AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI > NO. 72. CLEVELAND, OHIO, MONDA' 21 st 1920. ~---—' •' • . 1 novice iz Grki zahtevajo vo-stare domovine jno v Mali Aziji. Na zagrebški univerzi je zmed, 876 dijakov 161 Židov. Vdovstvo je v Zagrebu silno razširjeno. Na prometnih London, 20. junija. Jutri se snide v Boulogne, Francija, konferenca zaveznikov, pri kateri se bo odloČilo ali se na- mestih se čujele madžarski- pove Turkom vojna. Grški in nemški jezik. * ministerskf predsednik Veni V Gorico je laška vlada na- zelos se nahaja v Londonu selila že nad 10,000 Lahov iz že dalj časa, da dobi dovolje- Italije. Slovenci se morajo vseh poljih limikati, i Grška napovedati vojno Tur- V Jugoslaviji so uveljavili nove dav.ke na vojne dobičke, to je, premoženj, katero so naredili gotovi ljudje tekom vojne. Davki so silovito visoki. Na primei\ čfe ste naredili 1.000.000 kron čistega, znaša davek 942.412 kron, dva milijona je davek 1.989. 812 kron, če ste pa naredili $est milijonoy ali več kron, znaša vojni davek d. 179.412 kron, torej za 179.000 kron več davka kot ste pa dohodkov imeli. "Slovenski Narod" k temu pristavlja: Tako neumnega davčnega zako na še niso nikjer naredili. Država ne pusti davčnemu zavezancu od vsega njegovega dohodka niti vinarja za Življenje, nasprotno, dotični si mora sposoditi lepo število tisočakov ali pa — ukrasti. Nasprotno se pa trdi, da ljudje niso povedali dovolj velikih svot za davke, in da bo kljub visokim davkom doti-im še marših ostalo. Na 1 način pa je država pose-' narjem v pravi kraj. Toplice na Dolenjskem je prodal sedaj ni lastnik knez Auersperg neki hrvatski družbi za pol milijona kron. Kot se poroča iz ot6ka Lo-šinja so našK Italijani na tem otoku večje sledove zlata in drugih dragocenih rud. - •' Iz Prema na Notranjskem so odgnali Italijani samo na en dan 23 fantoy v tržaške zapore; Zaprli so jih, ker so slovensko pesem peli. Trple-nje tisočih -iz našega ljudstva kriči po maščevanju. Dnevnik "Edinost'' v Trstu od 1. junija naprej izhaja samo še kot tritedn i k. Dragi- nje od zaveznikov, da sme kom. Venizelos se je izjavil, je folera tretjič Smirni, v-Mali Aziji,, štiri rle v Ljubljani dr. Ivan La-Vladimir Levstika, Vik-larja in Rasto Pustto- lunisti, ki so ko popolnoma ustavijo vsako naaaljno prodiranje turških narodnih Čet pod vodstvom Mustafa Kemal paše. Vse angleško sredopiorsko brodov-je je zbrano blizu Smirne, in Anglija je-poleg tega poslala nadaljno vojaštvo v Carigrad. DoČim se nameravajo, voditelji zaveznikov, jutri zbrati, da se konečno veljavno pogovorijo glede' nemške Odškodnine, pa je turško-gr-ško vprašanje postalo zadnje čase tako peneče, da se bo obravnavalo le o tem, če se Turkom napove vojnar Kot znano, se je Turčija kot taka odala zahtevam zavezni-, kakšna naj bo bodoča tufŠka država, toda med posameznimi Turki se je pojavila velika nezadovoljnost, in Mustafa Kemal paša je zbral okolt sebe kakln 150.000 ne-zadovoljriežev, katere je oborožil, in s kateri vznemirja malo dil je že več napadov rwTbmir no. Ker so pri tem zainteresi rani Grki, so slednji sprayili skupaj' močno armado, s katero udarijo na Turke, ako zavezniki to dovolijo. Vendar zavezniki niso dali še dovoljenja, in Grki skrajno ne-potrpežljivo čakajo na to povelje. Baje se Angleži boje, ako dajo Grkom prosto roko, da v slučaju da Grki zmagajo, bi preveč zahtevali od zaveznikov. LETO XXIII. — VOL XXIII, Cleveland je danes peto Štetje leta 1840 največje mesto v Zjed. drža- zalo 7648 preb vah. Dosedaj je bilo šesto, velandu. Leta.l Uradne številke prebivalstva prvi brzojavni mesta Cleveland so bile pri- 1849 je kolera dr občene pretečeni petek, in mesto in zopet je o teh številkah ima Cleve- |di umrlo. Kolera redna Leta 1850 so n stu že 20.985 oseb. h Že poka | sher Body Co. in Marsh Mo- and 796.836 prebivalcev, Mesta Boston in St. Louis, POBOJI V CHICAGO. Iz Chicage se poroča, da je prišlo v nedeljo do pobojev med belimi in zamorci. Zamorci so priredili parado z geslom: Nazaj v Afriko! Pravijo, da niso več varni med belimi v Ameriki. Ker so zamorci pri tem zažgali arperiško zastavo, so jih naskočili beli. Posledica: dva mrtva in dvajset teško ranjenih. — Camuef Rock, uslužben pri Cleveland & Southwestern železnici; je bil v nedeljo ubit, ko je rabil telefon. Našli so ga mrtvega pred telefonom, in po obrazu |n života vsega ožganega. — Ena oseba je bila ubita in 14 ranjenih v nedeljo v Cleve landu radi ponesrečenja z avtomobili. — Jos. Kuntra, 40 let star, je bil v nedeljo ubit od svojega "borden-basa", Josipa Kula, 710 Hill ave, Kula se je izjavil, da mu je Kuntra ves dan nagajal, radičesar je zgra bil za revolver in ga ustrelil. Policija ga je takoj aretirala. " — Cene Liberty fcondom so: Prvi $85.60, drugi $85.56, tretji $89.18, četrti $85.76, peti $95.88. * ' bili-tekom štrajka aretirani, so bili izpuščeni iz zaporov. Seton Watson, znameniti angleški pisatelj, ki si je~z& jugoslovanski narod pridobil nevenljivih zaslug, je posetil Ljubljano. leveland, so zaostala, toda mesto Detroit, ki je bilo dosedaj daleč zadaj za Cleve-landem, je prekosilo Cleveland za skoro dvestotisoč pre bivalcev. Uradno šteje Detroit 993.739 prebivalcev, in je torej četrto mesto v ,Z|ed. državah. Toda pri Detroitu so šteli vsa predmestja in vse prebivalstvo, ki se nahaja na Sž kvadratnfh milj obsežnem prostoru, dočim pri Clevelan du predmestja nisO Šteti in je prostor, na katerem'se nahaja pravi Cleveland le 56 kvadratnih ipilj obsežen. Kako je Cleveland rastel. J.ii je umestno, da podamo nfekaj številk o! napredku Clevelanda. Cleveland je metropola slovenskih naselbin v Ameriki, kjer se je slovenski živelj najbolj razširil in utrdil, kjer je amerikanizacija najbolje uspela,- pa kljub emu so rojaki ostali zavedni Slovenci, dasi prednjaCijo y avljanstVu ameriške repu-^ Zato je dobrojda se nekoliko pofiavhno s/Cle-velandom, da ne bock>/samo ukaj naseljeni rojakf vedeli caj več in zanesljivega o svo-j i naselbini, pač pa tudi vse druge slovenske naselbine po Ameriki. Cleveland je še mlad. Mesto Cleveland je še mlado mesto. Komaj dobrih sto let je, odkar je, bilo ustanovljeno. Kjer so danes ogromne palače in promet, kateremu je teško dobiti par na svetu, so pred sto leti begali divji Indijanci. Leta 1796 je prišel na prostor, kjer je -danes Cleveland, general Moses Cleaveland s 50 inženirji, da pregledajo svet za Connecticut Land Co. Tudi George Washington je bil tedaj v okolici Clevelanda kot inženir. Leta 1796 je general Cleveland ustanovil majhno postajo ob bregovih jezera Erie, in vse "mesto" je štelo tri prebivalce. Prva koča je stala, kjer je danes Superior ave. in W. 6th St. Štirinajst let potem, leta 1810 je cleve-landsko prebivalstvo že toliko narastlo, da je • Štelo 57 duš. Leta 1802 so volkovi raz sajali po mestu. Governer Huntington jih je z dežnikom podil v gozdu, kjer je danes Euclid ave. in 55. cesta. Leta 1811 so zgradili prvo sodnijo, majhno leseno barako. Leta 1815 so bile prve volitve. Oddanih je bilo 12 glasov Alfred Kelly prvi župan. Leta 1816 prva banka postavljena, leta 1817 prva šola odprta, leta 1818 prvi časopis ustanovljen, leta 1819 prva pošta odprta. Prebivalstvo narašča. Leta 1820, torej pred sto leti, se je vršilo štetje Clevelanda in našteli so 150 prebivalcev. Leta 1826 so pripeljali prvi premog v Cleveland, 1829 prvi stroj za ognjega-sce. Leta 1830 se je zopet vršilo štetje, in našteli so tedaj 1075 oseb. Leta 1832 je kolera obiskala mesto in pomorila desetino ljudi. Leta 1837 so zgradili prvo bolnišnico. tine lju- valka. v meta 1854 ala me-mesto so na-ta 1870 »sto. Od leta 1850 hitro rastlo. Leta _ šteti že 43.Š38 oseb* je /bHo prebivalstva 92.829. Leta 1879 v rabili j ce. Leta 1______r____ valstvo že 160,146, leta 1881 so odprli kar dve Univerzi v Clevelandu. Leta 1890 so našteli v mestu 261.353 oseb. Leta 1900 je mesto štelo 361. 768 prebivalcev. Leta 1910 je doseglo prebivalstvo število 560.663, in leta 1920 pa znaša po nanjejh e šte-more es to prebivalstvo Koliko je Slov Prebivalstvo na narodnostih še ni no, toda imamo ■ vilke, o katerih trditi, da so popoln ljive. Glasom te bilo Slovencev v 19.332, dočim so našteli 14.332, jih je mnogo Avstrijci. Os je v Clevelandu: Angležev in Keltov; 109.114, Nemcev 149.742, Nizozemcev 3413, Švedov, Norvegov in Dancev, 5263, Italijanov 23.158 Francozov 4000, Špancev 300, Portugalcev 200, Ruin tincev 2456, Grkov 1010, Rusov 2000, Poljakov 48.535, Čehov 46.2^6, Slovakov 20. 977, Ukrajincev 2500, Sloven cev 19.332, Hrvatov in Srbov 6.349, Bulgarov 200, "Slovanov" 800, Litvincev 5600, Židov 30.768, Mažarov 31.628, Fincev 1000, Armencev 200, Sircev in Arabcev 1000, Turkov 100, in vseh drugih približno 5000. Kot zgorej povedano, te številke niso zanes^ ljive. Mi smo pisali po podro- v Cle-1 tor Co. ki bodete skupno za so odprli (poslile 7000 delavcev. Nada-Letaj lje ie v Clevelandu 106 razli-zadelalčnih industrij, in je v tem oziru drilgo mesto v Ameriki. Pritožbe ljudi. Mestna vlada, trgovska zbornica in drugi se pritožujejo, da se je tisoče ljudi zgre šilo pri štetju. Posebno protestirajo šolske oblasti. Glasom Statistike teh oblasti je v Clevelandu 229.000 za šolo godnih otrok. In če se to število pomnoži s 4 in kar je normalno število za vso Ameriko in ne previsoko, tedaj bi imel Cleveland 973.250 prebivalcev. Skušnje so dokazale, d£ so enumeratorji, ko štejejo prebivalstvo j ako površni. Pripravlja se protest na Washington. County audi tor, ki določa davke, pravi, da so se davki pomnožili za sto procentov v Clevelandu. On smatra, da ima Cleveland najmanj 900.000 prebivalcev. Nov kongresni okraj. Ker se je število prebivalstva pomnožilo za 250.000 od zadnjega štetja, dobi Cleveland nov kongresni okraj in bodejo odslej 4 kongresmani zvoljeni v Clevelandu. Pet novih vaVd dobi mesto. Jako dobro je povedal šerif Han-ratty. Pravi, da po njegovem proračunu bi moral Cleveland imeti 1.452.117 ljudi. Zakaj? Evo! Leta 1910 je bilo v clevelandskih zaporih 61 oseb. Sedaj pa jih je 168. Torej za 159 procentov več. In za 159 procentov bi se moralo tudi mestno prebivalstvo zvišati. Bančni posli. Glede bank in denarnega prometa Cleveland daleko nadkriljuje Detroit. Denarnega prometa v Clevelandu je bilo lansko leto $5.481.998. 824.97, v Detroitu pa samo $4.032.443,000.00. Letos bo znašal denarni promet nad šest tisoč'milijonov. 796 čno Ali bo Wilson ponovno kandidiral? . . - Predrzen bančni rop se bne podatke v Washington, je zvršil pretečeni petek opol Največja mesta Amerike, j dne v Chagrin Falls, blizu Po številu prebivalstva so Clevelanda. Okoli desete ure dopoldne se je pripeljalo pred banko pet banditov. štirje so šli v bančne prostore, eden je pa zunaj stal z revolverjem. Oni štirje so zaprli blagajnika in neko stenografinjo v zadnjo sobo, potem pa so-po-brali iz vseh predalov vse denarje. Sumi se, da je najmanj $15.000 pokradenega. Med tem se je zunaj zbralo več lju di, ki so gledali prizor. Neki Chance je stopil bližje k bančnim vratom, pa je ropar, na straži takoj streljal. Ko so prišli ostali štirje z denarjem ven, je bilo že do 50 ljudi oko li banke, roparji so začeli streljati, hitro se umaknili v avtomobil in odpeljali. 400 policistov jih išče. — Cena jugoslovanski kroni je zopet jako poskočila. Danes je treba plačati za 100 jugoslovanskih kron $1.30, torej se je vrednost dvignila že za več kot 100 procentov zadnjih pet tednov. Cena dru gemu denarju je sledeča: $3. 96 za en angleški funt Sterling, 12.60 frankov za en dolar, 16.60 lir za en dolar, $2. 54 Za 100 nemškilumark, 58 centov za 100 poljskih ijiark, 72 centov za sto avstrijskih kron, $1.30 za sto jugoslovan skih kron, $2.40 za sto čeških kron, $4.85 za sto srbskih dinarjev. ' ■ - ti'-' iSi največja mesta Amerike sledeča: New York 5.621.151, Chicago £.701.212, Philadelphia,, (še ni naznanjeno), Detroit 993.739, Cleveland 796. 836, St. Louis 773.000, Boston 747.923, Baltimore 733. 826, Pittsburg 588.193, Buffalo 505.875. Pred 50. leti so štela ista mesta: New York 1.478.103, Philadelphia 674. 022 Brooklyn 396.099, St. Louis 310.864,, Chicago 298. 977, Baltimore 267354, Boston 250.526, Cincinnati, 216. 239, New Orleans 191.418, San Francisco 149.473. Leta 1870 je bil Cleveland petnajsto mesto v Zjed. državah. Ali ima Cleveland milijon? Splošno se smatra, da če bi bila prišteta Clevelandu pred mestja, bi imel Cleveland nad milijon prebivalcev. Ta predmestja so: Lak£wood, West Park, Euclid, ESst Cleveland, Cleveland Heights, ki štejejo skupaj nad 200.000 prebivalcev. Kar se pa tiče industrije, je Cleveland tretje mesto v Ameriki. Najbolj se je v Clevelandu ra tomobilska industrija, bo v kratkem nadkr troit. Samo v avto podjetja je v Clevela ženega $60.000.000 Dv^ novi avtomobil ni se sedaj postavi ... \ $ . San Francisco, 20. junija. Tu se zbirajo delegatje in zastopniki demokratične stranke za konvencijo/ ki se prične 28. junija. Največja politična senzacija zadnjih dnij je, da se je William McAdoo odpovedal11 kandidaturi za predsednika. To je močno upljivalo v vseh krogih. William McAdoo ,se je splošno smatral kot kandidata, katerega želi predsednik Wilson. Vsled odpovedi McAdoo-a premišljujejo sedaj politika-rji, ali je mogoče, da se je McAdoo odpovedal le zato, da naredi prostor Wilsonu? Vprašujejo se v političnih krogih, če Wilson res namerava tretjič kandidirati $$ predsednika? Wilson sam se ni ničesar izjavil, toda znano je, da bodo Wilsonove ideje dominirale konvencijo. Poja vil se je nov kandidat, Champ Clark, kongresman iz države Missouri,- bivši predsednik kongresa. Radi odpovedi McAdoo-a pa* je mnogo pridobil governer Cox iz Ohio. Smatra se, da je pridobil Cox najmanj sto glasov, na drugi strani pa je močno napredoval Mitchell Palmer, generalni pravnik. Nekateri govore, da bo Wilson podpiral Pal-merja na konvenciji, kar pa ni gotovo, ker Wilson dosedaj z nobeno besedo ni namignil podpore Palmerju. Na vsak način pa bo imel Wilson velik upljiv na konvencijo, in noben kandidat ne bo mogel predreti, ako nima podpore Wilsona. Demokratična konvencija bo popol noma pod upljivom Wilsona. Glavna točka na programu bo mirovna pogodba, in na podlagi mirovne pogodbe se bo vršil boj med demokrati in republikanci. Ne ve se, ali je Wilson naklonjen gover-nerju Coxu ali ne. Ako Cox upa na podporo Wilsona, tedaj je gotovo, da bo Cox no-miniran kandidatom demokratične stranke, ako nima podpore Wilsona, tedaj, je njegovo prizadevanje zaman. av vlo- - Naznanja se iz stare domovine: Jugoslovansko finančno ministerstvo je osnovalo razne državne menjalnice, kjer potniki iz Amerike lahko zamenjajo svoj denar, da dobijo pravo in polno vred nost in ne padejo v roke izko riščevalcem. Take menjalnice se nahajajo v Kotorju, Dubrovniku, Metkoviču, Splitu, Mariboru, Spilju, Ljubljani in Sarajevu. , Tu dobite povsod polno dnevno vrednost za dolarje. Opozarjamo naše rojake na to, prihranili si bodo mnogo sitnosti. Predvsem pa pomnite: Ne kupujte kron nikjer, dokler ne pridete domov. - Kdor hoče denar domov poslati, ima sedaj priliko, kaj ti jugoslovanski denar bo šel hitro navzgor. Že sedaj je drag, v primeri s prejšnim časom, in nič čuditi se ni, ako bo tekom enega meseca $2.00 za sto kron. Danes plačate le $1.30 za 100 kron, ali $130 za 10.000 kron. V enem mesecu bo $200 za 10.000 kron. Starokrajske hranilnice so precej varne. — Clevelandski baseball team je zgubil igro v soboto in nedeljo. - 23. varda, kjer stanuje večina Slovencev ima 32.721 prebivalcev. Pred 10. leti je bilo v tej vardi 22.926 prebivalcev. — Vlada svari, da bo prihodnjo zimo ____ premoga. Posebno hudo bodo prizadete ^industrije. Kot vzrok navaja pomanjkanje železniških kar in štrajke železničarjev ter drugih industrij. Svetuje se, da kdor le more, naj naroči premog takoj, da ga dobi pred zimo. Plina ne bo skoro nič, in srečen bo kdor bo imel premog. Torej naroČite sedaj, da ne bodete po zimi trpeli na rev-matizmu, prehladu, kašlju, itd. — Josipa Deli, znanega ma-žarskega morilca, kije ustrelil svojo 17 letno ženo, so pripeljali iz smrtne celice v Co-lumbusu, kjer je čakal na smrt, v Cleveland, da ga znova sodijo. Umrla je v pondeljek zju traj soproga Frančiška Zupančič, žena Jože Zupančiča na 1412 E. 34th St. Ranjka je bila stara 56 let in doma iz Podturna pri Toplicah. Pogreb se vrši v sredo. Naše iskreno sožalje družinji, ranj ki pa naj sveti večna luč! — 64 oseb je bilo zopet v sre do kaznovanih na zvezini sodniji, ker so kršili prohibi-cijo. Vsi so dobili po $100 kazni in od 30 do 50 dni zapora v Cantonu. — Policija 4. precinkta je v sredo "aretirala" neko tele. Tele je skočilo z nekega avtomobila, in voznik ni tega opazil. Policisti so tele potem lovili po cesti, dokler ga niso ujeli. Sedaj čaka na postaji, da pride lastnik ponj. Poli cistom se močno cedijo sline, da bi pečenko kar na postaji naredili. — Samuel Kest je bil promo viran v sredo odvetnikom in je skušnjo prestal z izvrstnim uspehom. Ko je šel iz šolske dvorane, je pa bil aretiran radi napačne vožnje z avtomobilom. "Ravno prav," je dejal Kest, "da sem postal odvetnik in mi ni treba iskati zagovornika. . — Pet milijonov slik republikanskega predsedniškega kandidata, Warren B. Harding je naročila republikanska stranka za kampanjske namene. Gompets ponovno zvoljen predsednik Montreal, 20. junija. Delav ska konvencija v tem mestu je končala, in Samuel Gom-pers, ki je bil predsednik 38 let, je bil ponovno zvoljen predsednikom te največje delavske organizacije. Vendar se je položaj v organizaciji sami precej spremenil, nastal je boj med konservativnimi in radikalnimi elementi v organizaciji. Glavni boj se*vrši za podržavljanje raznih javnih naprav, kot železnic, premogovnikov, itd. Gompers je bil vselej velik nasprotnik tega, toda konven cija se je izrekla v prid temu, kar je Gompersa močno užalilo. Da pa imajo delegatje vseeno zaupanje v Gompersa so pokazali s tem, da so ga ponovno zvolili za predsednika, in poleg njega vse take može ki se strinjajo z Gom-persom. Prihodnje leto torej American Federation of Labor ne bo podvzela nobenih večjih korakov za podržavljanje industrije, pač pa se pričakuje, da na prihodnji konvenciji, ki se vrši leta 1921 v Denver, Colo, bo radikalna stranki močnejša in se •bodo vršile važne in korenite spremembe v ameriški delavski organizaciji. - ; • , >• ' / t f ik M ■ a . =r C DOMOVINA" (AMERICAN HOME) is. m- m Im Ameriko Za Evropo NAROČNINA: v - $4.00 !j Za Cleveland po pošti - 15.00 . $5.50 Posamezna Številka - - - 31 Vii pisma, dopial In dwir naj ae polili« n« "Ameriška Domovin«" «11« Si. Clalr A v«. N. B. Clavland. Oblo Tel. Cuy. Princeton 180 [AMES DEB EV EC, Publisher LOUIS J. P1RC, Editor ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Real by 25!0!)0 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Entered «s »econd-claaa nutter January 5th 1909*, at the po«t office ai Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. No. 72. Mon. Juno 21st 1920 ITALIJANSKA KRIZA. J oso Jurkovič: Zakaj je pravzaprav padel Nitti in ali je njegov yadec nam v prilog ali škodo, o tem bi se dalo mnogo ugibati, seveda samo ugibati, ker manjka vsako pravo opirališče. Mož je vedel mnogo, pokazal je Tudi, da nekaj zna o notranji in zunanji politiki in je spodrsnil navzlic temu v najbolj neprU, čakovanem trenotku. Dandanes je pač tako, da-zadostuje malenkosten povod v tej splošni nezadovoljnosti, da zapečati usodo kabineta in naredi prostor drugemu, ki ga čaka ista usoda. Duh povojnega časa. • Da bi bil Nitti bolj naklonjen Jugoslovanom kot njegov prednik, je pač smešna misel, dasi se sliši tu in tam. To bi bilo zanj kot politiku slabo izpričevalo. Saj je zastopal Italijo in ne Jugoslavijo. Iskal je koristi Italije kakor Orlan do, samo zdi se, da je hotel drugačno pot, bil je nekoliko manj odprt, pa bolj premeten. Držal se je strogo načela, da je sovražnik tem manj nevaren, čim bolj je oslabljen. Hotel je, da bi prignal Jugoslavijo v italijanski objem strah pred čim hujšim. Zato je bil v dobrih zvezah z Romuni, Bolgfrri, Madjari in Nemci. Zavoljo tega je skoro gotovo, da ni padel vsled zunanje politike. To kaže že njegov designirani naslednik, ki pa je čast ^dklonil. Bonomi. Mož je bil hud intervencijonist in tudi po /Kobilriškem porazu je bil med prvimi, ki se je vrgel na reorganizacijo zaledja, da se popravijo posledice poraza. Ali bi Jugoslovani kaj pridobili z njim, je jako dvomljivo. Ljudska stranka je bila v začetku sicer proti vojni, pozneje pa je delala politiko oportunizma in je bila in je skrajno oprezna, zato skoro ni misliti, da bi sestavila vlado. Mogoče bi bilo tudi še, da bi prevzeli vlado socijalisti in potem ne bi bilo izključeno, da bi se dal ventilirati načrt "Jadranske Švice", ki so ga lansirali pred kratkim Slovenci iz zasedenega ozem lja. Dalje pač ne smemo iti v svojih upih. Vendar je vse to malenkost z ozirom na dejstvo, da se je zopet pojavil — Giolitti. To kaže, da bo krenila Italija v zunanji politiki drugo pot. Mož sicer nima za sabo niti stranke niti programa pred sabo, pri njem je osebnost program. Je za Italijo to, kar,je bil za Francijo — Caillaux. Zmožen, am-bicijozen, precej brezobziren, ki dela samo politiko treznega razuma in zveze z ozirom na dobiček, učenec Machiavel-lija, a dober patriot. Nastopil je odkrito proti vojni na strani Entente in zagovarjal stališče, da bo pridobila Italija največ s tem, če ostane nevtralna. Nasprotniki pa so trdili, da bo v slučaju italijanske nevtralnosti zmagala Nemčija in bo postala Italija njen vazal. Takrat je Giolitti podlegel in za-to'se ne da nič reči glede upravičenosti in neupravičenosti njegovega stališča. Italija je Sla v vojno, zmagala, obubožala in pridobitev? Trst, ki bo poginil ali pa ugonobil Benetke, Kras, kjer raste vino, ki ga ima Italija v izobilju, kraji, ki bodo veliko breme in s katerimi ne ve že zdaj kaj začeti. Hotela je mare clausum in ga ima, mislila je pač nekoliko preveč z rimski-,trfi možgani, ko je bil ves svdt še na obalah Sredozemskega morja. In da si pribori Jadranske obali proti Jugoslovanom, se je zvezala z Nemci, Madjari, Bolgari, z državami, ki ne morejo ničesar dati, ampak bi rade kai dobile; in ko je gledala kakor začarana na Jadransko vzhodno obal, so si delili zavezniki prekmorske naselbine, ona pa je izgubila še te kar je imela. Danes je zaprto morje politika, ki se dela z Obzorjem z vaškega zvonika in tako se je zgodilo: Italija je sicer ubežala nemškemu vazalstvu, postala pa je vazal francosko - angleškega imperijalizma. Kriva je temu sonninov-ska politika majhnega koncerta, ki se ni mogla izmotati iz psihoze, da je na vzhodnem bregu Jadrana velesila Avstrija, zaveznica Nemčije. In sedaj so začeli v Italiji spregledovati — in gledati proti Giolittiju. Vendar za enkrat Giolitti ne sme nastopiti, Vsled svoje trozvezne politike in boja proti intervenciji tako osovražen v Franciji in Angliji, da bi zaigrala Italija^ z njim še to, kar bi sicer dobila. Zato si bodo pomagali za krajši čas kako drugače, takoj po sklenjenem miru pa je računati z Giolittijem, ki bo vrgel italijansko zunanjo politiko v čisto drug tir. "Slovenski Narod.'' VESTI IZ STARE DOMOVINE- ZASTRUPLJEN JE V GO RENJEM LOGU. V drugem porotnem zasedanju se je prvi zagovarjal posestnik Ivan Avbilj iz G<* renjega Loga. Obtožba ga obdolžuje: Ivan Avbelj je bil od leta 1907. do 1. 1912. v A-meriki. V jeseni 1912 se je priženil v Gorenji Log na dom svoje sedanje žene Milke, rojene Lipoglav. Zakon ni bil srečen: prišlo je večkrat do prepirov med zakoncema, večkrat je Avfielj tudi svojo ženo pretepel. Z obuto nogo je sunil v trebuh in ji zidal kilo, da so jo morali operirati, Ravno tako grdo, kakor s svojo ženo, je pošto- B al tudi z njeno materjo Ano poglav; tudi njo je par desni strani od veže, tast in tašča Anton in Ana.Lipoglav in sin Ane iz prVega zakona Ivan Peršin so bili celo popoldne v sobi na levi strani od hiše in sta vasovali pri njih Marija Jerak in Ana Zaletel. Ana Lipoglav je opravljala prašiče in prišla večkrat v vežo, kamor je prišel tudi Avbelj iz svoje sobe in je proti svoji navadi nagovarjal svojo taščo tako izredno Iju-beznjivo, da se ji je to čudno zdelo in je v sobi drugim ome nila, "kako je Janče danes dober, nič se ne krega kot navadno". Prijaznost napram tašči je pa bila le hinavska in jo je morala ona plačati s svojim življenjem, ker jo je ogovarjal le zato, da bi postala zaupljiva in da bi ji mogel ponuditi kupied strupa. Okoli petih popoldne so odšli vasovalci Ana Zaletel,, htln Peršin in Marija Jerakf v sobi sta ostala le še Ana Lipoglav in njen mož Anton. Tašča je napravila Avblju in svojemu možu večerjo, mlečno kašo, sama je pa snedla jabolko in popila nekaj mleka. Avbelj je v tem poklical taščo iz veže rekoč: "Mam, pojte sem!'' Tašča je odšla v vežo, kjer ji je ponujal Avbelj v kozarcu neko belo, kalno tekočino, rekoč ji, da je žganje. Ona se je branila piti, ker je bilo belo, kalno, Avbelj ji je pa prigovarjal: "Le izpijte, ko ste rako švoh!", obenem jo je prijel z eno roko za glavo, z drugo-jf je i%izlil tekočino V usta. (Ona je zavpila, da to ni žganje, ko je tako grenko ko pelin, to je gift, Avbelj jo je pa gledal in se ji je smejal. Dala si je prst v usta in se silila, da bi bruhala, toda ni šlo. Odšla je nato v sobo in pričela z besedami: "Zdaj mi je pa dal gifta!" tekati po sobi gori in doli in se prijemati za prsi in noge. Usedla se je nato na klopi co in se tipala za noge, rekoč da ima že vse trde, njen mož jo je tolažil, Avbelj je pa poslušal v veži pred vratmi na učinek svojega zavratnega podjetja. V tem je prišla Avb-Ijeva žena domov; mati ji Je povedala, kako ji je dal Avbelj piti stripa in kako da že čuti po vseh udih otrpnje-nost. Postajalo ji je pri tem vedno hujše, četudi jo je držala hči v naročju, ji je zdrsnila mati onemogla na tla. Hči jo je položila na posteljo, stekla po sosedo Marijo Rus in nato po zdravnika v Litijo. Ko je prišla Rusova soseda k Ani Lipoglav, je ta že malo govorila na njeno vprašanje,; kako naj ji pomaga, odvrnila, le, da jo je Avbelj zagiftal in , da ne velja nobena pomoč ( več. Lomili so jo tudi krči,, tožila je, da jo trga, zlasti noge je dolgo stegovala od sebe. Njen mož je bil ves raz-' burjen, ni vede), kaj naj naredi in je poklical A vb lja, če-, gar korake je bilo čuti v veži j z besedami: "Janče, pojdi po gledat, kaj si naredil !M A v-1 belj pa je v veži samo vprašal "Koga je*" Ana Lipoglavo-va je v sobi medtem umrla in med groznimi krči z beseda-mi: "Jezus!'' izdihnila. Držala se je še po tem krčevito Marije Rus in jo je moral Anton Lipoglav naravnost iz-trgati iz rok mrtve svoje žene. Od trenutka, ko je rajni-va pila tekočino pa do njene smrti je odjezdil od doma, ko je videl, da je dosegel svoj namen. Avbelj je šel najprej k Lizi Zupančič, kjer je ob- j upno stokal, da ne ve, kaj mu je storiti, da gre za vedno od doma, da bo Še to noč rajžal. Drugo jutro so ga prijeli o-rožniki. Razpravo vodi predsednik deželnega sodišča dr. Oton i Papež, votanta sta nadšvet« nik Jarc in svetnik Rekar, obtožbo zastopa dvorni svet-1 se z Na bilo opr; Dobre Zvečer Ta (po krat tako pretepel, da je morala klicati zdravnika in da je ležala več dni bolna in je bil radi takega dejanja Av-beli/leta 1914. v Litiji pri so-di$Cu kaznovan. ( Delati Avbelj ni maral, raj- (__________ Ši je jezdaril okrog. Ker hi 'nik prvi državni pravnik Be bil odkritosrčen, tudi ni bil j žek, obtoženca zagovarja dr. priljubljen. Na usodni,.dan,1 Pegan. na letošnji praznik Sv. treh | Obtoženi Avbelj pove, da Kraljev 6. januarja je bil Av- L ni žena marala za njega. Od- belj z ženo v cerkvi, popol- ločno zanikava, da bi bil on dne ob dveh je odšla žena v zastrupil svojo taščo. Zelo sosedno vas k nekomu znan- zgovoren je, toda vsako bese- cu iskat denarja na posodo, do dobro premisli, predno jo Avbelj je pa ostal celo popol- izgovori. dne doma sam v svoji sobi na Priča Anton Lipoglav, C i i ki vi' .Vfr i T m » mm •-www- O, dobro «va midva razumela, »h Kraljev dan je ;o-le: Podnevi je rajna Ančka vse. e je bila tisti dan. večerjo skuhala. ^^^^^ na Avblja) je zakričal: "Mama, pojte ven!" Dvakrat jo je poklical in ona je^šla vun; toda kmalu na to je ona zaklicala: "Ti h----ti, kaj si mi dal, to ni žganje, to je gift! Gift si mi dal in ne žganja I" In prišla je v sobo in klicala: "O Jezus! Gifta mi je dal; potipaj moje noge.'' In res so bile trdgan pristavila je še: "O Jezus, meni je dal gifta!" Ona, hči, je šla po doktorja. Njega (Avblja) sem klical in ga vprašal: "Kai si ji dal!" Odgovoril si je: Kaj sem ji dal: nič T' En dober ferkelc ure na to, ko jt pila, je umrla.'' Ljudmila Avbelj, žena ob-toženčeva, pove: "Mama so me pregovorili, da sem ga vzela. 17 let sem bila stara. Rekel je, da ima 17.000 kron, pokazal pa ni nobenega krajcarja. Zelo neusmiljea je bil z živino. Pred sv. Tremi Kralji je njej ponujal žganja, toda ona ga ni marala, kar je njega silno razjarilo, da je kar z zobmi škripal. Na praz nik sv. Treh Kraljev zvečer sem se o mraku vrnila domov; v veZi je on stal. Na moj "Dober večer!" ni,nič odgovoril. Ko sem k materi stopila, so me . nagovorili: Ljuba moja Milka, kaj sem jaz naredila! Jezus! Gifta mi je dal in sem ga pila. En mač-kanj manj ko en "trinklazn'' mi je,ponujal, sem se strašno branila; me je pa za glavo prijel; tako grenko je bilo, kakor pelin." Mati so me svarili, kakor bi "en maf' slutili, naj ne jem, čefmi on kaj da.'! Priča Ivan Pršin pove, da je slišal, kako je "mati" klicala: "Zagiftal me je!" Pri$a Marija Jerak pove, da se je rajnica tisto popoldne pohvalila, kako je Janče danes dober. Priča /m Zaletel pove, da je bila rajnica tisti dan zdrava in dobre volje. Priča Marija Rus, soseda: ^Malka (obtoženčeva žena) prišle in zakliče: "Tek pejte ven! Mama bodo umrli!" Kar vlekla me je in mi rekla: "Dec jim je zadal." Ko sem prišla notri, je rekla rajnica: "Jezus, vse zastonj je, ni pomoči, sem že preč, sem že fer-tik!" Stari oče je zavpil: '■Janče, kaj si naredil!" Janče se je pa oglasil: "Kaj je! Kaj je!" Njegov glas je bil zelo trd.*' — Predsednik Avblju: "Kaj pravite na to ?" — "Bo že zagovornik govoril!'' — "Ne, zdaj morate Vi govoriti!" — Avbelj priči: "Ne morem reči, da bi bilo to res.'' Priča pravi: "Povedala sem, kakor je bilo.'' — Avbelj: "Vi se motite!" Priča Elizabeta Zupančič: "Prišel je zvečer k nam dvakrat in je rekel, aa mu je tako hudo, da ne more prestajati. Tašči sem dal piti šnop-sa, pa je začela vpiti ^'Zagiftal si me!" Ne vem, kam bi se obrnil; moral bom rajžati, kar naprej bom rajžal! Poslovil se je: Lahko noč, zdaj pa ne vem, kdaj se bomo zopet videli." Druge priče niso nič posebnega povedale, izvzemši A-dolfa Kladnika, kateremu je rekel Avbelj: "En konec se mt>ra napraviti. . Te babe bi rad v kraj spravil, če ne bo drugače, jo bom pa ustrelil, pa bom mlado dobil, že vem, katero." Sodišče je stavilo porotnikom sledeče vprašanje: "Ali je Ivan Avbel) kriv, da je dne 6. jan. 1920 v Gorenjem Logu zoper svojo taščo Ano Li-pogjav z namenom jo usmrtiti s tem, da ji je dal med pijačo zmešan strup strihin piti, tako ravnal, da je iz tega prišla njena smrt?" Nato govorita dvorni svetnik prvi drž. pravnik Bežek in zagovornik dr. Pegan. P o temeljitem resumeju predsed nika dr. Papeža, se podajo porotniki v posvetovalnico. Porotniki so se posvetova- nj mestnik naznani, da so'porot niki na nje stavljeno vprašanje soglasno potrdili. Dvorni svetnik prvi državni pravdnik Bežek: Ker so porotniki na nje stavljeno vprašanje potrdili, je Avbelj kriV hudodelstva zavratnega umora po 134, in 135. kaz. zak. in naj se po 136. kaz. zak. kaznuje s smrtjo z obešanjem. Obenem pa prosim senat, naj ga priporoča milosti vladarja/ker so bile rodbinske razmere žalostne. Predsednik porotnega senata g. dr. Papež razglasi ha- j to ob 5. uri 56 minut sodbo, s katero se obsodi Avbelj na smrt na vešalih po 134, 135 in 136. kazenskega zak., ker so porotniki na nje stavljeno vprašanje soglasno potrdili. Dvakrat kaznovani specialist. Na policijo pride mož, ki se je delal pijanega na kolesu in se nespodobno obnašal, vsled česar ga je moral stražnik aretirati. Na policiji je rekel, da se piše IVan Zidar, trgovčev sin z Dolskega, kar pa ni bilo resnično. Imel je pri sebi 30 K in v tej višini se mu je tudi globa na-mertya. Ko je prišel na cesto, se je razburil in razgrajal in psoval policijo, za kar je bil aretiran in je bil obsojen na 5 dni zapora. Piše se Ivan Bončar in je iz Zgornjega Kašlja doma. Nemška nasilstva. Iz Celovca je 6. maja pribežala, ker se ni čutila več varno, Katica Repar, ki je služila v neki trgovini kot blagajni-čarka. Lani za časa nemškega divjanja meseca maja je bila vslužbena pri Gospodarski zadrugi v Sinčivasi in je bila priča, kako je železničar Rajsner s puško v roki pridivjal v skladišče in ropal in plenil in odnašal moko, sladkor, cel zaboj špirita in »druge reči. Ko so Jugoslovani zopet zasedli te kraje, ga seve niso mogli pohvaliti; zaprli so ga, pa jim je pobegnil v Celovec, kjer je nekega dne zagledal v trgovini Katico Repar. Vpričo vseh ljudi jo je začel zmerjati s "Ver-fluchte Tschuschin" in drugimi psovkami. Tako je prišel še parkrat v isto trgovino s ženo in otroci in vsakokrat jo je zmerjal in ji grozil. Pritiskal je celo na gospodarja, tako da ji je tudi ta svetoval naj gre. Pa ni dobila propust nice niti takrat, ko se je izkazala s pozivnico mariborskega sodišča, naj pride kot priča k razpravi proti Antonu Kurniku. Umrli so v Ljubljani: Josip Čehovin, invalid, 24 let. — Bojan Bahč, sin zasebni-ce, 1 mesec. — Anton Kozlev-čar, dijak, 19 let. — Ivana Bartel, jermenarjeva vdova in tob. delavka v p., 57 let. — Anton Brankovič, invalid, 38 let — Nada Lipuš, invalido-va hči, 7 mesecev. — Marija Milač, žena prožnega mojstra, 49 let. — Josipina Prah, sirota, 7 let. — Ana Lisac, hiralka, 37 let. — Josip Foj-kar, novorojenec, 4 dni. —-Fran Pire, tesar in posestnik 43 let. — Josip Nadežar, 42 let. — Fran Oblak, kočarjev sin, 20 let. — Frančiška Pe-ruci, onemogla delavka, 75 let, V Trstu je umrl trgovec g. Srečko Bartel, doma iz Ljubljane. Pokojnik je bil več let predsednik tržaške posojilnice in hranilnice in soustanovitelj raznih gospodarskih naprav. Sam izvrsten pevec s krasnim baritonom je bil Bartel več let pevovodja pevskega zbora "Delavskega podpornega društva". Pokojnik je bil steber slovenstva v Trstu in si je pridobil s svo-. jim neumornim in požrtvovalnim delom neprecenljive zasluge za slovensko stvar. — Pretekli teden sta v Trstu umrla umirovljetii orožnik in stražnik v Lloydovem ar-zenalu Fran Bajt in umirov-Ijeni poštni poduradnik Josip Gaberščik, oba doma iz Volč pri Tolminu. Pokojnika sta bila oba navdušena Slovenca, ki nista nikdar zatajila svojega narodnega prepričanja. L V Ali ste že kdaj brez uspeha skušali^da ozdravite? _ Mogoče, d« so vas že tolikokrat zdravili, upanje, da bi zopet ozdravili. Vi morate znati, da se dandanes zahtev« ueiu spcvijmuH* > vseh poklicih življenja, in najbolj važno je to pri zdravljenju bolezni da ste zgubili vaako dandanes zahteva delo Specijallata v Ker veste, da je to dejstvo, če vi trpite ali nazadujete na bolezni, zakaj ne bi vprašali zdravnika, ki Ima mnogo let skuSnje pri zdravljenju kroničnih, Iezni; zdravnik, ki vam bo povedal potem nervoznih in ii potem ko vas sKrt>no pr< vas more ozdraviti aH ne; zdravnik, ki vas bo ozdravil, te le mogoCe, aktivne pralne in kompliciranih bo-vas skrbno preišče, če v najkrajšem času, ki je znan po najboljših in varnih metodah, Tak zdravnik je dr. Kenealy. On je že ozdravil mnogo bolnikov, ki so brez vsakega uspeha poskuSall zadobiti drugje zdravje. Kar je storil za druge, lahko stori tudi za vas. t 1 Moje cene so nizke in plačila se dogovore, tako da ste aadovoljni. Ob nedeljah • od 10. zjutraj do 2. pop. Dr. KENEALY Uradne ure: od 9. zjutraj do 8. zv. 647 Euclid Avenue Second Floor, Cleveland, Ohio Republic Building NAD NEW IDEA BAKERY ZRAVEN STAR GLEDALIŠČA Najboljše! Najbolj sigurno! Najbolj praktično! Pošiljati denar vstaro domovino je preko stare Make Shore Banking & Trust c«. Vogal 55- ceste in St. Clair Ave. Cleveland. O. ;' . ' ' . '......i Stara Lake Shore banka izdaje bančne menjice, (for. draft) katere se izplačujejo po celem svetu, posebno pa pri jugoslovanskih denarnih zavodih, kakor hitro se predlel?)«-* »plačilo. Vložite svoje prihranke In imejte svdje^ančne posle z banko, katere OGROMNO PREM02ENJE znaša svoto preko $26lOOO.'W). Mi plačujemo 4 procente obresti od vseh vlog. Vse naie podružnice imajo tujezemski oddelek, preko katerega morete poslati denar v staro domovino. Posebno pozornost posvečamo Jugoslovanom v Collin wood u v nafti na novo otvorjeni podružnici na EUCLID AVE. IN IVANHOE ROAD. NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC: E. Utk St. ft St. Clair Ave. Prospekt Ave. & Huron Road, Superior & Addison Road. St. Clair Ave. & E. 125th St. Superior Ave. a E. 120th St. Euclid Ave. 4 IvaaKoe Rood. Točnost in sigurnost je naše gesto. r Za vse informacije, pošiljanje denarja, kako morete dobiti vale rojake in prijatelje k sebi, se vselej obrnite na upravitelja natega tujezčrnskega oddelka g. J. B. Mihaljevič, ki vam hoče vselej prijazno post reči in dati vse potrebne informacije. Pridite osebno ali pa pilile na ' The Lake Shore Banking & Trust Company E. 55th St. & St. Clair Ave. Cleveland. O. 5% Avtoriziran kapital $500.000.00 SLOVENSKO STAVBINSK0 IN POSOJILNO DRUŠTVO ' 0313 ST. CLAIR AVL 5% 5% PLAČUJE OBRESTI Najboljši čas, da vložite tvoj denar v napredno slovensko podjetje. Denar je varen, dvigniti ga morete vsak dan. Zavod je pod strogim državnim nadzorstvom. Uradu jemo tudi zvečer, ko imate čas in pogovoriti se morete v svojem materntm jeziku. ' Kadar prodajete, ali kupite posestva, oglasite se pri naa za svet. Vlagajte svoj d^nar tam, kjer boste lahko dobili pomoč v slučaju podpore. Nai zavod je za slovenske in hrvatske delfcv-ce — od njih tudi,pričakujemo sodelovanja. --SLOVENSKO STAVBINSKO in POSOJILNO DRUŠTVO 0% (Ho. FrL) 5% Dr. RAY R. SMITH ZOBOZDRAVNIK E. 67th ST. & ST. CLAIR AVE. am- Jaz ne oglašam samo dobro zobozdravniško delo, pak ga tudi garantiram za 10 LET. Vprašajte svoje prijatelje. Oni-^m bodo povedali. Rabim slavnoznan^^ERIDONTO" metodo za IZVLEČENJE zob brez bolečin. MAGNIFICENT STEAMERS Tka GnM Ship "SEEANDBEE" — "CITY OF ERIE" - "CITY OF BUFFALO" »BTWBSH ■ -I 11 -t ....... BUFFALO CLEVKLANl) — IHily, Mar Imt to Nor. 15th Lean Cunuxu • 9>00 P. M. I Easthrn Arrire Bdf»alo - 7i80 AM.) Standaxd Tim Connection« >t Buffalo (or Nianrm Palla and >11 Faitern and Caaadian pohita. Railroad ticket« ,nd Buffalo ara good for transportation aa our itoamara. Ask »our rant for tick.« vi« C. a B. Lin«. New Tonriat Autora* i return limit, for cara Dot aianadltig 1ST in, Trhailha««. 5 tian Svtfalo ( Arrive C LEV*LAI* D 9.00 P. M. 7.90 A.,M. reading between Ci/rve! _______ ___ land ana kdhsio irv gtxra iot vruuponsuoo on our iiotncn am BeeuUfuiiy colored rational Are centa. Also aak for our ■mula chart of The Greet S'.ip "SKEANDBEE" Mat on raeaiot 3 M-paga pictorial and daa»frttra boaMat fraa. ^ ZOBOZDRAVNIK 5408 Euclid Ave. 2 vogal 55. ceste. I Ekspertsko kronsko in brlge £ delo. 25 odstotkov ceneje v me- S secu juniju in juliju. Naie delo | je dobro, ker rabimo le najbolj, i ši materijal. Pridite In prepri- Z čajte se. r > * Odprto od 9. zjutraj do $. avečer t * * za nasvet i* Pretekli teden je i§ki "IlvPiccolo" priobči tnek v katerem dokazuje ni umrl pokojni avstrijski -cesar Fran Josip naravne smrti, marveč da se je obe sil. In vendar je vsemu svetu znano, da je bil Fran Josip svojimi 86 leti v takšnem telesnem in duševnem stanju •da bi se ne bil mogel obesiti tudi če bi se hotel. Kranj. Tiskovno društvo v Kranju Je nanovo, času pri memo uredilo svojo tiskarno ter prevzema zop< skarsko stroko »padajoča dela. ^■aaiU — V Stanovanje Mrs. Vos seler, 874 E. 105th St. je pri šel lopov. Dobil je 6 letnega dečka samega doma. "Kje je mati T je vprašal otroka. "V prodajalno je šla," odvrne deček. 4,Pojdi hitro ven in jo pokliči!" pravi lopov. Otro c je šel, medtem pa je bandii odnesel iz stanovanja nac $400 vrednosti. d POZIV članom in članicam S. Narodne Zveze in Zveze J. žfen in Deklet Cenjeni sobrati in sose stre. Pred odhodom v domo vino se spomjnjam na vas, ka ko smo delovali skupno za narodno stvar, koliko smo žrtvovali povsod, kjer smo mo gli videti, da bi mogli koristiti narodu v domovini, podp rali in pošiljali smo denar na vse strani, sočustovali z brati in njih položajem, bodrili jih k narodni zavesti, in tako smo delali do današnjega dneva. Spomini na vse to so me pa napotili, da sem sklenil še nekaj žrtvovati. Želim videti Življenje našega milega naroda. Videti njih veselje in trplenje in se prepričati o tem, o čemur nam je vsakdo drugače razlagal. Navzoč bo-dem tam, kjer je mlada duša Živelj, telo in duša naroda jer se bodo zbrali za naroc in vero, za izobrazbo in skup ni nastop domovinske sreče. Tam, kamor bodo prihiteli še ustali slovanski bratje, kjer bo zemlja pokrita s tisoči in tisoči rodoljubnih sinov in hčera matere Jugoslavije. Ali /ie bi tudi mi ameriški Slovenci čutili z njimi? Ali ni naša dolžnost, ali nas ne vabijo? Da, cenjeni bratje in sestre, brez ozira vsi, kdo ste in kam spadate, ako mislite domovini dobro, s« pokažite. Odbor Orlovskega Tabora se uljudno obrača na nas v imenu tisočerih sinov in fctčera do movine za gmotno in moralno pomoč. Veliko ameriških udeležencev imamo, pošljimo bratom v domovini mal dar, pošljimo naše pozdrave in sočustovanje, ne pozabimo jih v času potrebe, ko se na nas obračajo, društva in posamezniki, vsakejo lahko kaj stori. Ta teden je še čas, mnogo jih je že poslalo darove, imena bodo pozneje priob Cena. Prihodnjo nedeljo odhajamo. V sredo, 23. junija, bo skupni shod za vse. Na svidenje pred odhodom na narodno manifestacijo slovenskega življa v Mariboru. Anton Grdina, vaš sobrat in prijatelj. , POZOR. Dve hiši naprodaj za 5 družin, na velikem lotu 5612-6514 Carry Ave. Se morajo prodati, da se uredi zapuščinska zadeva. Ponudbe pod $7500 se ne morejo upoštevati. Prodaja hjš se vrši pod pogojem, da potrdi prodajo pro-batna sodnija, in ponudbe se bo sprejemalo v uradu Edwin E. Millef, 805 So;iety for Savings Building, v soboto 26. junija, ob 2\ popoldne. Plača se v 7otovini. 74) 1 Edwin E. Miller. MR. JOHN GRDINA NAŠ ZASTOPNIK. . Naznanjamo, da je šel na potovanje kot glavni zastopnik našega lista širom Amerike znani Mr. John Grdina starejši, katerega sliko vidijo rojaki zgorej. Mr. John Grdina je popolnoma pooblaščen nabirati naročnino, tiskovine in oglase. Sta#ri John je po- znan in priljubljen povsod, v vseh naselbinah, ker je eden najstarejših slovenskih nase ljencev v Ameriki, in pričaku jemo, da mu bodejo rojaki povsod Šli prijazno na roko. # Najprvo obišče Chicago, potem pa druge naselbine v Illinoisu, nakar se poda v Wisconsin, Michigan, Min-' nesoto ter naprej, kar pravočasno naznanimo. Rojake v teh krajih prosimo, da mu zaupno in prijazno gredo na roke ter naročajo časopis "Ameriška Domovina". Za vsako naklonjenost se iskreno zahvaljujemo. Uprava, "Ameriške Domovine1'. Splošna tonika. Nihčane bo oporekal Izjave, da je splošno zdravje odvisno največ od pravilna prebav«, če Je prebava slaba, počasna ali nezadostna, se razvijajo druge bolezni. Vsakdo izmed nas bi moral torej biti oprezen ta gledati, d* je prebava redna. Severa's Balsam of Life (Severov Življenski balsam) je za-željena tonika, ki je znana, da deluje najuspešnejše. Ta balzam je splošni stimulant in je dokazal svojo vrednost v zdravljenju nepreba-ve, dispepsije, pomanjkanje teka, navade zabuanja in splošno hirajoče stanje. Cena 88 centov in 4c davka. Naprodaj v vseh lekarnah. VV. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Ne čakajte. Prostor na vseh boljših par nikih je več tednov naprej raz prodan, zato ne čakajte do zad njega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej. NEW YORK-(DOBROVNIK TRST. Belvedere .....13. julija Pres. Wilson ....____27. julija NEW YORK—HAVRE ali CHERBOURG. 23. junija.........La France 26. junija........ La Fayette 26. junija.... .....Caronia NAPRODAJ JE NOVO POHIŠTVO, proda se po nizki ceni, zelo pripravno za novoooročence. Vzrok prodaje je odhod iz Clevelanda. Vprašajte Vi* 0107 St.'Clair Ave. ■ «fty' (72) HIdA NAPRODAJ, 13 sob, rent $10« na mesec, na 71. cesti. Cena $10.500, vredna med brati. Vpraša se na 7613 St. Clair Ave. (73) PROŠNJA DR. TAJNIKOM in SOBRATOM. Ker spadam k 16. podpornim društvom in Jednotam, prosim vse sob rate tajnike, da mi naredijo potne liste do nedelje, 27 junija dopoldne. Listi nai se glasijo od 15. junija do i. oktobra. Vse cenjene sobrate in druge prijatelje pa prosim, da se zberejo na skupni večerni sestanek v sredo zvečer, 33. junija v Qrdinovi tivorani, kjer bodo vsi oni, ki odhajajo v domovino in več drugih govornikov. Anton Grdina 3. julija 3. julija .. 10. julija .. 13. julija .. 14. julija .. 17. julija .. 19. julija . 31. julija .. Navedeni ......La Savoie ..... Mauretania .. . La Lorraine ----La Touraine ---- . La France ...... Imperator ---- Rochambeau ....... Aquitania vozni red je pod vržen slučajnim spremembam Pišite po cenik za posamezne pamike in razrede. POTNI LISTI: —Potnikom preskrbim potne liste in drugo kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJA: je dosedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz posla karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila. Za nadalna pojasnila se obrnite na LEO ZAKRAJSEK, 70-gth Ave, NEW YORY.N.Y. GEO. H. HANS, D. C. KIROPRAKTIK 8115 ST. CLAIR AVE. Ne bodite bolni. Ozdravite brez zdravil in 0-peracije. Moja kiropraktiCnti adjustiranja vam bodejo v največ slučajih pripomogla do zdravja, kjer zdravila in nož tega nista mogla narediti. Pridite k meni, da vas pretečem. Preiskava zastonj. ' 2—4 1 ure od 11—12 dop. 9* od 6—8 zvečer. j HIŠE NAPRODAJ. " Zidana htfa na St. Clair Ave. 2 prodajalni, za 4 družine, rent $200 na me sec. Cena $20.000. Hiša 20 sob na 79. cesti, 4 kopališča, elektrika, škrljeva streha, cena $14. 00. Rent $150.00. Hiša 16 sob na 79. cesti, cena $10.600 Rent $120. Hiša na White Ave., rent $90.00, cena $9000. Dve hiši na Dibble Ave., Cen« $9.-500. Dve hiši na Norwood, cena $11. Dve hiši na 51. cesti, cena $12200 hiši na 60. cesti, cena $90 0. Dve Btnna Ave., cena $14.000. Dve hiši na 45. cesti, rent $95. Cena $9000. Dve hiši na 62 cesti, cena $8000. ' Dve hiši na 61. cesti, cena $8700. Dve hiši na 71. cesti, cena $15.000. Hi ša 9 sob, na 69 cesti, kopališče, lot 30x 145, cena $680 \ takoj $2000. Hiša 10 sob na Norwood Rd. elektr. cena samo $6300. Hiša 8 sob na 43. cesti, cena $4600. Se lahko takoj selite noter. Hiša 13 sob, na 58. cesti, lot 50x145, cena $9500. Hiša na 68. cesti, 11 sob, kopališče, cena samo $7200. Hiša 8 sob, na 68. cesti, kopališče, cena $6100, Hiša za 1 družino na 72. cesti, 8 sob, furnes, elektr. kopališče, škrljeva streha, cena samo $6000. Hiša 8 sob na 53. cesti, elektr. garaža, cena samo $6000. Hiša I ) sob na 76. cesti, dvoje kopališč, elektr. škrljeva streha, cena $7500. Hiša 6 sob, na 61. cesti, tot 36x166, cena .$5500. Hiša 10 sob, fprncs, fin lot, cena $8500. Hiša 9 sob na 70. St., cena $6100. Hiša zidana za 7 družin, blizu St. Clair Ave. vsaka družina svoje kopališče, cena samo $12.500. Imamo še več vsake vrste hiš, pozve se na 6106 St. Clair Ave. Ali pa pustite vaš naslov, bodemo mi vas obiskali.' ,(72) Resnica o mojem ZDRAVLJENJU. Bolehala sem žt 21 let, in še v starem kraju sem izkušala naj večje zdravnike na Dunaju in Meran na južnem Tirolskem, ali vse zaman. Tukaj v Cleve-andii sem imela že šest d»fetor-ev, toda žal, bilo je vse brez uspešno, tako, da sem izgubila skore vse upanje, da bi kedaj ozdravila.Bolečine, ki sem jih čutila po vsem telesu so bile ne-popisljjve. Todk od tedaj, ko sem se začela ozdravljati pri slovenskem oktorju • kiropraktike Albert vnik-u, na 5506 St. Clair-av mi je bile precej v začetku boljše, tako. da v teku samo treh tednov sem povsem ozdravela. Zdaj se počutim, kot bi imela 30 let, četudi sem jih dopolnila 50, in kmalu se bom povr- nila v stari kraj vedela in čvrsta HIŠE NAPRODAJ kot nikoli poprej. Če se hoče Za $63 0. Dve hisi> dve famiIif( kdo prepričati naj pride na front, ena zadaj, lot 40x148, na 1627 1190 E. 61 st St. Suite 2 in zelo ^ooo^akoj 49'h St* bHzU Payne Av in najboljii Sedaj stanu- Rd. sm ženinom poroke. > *' za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke Sedaj živimo v času NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod kakor gobe po dežju. r V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke^talTm izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušerfim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primerohia dovolj h^ro in zanesljivo izplačujejo. sedanjim razmeram v Evropi Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi. Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft. Frank Sakse* 82 Cortlandt St. New York, N. Y. Služba v Evropo. . M I?ob a!č?ni «9t°Pn,k' najboljših parobrodnih črt. Ce nameravate iti v Evropo, ali želite koča dobiti iz Evrdpe, tedaj vam nudimo mi najboljSo in naj hitrejšo postrežbo ' * Mi zgotovimo vsa potrebna pisanja, da pridejo vaši sorodniki sem. Ker imamo izvrstne zveze pošiljamo lahko denar v Evropo v najkrajšem največjo banko v Ljubljani. - času. Mi imamo drafte za ■ ■ največjo banko v Ljubljani.- -------------------------* U"M,,WU ^ mi imamo 01 ) (JM1Ci I Zttpnick & Company, LEPE FARME NAPRODAJ od 10 do 200 akrov. Se prodaja po ja|co zmernih cenah. Oglasiteo, ki hoče imeti svojo domačijo. Pišite ali vprašajte na 2847 Ambler St. Princeton (72) X-žarki preiskava za $1.00 Če ste bolni, brex osira kaj je vala bolem, ali koliko ate i« obapail radi bolezni Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni Jaz zdravim vsakovrstne špecialne bolezni molkih in tensk, zajedne pa bolezni krvL keie Seledaa. nbisti, icter, pljuč, miiic, srca, nosu in grlu. S pomočjo X žarkov, elektricitete in mojega najbolj moderne« •jrovijenja, bodete postali boljši v najkrajšem mogočem času. Pri nas ni nobenega ugibanja. • ' Skrivnost mojega uspeha je moja akrbna metoda preiskave, da doženem, kaj yas boli Jaz rabim \ iarke .coj, mikro^o? in kemičn? ?,nalU0 tff Y?¥ in»n9tvcn9 metode, da pronajdem virok vašega trubia Ali ste slabič? Pridite k meni, ja2 vam pomagam! * 4 Moje posebno proučevanje metod, ki se rabijo na evropskih klinikah v Berlinu, Londonu. Ounaju P» nzu in Rimu in moja dvajsetlem* skušnja v idravijiaju akutnih in kroničnih boleznih molkih in iensk ml daje prednost pri zdravljenju in moji uspehi ao biti jsko zadovoljivi. Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914. Vse zdravljenje absolutno brez bolečin. Vi se Ithko zanesete na polteno mnenje, polteno postrežbo Iti najbojše zdravljenje za ceno, ki jo morate plačati. Oe ie vaša bole*en neozdravljiva, vam takoj povem. Če je ozdravljiva, bodete ozdravili v naikrailcm Oovorimo slovensko. DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST" 5511 Euclid Ave. blizu 55. ceste Koom 222. Drugo nadstropje. Cleveland. Obte - Uradne ure od ¥:30 zjutraj do 6. zvečer. V nedeljo od 10 do I. ^^ Cenjenemu zdravniku, pa naj /urn"; eI«ktr- >ot 40xUO, Cid. - ding Ave. blizu Superior. Za $3800, hišica 3 sobe, kopališče. Priporočam era bl,zu 74- ceste in Superior, takoj $1000 ' B™ I i m t7fvn v,:*,, in j___j___n gre moja srčna hvala in iskrena hvaležnost. vem rojakinjam ker v resnici' nl, ^^^VaV^ Mtu «e ne boste keeali da ste zaupali A,^ ^^ 55th St Odprto zvečer. POŠILJANJE DENARJA IN PRODAJA TIKETOV ZA VSE LINIJE. 6o?4 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD IN TOČNA POSTREŽBA Z BOLNIŠKIMI VOZL Cenjenim rojakom b društvom se priporočamo za vodstvo po erebov. Točna, lep« fn poceni postreiba v vseh slučajih. Na razpolago imamo udobne bolniške vozove n prepeljavanje bolnikov iz bolnišnice ali v bolnišnico. Odprto noč in dan, dobite nai lahko vsak čas. Se priporočamo naklonjenosti rojakov. ' ZAKRAJSEK & KAUŠEK i ■ \ • * ■— slovenska pogrebnikfc in balzamista. 1105 Norwood Rd. naspr. si. cerkve sv. Vida PRINCETON 1735 W ROSIČDALE 4983 f j Delo dobijo ženske Žene in dekleta, da čistijo jagode in jih trgajo. Mi vas naučimo kako. Vi zaslužite dober denar. Kratka razdalja od Public Square. Ure od 7:30 do 4:30, in dd 9. do 4. THE WEIDEMAN CO. (73) 1240 W. 9th SL SOBA SE ODDA 6300 Edna Ave. •"•»M«,.- - V ■ "t" r - r ZA 1 ALI 2 fanta. '/(72) NAPRODAJ JE KRASNA, popolnoma nova gugalnica za porč. Pletena z najboljšega bičevja. Vredna $45, se proda za $25. Pozve se^v upravništvu tega lista. , (i2) NE POZABITE priti na razprodajo pri Goldstein &' Freed 5921 St Clair Ave. Največja ruqiroda zadnjih let , (7a) FRONT SOBA SE ODDA v najem za enega poitenega fanta, brez brane. Pozve se na 1C55 E.