vedno pripravljena. S v on k svojim! Kdor dokaže potom kemične analizacije, da vino ni naravno, dobi 10.000 lir-	691
HARMONIKA trivrstna, znamke proda. Peter Beton. II. Bistrica
«Lubes» se 678
M. Steiner - Trst
Prodajalni:
Via Geppa 17 Via Pauliana 1 (vogal Plazza Liberta)
Fino pohištvo in navadno za uracfs.
SeSnc novi dohodi NtiueSa soIMnssi Prodaja z ifirnstrom Dire&tni uvoz
Pohištvo vsake vrste v tranzitu brez carine.
Pošiijatve franko na vse strani z jamstvom za točen dohod.
M. Steiner - Trst
Via Geppa 17	(46)
Via Pauliana 1. (vogal Plazza Llbertt)
Velika zaloga vina, žganja In likerjev
JAKOB PSRHAUC
ustanovljena leta 1878
Trst, via S. T. Xydiat SfcS, »efefon 2-BS.
Ye«£no w zalogi In po cenah Izven vsake koriku renče: pristen istrski tropinovec, kraški brinjeve: in kranjski slivovec.
Lastni izdelki i Sumeča vina kakor šampanjec šumeči istrski refošk Lacrima Cristl in druga.
SpecieHteta i JajČji konjak in Crema maršala ter arznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni maluio-vec in drugi.	(50;
liisenrolte
v .edinosti'
Novi velihi mesečni semnji
v Selani.
Podpisani naznanja, da je bil ustanovljen v Sežani nov mesečni semenj. Od sedaj naprej se vršita v Sežani vsaki mesec «Lva velika živinska semnja; in sicer na dan 12. in 22. V slučaju, da pade na 12. ali 22, praznik, se vrši semenj naslednji dan.
Izredni komisar za občino Sežana.
ZOBOZDRAVN1SKI AMBULATORIJ
Dr.
Postojna (vila Jure«)
tehnični vodja Herry Fiel
Od 9 do 12.	(52
najstarejši sMi tinami zavod.
Tržaško posojilnica in hronilnicu
reglstrtfvaaa zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
' MED. UNIV.	(224)
Dr. RADO SFILIGOJ
v Gorici, se ie preselil v Via Mameli (Via Scuole) Sft. 8
(tik stare gimnazije)
ter sprejema za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni od 9-11 in 2-3.
Prodajalna : Via Mazzini 40 (prej Nuova) Skladišče: Plazza Scorcola 1. - Tel. 2984 B
Prodaja porcelana, lončevine, stekla in hišnih
potrebščin na drobno in debelo. Velika Izbera omar in porcelana za gostilne. Specialitefa za darove: servisi za kavo, čaj, umivalnike, umetniški predmeti itd. itd.
Brezkonkurenčne cene. (253)
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
mr po 4°o
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Orodne ure za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67.
Partija novih šivalnih
strojev „Singer*, s petletnim jamstvom
Pietro CerveHlnL Trst Via Vašara 17
Pošiijatve na deželo.
(238)

POHIŠTVO
lastnega izdelka v vsakam siogu. — Velika izbira pogine opreme za hiše, pisarje in gostje.
Brezkonk&iTanšnd cena
Trst -r Viale XX. S@tt@mbre 35 — Trst
(palača Eden)
Telefon 34-34 bis	(87)	Telefon 34-34 bls
CENTRALA TRST	o)
Delniška stavnica L 15,000.000 Rezerue L 5,100.000
Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj.
Afilirani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj* Ljubljana. Maribor, Metković, Na-visad, Prevalfe, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Žigreb.
NEW~YORK: VALPARAISO:
FranH Sakser Siata SanH Banco Vugeslavo de Cirile
IzvrSuje vse bančne posle.
PREJEMA VLOGE
na hranilne knjižice in na tekočI račun ter lih ofiresliij2 po 3 V/o.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojiti, ki jih
sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. = Dale v najem varnostne predale (saffes)_
Zavodov! uradi v Trstu:
Vle Cassa di Msparmio štev. 5 — Via S. Nicold štev. 9
Telefon it. 1*53. 1793, 2i7i. IImm postoje o« 9.30 Do 12.38 in od 14.30 do 16.