# Vsako dolgovezno filozofi- ranje še ni filozofija. Bralci, ki niso vajeni filozofskega diskur- za, se ne zavedajo, da se le-ta bistveno razlikuje od navadne- ga govora. Zato pogosto ne ra- zumejo, da mora filozof svoj fi- lozofski sistem postaviti na noge tako, da zaène z definicijo pojmov, ki jih nato dosledno uporablja. Problem filozofije je, da operira s stvarnostjo, ki ni neposredno dostopna, am- pak jo posredno uvajajo bese- de. Za misel in jezik mišljenje namreè predstavlja nekakšen double bind: po eni strani mo- rata ohraniti logièno sintakso in pomenskost, èe naj posredujeta, kar sta se namerila priobèiti, po drugi strani pa morata raztrgati obièajno pomenskost in vzposta- viti neko povsem novo semantiko govora. (Kocijanèiè 2009: 19.) Pogosto tudi filozofi sami ne ozavestijo popolnoma dihoto- mije, ki jo je prvi izpostavil `e Roman Jakobson: razlikovanja med znakom in oznaèenim. Beseda sama ni pojem, ki ga beseda predstavlja. Poigravanje z etimologijo je kljuèno za pra- vilno razumevanje filozofskih besedil, vendar zgodovina be- sede ni (vedno) enaka razvoju in zgodovinskemu razumeva- nju pojma. Tat iz sodobne an- glešèine se je v srednjem veku uporabljal v pomenu oprode, pa to še ne pomeni, da krajo dan- danes pojmujemo kot pleme- nito in viteško dejavnost – z iz- jemo Robina Hooda, seveda. Kot filolog se Gorazd Kocijan- èiè tega zelo dobro zaveda in se v sedmih radikalnih esejih do- sledno izogiba vsakršnim zlora- bam jezika za mlatenje prazne slame ali ustvarjanje umetnih in neobstojeèih pomenskih pove- zav. Pojme, na katerih sloni nje- gova misel, skrbno definira in jih praviloma tudi oznaèi kot nekakšne strokovne izraze filo- zofije. Piše jih namreè z veza- jem, ki poleg tega pogosto opo- zarja tudi na pozabljeno in pre- zrto pomensko nianso izraza. Kocijanèiè bralca v svoja razmišljanja uvidevno vpelje v predgovoru, v katerem avtori- tativno jemlje besedo kritiku in kar sam oceni temelje veèine najpomembnejših podpornih toèk svoje ontologije. Èe se av- tor svojih esejev loti s precejš- njo mero samozavesti, pa je delo njegovega kritika toliko bolj negotovo. Pri tem v prvi vrsti ne gre za vprašanje vred- nostne sodbe, saj mora vsak bralec ne glede na (ne)strinja- nje (èe ne drugega) priznati od- mevnost Kocijanèièevega dela. Za literarnega kritika je neko- liko nelagodno pisati o avtorju, ki je tako dobro podkovan v (antièni) filozofiji. Vendar pa se vprašanja, s katerimi se Ko- cijanèiè ukvarja, tièejo vseh nas; ontološki problemi v tak- šni ali drugaèni obliki muèijo vsakega èloveka. Tudi èe se po- sameznik ob vsakodnevni ju- tranji kavi ne sprašuje, zakaj in na kakšen naèin obstaja, je v odloèitvah vsakdanjega `ivlje- nja vedno znova prisiljen izob- likovati te odgovore. Kocijan- èièeva skrb, da bi se njegove misli ne dalo razumeti, je od- veè. V Razbitju najdemo filo- zofsko formulirano tisto, kar moramo/si `elimo - oziroma èemur se izogibamo/èesar no- èemo `iveti. Vprašanje je sta- ro toliko, kolikor je minilo od uèloveèenja èloveka - `ivali se po smislu svojega obstoja paè ne sprašujejo. Gorazd Kocijan- èiè ga obravnava predvsem v luèi razlikovanja med bitjo in bivajoèim, kar sta v zahodni fi- lozofiji prva artikulirala Platon in Aristotel, Heidegger pa upo- rabil v svoji slavni definiciji on- tološke diference. A èe je vpra- šanje staro, je odgovor, ki ga ponuja avtor (in ga napoveduje podnaslov zbirke), radikalno nov. Kakor sam rad poudarja, se po`vi`ga na cajtgajstarstvo in si raje utira svojo pot. & # >  "#  / # %      #  -6)65(%) % * 4+       Zato se, ne glede na velika imena Aristotela ali Heideg- gerja, izogiba zgolj-eksegezi ve- likih mislecev: vprašanje o biti in bivanju bi si rad zastavil sam in neposredno. S tem, da nanj odgovarja v njemu lastni in osebni misli, se distancira od zgodovinskih predlogov za re- ševanje ontološke aporije. Bit je nekaj relativnega. S to relativ- nostjo bi lahko konèal, preden sem zaèel. Vendar bom vzutra- jal. (Kocijanèiè 2009:31.) Paradoksalno pa se njego- va samostojna pot zaèenja ravno tukaj – v dejstvu, da je vsak sam lahko utemeljitelj svo- je ontologije. Kako to, da je za nekaj, kar po svoji naravi ob- staja enkratno, toliko razliènih razlag, resnic oziroma filozof- skih sistemov? Ontologije, ki imajo pre- tenzijo, da so univerzalne, slo- nijo na predpostavki skupnega sveta, enotnega polja biti. Ven- dar bodo vedno zabloda. Avten- tièna zabloda, v obeh pomenih besede. (Kocijanèiè 2009: 45.) Zakaj, razen iz igre jezika, sploh pridemo do loèevanja med bitjo in bivajoèim? Koci- janèiè zaène v nièelni toèki, ki se na prvi pogled zdi skrajno ne- stabilna. Bit èloveku ni dostop- na neposredno. Ta, ki biva, lah- ko svojo bit sicer uzre, ne more pa se z njo zdru`iti. Zato je bit loèena od bivajoèega, hkrati pa skrajno osebna prvina. Izhajam iz popolne nedoum- ljivosti tistega pred mislijo in je- zikom, pred vsakim bivanjem. Vznikam iz “niè” in se v niè konèujem. V tem vzniku se kon- stituira vse. Sem, kar sem. To konkretnost imenujem hipostaza. To, da sem, kar sem, pa obenem pomeni, da sem vse. Ko me ni bilo, ni bilo nièesar. Kar biva, biva le po stiku z menoj. (Koci- janèiè 2009: 36.) Ko èlovek dojame, da v stik s svetom lahko prihaja le v sa- mem sebi, se zave sebe kot ce- lotnega sveta, kot jaza-sveta. Èlovekov svet je edini in bit oz- naèuje njegov cel svet, z vso nje- govo vsebino in bivajoèim. Bit zato ni najsplošnejše, ampak pravzaprav nemislivo intenziv- na zgostitev mene v meni. Koci- janèiè še opozarja, da hiposta- za ni zavest, saj èlovek vse bi- vajoèe posreduje tudi takrat, ko je brez zavesti. Hkrati se zave- da, da je zaradi svoje novosti njegova rešitev v nevarnosti, da bi delovala preveè enostavno, nerazumno preprosto in ba- nalno. Te`ko je govoriti o njeni ‘pravilnosti’, vendar pa ima v nasprotju z dosedanjimi zgodo- vinskimi ontologijami precejš- njo prednost. Ne zavraèa jih a priori, ampak jih dopušèa kot mo`nost. Univerzalne ontolo- gije se med seboj izkljuèujejo in si vzajemno ‘prepovedujejo obstoj’. Kocijanèièeva pa pred- vidi tudi drugaène mo`ne raz- lage in jih s tem pravzaprav za- jame vase. To ji daje odloèil- no prednost pred njimi, zaradi katere dobi avtoriteto, da jih razglaša najprej za tuje, nada- lje pa tudi za la`ne. Podobni trki in trenja med bitmi vodijo do etike, zgodo- vine, znanosti, umetnosti in mistike. S tem pa smo se po- maknili `e proè od prvega ese- ja, ki predstavlja izhodišèe ozi- roma hipotezo, ki jo Kocijan- èiè v ostalih šestih esejih apli- cira na konkretne `ivljenjske primere. Oèitno ima tudi fi- lozofija – dasiravno Kocijan- èiè poudarja njeno naravo, ki je loèena od matematiènih znanosti – svoj teoretski in svoj uporabni del. Drugi esej se zaèenja s trez- no ugotovitvijo, da etika, na kateri naj bi temeljile vrednote naše dru`be, v nobeni moderni filozofiji nima svojega temelja znotraj ontologije. Ker etika mora obstajati, jo navadno z re- lativno glasnim hokuspoksom uvedejo skozi zadnja vrata. Ko- cijanèièeva etika pa izvira iz sa- mega bistva njegove ontologije. Svet skupaj z vsemi soljudmi lahko èlovek do`ivlja le skozi sebe. Omejen je na svojo lastno hipostazo, ki predstavlja meje njegove biti. Na teh mejah ved- no znova trèi in zaèuti neko drugo, sebi enako silo: bit soè- loveka. Kolikor v soèloveku pred- postavim prav takšno totaliteto kot v sebi, se ob njem samem sre- èujem s popolno neznanostjo drugega sveta, v katerem vse biva po drugi biti, ki je – paradoksal- no – tako kot moja bit edina. Èe vztrajam pri svoji elementarni izkušnji biti, je drugi le nekaj bi- vajoèega, zgolj fragment mojega sveta. Ko me zmoti, nanj reagi- ram morilsko. (Kocijanèiè 2009: 94.) Takšen je temeljni ustroj èloveka in strukture njegove- & #  # ga bivanja. Vendar pa kot ra- zumno bitje èlovek lahko ugo- tovi, da ni osamljen primer te vrste. Zaveda se, da ima moè, da hipostazo ukine, iz èesar iz- vira strah pred potencialnimi hipostazami, ki bi lahko uki- nile njega. Kakor hitro pa ugo- tovi, da mu ne grozi nevarnost, je zmo`en ljubeèega investira- nja. Èe se je pripravljen odpo- vedati svojemu lastnemu bis- tvu, lahko reagira tudi drugaèe. Kakor hitro soèloveku prizna, da ima tudi on svojo lastno hi- postazo in da skoznjo do`ivlja sebe in svet, to pomeni ljube- èo investicijo v tujo hipostazo. Ko èlovek namesto svoje izbere tujo bit, prelomi s svojo last- no ontološko strukturo: sam svobodno odloèi, katero stikalo bo pri`gal - pri`gano pa je lah- ko samo eno. Nadaljni eseji postajajo vse konkretnejši, verjetno tudi za- to, ker so nastali iz prispevkov na raznih tematskih konferen- cah. Vendar pa je potrebno po- udariti, da se v nasprotju s splo- šno prakso objavljanja raznih nepovezanih prispevkov v skupni knji`ni izdaji Kocijan- èièevi eseji med seboj dopol- njujejo in tvorijo organsko ce- loto. V tretjem eseju, ki ga ot- varja okvirna zgodba o škofu Ro`manu in njegovem èasu, Kocijanèiè svoj model sveta prenese v razmišljanje o zgodo- vini. Travma preteklosti je njena radikalna nebivajoènost, nebit zgodovine. Pretekla bit je na on- tološki ravni vedno le predmet moje investicije: biva zato, ker v konkretnosti svoje hipostaze sklepam, postuliram, da je biva- lo. (Kocijanèiè 2009: 98.). Te- meljni princip zgodovine je `e od Herodota naprej naslanjanje na oèividca. Vendar pa zaradi narave predmeta, ki ga ta zna- nost prouèuje, to neposredno prouèevanje veèinoma seveda ni mo`no. Vprašanje, ki se na- vadno terja od zgodovinarjev je, ali se kljub skrbnemu štu- diju in pretresanju virov sploh lahko dokopljejo do resniènega tega-kar-je-bilo. Filozofija pa gre še dlje in pod vprašaj po- stavlja sam obstoj preteklega in status medija, v katerem se bo preteklo izrazilo. Preteklega ni, ker bit preteklega vselej ustvari šele èlovek s tem, da iznièi svo- jo lastno bit. Vzpostavitev biti preteklega, tako Kocijanèiè, je etika v modusu preteklika. V nadaljnih esejih filozof iz istega zornega kota osvetli tudi poezijo v odnosu do mistike. Obe izhajata iz istih temeljev: da ju dose`e, se mora èlovek odpovedati lastni biti in spre- jeti bit drugega. Nazadnje se Kocijanèiè dotakne še znano- sti in njenega ontološkega sta- tusa. Ostro zavrne laièno raz- laganje zgodovinskega razvoja vednosti do vseh njenih vej, kot jih poznamo danes. Res je, da se je v antiki vse zaèelo s filo- zofijo, vendar to še ne pome- ni, da je filozofija ostanek, ki se v èasu, ko so se osamosvajale matematika in medicina, fizika in astronimija, ni uspel uvrstiti nikamor. Filozofija je z moder- no znanostjo v enakem razmer- ju, kot je bila z antièno mito- logijo. Èeprav naj bi znanost temeljila na dejstvih, ki jih lah- ko vsak preveri sam, to danda- nes zaradi nepregledne gore knjig in teorij ni veè mogoèe. Èlovek enostavno mora verjeti v model sveta, ki ga predstavlja znanost – enako, kot je nekdaj verjel zgodbam o rojstvu bogov in stvarjenju èloveka. Filozofija pa ostaja edina, ki je v iskanju resnice ne premami hipotetiè- no razlaganje sveta. Edina pot filozofije je iskanje resnice. Morda je ravno ta odpor do razlaganja kriv, da Razbitje nima spremne besede. Name- sto nje se lahko v zadnjem delu knjige potopimo v obse`no ko- respondenco med avtorjem in Tinetom Hribarjem, ki se do- tika predvsem teme zaèetnega eseja. Kocijanèiè meni, da je korespondenca od slednjega še radikalnejša, saj je bolj osebna. Oseben pa je tudi Kocijanèièev slog v odnosu do bralca. Avtor ne razlaga in ne podaja snovi, ampak vodi k spoznanju tako, da izpoveduje svojo lastno bit. Po vsakem daljšem odlomku, ki uvaja novo in/ali te`je ra- zumljivo filozofsko misel, se pojavi retorièno vprašanje, v katerem avtor vnaprej skuša predvideti, kako bo potencialni bralec lahko razumel napisano. Ta pozornost, kar zadeva avtor- ja, ni omejena samo na tistih nekaj retoriènih vprašanj ozi- roma nagovorov bralca, mar- veè je razširjena na celotne ese- je. Kocijanèiè se nedvomno trudi, da bi zatajil svojo lastno & #      hipostazo in tako svoje osebno filozofsko razglabljanje èim bolj pribli`al bralcu. Ne gre za formo sokratskega dialoga, paè pa nekakšno filozofsko kram- ljanje, ki ga ponazarja sledeèi odlomek: Svet, v katerem `ivim, je poln stvari in ljudi, za kate- re govorim, da so. Drevo, èlovek, “bog” - no, ta beseda je bila èr- tana iz kataloga ... (Kocijanèiè 2009:29.) Za konec pa naj izpostavim še dejstvo, da ljubeèe investi- ranje Gorazda Kocijanèièa v bralèevo bit nekako ne bo do- volj. Bralec, ki se bo hotel pre- biti skozi radikalno filozofsko misel, bo tudi sam moral sto- piti ven iz svoje lupine in prav tako vlo`iti v eseje dobršen kos svojega èasa, energije, pred- vsem pa sebe. Seveda pa mi ni potrebno poudarjati, da je to vsekakor vlo`ek, ki je varno na- lo`en in prinaša visoke obresti. /% , “Svet vaše hèere je manjši kot vaš, in to ne samo fizièno, ampak tudi èustveno. Njen svet je krhkejši in ne`nejši, saj se njen znaèaj gnete kot testo na pultu. Vsak dan, ko vstane, jo vaša roka vzdigne in vr`e na- zaj na pult, da bi jo zaèela gne- sti. Naèin, kako jo dan za dnem gnetete, jo spreminja.” (Str.18.) Meg Meeker, mati štirih otrok, pediatrinja in svetoval- ka, je ena vodilnih ameriških strokovnjakov na podroèju starševstva, najstništva in otroš- kega zdravja. @e veè kot dvajset let v svojem svetovalnem delu staršem in najstnikom poma- ga pri pogovorih o te`jih te- mah, kot so seks, spolno pre- nosljive bolezni in najstniška noseènost. Je èlanica Ameriš- ke akademije za pediatrijo in nacionalne posvetovalne komi- sije pri Medicinskem inštitu- tu. @ivi in dela v Traverse City v Michiganu, kjer ima zdravs- tveno ordinacijo skupaj s svo- jim mo`em. Vsebino knjige avtorica raz- deli na deset poglavij oz. deset razliènih lastnosti oèetov, ki so bistvene v odnosu z njihovimi hèerami. Podnaslov nam naka- `e, da gre za “deset skrivnosti, ki bi jih moral poznati vsak oèe”. Dr. Meekerjeva si iskreno pri- zadeva, da bi te skrivnosti èim prej in èim jasneje postale po- membna dejstva, ki bi jih mo- ral slišati – in upoštevati – vsak oèe. Na podlagi svojih dolgo- letnih izkušenj s hèerami in oèeti bralcu zaupa, da niè in nihèe ne more “tako dramatiè- no spremeniti `ivljenja mlade- ga dekleta kot `e zelo šibak od- nos z njenim oèetom” (str. 19). V prvem poglavju oèetom jasno in glasno pove, da so naj- pomembnejši moški v `ivljenju svojih hèera. Hèi potrebuje oèetovo moè in neustrašnost, njegov pogum, njegovo razum- nost in samozavest. @e na za- èetku nam postre`e z zastrašu- joèimi podatki o spolni dejav- nosti med mladimi, depresiji, alkoholu, drogah in uporabi medijev. “40,9 odstotkov deklet med štirinajstim in sedemnaj- stim letom starosti ima ne`elen spolni odnos, predvsem zato, ker se bojijo, da bodo njihovi fant- je jezni.” (Str. 31.) V drugi po- & # -  -  -  # +   A  +  #        %5&"* 4+/5