Leto XYI.
V Celju, dne 9. maja .1906. 1.
Stev.
DOMOVINA
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št, 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namrež: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnii^rej.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popnst.
Ljudska šola v zvezi s kmetijskim poukom.
HvaležiTo moramo priznavati, da je imela „Domovina"' pogum, debato otvoriti v zadevi preosnove ljudske šole z ozirom na kmetijski pouk.
Naša ljudska šolska postava velja namreč za tak umotvor, da se ga nikdo. posebno pa noben poslanec ne upa dotakniti. ker se menda boji. da' bi ga potolkli kot črnega nazadnjaka. Pa vendar ima ta postava tak učni načrt, da nikakor ne ugaja najvažnejšemu sloju, kateremu bi imel služiti, to je kmetijskemu stanu.
K stvarni debati sta se do sedaj v ..Domovini" oglasila dva gospoda, sicer ne-kmeta. ki pa kmetijske razmere in težnje kmetijskega stanu, kakor se njunih podatkov razvidi, popolnoma poznata.
«» .»gfafa
u že zdavnaj zadohil prepričanje, da
•ai;:... .' ' "J ' - re i« i.	-
Ulto „••'. ,-f ; ;.. ; ; sprožil naZborovanju dne 22. t. m. v Celju, ko smo se imeli razgovarjati o državnozborskib volitvah iu o kandidatih za izpraznjena mandata. z namenom, da bi vprašanje po-lalo popularno. Priporočal sem zbo-■plcem, naj bi pri sprejetju kandi-Jtar se ozirali na prave lastnosti, ki P»/bi jih imel'naš poslanec in omenil sem med drugim, da mora naš poslanec ■beti jasen vpogled v naše razmere, ob mora vedeti, katere postave so nam neugodne, da jih je. treba spremeniti
ali nove osnovati, in ko sem se dotaknil ljudske šolske postave, oponirali so navzoči učitelji in poživljali me k dnevnemu redu. Mislili so, da sem sovražnik, nasprotnik učiteljev, pa zmotili so se, znabiti sem jaz njih najboljši prijatelj.
Noben drug zborovalec se ni poprijel moje misli, posebno pa so se kandidati, ki so nastopili, varno ogibali vsakega nasprotstva. Zdelo jjUrje. da jim je edino le ležeče na tem. da bi dosegli poslaniško čast.
V zadevi spremembe ljudskošolske postave pa je moje mnenje to le: Vse, kar sta oba gospoda, ki sta pred menoj posegla v debato, povedala o žalostnem stanju kmetskega stanu, potrdim jaz iz lastnega prepričanja, ker občujem vsak dan s kmetom, ker se pečam sam s kmetijstvom četudi ne lastnoročno in delujem že mnogo let v vseh
_ppih-korrmrat-i^ah.
Ne bodem jxm'avrfp torej njunih


.Ki
krivo temu žalostnemu stanju težko breme za stavbo in vzdržavanje ljudskih šol in pomanjkanje delavnih moči.
Država zida in vzdržuje srednje in višje šole, ljudske šole pa plačaj kmet sam; in vendar služi vse, kar pride iz ljudske šole. državi.
Ali bi ne bilo mogoče in ali nima država dolžnosti, da skrbi tudi za ljudske šole? Ko bi država dala za stavbo vsake ljudske šole primerno subvencijo, odvzelo ali vsaj zlajšalo bi se občinam, oziroma kmetu težko breme.
Da mu pa manjka delavnih moči, i<» temu kriv zdajšnji učni načrt ljudske šole. Obiskovanje ljudske šole je določeno na 8 let, od ti. do 14. leta. Vtem teiti času ne morejo otroci kmečkih staršev nič jim pomagati doma, le toliki vidi dekle in fant, da se oče trudi in muči in da slabo živi. in ko je fant 14 let star. obrne hrbet kmetijstvu, gre po delavsko knjigo k županstvu in se poda v tovarno ali k drugim poslom, kjer si lagl.je in več zasluži. Ravno tako je z dekleti. Ko je dekle staro 14 let. se je pač učilo „štrikaf' in „heklat"', kmetijskega ženskega dela pa Hif. ne prime več za grablje ali motiko, še manj pa za gnojne vile. gre k mestu, k j< r si z lahkim delom več zasluži.
Tako nima kmet domačih delavnih meči, hlapca ali dekle pa še manj. Sam p;: ne more vsega storiti, le površno opravlja vsa dela.
Imamo sicer i zvrst««--potovalne ni-teije, ki poučujejo kmeta o umnem
• .....rtVijiitva -v iBpfoi. (Kàìségak......«adi-ažaj-
štvu i. t. d., pa kmet je gluh. Zakaj ? Manjka mu pripomočkov za umno gospodar",tvo. bolan je kakor jetičen in in kmalu se bo čisto posušil.
Ozdravite mu telo. potem bo zdrava tudi duša!
Od vseh strani se poudarja potreba pomoči za preobrat pri kmetijstvu. Mnogo stori res država in dežela, ali vse tudi zdatne podpore ne morejo zadrževati propada. Treba je radikalne pomoči. Treba je skrbeti, da se ljudstvo v prvi mladosti vživi v kmetijski stan.
da veselje dobi do tega Stanu. To pa je le mogoče, če se že v ljudski šoli učijo kmetijski predmeti teoretično in kolikor mogoče praktično. Tak mlad človek se bo čedalje bolj zanimal za vse kmetovalske zadeve, veliko jih bo popolnilo znanje na kmetijskih nadaljevalnih tečajih, na kmetijskih šolah, vsak pa bo rad poslušal nauke potovalnih učiteljev in šel tisto pot, ki pelja do izobrazbe in le temeljita strokovna naobrazba bo mogla rešiti kmetijstvo vseh zdajšnjih napak.
Ali na ljudski šoli učiti kmetijske predmete! To je atentat na ljudsko-šolsko postavo, atentat na učiteljski stan! zagrmeli bodo učitelji. S celo vrsto predmetov se mora učitelj mučiti, da doseže učiteljsko usposobljenost, rekli bodo. zdaj pa naj bo še kmet!
Ne bojte se, dragi rojaki učitelji! Nečemo Vam krivice storiti, ampak povzdigniti, hočemo Vaš stan na ime-nitnejšo stopinjo. Poveriti hočemo Vas
..S 'IMMT -UalAg"- ''ešiti fvguačnAjjgi ,-jlo.j
naše države pred ngonobitvijo.
Jaz ne podam strokovnjaškega predloga za preosrtovo zdajšnjega ljudskošolskega učnega načrta, ampak svetujem, da prepustimo to učiteljem strokovnjakom. Jaz poznam mnogo učiteljev. ki so spoznali potrebo pre-ustrojbe šolskega zakona za strokovni pouk bodočih kmetovalcev, ki imajo tudi resno voljo, prevzeti važno nalogo za zboljšanje kmetijskih razmer, ker jih v srce boli. če jim ljudstvo očita: ..Šola je preveč"', in dobro vedo. kakšen
! LISTEK.
. lužnoštajerski narodni muzej.
Mnogotere so zadeve, za katere se nam je boriti in katere si moramo vstvariti. ako si hočemo štajerski Slovenci zagotoviti obstanek in napredek. ^ Cesto se priporoča, naj si vzamem o- za izgled Čehe. ki v kulturnem oziru pola-: gajp prav posebno važnost na gojitev zgodovine in narod opisa. V tem oziru se lahko merijo z Nemci, Francozi in Rusi. Poleg velikega narodnega muzeja v Pragi imajo vsa znatnejša fHiesta na Češkem in Moravskem svoje jgodovinske in narodopisne muzeje; |$lo siromašni in tlačeni Slovaki so jgi ustvarili znamenit narodni muzej v ""Martinu Turčanskem. zlasti so češke in slovaške dame veliko storile za zbirko raznih narodnih noš.
Poglejmo pa k nam na Spodnje Štajersko. Tu najdemo muzeje v Mariboru. v Ptiiju. v Celju, ustvarila jih je peščica Nemcev. Slovencev nas je blizu pol milijona, a v zgodovinskih in narodopisnih zbirkah nas ni nikjer, prezirajo nas. Seveda, če se sami za
sebe ne bomo pobrigali, drugi se ne bodo.
Agentje za mariborski nemški muzej stikajo po vseh kotih In brskajo po Dravskem polju in Slovenskih goricah, razkopavajo stara grobišča, kakor bi krompir kopali — brez vsakega znanstvenega zistema. in nekateri Slovenci so tako slepi, da gredo na roko tem ljudem, ki bi najrajše žive sežgali vse Slovence, za domače „Zgodovinsko društvo"' pa se ne zmenijo. Narod, ki nima zinisla za lastno zgodovino, je že obsojen k smrti. „Narod samo, koj' si mrtve štuje, na prošlosti budučnost si snuje"', pravi pesnik Šenoa. Lotimo se vendar enkrat resno svoje preteklosti!
Ena izmed toček našega kulturnega programa, in sicer ne zadnja, mora biti n s t a n o v i t e v j n ž n o-štajerskega narodnega muzeja. v katerem se naj zbirajo najdene starine in umetnine, iz prazgodovinske. rimske, srednjeveške in novejše dobe. kakor tudi narodopisni predmeti: narodne noše. tipi. razno orodje, okrasje itd.
Tak muzej nikakor ni nedosegljiv ideal, treba je le nekoliko resne volje in dela. Vsak čas se najdejo kje kake starine, razne obitelji tudi hranijo zanimive predmete, ki jih lahko pogre-
šajo, vse to se naj izroči v narodni muzej. „Zgodovinsko društvo"' za Slav. Štajer v Mariboru si je stavilo nalogo, ustvariti tak muzej, ki bi obsegal ne le zgodovino in narodopisje, ampak tudi geologijo, rudništvo. živalstvo in rastlinstvo.
Mlado društvo' seveda tega ne zmore samo, zato pa se zanaša na dobro voljo zavednega občinstva. Vsakdo lahko kaj stori v ta namen: ali pristopi kot redni ud (5 K na leto), ali daruje drugače kako svoto ali zanimiv predmet (kot podporni ud) ali vsaj poroča-o zgodovinskih zanimivostih svojega kraja.
Marljivi Čehi so prirejali leto za letom krajevne narodopisne razstavice, ki so se potem zlile v velikansko narodopisno razstavo v Pragi leta 1895. iz katere je nastal krasen muzej. Slično bi se naj pri nas delalo; z majhnimi stroški bi se dale napraviti razstavice in zbirke manjših skupin n. pr. Murskega polja, Pohorja. Savinjske doline itd. Važnejši predmeti bi se pa potem združili v velik narodni muzej.
Pa kam spraviti vse to ? Vprašanje zastran prostora je najtežje, je prava mora za „Zgodovinsko društvo", a dalo bi se kaj lahko rešiti. Iz ma-
lega raste veliko. Da se postavi primerno muzejsko poslopje, bi trebalo kakih 100.000 K. Če vzamemo okroglo število štajerskih Slovencev 400,000 duš. pride na glavo 25 vin. Od teh 400.000 bi recimo, moglo in hotelo kaj darovati le 50.000, potem bi na posameznika prišlo 2 K. Mnogi bi pač to lahko takoj žrtvovali, drugi morda v treh ali celo v petih letih, torej po 40 vin. na leto. Koliko denarja po nepotrebnem se leto in dan potrosi v vseh slojih: ali bi ne mogli te malenkostne svote žrtvovati, pa bi v petih letih imeli narodni muzej, da bi lahko s ponosom rekli: to je naše delo!
Naj bi v ta namen „Zgodovinsko društvo"' izdalo posebne listke, ki bi se oddajali po 10 vin. S to svotico bi vsak postal podporni ud društva. Muzejsko poslopje pa bi lahko bilo ob enem ..Sokolski dom".
Z zagrizenimi nasprotniki ne bomo tekmovali — v surovosti, ampak le s pozitivnim kulturnim delom bomo im-ponirali razsodnim nasprotnikom in sami sebe povzdignili.
Na delo torej: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača —naš narodni muzej.
pomen ima to očitanje. Šole ni preveč, ampak nčni načrt je brezobziren za kmetijski stan.
Vam učiteljem, ki to spoznate, naj bode prepuščena sestava novega učnega načrta. Sežite v debato in predlagajte svoje mnenje. I>elo ni lahko, pa z združeno močjo se bo napravil zaželjeni povoljni načrt, če bo še toliko ugovorov in ovir.
RazmOtrivati in upoštevati bode treba marsikaj. Sprememba menda naj bi imela veljavo samo za tiste šolske okraje, v katerih se prebivalstvo večinoma peča s kmetijstvom ali za tiste šole. kjer to zahtevajo krajni in okrajni šolski sveti. Kdaj naj se prične kmetijski pouk? Ali zadostujejo za pravo ljudsko šolo. to je za elementarne predmete samo štiri leta. ali je treba šest let? Od tega časa do osem let bi se učili kmetijski predmeti za tiste učence, ki ne gredo v srednje ali druge šole. Lahko bi bila dva oddelka: obrtni jski za popolnjevalno znanje ljudskošolskih predmetov z ozirom na potrebe obrt-nijskih stanov in kmetijski posebno za kmetijski pouk. Na teh kmetijskih oddelkih bi poučevali učitelji s strokov-njaško usposobljenostjo, bi dobivali večjo plačo ali pa primerno nagrado. Učiteljski pripravniki bi namreč morali obiskovati določen čas kako kmetijsko šolo in napraviti poseben izpit za to stroko.
Vse to in še več je treba premišljevati, da se doseže, kar bi stvari moglo ustreči.
Toraj na dan s predlogi, s pre-osnovnim učnim načrtom!
Oglasite se, gospodje učitelji in vsi drugi, katerim je mar, da se ustavi propad kmetijstva in da se zboljšajo razmere tega stanu.
Bodite uverjeni, da bo to zboljšanje blagodejno vplivalo na razmere vseli drugih stanov.
Vsem- gospodonr pa, ki vodijo narodna društva in avtonomne urade, bodi priporočeno. naf-skrblJtTza to. da postane vprašanje popularno, da bode cela masa zahtevala preosnovo zdajšnje ljudske šole in da se ta zahteva izroči našim poslancem.
Sevnica, dne 29. aprila 1906.
Mihael Starki.
SYetovno-politicni pregled.
—	Nova vlada. Novi ministrski predsednik je sprejel doslej že večino zilamenitéJSIh politikov v posvetovanje. Splošni utis na vse poslance je jako ugoden. Tudi posi. dr. Ploj je bil pri min. predsedniku in izjavlja, da je dobil utis. da je princ Hohenlohe voljan, volilno preosnovo izvesti kljub raznim oviram. Dr. Ploj je izjavil novemu predsedniku, da bo on in da bodo njegovi somišljeniki glasovali za volilno reformo le. če se spremeni krivična razdelitev mandatov, posebno glede celjskega mandata in če dobe koroški Slovenci 2 mandata.
—	Volilua reforma in Poljaki. Parlamentarna komisija pdljskega kluba je imela včeraj sejo, pri kateri se je razpravljalo o predstoječem pogajanju z vlado v zadevi volilne reforme. Vodilni poljski krogi niso več neizprosni nasprotniki kompromisa, ako ga ponudi vlada. — Posi, Glabinski piše v ,.Slowo polskie": „Poljski klub se mora in se tudi bo zedinil glede volilne reforme ter mora vsled tega misliti le na koalicijo takih strank, ki so volilni reformi naklonjene."
—	Ogrske volitve so končane. Kakor smo že poročali, si je priborila koalicija večino. Od 413 poslancev odpade na njo 240. na ustavno stranko 74. na ljudsko stranko 30. na novo stranko 1. na socialiste 1. na Sakse 12, na Srbe 4, jia Rumune 14, na Slo-
vake 8, na demokrate 3, na kmečko stranko 1, na izvenstrancarje ] 13 ožjih in 5 novih volitev je treba. Ko-šutova stranka pridobi 59, ustavna*:«, ljudska 7, narodnosti 16 mandatov.
—	' red otvoritvijo ogrskega državnega zbora. V prvi seji bo predsedoval 92letni poslanec Madaras, ki je bil že 12krat Starostni predsednik. Izjavil pa je, da to čast tako,i odloži, ako bi šli poslanci k prestol-nemu govoru v kraljevi grad pred kralja. — Eno podpredsedniško mesto se ponudi ustavni stranki, drugo pa dobi zopet ljudska stranka, in sicer prevzame to mesto zopet posi. Ra-kovszki. — Neodvisna stranka se je odločila, da pošlje svoje člane v delegacije.
—	Iz Hrvatske. Ban Pejačevič, ki je pred volitvami v hrvaški sabor še izjavil, da se hoče vedno opirati na „narodno" stranko, je po njenem porazu moralno prisiljen, da odstopi: On in oddelni predstojnik Čavrak Ma podala demisijo. Konečno se reši kriza po sestanku sabora. Baron Pavel Rauch, kojega ime se splošno imenuje kot naslednik» Pejačeviča na banski sto-lici, je pozvan v Budimpešto. Vladni krogi žele, da prevzame vlado združena oporba pod novim imenom. „Narodna" stranka se bo morala pokoriti. Prva naloga sabora bo, da izvoli delegate v Ogrski državni zbor.
—	Cehi. V mestnem odborniškeni kolegiju praškem je predlagal poslanec Pražek naj se store potrebni koraki, da preidejo nele Hradčuni, ampak tudi kraljeva zakladna in kronska imetja v last dežele. Predlog se je dal mestnejnu svetu v pretresovanje.
• — Iz Galicije. V Lvovu so bile dne 6. t. m. krvave rabuke med soci-jalnimi demokrati in med policijo pred Mickiewiczevini spomenikom. Socijalni xlèmokrat Daszynski je imel govoiy^v katerern je rekel: Če neS-e]f;Vì(>fja Habsburžauov, vpija vlade in ljudstva toliko, kakor volja Dzieduszyckegà in Abrahamowieza. potem socialisti ne bodo več res p e k t i r a I i za k o-n o v. nego s silo in z o č i t n o revolucijo začeli delati za splošno in enako volilno pravico. Ker je policija demonstrantom konfiscirala rdečo zastavo, je prišlo do velikega izgreda. Mnogo oseb je .bilo ranjenih, tako delavcev, kakor redarjev. Daszynski je imel kasneje še drug govor, v katerem .je naravnost poživljal delavce na revolucijo z revolverji in z b o m b a m i.
Rusija. Po dosedanjih uradnih poročilih je do 1. maja voljenih 324 poslancev v dumo. Od teh odpadejo po strankah: "desnici 10. centru 58; od teli pripada stranki pravnega reda 1. trgovsko-obrtni 4. zveze 30. oktobra 20. progresistov 39. estniško-ruski pregrešni stranki 3. konservativno - estniški 1. Levica šteje 198 poslancev. Od teli ima kons.-dem. stranka 168. stranka demokratskih reform 2, kat.-konstituci-jonalna stranka 4. litavska demokr. stranka 3. zveza delavcev 1. soc. dem. 1. kmečka zveza 1. Izven strank stoji 48 poslancev. — Kmetov je vo-1'jenih doslej 152. Po narodnostih : Rusov 275, Poljakov 23, Nemec 1. Tatarov s. Židov 5 itd.
—	Zbo ovanje ruskih „kadetov'". Ruska konštitucijonalna - demokratska stranka, ki si je priborila pri sedanjih volitvah večino v gosudarstveno dumo, se imenuje splošno „stranka kadetov". Minole dni je zborovala v Petrogradu in je sprejela glede delovanja stranke v dumi soglasno sledeči sklep: Stranka dela na to, da doseže temeljne naloge, ki jih ima v programu, na postavo-dajnem potu, namreč 1) individualno nedotakljivost in enakost za vse državljane brez
razločka na narodnost, vero. spol in stan ; 2) državljanske s v o b o-š£i n e': 3) vpeljavo splošne, enake, direktne.tajne volilne pravice za oba spola, bodisi v narodno zastopstvo bodisi v krajevno samovpravo; 4) postavno ureditev agrarnega vprašanja; 5) t a k o j š n j o p r i p r a v o z a u r e d i t e v delavskega vprašanja; 6) zadostitev pravičnih narodnih teženj. Stranka se bo potrudila, te smotre doseči, ne da bi v svojem stremljenju se ustrašila preloma z vlado; a delala bode tako, pa pade v slučaju konflikta odgovornost vedno na vlado. .
—	Poljaki v državni dumi. Po dosedanjih izidih volitev bo v drž. dumi 59 Poljakov, večinoma nacijonal-nih demokratov, to je pristašev vse-poljske stranke. Poljaki, izvoljeni na Litvanskem. se pridružijo „kadetom" in ne poljski stranki.
—	Nova ruska mornarica, Car je izdal ukaz na ministra mornarice, naj skrbi, da se začne nemudoma graditi nova ruska vojna mornarica.
—	Volitve v francosko zbornico so se vršile minolo nedeljo. Po dosedanjih poročilih posnemamo, da je re-publikansko-svobodomiselni blok sijajno zmagal ter si pridobil 35. izgubil pa 11 mandatov. Ker bo tudi pri ožjih volitvah še dosegel precej uspehov, bo v bodoči francoski zbornici protina-zadnjaška večina še večja kakor v bivši.
Dopisi.
Laško. Naši n e m č u r ji si vedo vedno p o m a g a t i. Po celem Okraju je znano, kako grdo in roparsko so ravnali z ubogim in dobrosrčnim Trboveljčanom. toda zdi se. da se bodo tokrat zopet izkobacali iz mlake.
"Obtožba se glasi na lahko telesno poškodbo, . čeravno je steklo krvi. kot bi vola zaklal. Da bi se lepše oprali, vložil je neki udeleženi paglavec proti gostilničarju g. Vasletu tožbo, ker ga je .baje ranil. Sedaj bodo že tako dolgo zavijali, da jo bodo zvili in nazadnje bo gostilničar, ki je ubogega Trbovelj-čana rešil gotove smrti, obsojen — napadalci pa oproščeni. Vederemo!
Loka pri Žusmu. Tudi naš sicer malo poznani, a sicer idilični kraj zadnja leta precej napreduje počasi. a vztrajno. Z letošnjo pomladjo je začela svoje novo življenje „Hranilnica in posojilnica v Žusmu. regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo" za občine Žuseui, Št, Štefan in Tinsko. Svoj sedež ima v Loki ali Glažuti. Kot Raiffeisenovka ima lep namen, dajati svojim zadružnikom posojila po kolikor mogoče nizkih odstotkih in sploh z majhnimi stroški.
Ustanovila se je po prizadevanju dične „Zadružne Zveze" v Celjui ki je poslala svojega ravnatelja, prijaznega gospoda Franja Jošta na ustanovni shod meseca januarja, kjer nas je v zanimivi razpravi prepričal o koristi in sigurnem uspevanju ' Raiffeisenovk, ki naj ohranijo domač denar domačemu prebivalstvu. Gospod ravnatelj Franjo •lošt nas je posetil tudi na prvi težko pričakovani uradni dan. dne 18. aprila, zakasnel vsled zavlečenja registrovanja in potrjenjk pravil, da nam je kot izurjen strokovnjak pojasnil vse poso-jilniške zadeve ter nas uvedel v ura-dovanje; Za njegovo požrtvovalnost izrekamo mu iskreno zalivalo.
Ker je načelstvo v rokah za stvar jako vnetih udov, nadejati se je tudi lepega napredovanja. Njen načelnik č, g. Anton Šebat je ustanovil tudi dobro uspevajočo Hranilnico in posojilnico -v Dolu. Občani zgoraj navedenih treh občin se naj marljivo oglašajo
pri domačem zavodu, ne pa da nosijo svoj denar tujim zavodom, ki pa pri delitvi dobrot na nje pozabijo.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Bratje Sokoli! Vse člane „Celjskega Sokola, ki se nameravajo udeležite zleta v Brežice na Binkoštne praznike, opozarjamo tem potoni, da, prihajajo k redovnim vajami vsak četrtek in soboto zvečer od| pol 9. ure do 9. ure. Te vaje so namenjene posebno onim bratom, ki sk ne udeležujejo naše redne telovadbe. Sokolska točnost se priporoča. Nazdar!
Vaditelfski zbor „Celjskega Sokola",
—	„Celjsko pevsko društvo" naznanja, da se pričnejo zopet redne pevske vaje. — P t v a danes zvečer ob 8. uri.
—	Koncert celjske „Narodne godbe". Kakor obče znano, osnovalo se je v zadnjem času ^prepotrebno „Celjsko godbeno društvo". Prevzelo j je težko nalogo, preustrojiti in povzdigniti obstoječo „Narodno godbo" tako, da bi ustrezala željam dnfštvenikov in širšemu občinstvu ter nudila v resnici to. kar vsak nas od „Narodne godbe" pričakuje, ^ačelo se je živahno delovanje in v nedelji) 13. maja nastopi prvič godbeno društvo s svojo godbo pred občinstvo v javnem velikem kon> certu. Koncert se vrši ob vsakem vremenu v veliki dvorani „Narodne» doma" v Celju, proizvaja ga polno-številna narodna godba, program bo pa obsegal same izbrane in odlične točke. Natančen program objavimo r petkovi številki. Opozarjamo pa že sedaj slovensko javnost na ta prvi koncert našega godbenega društva ter opravičeno pričakujemo, da se ga bo udeležilo'občinstvo v največjem številu ne samo, da se samo prepriča, kaj vse je novo društvo v kratkem času doseglo. ampak da s svojo udeležbo pokaže, da ve ceniti veliki pome» ..Narodne godbe" in da hoče godbeno društvo v njegovem trudu podpirati „Celjska narodna godba" je za Celje in okolico, z'a naše gledališče, javne nastope, veselice, plese itd. neobhodno potrebna. Godbeno društvo se trudi, postaviti našo godbo na solidno trdno podlago, in dolžnost občinstva je. društvo podpira gmotno ili moralità. To je tem hitreje pričakovati, ker bo društvo posameznika in celokupnost s svojim nastopom, kolikor je soditi p sedanjih pripravah, z resnično umetniškim užitkom gotovo oškodovalo.
—	Izpred celjskeira porotnega
sodišča. Včeraj, dne 8. t. m. je stal pred celjsko poroto Ervin Kankovsky. bivši blaga.jničar bolnišnice v Brežicah. Obtožen je, da je poneveril 7000 K in da je le majhno svoto odplačal. Obt ženee dejanje tudi sam prizna. Poro niki zanikajo vprašanje na ponever-jen.je z 7 glasovi, na kar sodišče o! toženca oprosti. — Danes 9. t. stoji pred poroto Jakob Belič iz Irja pri Slatini, ker je dne 16. aprila 1.1. s kamnom zadel in ubil Franca Kim-steka. Jakob Belič je šel tega dne z Jakobom in Jurijem Novakom in m katerimi drugimi osebami od cerkv domov, za njimi pa fanta Florijan i Franc Novak, ki sta prve izzivala. V kratkem pretepu je Belič vrgel käme in ubil Beliča. Obtoženec prizna d janje ter se zagovarja s silobrano Na porotnike so stavljena 4 vprašanj Porotniki potrde vprašanje na pob zanikajo vprašanje na Silobran. ist tako vprašanje na prekoračenje sil? brana in sodišče obsodi obtoženca 18 mesecev težke ječe s temnico letu na 16. aprila.
—	Poročil se je dne 7. t. m. na Polzeli g. Anton Nerat. učitelj v Šoštanju. z gospico .T. Farčnikovo, uad-(ičiteljevo hčerko. Čestitamo!
—	Iz deželnega šolskega sveta. Nastavljeni so kot učitelji, oz. učiteljice: na ljudski šoli v Sv. Marjeti niže Ptuja Ferdinand Babič in Ida Štoček: na ljudski šoli v Novi Cerkvi Leopoldina Kališ, v Št. .Tanžu na Dravskem polju Ema Hrovatin. pri Sv. Duhu v Halozah Marija Plesko. V stalni pokoj stopi učiteljica Karolina Potočnik v petrovčah. ,
Ma Kalobju je izvoljen županom g. Jožef Zapušek vulgo Krpenc.
—	I/. Št. Ju rja ob juž. žel. Udje tržke požarne hrambe gg. F. Gulin, 1. Grafus. M. Kumerc in A. Paradiž so dobili od cesarja jubilejne kolajne, ker že čez 25 let delujejo pri požarni brambi. G. cesarski svetnik dr. Gust. lpavic jim jih je dne 1. maja pri nalašč zato prirejeni slavnosti med slavnostnim govorom g. Kvedra častno na prsi pripel.
—	Iz Št. Jurja ob juž. žel. Tu-kajšna podružnica konjerejskega društva .je priredila v nedeljo dne 6. maja v gostilni pri „Cestnem Jožeku" poučno predavanje, katerega se je udeležilo lepo število kmetov-konjerejcev. Živinozdravnik g. Korošec iz Gradca je predaval o umni konjereji. Priporočal je tudi. da bi se naj kje na Spodnjem Štajerskem konjerejska zadruga ustanovila. s katero bi se konjereja močno povzdignila, kajti če bi se skupno delovalo, bi se lahko dosti več doseglo.
Iz Trbovelj. Česa si dandanes naši posiljeni gostje Nemci vsega ne dovoljujejo, to presega pa vendar že vse meje. Prvega majnika so razobesili raz elektrarne neko črno-rdeče-rumeno cunjo, ki jo imenujejo „frankfurtarico"'. Zavedni delavci so se takoj zbrali v narodni gostilni na Vodah ter ogorčeno pretili, da se bode zgodilo"nekaj nenavadnega. ako se takoj ne odstrani ta izzivalna cunja. Ves škandal se je naznanil trboveljskemu občinskemu predstojništvii. kateri je tudi odgodil odstranitev te grde _cape. Tako torej! Rudokopski gospodje še nimajo dovolj tžalostnih zgledov izza zadnjega štrajka ? Sedaj so začeli poštene slovenske delavce in občinstvo hujskati na ta način v nesrečo? Ravnateljstvo opozarjamo na to. da smo si zadnjikrat pustili mirne krvi dopasti hesramno izzivanje.
—	Kozje. Danes H.'t. m. ob 1. uri popoldne se je vlila strašna ploha po kozjanski okolici. Med dežjem je padala debela toča; koliko je Škode, se še ne ve. V Kozjem je strela vžgala hlev g. Žana Kuželj. a ker je bila streha
■ od dežja premočena in je bila požarna Hramba pod vodstvom g. Milana Spi-tzerja prav hitro na lici mesta, se je posrečilo v poldrugi uri ogenj pogasiti. Nevarnost bila je velika.
Politično društvo ,.Sava" v Brežicah priredi javno zborovanje v nedeljo, dne 13. majnika 1906 pop. ob 4. uri v veliki dvorani „Narodnega doma" v Brežicah. Vspored: 1. Splošni politični položaj, poroča eden državni poslanec. 2. Volilna reforma, poroča g. dr. Ivan Benkovič iz Brežic. 3. 0 narodni disciplini, govori č. g. Karol Pleskar, župnik v Kapelah. 4. Proč od i Gradca, govori g. Benjamin Kunej iz ; Brežic, 5. Slučajnosti. Slovenci! Udeležite ||e zborovanja mnogoštevilno.
Mariborski porotniki. Za po-: rotilo zasedanje v Mariboru, ki se prične dne 28. t. m., so izžrebani:
r Ju ,	«
glavnim porotnikom: Franc Martschitsch. krčmar. Simon Novak, knjigotržec. Jožef Potočnik, orožn. po-stajevodja v pok., Ludvik Zabukošek. slikar. Gustav Šcherbauiu, lastnik parnega mlina. Kari Sinkovič. hišni posestnik. Jožef Tschelligi, pivovarnar,
Vaclav Vanek. dimn. mojster. Alojz Weiss, mesar in Leopold Zwetti, hotelir vsi v Mariboru; Ludvik Košar, posestnik v Zgornjem Porčiču; Ferd. Golob, trgovec pri Sv. Trojici v Slov. Gor.; Ivan Klemenčič, veleposestnik v ('agoni; Jakob Korošec, posestnik v Zimnici; Anton Lebar, posestnik v Gradiški; Jožef Maček. pos. v Šoberskem; Jožef Šiker, posestnik v Mučnem; Kašpar Gavber, pos. v Špičniku; Ferd. Dobaj. posestnik v Bistrici pri Falu;, Maks Škerbinjek, velepos. v Recenjaku; Ivan Sel. pos. v Bohovi; Viktor Glaser. posestnik na Smolniku; Pavel Skudnik, pos. v Črešnjevcu: Rihard Čižek. trgovec v Zgor. Poljska vi; Jožef Kra-vagna,1 Leopold Slavitsch. Adolf Schrancke, trgovci v Ptuju; Jožef Pogačnik in Kari Zima, posestnika na Spodnjem Bregu; Ivan Kautzhammer, trgovec in Adolf Stamen, knjigovodja v Ormožu; Albert Novak, pek v Ljutomeru; Rihard Sonus. pos. v Breznem; Avgust Petschaller. pos. v Zgor. Vi-žingi; Ivan Pecoler. pos. v Št. Janžu pri Muti. Nadomestni porotniki: Ferd: Ferlinc, hiš. pos., Franc Gert, slaščičar. Franc Girstmayr. hiš. pos., Ivan Hoffmann, usnjar, Kari Kertli. ključavničar. Anton Klein-schuster, vrtnar. Anton Koser. trgovec, Franc Kotbauer, ključavničar, Anton Löschnigg. hiš. pos. vsi v Mariboru. — Kakor je videti, je izpadla ta ..izžrebana" porotna lista precej nemški dišeča.
- Izlet na Boč se pretepeno nedeljo žal ni mogel vršiti in se preloži zaradi nezanesljivega vremena na poznejši čas.
Podravska podružnica ,.Slov. pl. dr."-Iz Ptuja. Delovanje nemšku-tarskega okr. zastopa in okrajnega šolskega sveta Ornigovega oziroma Strašilovega presega že meje nesramnosti. Ne vem. zakaj se pri nas takšni slučaji ne spravljajo v javnost. Čakali j smo in čakali, toda nimamo več v | Ptuju mož. kateri bi se količkaj izpostavili za narodnost. Da širši svet izve. kake reči uganja nemškutarski okr. šol. svet. vam. dragi čitatelji. naznanim danes samo kr. šol. oglede ptujskega okraja, kolikor jih je meni znano. Ti so; pek Ornig, Strašil, učitelj Wankmiiller. Hutter, graščak Hellin itd. Slovenske kr. šol. oglede je okr. šol. sv,et odstavil. Niso mu ugajali, ker so bili narodni. Pravice pa so imeli gotovo več biti ogledi, ker so stanovali. in če to ne. večinoma plačevali vsaj dačo v dotični občini. Ti imenovani gospodje pa bodo sedaj hoteli gospodariti po naših šolah, dače pa navadno za naše šole ne plačujejo niti vinarja ne. Slovenski kmet. kedaj postaneš pameten ? Sicer so že nekateri kr. šol. sveti protestirali proti takim imenovanjem. Vsa čast njim! Le tako naprej! Pokažimo jim na Prusko! Pri nas so postali preveč situi.
—	Ljutomer. Okrožno sodišče v Mariboru je dovolilo konkurz nad premoženjem Alojza Voglarja. usnjarja v Ljutomeru. Začasni upravnik imovine je dr. Kari Grossmann v Ljutomeru.
—	Pred sedmimi leti sta zažgala 60letni Andrej Kolar od Maribora in njegova zvodnica 58letna Marija Rieser iz Maribora skladišče špirita, last Rajmunda Wieserja v Spodnjih Hočah. s' čemur sta oškodovala zavarovalno družbo za 40.000 K. Dne 6. t. m. so ju ujeli, ker je šele sedaj se začelo sumiti, da sta požigalca. Storilca sta dejanje priznala.
—	Umor beračice. Pri Luši blizu Železne Kaplje so našli pretečem teden pod neko strmino ubito beračico Amalijo Gradišnik iz Ljubljane. Sedaj so zaprli delavca Andreja Lukanca. ker je na sumu, da je beračico umoril in oropal. Lukanc se izgovarja, da ga je
Gradišnik razžalila, za kar jo je sunil, da se je zvalila po strmini ter se ubila.
Kranjsko.
—	Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je sklenil v svoji seji dne 3. maja. da je smatrati društvi ..Akademija"' in „Prosveta" kot del organizacije narodno-napredne stranke.
—	Vodstvo intendanee slovenskega gledališča za sezono 1906/07 se je poverilo g. Fr. Govékarju. ki je tudi v lansKi sezoni opravljal inten-dantske posle. •
—- Vinski semenj v Postojnski jami je izvrstno izpadel. Udeležba je bila prav velika. Vipavska vina so žela zasluženo priznanje.
—	Andrejčkovega Jožefa telesni ostanki. V četrtek 10. t, m. preneso smrtne ostanke na sv. večer 1874. 1. umrlega slovenskega pisatelja, bivšega c. kr. telegrafskega uradnika Andrejčkovega Jožefa-Podmilšeka v rakev „Pisateljskega podpornega društva"'. Sprevod se vrši iz mrtvašnice pri sv. Krištofu ob 4. uri popoldne.
Koroško.
—	Umrl je v Celovcu dne 5. t. m. podpolkovnik v pokoju Franc Herman pi. Sannwerd. Bil je potomec stare p a t r i c i j s ke rodbine i z C e 1 j a, rojen 1. 1S24., je dovršil juridične študije, vstopil 1. 1849. v Radeckega armado, je bil v Italiji, pri okupaciji Roinagne in 1. 1859. je bil pri Solferino. 1. 18(16 pri Kraljevem Gradcu.
—	V Dravo je skočila in utonila nedavno v noči 3oletna posestnikov« hči Lizika Paul v Dolinčah. Zadnji čas so bila pri njej videti znamenja duševne omračenosti.
Primorsko.
Dvojen samomor. V Trstu sta 2i ''tili natakar Anton Bon iz Gradišča in 30 letna lahkoživka Katarina Ma-rušič s Krka sklenila skupno umreti. V ta namen sta postavila v stanovanje posodo polno gorečega oglja in vdihavala dim. Predilo so prišli ljudje v sobo. sta bila že oba mrtva. Vzrok samomora Bonovega je bilo nespo-razumljenje z očetom. Marušičeva je pa za to šla v smrt. ker je šel njen ljubček.
SYetoyne yesti.
—	Umor. Milijonar Speyer v Njti-jorkn. eden voditeljev petrolejskega trusta. je bil dne 7. t. m. na doslej nepojasnjen način v svojem stanovanju umorjen.
Poštnina za pisma se res zviša, in sicer zadene /a sedaj zvišanje 10-vinarske znamke za 2 vinarja. Zvišanje bo neslo erarju na leto 8 milijonov kron, ki se porabijo za zboljšanje plač poštnim uslužbencem.
—	Velike tatvine so zasledili v unietno-zgodovinskem dvornem muzeju na Dunaju. Poneverbe in tatvine je izvršil restavrator Sturin.
—	30 milijonov za dobre namene je zapustil v Budapešti umrli grof Karolyi. med temi 2 milijona za ligo „tulpa".
—	Roparski umor. Blizu Vranje so našli bivšega srbskega poslanca Dimiča. njegovo ženo in služkinjo umorjene in oropane.
Aristokratični škandal. V Beroliuu je policija razkrila kolosalen škandal v najvišji nemški aristokraciji. Na graščini Basedow, ki ;e last kneza Wrede, je policija izvršila hišno preiskavo in našla vse polno v 15 velikih evropskih hotelih pokradene srebrnine in drugih dragocenih reči. Vse te reči so bile pokradene v hotelih, kjer sta stanovala kuez in kneginja Wrede.
Policija je zaprla in zapečatila graščino. V Madridu je policija aretovala kneza in knjeginjo Wrede.
—	Pomanjkanje žensk v Ameriki. Neki londonski list razpravlja o veliki nepriliki. ki kmalo zadene Ameriko s tem, da bo primanjkovalo žensk. V Ameriki se rodi čim dalje manj žensk, tako, da sami Amerikaner jemljejo za žene evropejske naseljenke. Amerikanci pa imajo raje Evropejke radi tega, ker so dražestneje in prid-neje. Ali še neko drugo dejstvo je krivo, da primanjkuje žensk v Ameriki. Naseljenci so namreč skoraj sami možki in to večinoma neoženjeni. Vsak teden pride v Ameriko nekoliko stotin neoženjenih ljudi a le malo žen in deklet.
—	Beračeva oporoka. V Balassa-Gyarmatu (Ogrsko) je bil pred tedni sprejet v bolnišnico, popolnoma zanemarjen človek po imenu J. Kobelka. Ko je mož. ki so ga smatrali za berača. umrl. se je našla oporoka, v kateri zapušča bolnišnici 25.000 kron in za ustanovitev otroškega zavetišča v tem mestu tudi 25.000 kron. Btzojavili so v občino, v kateri je.mož napovedal svoje bivališče in prišel je odgovor, da ima navidezni berač posestva in liiše v vrednosti lOO.OoO K. K pogrebu so zaradi oporoke prišli zastopniki komitata in občine s krasnimi venci.
Turški sultan — prijatelj otrok. Sultan je podaril sinovom nemškega cesarja V i 1 j e m u. O s k a r j u in .1 o a h i m u Osmanji red v bril jantih, hčerki Viktoriji Lujizi pa veliki kordon Šefkijadskega reda.
—	Prebivalstvo mesta Pariza se po podatkih zadnjega ljudskega štetja ni niti oddaleč v tej meri pomnožilo. kakor je bilo pričakovati. Dosedanji podatki kažejo, da je število prebivalstva od leta 1901 naraslo za 60.000 duš, da je v vsem prebivalcev v Parizu 2.720.000: optimisti pa so pričakovali. da jih lio nad 3.000.0OO.
—	Spomenik varen pred potresom. Modri so ljudje v Quayaqueln (Eivadoi). Razpisali so delo spomenika po Franciji. Nemčiji in Italiji, ki naj bi imel to prednost, da bi bil varen pred potresom. V razpisu je namreč omenjeno, naj se umetnik, ki bo delal spomenik, posebno ozira na močen podstav. ker so v deželi, kjer bo stal spomenik, potresi zelo pogosti.
—	Dvonadstropna hiša ukradena. Sredi mesta Halle je stala dvonadstropna hiša. ki jo je podedoval nek Berolinčan. ki se Solgo časa ni brigal zanjo. Ko" pa si je prišel nedavno hišo ogledat, ni bilo o njej niti opeke. Neka sleparska družba je mestni oblasti naznanila, da hišo podere ter je dobila zato tudi dovoljenje.
—	Maščevanje nad ženskami. V Velikem Varadinu je bil velik strah za ženske neki Aleksander Nagy. Ta jih je namreč škropil po. obleki s črnilom in raznimi barvami. Ko so ga prijeli, je rekel, da mora to delati, ker mu veleva to notranji glas. Pred letom ge je pustila nevesta in takoj je pričel z maščevanjem. Dali so ga na opazovalnico za umobolne.
—	V spomin padlih konj. V Jokohami je obhajala velika množica ljudi slovesen spomin na v vojski padle konje. Mimo posebnega žrtvenika so se pomikale dolge vrste vojakov, ki so na glas slavile lepe lastnosti padlih konj. Nekatere ženske so bile vsled tega tako ginjene. da so jokale.
—	Nazadovanje Saksov na Sed-mograškem. Nemštvo na Sedniogra-škem polagoma umira, na njihovo mesto pa nastopajo Ramimi. Od leta 1898 do 1905 se je izselilo iz Sediuo-graške 18.700 Saksov, in sicer 10.300 v Ameriko, 4500 na Rumunsko in 1900
na Nemško. Od teh se jih je zopet vrnilo v domovino le 4-iOO, tako da izgubi pleme 14.:500 duš. Tako nazadovanje potrjuje tudi ljudsko štetje.
Proti avstrijskim igralnim kartam se je pričela fta Ogrskem velika gonja.
Društveno gibanje.
—	Kmetijsko bralno društvo na Ložnici pri Žalcu ponovi v nedeljo, dne 13. majnika t. 1. na splošno željo občinstva v prostorih gosp. Andreja Zagode štiridejanko ..Dan sprave"'. Po igri godba in prosta zabava. Vstopnina: Sedeži I. vrste 80 vin., sedeži II. vrste 60 vin., stojišča HO vin. Blagajna se odpre ob pol 4. uri popoldne. Žačetek točno ob pol 5. uri.
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda za Ljutomer in okolico priredi veselico s sodelovanjem „Slov. pevskega društva" v Ljutomeru v nedeljo. dne 13. majnika 1906 v restavraciji g. Iv. Kukovca v Ljutomeru. Vspored: A. Petje: 1. Eisenhut: „V naravi", moški zbor. 2. Kimovec: „Venček narodnih pesmi", ženski zbor. 3. Dr. G. Ipavec: „Sredi vasi", čvetero-spev. 4. Viihar: „Domovini", mešani zbor. B. „Županova Micika". veseloigra, C. Občni zbor podružnice z običajnim vsporedom. Vstopnina: Sedeži 60 h. 40 h. stojišča 20 h. Začetek ob 7. uri zvečer.
Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju ima v petek 11. maja ob pol 8. uri zvečer v restavraciji Schwarz. I. Landesgerichtsstrasse. svoj prvi redni občni zbor v letnem tečaju s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Volitve, in 4. Slučajnosti. — Slovanski gostje dobrodošli!
(204 a ) 10 tj Prva
zapoved! Ohranjujte se
in imejte doma .vedno Felerjev lepo dišeči rastlinski esenčni fluid z znamko
Elsa-fluiti,
ker isti pri protinastih in skrninastih bolečinah, trganju v udih, bodenju, krčih, bolečinah v rokah, nogah, glavi, zobeh, hrbtu, živcih in mišicah, trganju v ledjih, izpahih influenei, migreni hitro in sigurno vpliva ter, odstrani slabost, tmdnost, vnetja, močen utrip srca, šumenje v ušesih, slabost oči, bolečine v prsih in členih,
vročinske prikazni itd. 12 malih ali c; dvojnih steklenic stane franko ü K, ii malih ali 12 dvojnih steklenic, 8 K to v, 4S malih ali 24 dvojnih steklenic iti K in se dobe pri izilelovatelju E. V. FKLLERJU, lekarnarju v STl'Blt'l, Elzin trg št. 202, Hrvatsko. Priporočati je. obenem naročiti Fellerjeve odva jujoče rabarbarjeve kroglice z znamko „ELSAPILLEN" « škatljic za 4 K: te vplivajo imenitno pri težkočah -želodcu, slabem prebavijanju, slabostih, zaprtosti itd PRAVEGA BALZAMA je dobiti ne i, ampak 2 'det franco za 5 K.
Književnost in umetnost.
— Perotninar. 1. slovenski iltt-strovan mesečnik za umno perotninar-stvo s priveskom za umno rejo vseh malih domačih živali. Urednik in izdajatelj: Anton Lehrmann. Tržič. Gorenjsko. List izhaja prvi dan v mesecu ter stane 2 K 40 vin. na leto. — List, kakor je „Perotninar". smo že zdavnaj potrebovali. Prva številka prinaša zanimive članke in novice in želimo le. da naši perotninarji vrlo sežejo po tem novem, za naše razmere toli potrebnem časopisu.
na ugodnem krajit. ne predaleč od železniške postaje /. nekoliko zemljiščem želim takoj kupiti ali vzeti v najem: cena od 5—10 tisoč krom — pošiljajo na kupca samega:
ta 1 1 *1 16 Pesti
» kobila 'i«
Sforo	mrve
je (oboj iioprodoj. Več pri ?. MM, St. Peter, Siro. dol.
Hupi se
oprino u
Kdor ima naprodaj naj naznani na uprav. Domovine pod,Št. 3384". (284)
„(260)
mož in žena brez otrok. Ne reflektira se na veliko plačo, temveč na dobro, trajajočo službo.
Ponudbe na upravništvo Domovine.
Kupujte narodni kolek!
Kupim hmelj
po dnevni ceni (286) 2-1
ir
EMERIK KUKETZ, ŽALEC.
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo
se sprejme v trgovini z mešanim blagom
Fr. Štiglfca, Radovljica
(->83) Gorenjsko. 3-1
Ponudbe naj se
! iERNOVŠEK (ìASPAR. Babnolo pri Celju.
restavracijo
poleg je 39 oral polja in gozda, od treh strani križna cesta. Cena je 19 tisoč kron. Kupci naj se zglasijo do (287) konca maja tega leta. 2—1
■»MER, Gornji Dolič, )ill
notarski kandidat
išče službo.
(288) Več pove. upravništvo tega lista, 2
Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljie kon-- štrukcije daje =
Ne poročaj se
brez knjige o zakonu dr. Retaua z 39podobami mesto3Rsamo 1 '25 K. Svetovalec za mlade poročence mesto ti K samo 3'50K. Obe deli skupaj samo 4'50 K franko, naprej vposlano ali po povzetju. (255)30-5
a. Gunther, zaloga znanstveni!) knjig, kurijoznosti, v „Machtlos", p. Hönebach i okraj KASSEL).
Službe išče, mlad, spreten in vesten
za slovenski, nemški in italijanski jezik. Več pove uprava tega lista. (a79) 2>—2
Ugodna prilika.
Samo 3 gld. J
stane poštni zavoj bruto 5 kg (cca 50 d o 60 kom.) pri stiskanju malo poškodovanega lepo sortiraneg-a, kot cvetlice dišečega
toiletnega mila
vijolica, roža, heliotrop, mo-»us, zvonček, breskvin cvet itd.
----Pošilja po povzetju —
MANHATTANOVO PODJETJE
BUDIMPEŠTA Vili., Bezerédy-ulica 3.
Osebni kredit !
Z in brez žirantov za častnike, duhovnike, dvorne — državne in zasebne uradnike, učitelje, trgovce, obrtnike, trgovske nameščence, ' k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na 1 4—25 let proti mesečnim '/„ '/j ali celoletnim odplačilom; kapital in obresti se istočasno odplačujejo.
Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitaliziranje plače.)
4o/ I
/o ■
4%!

°/ i
/o!
Realni kredit!
od 300 K višje na I. II. in III. stavek za posestnike na polja, obresti, hiše na deželi, vile. tovarne, kopališča, mline, mineralne in druge vrelce, kamnolome in vsake vrste nepremičnine do 3 4 delne eenilne vrednosti.
Stavbni kredit!
Na stavbe vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje stavba..
Konvertiranje bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in akceptna menjava za trgovce.
Izdelujemo in financiramo načrte za nameravana podjetja. Prevzamemo tehnične in geologične potrdbe po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spreminjave obstoječih podjetij v akcijske družbe.
jako reelno! Hitro! Diskretno po prvorazrednih inozemskih in francosko-angleških zavodih !
Prima-reference! Zahtevajte prospekt! Znamko za odgovor priložite!
MELLER L. EGYED BUDAPEŠTA,
(246)	V., Kohàry-Utcza 19 B. 24—7
Dobro ohranjeno, moško
kolo
(285)
se proda za 40 kron.— Vpraša se pri vrtnarju v Gizelint cesti št. 8
2 učenca
dobrih starišev in z dobrimi spričevali sprejme trgovina ----mešanega blaga----
ANDREJ FRECE, Bizeljsko
(276) 4—3
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
H. YOLK
Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
Zbiralnica v Celjn pri gospodu
Josipu Hočevarju
krojaški modni salon, Kolodvorska nlica.
(64) 67-46
J
Blagajnice
varne pred ognjem in vlomom
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane iirma. ki' obstoji že nad 30 let
S. BEUGER
DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-75
I kupuje
sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde pripravljene za posekati.
Ponudbe nasloviti je na
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8) 100-72