GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - števil
Iskra-Elektromehanika Kranj
»DA« za pripojitev tovarne »Vega « k »Elektromehaniki« Kranj
Zbori delavcev (24. nov. 73) so obravnavali pripojitev Vege, potrdili statute temeljnih organizacij in samoupravne sporazume o združenem delu in delitvi osebnih dohodkov ter bili seznanjeni s predlogom proizvodnega programa.
Organizirati zbore delavcev v 6.400 članskem kolektivu, kolikor delavcev šteje sedaj Elektromehani-ka v Kranju nikakor ni lahka zadeva in terja precej predhodnih priprav. Na zboru delavcev, kjer sodeluje nekaj sto ljudi, ni mogoče pričakovati večje razprave in obravnavanja izpreminjevalnih predlogov in pripomb. Prav zaradi tega so bile organizirane predhodne priprave, ki so imele namen pridobiti mnenja delavcev ter dati možnost, za dajanje predlogov. Seveda pa večina ljudi želi biti informirana in razpravljati med delovnim časom, saj so razprave v popoldanskem času slabo obiskane.
Opaža se, da delavci v premajhni meri črpajo informacije iz dnevnega tiska, glasil političnih organizacij (Komunist, Delavska enotnost) glasila Iskre in informativnih listov, ki jih izdaja Elektromehanika. V bodoče bo pri obravnavah treba tudi povečano angažiranje družbeno-po-litičnih organizacij in članov organov upravljanja.
Obravnavani in sprejeti so bili naslednji predlogi:
1.	Potrjen je bil predlog pripojitve tovarne Vega k Elektromehaniki, ki bo deveta temeljna organizacija združenega dela. Pripojitev bo izvedena s 1. I. 1974. Odločitev je dokončna, ker je bil v Vegi že izveden referendum dne 12. 11. 1973.
2.	Potrjeni so bili statuti temeljnih organizacij združenega dela, ki urejajo samoupravna, organizacijska in ekonomska razmerja v temeljnih organizacijah. Statuti temeljnih organizacij so osnova za registracijo v sodnem registru.
3.	Potrjen je bil predlog samoupravnega sporazuma o združenem delu, medsebojna delovna razmerja. Sporazum bo stopil v veljavo v po-
Slika kaže nov pomemben izdelek naše tovarne usmerniških naprav v Novem mestu — polnilnik avtomobilskih akumulatorjev »Pobi«, solidne kakovosti in lepo oblikovan. Nekako sredi novembra je v novomeški tovarni stekla redna proizvodnja tega polnilnika, katerega bodo, glede na zanimanje zanj, proizvajali v letnih serijah do 100.000 kosov. Polnilnik akumulatorjev »Pobi« pomeni izredno lep uspeh kolektiva, zato bomo v njem in njegovi serijski proizvodnji spregovorili obširneje prihodnjič.
samezni temeljni organizaciji, ko bo podpisalo izjavo 2/3 delavcev.
4.	Potrjen je bil predlog samoupravnega sporazuma za delitev osebnega odhodka za leto 1974. O spremembah nadomestil in dodatkov (dodatek za prehrano, regres, kilometrina) bo odločeno, ko bo sprejet samoupravni sporazum panoge.
V naše uredništvo smo povabili vse delavce in delavke, ki delajo neprekinjeno v ISKRA EMO že 30 let. Povabilu se je odzvala večina in tako smo malo pokramljali s Karolino AlPig, Marijo Kandolf, Liziko Jakopin, Vero Tržan in Albinom Lesjakom.
Mnogo, zelo mnogo so nam povedali in težko bi bilo vse zapisati. Njihovo življenje in delo je sicer preprosto, skromno, vendar izredno bogato ne le po dragocenih izkušnjah, temveč tudi po kulturi in gledanju na naš sodobni svet.
»Napiši, da sem vedno garal in da mi ni nikoli žal za to,« je dejal v razgovoru Albin Lesjak, ki je bil med drugim tudi devet let zvezni poslanec. Povedal nam je, da je nekoč površno izračunal, da je opravil na tisoče ur izrednega in neplačanega dela, bodisi na svojem delovnem mestu, v družbeno-političnih organizacijah in v društvih. Čedna vsotica ur, ali dni je to!
Albin Lesjak je še vedno aktiven v vseh družbeno-političnih organizacijah, najljubši šport pa mu je podvodni ribolov. Že dolga leta je član društva LT EMO, bil je svojčas racionalizator in kot obratovodja vedno razmišlja, kako bi se dalo tu pa tam kaj izboljšati v proizvodnji. Svojemu podjetju je ostal Zvest v
V ZK 53 mladih
V mali dvorani nad restavracijo Elektromehanike se je pred kratkim sestal sekretariat ZK Iskra Elektromehanika Kranj. Na štiriurnem sestanku so prisotni pregledali in kritično ocenili novo organizacijsko shemo organiziranosti ZK v tovarni, ki je bistveno drugačna od dosedanje in daje ves poudarek in pomen osnovnim organizacijam v TOZD. Izražena je bila zahteva, da naj se pri razpisih za vodilne delavce veliko bolj gleda tudi na njihovo moralnopolitično osveščenost. Udeleženci sestanka so se domenili tudi za datum volilne konference, ki bo 11. 12.1973.
Sekretarji osnovnih organizacij so zatem poročali o kandidatih za sprejem v ZK v njihovih osnovnih organizacijah. Ugotovljeno je bilo, da so vse organizacije ZK v Elektromehaniki prejele 53 prijav oz. želja za vpis v ZK. To je lep uspeh in obenem dokaz, da ZK ni privilegij nekaj ljudi, kot bi nekateri še kako radi prikazali, pač pa čvrsta in vodilna organizacija.
Kljub uspehom pa je treba težiti za tem, da se vloga in vpliv ZK v tovarni še okrepi in da zbiranje prijav za včlanjenje ni le enkratna akcija v letu, pač pa naloga, ki je vedno aktualna.	J. Perko
Sporazum bo veljal, ko ga podpiše 2/3 delavcev temeljne organizacije.
5.	Informacija o planu proizvodnje je vsebovala vse podatke za povečanje proizvodnje, kadrov, izvoza in investicij. Plan podjetja se povečuje za 55 % in bo od članov kolektiva zahteval največje možno angažiranje, da bo realiziran.
Pripombe in predlogi, ki so bili dani na zborih delavcev, bodo obravnavani na pristojnih organih upravljanja, predlagateljem pa bodo dani odgovori.	N.. Pavlin
najhujših težavah in tudi v bodoče je trdno prepričan, da bodo za EMO nastali boljši časi
Ahtig Karolina dela v obratu radiatorjev, ki je bil kot vemo v letošnjem letu zaradi usiavitve deia mnogo prizadet. Večino let je delala v tem obratu. »Prepričana sem,« je dejala, »da bodo nastopili v naši družbi bolj ustaljene razmere, če
Albin Lesjak
bomo uresničili tisto kar nam daje nova ustava. Nimam rada mnogo govorjenja, ko gre za delo. Treba se je domeniti in narediti. Delati pa bi morali vsi!«
Karolini je hitro preteklo 30 let dela v podjetju. V pogovoru z njo takoj opaziš njeno preprosto živahnost in vedrino. To vsakega privlači, čeprav je bilj redkobesedna. Toda kar pove, je resnica, katere ni treba več iskati.
Karolina Ahtig
Nagraditev jubilantov dela tudi v Iskri - EMO Celje
Za letošnji dan republike so tudi v naši delovni organizaciji Iskra EMO Celje nagradili najbolj zveste sodelavce za njihovo 30, 25, 20 in 10 letno delo v podjetju. Za današnjo številko smo V ta namen pripravili razgovor s petimi izmed njih, ki so v tovarni prebili že 30 let, prihodnjič pa se bomo s kratkim zapisom spomnili vseh ostalih, ki so to pot priznanja dobili ob svojem 25, 20 in 10 letnem delovnem jubileju v Iskri-EMO Celje.
Novi patent
dipl. ing. Petra Stariča
svetovalca za razvoj v tovarni v Horjulu
Dipl. ing. Peter Starič v svojem ustvarjalnem okolju
Novi izdelek tovarne elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu, baterijski pH meter MA 5721 je nov sad dela naših strokovnjakov. Sam pH meter — čeprav izdelan po najmodernejši tehnologiji in izredno posrečeno grajen — pa ne bi bil to-
Vera Tržan
Vera Tržan se je zaposlila v EMO leta 1943. Vedno je imela opravka z. inozemsko trgovino, kateri je EMO takoj po osvoboditvi posvečala veliko pozornost. Je ena izmed delavk, ki so mnogo pripomogle, da so izdelki EMO postali znani po vseh kontinentih sveta. Še danes opravlja to delo z veliko vnemo in uspehom, glede na njene bogate izkušnje.
Vera pozna le delo v podjetju in doma. Za zabavo ji ostane bolj malo časa. V mešanem pevskem zboru je bila deset let in je zelo lepo pela. Potem pa se je nekaj zataknilo in v zboru so ostali sami moški, ki še sedaj prepevajo.
Vera se je v vsej povojni dobi zanimala.za uveljavitev pravic žena in je delovala v ženskih društvih. Še danes se veselo nasmeje, če jo kdo spomni na njeno delovanje v AFŽ. No, takrat je bilo res vse lepo, tovariško in organizirano.
Na sodoben svet gleda iz vidika humanih odnosov med ljudmi. Človek je gospodar vsega, vendar si človek človeka ne more in ne sme prisvojiti kot neko lastnino. Človek je
(Nadaljevanje na 3. strani)
liko zanimiv, če ne bi njegove lastnosti govorile, da je v njem »nekaj več«. No, tisto »nekaj več« pa je predmet novega izuma, ki so ga »zakrivili« dipl. ing. Peter Starič ter njegova sodelavca, tehnologa Janez Medic in Janez Trček. Gre za posebno Vezavo vhodnega tokokroga novega pH metra, ki daje temu instrumentu nekatere lastnosti, ki so v svetovnem merilu za prenosni pH meter nekaj posebnega.
Kot je znano se uporablja pH meter v splošnem za merjenje v kemiji, zadnje čase pa vedno bolj tudi v sklopu meritev za varstvo okolja. Prav za te namene je potreben zanesljiv, stabilen ter lahko prenosljiv pH meter. Dosedaj so bili v rabi pH metri, ki so bili skoraj izključno sestavljeni iz diskretnih elementov (upori, kondenzatorji, transistorji, ali pri starejših izvedbah elektronke). Ti instrumenti niso bili majhni, pa tudi njihova stabilnost ni bila taka, kot jo je mogoče doseči z najsodobnejšimi integriranimi vezji. V splošnem sta v rabi dva tipa pH metrov: točnejši laboratorijski, ki je velik in robusten ter manjši in precej manj natančni baterijski prenosni pH meter.
Najnovejši dosežki v tehnologiji integriranih vezij so omogočili izdelavo operacijskih ojačevalnikov z izredno visoko vhodno upornostjo in to v monolitni tehnologiji. Termična stabilnost takega ojačevalnika je zelo visoka, zato se taka naprava kar sama ponuja za uporabo v pH metrih. V instrumentu MA 5721 je uporabljeno tako integrirano vezje, ki ima na ploščici velikosti 2,5 x 1,38 kv. milimetra kar 41 transistorjev. Podobna vezja dela več tujih firm, naloga pa je bila, da tako vezje na primeren način vključimo v pH meter. V zvezi s tem se je tov. Stariču rodila ideja, ki je’ predmet patenta: Dosedanji pH metri so morali imeti zelo kratke kable, tako kratke da so imeli nekateri instrumenti montirano stojalo za elektrode kar na kaseti samega pH metra. Z uporabo Staričevega izuma pa je možno uporabljati poljubno dolge merilne kable, ne da bi to kaj vplivalo na točnost, stabilnost in odzivni čas instrumenta. Zaradi posebne vezave vhoda so tudi motnje močno zmanjšane, stabilnost instrumenta pa prekaša ali je vsaj enakovredna stabilnosti dragih in kompliciranih laboratorijskih instrumentov.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Z novim letom
glasilo Iskra na 8. straneh
To so seveda naše želje in naša naloga, ki jo bomo skušali za vsako ceno tudi izpolniti. Seveda pa nam pri tem morate pomagati tudi vi, naši dragi bralci!
Kako?
Z dopisovanjem v glasilu in seveda z rednim branjem ter opozarjanjem na naše pomanjkljivosti ter tudi s postavljanjem vprašanj; vprašanja se lahko nanašajo na vso problematiko iz delovnega razmerja pa tudi na problematiko poslovanja vaše TOZD, vaše delovne organizacije, IC, ZZA, strokovnih služb in ZP ISKRA v celoti. S tega mesta naprošamo naše in vaše samoupravne organe, predsednike DS TOZD in OZD ter sekretarje delovnih organizacij, da na naš naslov »Redakcija glasila Iskra, 64000 Kranj, Savska loka 4«, pošiljajo vabila na zasedanja DS z dnevnimi redi, kot tudi zapisnike teh zasedanj.
Iz teh materialov želimo črpati snov za naše vesti in sestavke o življenju in delu po naših organizacijskih enotah, kot tudi našo »programsko politiko obiskov TOZD, obratov, industrij, sektorjev ... filial širom po Jugoslaviji.
Upamo, da ta naš poziv na sodelovanje posebno pri sekretarjih ne bo ostal nezapažen, temveč bo rodil koristne »posledice«.	Glavni urednik
Igor Slavec
Občni zbor kluba štipendistov
Živahna in kritična razprava
V torek, 21. novembra so se srečali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani naši štipendisti na letnem občnem zboru. V delovno predsedstvo so štipendisti na začetku izvolili sposobne kolege, ki so pod vodstvom Miloša Šušlaja dobro opravili svojo nalogo.
Predsednik izvršnega odbora Boris Doltar je poročal o preteklem letu. Nič ni pohvalil delovanja kluba. Povedal je, da si je 10 naredil dober akcijski načrt, ga sprejel, potem pa ne izpolnil. V preteklem letu je 10 sodeloval s predlogi pri izdelavi novega Pravilnika o štipendiranju v Iskri pa komisija za sestavo ni v celoti upoštevala predlogov in argumentov študentov. Klub je organiziral tudi tečaj tujih jezikov, ki se ga je udeležilo okrog 40 študentov. To je bila tudi najuspešnejša akcija. Predsednik je omenil tudi problem finansiranja. Ne gre toliko za višino dotacij ZP, te so kar v redu, ampak težava je v nakazovanju sredstev. Iskra namreč sprejme plan dela in finansiranja v začetku koledarskega leta, tako potem tudi nakaže sredstva. Študentje pa rabijo denar v šolskem letu. Tako se zgodi, da v najbolj aktivnem jesenskem in zimskem času ni denarja za delo. Stvar bo najbrž treba urediti z akontacija-
Jože Cvar — novi sekretar sveta ZK
Na zadnji konferenci komunistov Iskra Commerce, ki je bila pretekli torek, je bil izvoljen za novega sekretarja Sveta zveze komunistov tov. Jože Cvar — dolgoletni sodelavec Iskre oz. Iskra Commerce. Prihodnje leto bo praznoval dvajsetletnico svojega dela v Iskri. Sedaj je direktor skupnih komercialnih služb v Iskra Commerce, pred tem pa je opravljal mnoge odgovorne dolžnosti, med drugim je bil tudi direktor Iskrine filiale v Ljubljani, pomočnik glavnega direktorja Iskra Commerce, in direktor domačega trga.
Potem, ko je bil izvoljen za sekretarja je dejal: »V svojem dinamičnem skokovitem in obsežnem razvoju se je Iskra večkrat znašla v položaju, ko je morala prekoračiti in obvladati mnoge težave, da je našla pot v boljše čase. Tudi danes nismo brez težav in kljub naši kritičnosti je prav, če smo optimisti glede zahtevanih nalog, ki stojijo pred nami. Seveda pa bomo uspešni toliko bolj, če se bodo predvsem komunisti ter vodstveni in vodilni delavci v Iskra Commerce odgovorno zavedali nalog, ki smo si jih postavili in če bodo te naloge tudi izvrševali. Za dogovorjene akcije in cilje pa moramo mobilizirati celotni delovni kolektiv in vsakega posameznika. Plan za prihodnje leto, ki povečuje realizacijo na domačem trgu za 20 %, na inozemskem trgu pa za 50 %, mora postati naša glavna, skupna bitka.
mi. Klub je poslal na inozemsko prakso tudi 20 naših štipendistov. Prihodnje leto pa jih bo še več, ker so možnosti in kandidatov je tudi dovolj. Predsednik je kritiziral Pravilnik o štipendijah, ker stimulira bolj nadpovprečno nadarjene in nadpovprečno delovne študente. Po mnenju predsednika bi morala biti na več fakultetah tudi daljša doba študija, oziroma štipendiranja. Ob koncu poročila se je predsednik zahvalil vsem za sodelovanje, ker je odstopil od predsedništva. Tudi blagajnik je poročal o finančnem stanju kluba.
Za volitve so ugotovili sklepčnost občnega zbora, kjer mora biti po pravilniku nad 50 članov, bilo pa jih je preko 100. Od 13 članov IO je nad polovici potekla mandatna doba, zato so izvolili nove člane odbora, ki bo med sabo izvolil tudi novega predsednika, tajnika in blagajnika.
Tretja točka so bili referati. Prvi se je oglasil k besedi tovariš Žnidaršič, ki je povedal precej »gorkih« na račun referata za štipendije, ki je baje le razdeljevalec denarja. ZP pa po njegovem mnenju premalo, nestrokovno in malomarno skrbi za svoje štipendiste po svojih nestrokovnih, nezainteresiranih referentih o tovarnah. Po mišljenju tovariša nidaršiča je bila komisija za izdelavo novega pravilnika za štipendije le »izdelovalec pravilnika o dolžnostih«. Poleg tega je predlagal, da se sedanji »forumski« klub razpusti in ustanovi nov Klub štipendistov Iskre, ki bo samoiniciativen, delaven, iznajdljiv, okreten, prilagojen času in politično zrel predstavnik naših študentov. (Tovariš je pozabil povedati, kako bi bilo to moč doseči!)
Nato se je javil k besedi zastopnik Poklicne šole ŠČ Iskre tovariš Vidic, ki je predlagal boljšo denarno stimulacijo učencev PŠ.
V nadaljevanju je tovariš Igor Slavec v imenu ZP obljubil študentom več pomoči. Priporočil pa je večjo delavnost kluba, vztrajnost pri zahtevah in modrost ter razumevanje ob dogovorih z ZP.
Tovariš Frank Kotar, referent za izobraževanje v Iskrini tovarni »Elektromotorji« Železniki, je z obžalovanjem ugotovil, da je edini referent na zboru. Prav bi bilo, dahi se ga udeležilo več zastopnikov delovnih organizacij — štipenditorjev, da bi se tako seznanili s problematiko svojih študentov in vsega kluba. Povabil je klub na obisk njihove tovarne, da bi študentje spoznali počasi vse obširno ZP. Poleg tega je spodbujal štipendiste, naj zahtevajo v tovarnah načrtno prakticiranje, dobre mentorje pri delu in seveda razumevanje tovarn — štipenditorjev, ki imajo tudi svoje kadrovske, finančne in tehnične skrbi.
Tovariš Regovc je pojasnil stališče in problematiko referata za štipendije. Obenem je tudi poudaril, da radi pomagamo v okviru možnosti, nikakor pa Iskra ni in ne bo podpirala »starih bajt«, lenuhov in večnih študentov. Potrebe po tehničnem in drugem kadru v ZP so prevelike, da bi si lahko privoščili komodno in počasno caplanje skozi šolska leta.
Zatem je blagajnik predložil okvirni finančni načrt za bodoče šolsko leto. Proračun znaša deset in pol starih milijonov, ki jih bo klub porabil za tečaje tujih jezikov, za subvencijo učbenikov in za pomoč dijakom SC ter za ekskurzije.
Ob koncu je občni zbor, ki je zastopal sroraj 1500 štipendistov ugotovil, da vendar klub smotrno izvršuje svojo funkcijo in sprejel popravljen in sodobnim potrebam prilagojen Pravilnik o delovanju kluba štipendistov.
Skoraj 3 ure so se kresala mnenja, padali predlogi in resno se je razpravljalo o vsem kar zanima študente. Lahko smo veseli živahnih, delavnih in kritičnih bodočih sodelavcev.	KF
Obvestilo
Na zadnji redni letni konferenci Kluba štipendistov ISKRE, ki je bila prejšnji mesec, je bilo slišati pripombe na prejemanje glasila, ki da ga nekateri naši štipendisti dobivajo zelo neredno, nekateri pa sploh ne! Uredniški odbor je to problematiko obravnaval in predlaga vsem štipendistom, ki neredno prejemajo naše glasilo, da to sporočijo v naše uredništvo, Klub štipendistov pa naj sporoči, če to sploh lahko ugotovi, kateri naši štipendisti glasila sploh ne prejemajo. To lahko store tudi znanci, sošolci ali prijatelji pa tudi štipendisti sami.
Z veseljem bomo sprejemali tudi Vaše prispevke in jih objavljali, zato pričakujemo živahno poročanje o delu, življenju in drugi problematiki štipendistov in posebej o načrtih ter delu Kluba.	L S.
Številka 45 — 8. decembra 1973
DOPISUJTE V ISKRO
Iskra-Elektromotorji Železniki
Skrb za stanovanja
Iskra v Železnikih je od vsega začetka vezana na ozko področje za iskanje delovne sile. Železniki so namreč stisnjeni v ozko dolino med pogorji Ratitovca in Blegoša, zato so v »Elektromotorjih« zaposleni le domačini iz mesta in bližnjih vasi. Ob vsaki širitvi proizvodnje oziroma povečanju delovnega kolektiva je moralo podjetje računati tudi z novimi stanovanji za nove delavce. V svoji dvajsetletni zgodovini so iskali in našli mnogo rešitev, ki jih je zahteval čas in ljudje, ki so prihajali v tovarno.
Skoraj nemogoče je prevažati ljudi izven domače doline, doma pa že nad deset let ni rezerv delovne sile. Zanimivo je, da so že davno pred akcijo solidarnostnih skladov začeli z akcijo za stanovanja delavcem z najnižjimi OD in za svoje strokovne kadre. Morda je bila potreba po strokovnih kadrih še največji problem pred leti, saj je večina strokovnjakov iz širše okolice Železnikov in zato jim je morala tovarna preskrbeti streho nad glavo, če jih je hotela pritegniti k sodelovanju.
Številke kažejo, da skrb za domove delavcev ni prazna beseda. Doslej je tovarna pomagala 120 zasebnim graditeljem pri izgradnji novih hiš in njihovem popravilu. Tovarna ima 34 lastnih stanovanj, 11 je etažnih lastnikov, pa tudi nekatere druge oblike pomoči je nudila tovarna: prevoze materiala s svojimi tovornjaki, posredovala je najemanje kreditov, pravnimi ter strokovnimi nasveti.
V samskem domu ima tovarna 20 postelj. Skoraj dve leti pa že teče akcija, ki je najbrž najširša v »Elektromotorjih« na področju stanovanjske problematike. Spomladi
nega sklada za najbolj pereče stanovanjske probleme, ki jih tovarna sama ne more rešiti.
Seveda pa tudi v Iskri v Železnikih ne gre vse gladko. Še so odprta vprašanja. Težave s centralno kurjavo, nekateri delavci bi radi več pomoči pri zasebnih gradnjah in popravilih hiš. Vsem ni moč ustreči, lahko pa rečemo, da so v »Elektromotorjih« vložili v dostojna stanovanja vso skrb in prizadevanja.	KF
bodo v sodelovanju s sosednjim »Alplesom« začeli graditi 3 bloke s po 25 stanovanji. V njih bodo kupili 6 tovarniških stanovanj in pomagali pod streho 14 etažnim lastnikom.
Sredstva -so že zagotovljena. Nekaj prispevajo delavci sami, dvojno delavčevo vsoto pa tovarna. Vsa sredstva se vezano zbirajo pri Ljubljanski banki, ki bo po treh letih dala na vložena sredstva 130 % kredita.
Po podobnih pogojih pomaga tovarna 38 graditeljem novih hiš in osmim delavcem, ki bodo adaptirali svoje hiše, pomaga pa še petim varčevalcem v idrijskem obratu, ki bodo prišli drugo leto do lastne strehe.
V ta namen daje tovarna 75 % namenskih sredstev za stanovanja.
Vezano jih vlaga pri LB. Obstaja tudi upanje, da bodo prihodnje leto dobili 4 stanovanja iz solidarnost-
TOZD — ATC LABORE KRANJ
Obetajoč začetek mladih
KADILCI POZABILI NA SKLEP
Tovariš urednik!
Prosim, če bi opozorili člana DS ZP Rada Kokalja iz Elektromeha-nike Kranj, ki je pred časom predlagal — DŠ ZP pa predlog tudi osvojil — da se na sejah DS ZP ne kadi, da se ta sklep že zdavnaj več ne izvaja oz. se ga redno in masovno krši. Morda bi opozorilo na ta sklep pred začetkom sej več zaleglo?! Kis
Hvala za opozorilo. Prepričani smo, da bo tov. Kokalj to obvestilo prebral, morda pa tudi kadilci, ki so pozabili na zadevni sklep. Urednik
V TOZD ATC na Laborah v Kranju je bila 22. novembra ustanovljena konferenca Zveze mladine ATC in izvoljeno predsedstvo.
Navzoči so bili predstavniki vodstva in družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov ATC in predsednik ter sekretar ZM Elek-tromehanike.
Dekleta in fantje so pokazali veliko zanimanja za delo v mladinski organizaciji. Upamo, da to ni le trenutno navdušenje, pač pa naloga, ki so jo zavestno prevzeli nase in jo nameravajo vestno izpolnjevati.
Vse priznanje za dobro organizacijo in izpeljavo ustanovne in volilne
konference je treba dati članom predsedstva ZM Elektromehanika, ki delajo na Laborah. Vzorno je potekalo vse: od sprejema gostov in navzočih do izvedbe volitev in do sproščenega razgovora navzočih po konferenci.
Konferenci ZM, predsedstvu in predsedniku v ATC Zoranu Ktisslu želimo uspešno delo in upamo, da bomo kasneje lahko pisali o istem navdušenju in aktivnosti kot sedaj ob začetku.
Za TK ZMS ISKRA Elektromehanika predsednik Perko
Iskra-Elektromehanika Kranj
Slavje jubilantov 20 in 25-letnega dela
Kranj, 24. novembra — V tovarni ATC na Laborah so se ta dan zbrali v novi restavraciji jubilanti 20- in 25-letnega dela v Elektromehaniki. Svečano vzdušje so popestrili gorenjski nageljni, ki so ga brhke tovarišice pripele vsakemu jubilantu, ter Iskrin moški pevski zbor, ki je v uvodu zapel nekaj borbenih in narodnih pesmi. K delovnemu jubileju jim je čestital predsednik delavskega sveta Henrik Peternelj, ki je v svojem govoru med drugim dejal:
»Tovarišice in tovariši — jubilant-je petindvajsetletnega in dvajsetletnega dela v Združenem podjetju Iskra — dovolite mi, da v imenu delavskega sveta, vodstev družbeno političnih organizacij, vodstva podjetja in v svojem imenu izrečem najiskrenejše čestitke k vašemu zlatemu in srebrnemu jubileju in se vam obenem zahvalim za vaš trud in delovni prispevek, ki ste ga doprinesli k razvoju Iskre.
Današnji jubilej je še toliko bolj slavnosten, ker sovpada z jubilejno 30-letnico II. zasedanja AVNOJ, na katerem so delegati kot predstavniki vseh narodov in narodrtosti Jugoslavije s svojimi sklepi začrtali pot naše nove Jugoslavije.
Porušena domovina je v prvih povojnih letih zahtevala pospešeno graditev, da se je Jugoslavija lahko gospodarsko in tudi politično osamosvojila. Pomembna naloga je bila izgradnja industrije in pri tej nalogi ste veliko dela opravili tudi vi jubi-lantje, kot eni izmed prvih delavcev kranjske Iskre. Nehote se mi poraja primerjava med vašim optimizmom in prizadevanjem z optimizmom ljudi v dneh naše borbe.
Razvoj zadnjih let je postal takšen, kakršnega niso pričakovali niti največji optimisti. Vodstvo podjetja je v zadnjem mandatnem obdobju, ko se je pred tem Elektromehanika konsolidirala, napravilo pravcati prodor v razširitvi proizvodnega programa, povečanju obsega poslovanja in zaposlitvi novega števila delavcev.
Letos prvič praznujemo tak jubilej v novi tovarni. Lani so ob tem času in na tem mestu stali le goli stebri s steno, restavracija je bila postavljena šele spomladi. Dokazali smo, kaj zmore vztrajnost. Na tej novi lokaciji Iskre na Laborah v Kranju je v dobrem letu zrasla nova tovarna, ki ne bo ostala osamljena. Prihodnje leto predvidevamo, da se ji priključi nova proizvodna hala, ki bo približno enake velikosti kot sedanja, in nato čez nekaj let še ena.
Naš proizvodni program zahteva moderno tehnologijo z mnogo znanstvenega dela in velikoserijsko proizvodnjo. Proizvodni program je iz leta v leto obsežnejši. Za prihodnje leto ga povečujemo najbolj in sicer za 55 %, tako da bo podjetje v letu 1974 imelo 132,5 milijard S din celotne realizacije.
V sestavo našega podjetja se je kot temeljna organizacija združene-
ga dela pripojila tudi tovarna Vega iz Ljubljane. Odločitev o pripojitvi je bila v obeh podjetjih sprejeta z večino glasov. Ker bodočnost prenosov sloni na laserski tehniki, ki ji je osnova optika in elektronika, ima Iskra s pridobitvijo optike v svoj program vse možnosti za razvoj tovrstne proizvodnje.
V Iskri posvečamo veliko pozornost družbenemu standardu zaposlenih. Letošnje leto smo sprejeli načela kadrovske in socialne politike, ki zagotavljajo enakopravno obravnavanje vseh delavcev. Tudi pri razširjanju samoupravnih odnosov smo z ustanovitvijo temeljnih organiza-•cij združenega dela napravili pomemben korak naprej. Tako veliko podjetje kot je naše, se ne da več upravljati in voditi iz enega centra, zato je bilo organiziranje temeljnih organizacij nujnost.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Nekaj posnetkov s slavja-20 in 25 letnega dela Kranj
v Iskri — Elektromehanika
Iz sklepov samoupravnih organov
SKLEPI
23. seje poslovnega odbora združenega podjetja Iskra z dne 20.11.1973
Poslovni odbor združenega podjetja je obravnaval problematiko industrijske lastnine in sprejel naslednje sklepe:
a)	PO ZP podpira predlog službe za industrijsko lastnino k VII. poglavju samoupravnega sporazuma ZP ISKRA.
b)	Po temeljiti pripravi analize naše krize na področju industrijske lastnine bo ZP ISKRA prek Republiške in Zvezne' gospodarske zbornice ter Republiškega izvršnega sveta pri Zveznem izvršnem svetu dala pobudo za rešitev problematike industrijske lastnine.
Za sestanek s predstavniki Gospodarske zbornice in istočasno z republiškim sekretarjem za finance bo ISKRA pripravila konkretne predloge, zlasti kar zadeva obdavčitev avtorjev.
c)	PO ZP se strinja s predlogom, da bi preko partijskega aktiva ZP ISKRA insistirali na tem, da se problem vključevanja v znanstveno tehnične revolucije predloži na X. kongres ZKJ.
č) PO ZP smatra za potrebno in predlaga Zveznemu izvršnemu svetu, da Jugoslavija podpiše Konvencijo o evropskem sistemu podeljevanja patentov v Mtinchenu.
— PO ZP sprejema na znanje komparativni pregled prodaje ZP ISKRA na domačem tržišču za leti 1971—1972 in je s tem realizirana naloga po sklepu PO ZP z dne 12. 4. 1973.
— PO ZP daje soglasje za 2-letni moratorij kreditov za osnovna in trajna obratna sredstva v znesku 8.829.071,60 din iz naslova generalne rekonstrukcije ISKRE za Tovarno polprevodnikov Trbovlje.
— PO ZP priporoča delavskemu svetu ZP, da pooblasti generalnega direktorja ZP ISKRA za podpis dogovora, ki bi ga sklenila ZP ISKRA in Raziskovalna skupnost Slovenije — Sklad Borisa Kidriča Ljubljana in eventuelno še Ljubljanska banka Ljubljana o skupnem programiranju in kreditiranju razvojnega dela ŽP ISKRA, inovacij in uporabe raz-iskovalno-razvojnih dosežkov v proizvodnji na področju vseh panog dejavnosti ZP ISKRA.
— PO ZP sprejema na znanje informacijo o poteku priprav za pripojitev podjetja ELA Novo mesto k ISKRA — Usmerniki Novo mesto.
— PO ZP sprejema na znanje informacijo o novih zakonskih določbah glede spremembe in razširitve predmeta poslovanja organizacij združenega dela ZP ISKRA Kranj in sklene, da naj organizacije združenega dela v ZP ISKRA Kranj sleherno spremembo ali razširitev sporočijo Programsko-tehničnemu področju, ta pa naj o tem preko PO obvesti DS ZP, če gre za prekrivanje z že obstoječim predmetom poslovanja kake organizacije združenega dela v ZP ISKRA Kranj.
Programsko-tehnično področje naj v takih primerih posreduje med organizacijami združenega dela, katerih predmet poslovanja se prekriva, sklenitev ustreznega sporazuma o delitvi programa iz prekrivajočega se predmeta poslovanja.
— PO ZP daje soglasje na predlog ISKRA — Commerca, da ISKRA aktivira dejavnost holdinga v Švici. Za predsednika UO holdinga PO ZP imenuje tov. Jožeta Hujsa, za člana pa tov. Ljubana Artiča.
V skladu s švicarsko zakonodajo bo naknadno posredovan predlog za imenovanje še 3 članov UO holdinga, ki pa morajo biti švicarski državljani. PO ZP predlaga gornji sklep DS ZP v potrditev.
Nagraditev jubilantov dela tudi v Iskri - EMO Celje
(Nadaljevanje s 1. strani)
svoboden tam, kjer je popolnoma odpravljeno izkoriščanje človeka po človeku in mi smo na dobri poti, da to najprej in najbolje uresničimo.
Marija Kandolf
Tudi Mariji Kandolf je trideset let dela v podjetju kaj hitro poteklo. Vedra in nasmejana, rada pove kako šaljivo in se rada spomni na čase, ko je bilo treba mnogo delati, ko ni zadostovalo le sedem ur dela na dan ampak je bilo treba napraviti mnogo več, čeprav je bilo delo prostovoljno. Sama je trdno prepričana, da lahko podjetje premosti vse težave, če je delo dobro organizirano in so ljudje
zadovol jni pri svojem delu, da se jim ne godi nobena krivica, da delajo z zavestjo in v pričakovanju, da bo njihov delovni uspeh primerno nagrajen. Danes je vse drago in treba je misliti na zaslužek, da človek lahko preživi sebe in družino.
Lizika Jakopin je zelo priljubljena med svojimi sodelavci in sodelavkami. Ona zna dobro izkoristiti svoj delovni čas in tako je njen delovni uspeh vedno učinkovit. Taka je bila vseh dolgih trideset let in taka je tudi danes. Ne počuti se »stara« in tudi ni. To se ji vidi iz nasmejanega obraza in dobrodušnega pogleda.
Lizika je pustila svojo mladost v podjetju. Časi so bili težki zlasti med vojno. Po vojni pa se je vse spremenilo. Nastajal je nov svet, ki ga je Lizika želela in tudi doživela. Zadovoljna je z malim kot vsi tisti, ki so okusili težke čase.
Svojemu podjetju je ostala zvesta tudi takrat, ko je bilo najtežje in danes je zadovoljna, da je vztrajala kajti tovarna je kot drugi dom.
Kvalificirani delavec Franc Rihtar nam je povedal marsikaj, ni pa pustil, da bi ga naš fotoreporter slikal. »Nočem nobene časti,« je dejal.
V teh treh desetletjih je marsikaj doživel, kar ga je prizadelo. Čeprav je bil kvalificiran, je na tisto delovno mesto, ki si ga je želel, prišel drugi, nekvalificiran delavec. Včasih je tudi doživel, da ni imel pravega dela in tudi odnos do njega ni bil tako, kot bi moral biti.
Lizika Jakopin
»Delavci niso krivi, če gre danes malo slabše,« nam je dejal. »Po mojem bi morali razumneje gospodariti v državi, da delavci ne bi bili pri vsem najbolj prizadeti.«
Glede današnje mladine meni, da je naša mladina v splošnem zelo dobro vzgojena in delavna, kjer pa ni, so krivi tega starejši.
Na mladino zelo mnogo vplivajo slabi odnosi v podjetju. Mlad človek mora biti v podjetju sprejet tako, da občuti domačnost in veselost, da vzljubi svoje delo in svojo delovno skupino. Medsebojni odnosi pa še zdaleč niso taki, ki bi človeka opogumili. Tako ne bi smelo biti, če hočemo, da bodo tudi mladi delavci dobri gospodarji v svojem podjetju.
Glede prehrane nam je tovariš Rihtar povedal tole: »Že več kot dvajset let jemo iz porcij, za mizo pa imamo kolena ali kak umazan zaboj. Porcije se valjajo po vseh kotih, kar je nehigienično in tudi nedopustno. Sram me je, da v tolikih letih nismo bili sposobni kljub raznim udarniškim akcijam, da bi si ustvarili menzo v kateri bi človek v miru in čistoči pojedel. To zapišite!«
No, mi smo vse to zapisali in o tem že mnogo pisali, ko pa sedaj zopet pišemo, upamo, da nam bo kdo natančneje odgovoril, zakaj je tako, zlasti ker so se vsi ostali sodelavci strinjali z navedbami tovariša Rihtarja.
Vsem tem veteranom dela pa želimo še mnogo uspehov pri delu.
E. Jejčič
N
ISKRA — Industrija elementov in zabavne elektronike Ljubljana, Stegne 17
razglaša prosta delovna mesta:
TOZD KERAMIKA 8 Ljubljana—Vižmarje,
Pipanova pot 18
4 NK DELAVKE — za delo v proizvodnji Pogoj: 2 izmeni Nastop službe takoj.
Interesentke prosimo, da se pismeno ali osebno prijavijo na razgovor v TOZD Keramika, Pipanova pot 18 — Ljubljana.
X___________________________
Obvestilo
Iz tehničnih razlogov danes nismo mogli objaviti vsega gradiva in bomo to storili prihodnjič.
STROKOVNJAKI TEHNIČNE IN EKONOMSKE SMERI!
SE ŽELITE PREUSMERITI ALI DOPOLNILNO USPOSOBITI ZA DELO V ZUNANJI TRGOVINI?
Združeno podjetje Iskra se hitro razvija in potrebuje nove sodelavce za prodajo obsežnega in pestrega asortimana svojih izdelkov, za nabavo opreme ter repromateriala za proizvodnjo.
Zato vabimo dinamične, razgledane, samostojne kandidate s komercialnimi sposobnostmi in ambicijami, da se prijavijo za
STROKOVNI TEČAJ ZA ZUNANJO TRGOVINO
Tečaj se bo začel februarja 1974, trajal bo tri mesece in bo zajel celotni program za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti v Iskri. Organiziran bo v Ljubljani.
Želimo si kandidate, ki:
—	imajo diplomo visoke ali višje šole, tehnične ali ekonomske smeri, izjemoma tudi spričevalo srednje šole;
—	imajo nekajletno delovno prakso v eni izmed delovnih organizacij ZP Iskra ali drugih podjetij;
—	vsaj pasivno obvladajo tuj jezik;
—	niso starejši od 35 let.
Udeleženci tečaja bodo oproščeni rednih delovnih obveznosti in bodo prejemali ustrezno nadomestilo za osebni dohodek in morebitno druge dodatke.
Premislite, odločite se!
Nudimo vam privlačno in razgibano delo v perspektivni zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre.
Prosimo vas, da čimprej pošljete pismeno vlogo na Iskra Commerce, Kadrovsko-socialna služba, Masarykova c. 15, Ljubljana, kjer lahko dobite tudi podrobnejša pojasnila.
Vašo prijavo bomo pozorno obravnavali.
Razpis velja do 27. decembra 1973.
Takšen je novi pH meter, ki si bo spričo svojih kvalitet brž našel pot iz naše horjulske tovarne na domače in tuja tržišča, ki se zanj že močno zanimajo.
Novi patent
dipl. ing. Petra Stariča
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pri meritvah, kjer mora biti instrument daleč od merilne elektrode je ravno dolžina kabla povzročala zelo počasno reagiranje instrumenta, veliko občutljivost za motnje in nezanesljivost merilnih rezultatov. Poljubna dolžina kabla od elektrod do instrumenta pa je odločilnega pomena pri merjenjih na terenu (na primer z mosta v reko, da se v daljšem času neprekinjeno nadzira odtok odpadnih voda) ali pa pri pH metrih, ki krmilijo naprave za avtomatsko nevtralizacijo odpadnih voda v industriji. Prav sedaj v TEI Horjul montirajo take naprave in v njih bodo uporabili tudi Staričev izum. Razen tega bodo uporabili izum še v laboratorijskih pH metrih MA 7502 ter njegovih »naslednikih«.
pH meter MA 7521 ima še veliko drugih dobrih lastnosti, s katerimi instrument izpolnjuje vrzel med laboratorijskimi in baterijskimi pH metri: male dimenzije (instrument je vgrajen v ohišje instrumenta »Unimer«, ki ga izdelujejo v Oto-čah), indikator stanja baterij, priključek za rekorder, permanentno nastavitev balansa, raztegnjeno skalo za + 1 pH za večjo natančnost meritev ter še nekaj drugih lastnosti, ki pa so zanimive predvsem za strokovnjake. Od tovariškega sodelovanja med tovarno električnih instrumentov Otoče in tovarno elektronskih instrumentov Horjul pa bo odvisno kako hitro in kako uspešno bo ISKRA uspela plasirati ta zanimiv instrument na tržišče. Patent je že prijavljen v Nemčiji, Holandiji, Italiji in Franciji, kamor nameravamo prodajati naš novi pH meter. V Nemčiji je za instrument veliko zanimanja, precej pa tudi v Holandiji in Italiji. Seveda pa izum ni ve-
PIEZOLAN — nov material za piezoelektrične releje
Firma VVB Kombinat Kerami-sche Werke Hermsdorf proizvaja piezokeramiko s trgovskim nazivom PIEZOLAN. Pri tem materialu je poleg ugodnejše cene v primeri z naravnim kvarcem treba omeniti tudi lažjo obdelavo in večji piezoelektrični efekt. Pri električnem vzbujanju nastane relativno velik mehanski odklon, zato je material uporaben za releje za posebne namene. Poročajo, da so laboratorijski poskusi dali ugodne rezultate. Po poskusih — 20 milijonov manevrov — ni bilo opaziti nobenih pojavov staranja. Se nekaj prednosti v primeri z elektromagnetnimi releji:	odpade trajni
magnet, manjša časovna konstanta, manjši stroški za navitje, odpadejo motnje zaradi stresanih magnetnih polj, majhna lastna poraba.
Morda bi kazalo o možnostih razmisliti tudi v ISKRI!
(po Elektrie 27/1973)
zan samo na uporabo integriranih vezij; lahko se ga uporabi tudi pri pH metrih z diskretnimi elementi, čeprav taki instrumenti že niso več sodobni.
Pri izdelavi pH metra sta pomagala tehnologa Janez Medic in Janez Trček. Tov. Medic je v celoti izdelal pH meter po zamisli in navodilih tov. Stariča. Janez Trček pa je imel na skrbi mehansko tehnologijo instrumenta. Oba si s tov. Staričem delita patent za specialni konektor na elektrodah, ki je zajet v patentni prijavi celotnega pH metra.
Naj malo opišemo še glavnega izumitelja samega. Tov. Starič se je v ISKRI zaposlil v začetku leta 1956 in sicer na IEV v Ljubljani, v laboratoriju za elektronske merilne instrumente. Pozneje se je ta oddelek preselil v Horjul, kjer so ustanovili novo tovarno. Ko se je razvoj elektronskih merilnih instrumentov pozneje preselil nazaj v Ljubljano na Zavod za avtomatizacijo je šel z njim tudi tov. Starič. Ukvarjal se je predvsem z razvojem osciloskopov in je razvil skoraj vse ISKRINE osciloskope. MA 4000, MA 4001, MA 4002, MA 4003, MA 4006, MA 4040, MA 4051, MA 4060 in MA 4061 so osciloskopi, ki jih je dosedaj razvil. Leta 1967 je šel tov. Starič za tri leta v redno službo k ameriški firmi »Tektronk, Inc«, Beaverton, Oregon. Mnogim sodelavcem ISKRE je ta tovarna znana, kot proizvajalec osciloskopov vrhunskih kvalitet. Ko se je vrnil, se je po krajšem »postanku« na zastopstvu »Tektro-nixa« pri ljubljanski »Elektrotehni« in pozneje na Fakulteti za elektrotehniko ponovno zaposlil v Horjulu, kjer je sedaj strokovni svetovalec za razvoj elektronskih merilnih instrumentov. Tov. Starič ima prijavljene že tri patente razen tega pa je napisal dosedaj 10 strokovnih člankov iz merilne tehnike, preko 50 strokovnih referatov in nad 300 recenzij strokovnih knjig iz področja elektronike. V privatnem življenju se ukvarja s planinstvom — če ga ni doma, ga gotovo najdete kje v Julijcih — ter s poslušanjem in igranjem glasbe (na »stara« leta -se je celo začel učiti klavir). Zadnje čase pa se tudi ukvarja z merjenjem hrupa v okviru akcije za varstvo okolja. V zvezi s tem smo ga pred kratkim tudi videli na televiziji, kjer so prikazali njegove meritve.
Vsi trije izumitelji so prejeli od podjetja TEI Horjul nagrade za inovacijo in racionalizacijo in sicer tov. Starič za izum vhodnega tokokroga 10 000, din, tovariša Medic in Trček pa za sodelovanje pri izumu konektorja vsak po 1 250. din. Ko pa bo patent odobren, bodo vsi trije dobili še dodatno odškodnino po dogovoru z vodstvom tovarne. Ob lepem in pomembnem uspehu Petru Stariču ter njegovima sodelavcema Janezu Mediču in Janezu Trčku iskreno čestitamo ter jim želimo še veliko nadaljnjih uspehov.
ISKRA 3
Številka 45 — 8. decembra 1973
Iskra-IEZE Ljubljana
Z zasedanja skupščine TOZD
21. 11. 73 se je na svojem 4. rednem zasedanju sestala začasna skupščina TOZD Iskra-IEZE. Ker je skupščina organ upravljanja, ki ga sestavljajo delegati TOZD in skupnih služb in je glasovanje po načelu enakopravnosti, so se o posameznih točkah dnevnega reda predhodno že izjasnile vse TOZD v IEZE. Za to se je v tednu pred zasedanjem skupščine sestalo vseh deset delavskih svetov v IEZE. Skupščina je sprejela naslednje sklepe:
— Potrdi se predlagani projekt za uvajanje metlafilm uporov v višini din 9.680.931 in projekt za uvajanje proizvodnje potenciometrov na keramični osnovi v višini 7.264.549.— dinarjev.
V zvezi z novo vsebino, ki naj bi jo domače raziskovalno delo dalo naši skupnosti, je bila po dogovoru med Raziskovalno skupnostjo SBK in Ljubljansko banko dana možnost, da bi se rezultati domačega raziskovalnega dela lahko aplicirali v redni proizvodnji. V poštev pridejo domače inovacije, ki so bile realizirane do take stopnje, da bi jih lahko takoj uvedli v redno proizvodnjo. Take kreditne zahtevke bo LB kreditirala pod posebnimi pogoji. V zvezi s tem so se že v letu 1972 pričeli razgovori med našo organizacijo, Skladom Borisa Kidriča, Institutom Jožef Stefan in Institutom za elektroniko in
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se naj lepše zahvaljujem vsem sodelavcem v Elektromehaniki Kranj, tovarni Telekomunikacij »Iskra« na Labo-rah in vsem, ki so pripomogli k nakupu in podaritvi tako lepega darila. Vsem članom kolektiva želim še veliko delovnih uspehov.
Pavel Pohleven
ZAHVALA
Ob prerani izgubi drage mame
MARJETE VOJSK
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v obratu Metaconta TEA kranjske tovarne za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč.
Hči Lojzka Bauer
ZAHVALA
Ob smrti drage mame
NEŽE KOČEVAR
se iskreno zahvaljujem sodelavcem na pod sestavu in traku obrata »Števci« v kranjski tovarni za izraze sožalja in denarno pomoč.
Sin Martin Kočevar z družino
ZAHVALA
Ob smrti ljubljenega očeta .
FRANCA ZIHERLA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem v montaži ploščatega releja TOZD TEA v Elektromehaniki za izraze sožalja in denarno pomoč.
Hčerka Fani Trilar
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega brata in strica
PETRA BENEDIČIČA
se iskreno zahvaljujemo 10 sindikata tovarne Elektromehanike in v oddelku vzdrževanja strojev za, podarjena venca, nadalje sodelavcem iz obrata števcev, ATC Lahore in vsem ostalim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Brata Janez in Tone
ter sestra Marija Pirih z možem.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniki), telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec, Odgovorni urednik: Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 2333 — Tisk in klišeji: »ČP Gorenj-ski tisk« Kranj
vakuumsko tehniko, s katerimi teče sodelovanje na razvojno raziskovalnem področju za financiranje inovacijskih tem: metalfilm upori in keramični potenciometri. V teku leta 1973 sta bila tako izdelana ustrezna elaborata in predložena Ljubljanski banki.
— Skupščina je ugotovila, da so o poslovnem poročilu IEZE za 9 mesecev razpravljali vsi DS TOZD in da so v zvezi s pomanjkljivostmi v samem poslovanju sprejeli določene obveznosti in ukrepe, ki bodo zagotovili, da se do konca leta to poslovanje še izboljša. Potrebno je poostriti kontrolo nad izvajanjem ukrepov za izboljšanje poslovanja in za zagotovitev izpolnitve plana za leto 1973, zato skupščina zadolžuje strokovne službe, da takoj opozorijo na pomanjkljivosti pri izvajanju sprejetih obveznosti. V TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk je nadaljevati s sanacijskimi ukrepi skladno s sklepom seje skupščine. Programsko-razvojni sektor in finančni sektor sta zadolžena, da izvajanje programa poteka po sprejetem načrtu.
— Odobri se nakup službenega osebnega avtomobila za potrebe delovne organizacije in njenih delov — skupnih služb in TOZD. Dovoli se nakup osebnega avtomobila Opel-Rekord »L« za ceno 9.400 DM na račun retencijske kvote in 66.736.— dinarjev prek zastopnika Avtotehna, Ljubljana. Nakup je upravičen glede na to, da je sedanji ■ osebni avto Zastava 1300 dotrajan in neuporaben. Knjigovodske vrednosti nima. Osebni avto Zastava 1300 se sme odprodati za ceno, ki jo bo označil strokovni cenilec.
— Potrdi se plan prostih sobot za leto 1974 v predloženi obliki. Sprememba velja le za mesec december t.j. 30. in 31. sta prosta, dela pa se 7. in 28. decembra. O ostalih spremembah naj v okviru plana odločajo TOZD vsaka zase.
— Skupščina ugotavlja, da je predlog po enotni časovni ureditvi koriščenja kolektivnega letnega dopusta umesten glede na poslovanje vseh delov delovne organizacije. Zato se kolektivni dopust koristi v delovni organizaciji v času od 22. julija do 4. avgusta 1974, v čemer je vštetih le 9 delovnih dni dopusta. Med kolektivnim letnim dopustom je potrebno v vseh delih delovne
Za dan republike so se 24. novembra na šeststeznem kegljišču v domu »Maksa Perca« pomerili kegljači za posamično prvenstvo tovarne. Tega prazničnega kegljaškega tekmovanja se je udeležilo 63 tekmovalcev in 6 tekmovalk, ki so se pomerili v 100 lučajih mešano. Spričo tolikšne udeležbe nastopajočih lahko ugotovimo, da . je ta športna zvrst v tovarni električnih aparatov že dokaj priljubljena in razvita. Tudi borbenost nastopajočih zasluži vse priznanje, saj so se zares zagrizeno borili za sleherni kegelj.
V konkurenci žensk so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Angelca Resnik 314, 2. Vida Tegelj 269, 3. Zlata Švare 258, 4. Lenčka Topolovec 251, 5. Marinka Mojškerc 245, 6. Marija Jenko 207 kegljev. Med moškimi je bil vrstni red najboljših naslednji: 1. Ljubo Jamšek 464, 2. Ivan Penko 428, 3. Bruno Špitaler 426, 4. Bojan Sever 421, 5. Ladko Slavič 407, 6. Dušan Borstnič 406, 7. Andrej Novak 406, 8. Janez Hočevar 405, 9. Janez Marinko 398, 10. Janez Giran-don 384, itd. Na tem tekmovanju pa nista sodelovala dva izmed boljših
organizacije organizirati dežurne skupine.
— Delegati skupščine so soglasni s tem, da se stroški nočnine za bivanje v tujini med službenim potovanjem uredijo tako, kot jih ima urejene Iskra commerce. Glede na to se spremeni 49. čl. Pravilnika o delitvi OD tako, da glasi: Delavcem, ki potujejo po službenih potrebah v tujino, se prizna dnevnica v višini 70 % in celotno povračilo stroškov za prenočevanje proti predložitvi ustreznega računa, vendar največ 35 $ dnevno za valuto na dan potovanja.
— Glede povečanja kilometrine je skupščina soglasna s predlogom branžne komisije in komisije za presojo samoupravnih sporazumov za povečanje od 0,90 din na 1,30 din za kilometer. Nova kilometrina velja od 1. 11. 73 dalje, s tem da se jo prične izplačevati, ko bo verificirana sprememba v samoupravnem sporazumu. Do verificiranja se izplačuje kot akontacija.
— Skupščina imenuje člane v centralne inventurne komisije kot so predlagani.
— Skupščina sprejema na znanje informacijo o sanaciji TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk in informacijo o izdelavi elaborata razvoja in poslovanja TOZD Elektroliti Mokronog. Zadolžuje programsko razvojni sektor, da intenzivno nadaljuje s tem delom.
— Skupščina sprejema na znanje tudi informacijo o pripravah za organiziranje poslovnega združenja med ZP Iskra in ZP Gorenje. Pridružuje se mnenju strokovnega kolegija in stališčem družbenopolitičnih organizacij IEZE.
— Skupščina sprejema mnenje strokovnih služb in jim nalaga, da v primernem času, najpozneje, pa do februarja 1974 izdelajo osnutek dogovora o izvajanju srednjeročnega programa razvoja.
— Skupščina verificira statute TOZD. Ugotavlja, da so statuti TOZD v skladu z veljavnimi predpisi in samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo ter da so bili sprejeti po veljavnem postopku z večino glasov vseh delavcev zaposlenih v TOZD.
— Skupščina delegatov daje v razpravo na delavske svete TOZD predlog pravilnika o SLO in CZ ter Pravilnika o zaščiti državne tajnosti.	M. K.
kegljačev Milan Ravnič in Milivoj Bilodjerič.
Solidna uvrstitev Iskrinih šahistov
V Rogaški Slatini je bilo 24. in 25. novembra 1.1. že četrto tradicionalno posamično sindikalno prvenstvo Slovenije v šahu, na katerem so Iskro zastopali štirje šahisti iz tovarne električnih aparatov in eden iz ZZA. Iz ZZA se je tekmovanja udeležil Jože Kerec, ki se je v finalni skupini uvrstil v močno konkurenci na 10. mesto, ostali Iskrini šahisti pa so se uvrstili takole: Pavle Sešek je bil v 4. skupini tretji, Dane Černe pa sedmi, v 5. skupini je Bogdan Brezigar zasedel peto mesto, Stane Cimerman pa v svoji skupini 8. mesto.
Glede na to, da je v delovnih organizacijah Iskre dovolj dobrih šahistov, bi bilo prav in zaželeno, da bi na takšnih tradicionalnih tekmovanjih srečali še več naših šahistov, ki bi se prav gotovo lahko dobro odrezali, čeprav je zlasti na prazničnem brzoturnirju vselej v Rogaški Slatini udeležba dokaj močna.
ISKRA — Industrija elementov in zabavne elektronike, Ljubljana, Stegne 17
razglaša prosta delovna mesta:
TOZD ORODJARNA — Ljubljana, Stegne 17
KD STRUGARJA ali BRUSILCA — za delo na brusilnem stroju.
Pogoj: urejena vojaščina.
KD KLJUČAVNIČARJA ali VARILCA
VF KERAMIKA — Ljubljana, Stegne 19
1.	KONSTRUKTERJA — strojni tehnik (delovodska šola, srednja tehnična šola, ev. poklicna šola z večletno prakso).
2.	1 ORODJARJA ali STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA
3.	SKLADIŠČNEGA DELAVCA težak
SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE — Ljubljana, Stegne 17
2 SNAŽILKI — za čiščenje pisarniških prostorov. Delo je v popoldanskem času.
Zainteresirane prosimo, da se telefonično, pismeno ali osebno prijavijo na razgovor v kadrovski službi — Ljubljana — Stegne 17.
Praznično tekmovanje kegljačev
Slavje jubilantov 20 in 25-letnega dela
(Nadaljevanje z 2. strani)
Ves ta uspeh, ki smo ga dosegli v teku celotnega obstoja Iskre, je uspeh vašega dela, uspeh vaših prizadevanj. V teh letih je bilo opravljeno delo, ki ga ob času, ko ste stopili v tovarno, niste pričakovali. Niste spraševali za jutrišnji'dan. Delali ste z vnemo in vedeli ste, da uspeh ne more izostati. Niste iskali opravičil, če delo ne bi bilo opravljeno, iskali ste pota, da se je delo opravilo. Želeli ste rezultatov in dokazi o uspehu vašega dela so tu. Če vsega tega ne bi dosegli, bi danes sicer lahko našli opravičilo, zato ker v tako težkih pogojih dela opravičil ni težko najti. Pomagali ste ustvariti lep današnji dan, da bo jutrišnji še lepši, še bolj zanesljiv.
Ob zaključku se moramo z mislijo obrniti tudi na vse tiste sodelavce, ki niso mogli dočakati tega jubileja in
so se poslovili od nas, čeprav bi lahko še delali. Storili so za kolektiv vse, kar so mogli. Kolektiv se lahko oddolži samo njihovim svojcem, predvsem njihovim otrokom, ki se morajo z našo pomočjo izšolati in nato zaposliti v naši sredini. Nihče sredi tako velikega kolektiva ne sme ostati sam brez pomoči, ker moramo našo solidarnost izkazovati do vseh, ki to zaslužijo.
Dragi jubilantje, še enkrat vam čestitam z željo, da v kolektivu dočakate še mnogo delovnih jubilejev in vam želim obenem mnogo delovnih uspehov in osebne sreče.«
Nato so bile vsem jubilantom 20 in 25-letnega dela podeljene zlate in srebrne značke. Žatem so se ob okusni zakuski obnavljali spomini, ki so se predvsem nanašali na dolgoletno delo, kar je hkrati tudi dokaz zvestobe Iskri.
JUBILANTI 20-LETNEGA DELA
ERO
Kuštrin Kristina Dobrin Anton Šarabon Vida Jagodic Janez Jekovec Jože Markelj Ivana Ozebek Jožefa Sušnik Anka Tomažič Marija Vrhovnik Ludvik Virčič Francka Slatnar Marjan Orehar Andrej
ŠTEVCI Čeč Alojzij Grdja Pavla Kern Marija lijaš Pavla Udir Marija Kostovski Živko Kocjančič Marija Zebec Ema Benedik Marija Golja Angela Gyrek Ivanka Čirič Marija Rotar Angelca Rakar Ivana Žlebič Marija Ana Prašnikar Pavel Lužar Ivana Dubokovič Stanko Klari Mihaela Križaj Rozalija
TEA, ATC Avbelj Ciril Zupan Stanislava Petek Kati Bizjak Ivanka Mrak Ivanka Štular Marija Bobnar Milka Dagarin Marjan Spital ar Antonija Fajfar Vera Petrovič Marija Mirt Vikica lij aš Roman Lapajne Amalija Bajt Jožica Kopač Rudi Kuster Lovrenc Lubej Emilija Kljun Marija Kuhar Albina Knapič Zofij a Hafner Frančiška Jelovčan Ivanka Sušnik Marija Vidic Vida Oman Silva Pirc Janez Pongrac Vinko Poredoš Ljudmila Peternelj Marija Čeh Karolina Vrhovnik Ivanka Ličen Mihaela Režonja Jože Rojc Justi Dolžan Pavla Sofronievski Trpe Štirn Marija Hočevar Francka Zevnik Jože Zupan Marija Bremec Rado Česen Marija Zadnikar Marija Lampe Alojz Žmitek Vladimir Novak Milan Erlah Jože Ferenčak Marjan Zavrl Anton Poljanec Marjan Krt Florjan Markelj Gabrijela Peklenk Ivan Mohorčič Franc Novak Sabina Potočnik Ivan Drinovec Rudolf Jenko Jožefa Leben Marija Perič Marija Trškan Jakob
MEHANIZMI Golmajer Vinko Mihelič Ivan
STIKALA Kaštrun Alojz Križaj Janez Lorber Franc Terziev Marjeta Perkovič Maks Pintarič Miroslav Rejc Veronika Št er Janez Zevnik Marija Potrebuješ Martina
Ažman Nežka Stružnik Bosiljka
ORODJARNA Mavrič Olga Juvan Franc Naglič Ivan Jerman Marija Zelnik Alojz Kranjc Ivan Fabjan Martin
MERILNE NAPRAVE Pogačnik Stanislav Bečan Edvard Ilenič Leopold Kastigar Leopold Porenta Franc
VZDRŽEVANJE Blažir Valentin Hafner Herman Janežič Maksimiljan Kmetič Karel Mihalič Stanislav Mirt Vladimir Remic Franc Hrovat Marija Jankovič Stanislav Potočnik Franc Lenardič Peter
SPD
Anžič Valentin Dolžan Franc Knavbert Henrik Mer tel j Valentin Razpet Franc Sladič Martin Žar gaj Janez Vilfan Vinko Zadražnik Marjan Ovsenik Slavka
KADROVSKO PODROČJE Šiler Vinko Štok Ljudmila
ORGANIZACIJSKO PODROČJE Lavrič Ivan Stanonik Viktor
PODROČJE KVALITETE Mokorel Franc
UPRAVA TOVARNE Dolgan Danilo
RAZVOJNO PODROČJE Pajntar Ema Gašperlin Franc Toporš Nada
TEHNOLOŠKO PODROČJE Mesec Marija Štrukelj Anton
PROIZVODNO PODROČJE Čebulj Jože Ječnik Ivan Ječnik Stanislav Vidic Dragica Sitar Stane
EKONOMSKO FINANČNO PODROČJE Vidic Frančiška Valentar Stanislav Tratnik Franc
RESTAVRACIJA Murko Ignac
SAMSKI DOM Vukovič Marija
JUBILANTI
25-LETNEGA
DELA
ERO
Bertalanič Jože Burmaz Ivo Colja Marija Bohinc Majda Hrovat Franc Lavtar Ivana Milakovič Milan Repnik Marija Povšnar Stane Plevel Rozalija Sedej Cecilija Štirn Rudolf Zebec Ana Žun Janez
ŠTEVCI Avsenek Marija Bajželj Stanislav Brezar Stanislav Čarman Izidor
Podlipnik Alojzija Marn Marija Frece Anica Vučko Marija Udir Kristina Jereb Marija Šmid Ivanka Klasek Marija Klun Marija Stepan Ivana Mašalin Valentina Napokoj Marta Pipan Francka Lotrič Anica Prašnikar Kristina Radej Rezka Rakovec Zlata Maček Ivanka Pušnik Milka Traven Alojzija Čehovin Pavla Činkelj Marija
TEA, ATC Bajželj Franc Buršič Danica Kariš Milka Kordiš Alojz Turk Ivanka Košnik Pavla Maček Marija Sušnik Marija Mavec Angelca Peteh Veronika Skodlar Marija Ačimovič Angelca Štravs Marija Svetelj Amalija Čebulj Marija Trškan Jožefa Balažič Ivanka Pisovec Anton Frančiškin Brigita Jenko Marija Uranič Terezija Okorn Jožefa
MEHANIZMI Mohorič Danica
STIKALA Jenkole Silva Fratnik Marija Blatnik Anica Rozman Edvard Bečan Veronika Prosen Jože
ORODJARNA Čuda Anton Klasek Vladimir Piber Anton Švab Viktor
MERILNE NAPRAVE Žagar Jožefa Pokorn Jože
VZDRŽEVANJE Bitenc Franc Hribernik Janez Orel Slavko Šmid Viktor Ušeničnik Janez Žakelj Miroslav Perdan Ivan
SPD
Košir Franc Centa Jože Hrovat Jože Kosec Janez Lužar Jože Udovič Ivanka Vukotič Brane Pavlič Marija Česen Franc Golob Nikolaj Mlakar Stanislava Šilar Franc
KADROVSKO PODROČJE Kastrevc Marija
ORGANIZACIJSKO PODROČJE Mušič Vera Opara Stanislav
RAZVOJNO PODROČJE Mokič Nenad
TEHNOLOŠKO PODROČJE Grebenšek Valentin
PROIZVODNO PODROČJE Krfogec Stevo Štefe Alojz
EKONOMSKO FINANČNO PODROČJE Pečenik Franc Tomazin Janez Fatur Slavko
RESTAVRACIJA Boncelj Ana