Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA :	Polletna naročnina . .	• . . L 1.250
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177	Letna naročnina . .	• • L 2.500
PODUREDNISTVO :	Letna inozemstvo . .	• ■ . L 3.500
34100 Tries-te, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Wi
Leto XIX. - Štev. 38 (968)
Gorica - četrtek, 28. sept. 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
Škofovska sinoda v Rimu
V petek, 29. septembra bo začela zasedati škofovska sinoda. Sinodalnih očetov je 197: od teh so jih 135 izvolile škofovske konference, ki jih je skupno 95.
V Vatikanu je že pripravljena prostorna dvorana, kjer bodo zasedanja. V dvorano so spremenili staro skladišče. Nad dvorano so sinodalni uradi, sobe za razne komisije in seveda tudi bar, ki se bo imenoval kot na koncilu »bar Jona«.
Glavni tajnik Poljak msgr. Ladislav Rubin je pred časom poslal vsem škofovskim konferencam debelo knjigo z naslovom »Argumenta«, ki obsega osnutke o vprašanjih, o katerih bodo na sinodi govorili. škofje posameznih konferenc so o teh vprašanjih že razpravljali, da bodo na sinodi njihovi zastopniki mogli dati njihovo skupno mnenje ali odgovor.
Sv. oče je imenoval tri kardinale, ki bodo v njegovem imenu predsedovali sinodi. Ti so: Francoz Villot, Irec Conway in Italijan Felice. Vzhodne Cerkve bodo poslale na sinodo 13 zastopnikov, člani smode so tudi kardinali, prefekti kongregacij, redovniki so izbrali 10 zastopnikov, 25 članov sinode pa je imenoval sv. oče sam. Med temi so naslednji kardinali: Lercaro, Traglia, Jaeger, Roy, Gar-rone, Carpino, Samore, Dell’Acqua, Re-nard, Brovvn, Felici, Brenan. V škofovski sinodi bodo zastopniki iz vseh delov sveta. Afriške škofovske konference so izbrale 31 zastopnikov, ameriške 42, azijske 17, evropske 40 in končno iz Avstralije in Oceanije 5 zastopnikov.
kako JE PRIŠLO do sinode
Za življenje Cerkve bo imela škofovska sinoda velik pomen. Sinoda je logičen zaključek koncilskega sklepa, da so škofje skupno ali kolegialno odgovorni za Cerkev. škofovska sinoda bo omogočila stalen razgovor vesoljne Cerkve s svetim očetom. Pot do škofovske sinode je bila dolga.
Na koncilu so bile izrečene precej ostre kritike na račun rimske kurije. Koncilski očetje so zahtevali, da jo je treba preurediti in naj bo res v službi vesoljne Cerkve. V zvezi s temi kritikami je sv. oče Pavel VI. v govoru članom rimske kurije 21. septembra 1963 dejal: »Če bi koncil želel, da na kak način za nekatera vprašanja pridruži vrhovnemu poglavarju Cerkve kakega zastopnika škofov za preučevanje in odgovornost pri vodstvu Cerkve, timska kurija temu gotovo ne bo nasprotovala.«
To je bil prvi namig o možnosti, da se Pridružijo škofje k vrhovnemu vodstvu Cerkve. Nekaj dni kasneje in sicer 29. septembra ob odprtju drugega koncilskega zasedanja je sv. oče spet izrazil željo, haj bi ga škofje bolj in bolj odgovorno Podpirali. Ideja se je potem izpopolnjevala pri koncilskih razpravah o kolegial-oi odgovornosti škofov skupaj s svetim očetom.
Prišlo je do nekaterih pogumnih posegov. Prvi je bil čilski kardinal Silva Henriquez, ki je v imenu 44 južnoameriških škofov dejal, da se je v osnutku o Cerkvi premalo poudarilo, da spada ko-logialna odgovornost škofov v normalno Ureditev Cerkve in da je treba bolje določili odnos med kolegijem škofov, papežem in vesoljno Cerkvijo. Sledil je poseg Poljskega škofa Ilermaniuka, ki je predlagal, naj se ustanovi svet škofov, sestavljen iz patriarhov in škofov, ki naj bi vidno izražal splošno oblast škofov v Cerkvi tudi izven koncilov. Hrvatski škof fcazinovič je govoril o trajnem svetu ško-lov, v katerem bi bili zastopani škofje iz vsega sveta. Sveta škofov bi se posluževal Papež pri svojih odločitvah. Ta ustanova bi resnično dokazovala, da vladajo Cerkev papež in škofje.
Odločilno je končno posegel v razpravo Patriarh Maksim VI, ki je dejal: »Papež btora vladati Cerkev tako, da pritegne odgovornosti kolegij škofov, ne pa po tlitiskem kleru in rimski kuriji.« Dosedanje stanje se mu je zdelo nenaravno b> nasprotno ekumenskemu duhu. Predlagal je ustanovitev svetega zbora vesolj-
ne Cerkve, ki naj bi bil periodično sklican, da razpravlja o splošnih zadevah Cerkve. Seveda pa ni manjkalo tudi nasprotnih mnenj.
Na začetku četrtega koncilskega zasedanja 14. septembra 1965 je sv. oče v otvoritvenem govoru razglasil sinodo škofov kot lepo in mnogo obetajočo novost, ki bo v veliko pomoč Sv. sedežu in vsej Cerkvi ter v veliko korist delovanju rimske kurije.
POMEN NOVE SINODE
Dolgotrajne so bile koncilske razprave, ki so privedle do priporočila, da se ustanovi sinoda škofov, zato je v Cerkvi, posebno med škofi, veliko zanimanje, kako se bo obneslo v praksi delovanje sinode. Sklepi sinode za sv. očeta niso obvezni, vendar se pa po sinodi razodeva sinodalna ali skupna odgovornost škofov za vesoljno Cerkev. Vsi škofje sveta imajo po svojih izvoljenih zastopnikih možnost, da v važnih zadevah povedo svoje mnenje. Tudi z obveščanjem in z nasveti morejo škofje odločilno vplivati na izvrševanje najvišje oblasti v Cerkvi, saj je položaj Cerkve tako različen v raznih delih sveta.
V	zvezi s škofovsko sinodo pa prihaja tudi bolj do izraza značilna naloga rimske kurije, da je namreč le izvršni organ najvišje oblasti Cerkve. Spremenjena je tudi vloga kardinalskega zbora, ki se je doslej imenoval papežev senat. Ostala mu je delikatna naloga, da izvoli novega papeža.
Mnogi sodijo, da bo po prvih periodičnih sklicanjih škofovske smode prišlo do stalne ustanove, ki bo sv. očetu vedno na razpolago.
Jugoslovanski škofje so izbrali za svoje zastopnike na škofovski sinodi zagrebškega kardinala šeperja in ljubljanskega nadškofa Jožeta Pogačnika.
Kako velik pomen pripisuje škofovski sinodi sv. oče, je razvidno iz tega, da je odložil operacijo, ki bi se ji moral podvreči največ zato, da bo lahko osebno spremljal zasedanje škofovske sinode.
NALOGE SINODE
Ker je škofovska sinoda ustanovljena v pomoč sv. očetu, je odvisna samo od njega, sklicuje jo on, določa on njeno oblast in ji daje v razpravo vprašanja, ki se mu zdijo nujna. Sedanja sinoda bo razpravljala o naslednjih vprašanjih: revizija zakonika cerkvenega prava, semenišča, liturgija, nevarna mnenja v teologiji, brez-boštvo in mešani zakoni. V vseh teh vprašanjih so škofovske konference že razpravljale in bodo na zasedanjih škofovske sinode po svojih zastopnikih podale svoje mnenje.
Cerkveni zakonik je treba prilagoditi normam, ki jih je izdal zadnji koncil. Izredno važno je vprašanje o semeniščih, ki jih je treba urediti tako, da bodo dajala Cerkvi takih duhovnikov, ki bodo pripravljeni, da izvedejo versko prenovitev v duhu koncila.
Sinoda škofov bo preučila novo shemo za sveto mašo, nove mašne molitve, berila, mašne speve in evharistične molitve. Škofje bodo tudi pregledali novo ureditev duhovniške vsakodnevne molitve — brevirja.
Koncil je vzbudil živahna teološka razpravljanja, kar je razveseljiv pojav, a ga je treba spremljati, da ne zaide v skrajnosti. Vprašanje mešanih zakonov je bilo s posebno instrukcijo že urejeno, a ureditev ni popolnoma zadovoljila. Zato so bili škofje poklicani, da povedo svoje mnenje.
Predvideno je, da bodo zasedanja sinode trajala en mesec. Spremljajmo zasedanje škofovske sinode z živim zanimanjem, pa tudi z molitvijo!
STANKO ZORKO
Porast redovniških poklicev na Hrvaškem
Kakor poroča »Glas koncila« iz Zagreba, je v zadnjem času na področju Zagreba stopilo v redovniški noviciat 88 deklet, 125 je pa napravilo redovniške obljube.
Po dolgih mesecih odsotnosti ima goriška nadškofija zopet svojega nadpastirja. Preteklo nedeljo je msgr. Peter Cocolin uradno vzel v posest zaupano mu nadškofijo ter v goriški stolnici opravil svojo prvo škofovsko daritev.
S soncem obžarjeno jesensko popoldne, ki je bilo razprostrto nad Gorico, je nudilo prekrasen okvir za slovesnost ustoličenja, katera se je pričela ob 16.30 z mogočnim sprevodom iz dvorišča škofijske palače proti stolnici. Lepo je bilo videti dolgo vrsto v bele rokete oblečenih duhovnikov, ki so hoteli spremljati svojega škofa na njegovi prvi uradni poti po mestnih ulicah. Ob nadškofu sta šla škofijski kancler msgr. dr. Rudi Klinec in ravnatelj goriškega semenišča msgr. Fabbro, prvi slovenskega, drugi italijanskega po-kolenja, živa podoba resničnosti goriške nadškofije, katero od nje ustanovitve leta 1751 sestavljajo slovenski in italijanski verniki. Tudi novi nadškof je to resničnost v svojem programskem govoru trikrat potrdil, ko je ponovno poudaril z omembo obeh etničnih skupnosti pomembnost pa tudi delikatnost poslanstva, ki mu ga je Cerkev zaupala.
Ko je sprevod stopil v stolnico, je ta že bila nabito polna vernikov, ki so željno čakali na škofovo besedo. Potem ko je msgr. Ristits prebral papeške bule o imenovanju in je stolni prošt msgr. Soran-zo izrekel novemu nadpastirju pozdrav v imenu duhovščine ter vernikov, je sledil pozdrav duhovnikov s poljubom svojemu bodočemu očetu, nato pa je msgr. Cocolin podal svoj program, ki naj bi ga vodil pri delu za zveličanje zaupanih mu duš.
VODILNE SMERNICE NOVEGA NADŠKOFA
Prva misel, ki jo je povedal zbranim vernikom, je bila povezana z njegovim škofovskim geslom, ki si ga je bil izbral »In Nomine Christi — V Kristusovem imenu«. V tem imenu je želel stopiti pred svoje sobrate v duhovništvu in pred svoje sinove v škofijski družinski skupnosti, sledeč stopinjam apostolov in svetih škofov, kateri so bili ustanovitelji ter čuvarji oglejske cerkve kot njene goriške hčerke, ki se je iz nje razvila.
Hvaležno se je spomnil štirih svojih prednikov na goriškem sedežu, ki so bili povezani z njegovim vzponom do Kristusovega duhovništva in škofovske službe: dr. Frančiška B. Sedeja, msgr. Mar-gottija, Ambrosija ter Pangrazia. Msgr. Diodatu se je zahvalil za zvesto opravljanje službe najprej generalnega, nato pa kapitularne-ga vikarja, staršem, ki so že rajni, za krščansko vzgojo, katere je bil v mladosti deležen, oblastem pa je izrekel svoj pozdrav ter poudaril, da sta obe družbi, Cerkev in država, čeprav pod različnimi naslovi, v službi iste človeške osebe. Spomnil se je družin, bolnikov, delavcev, mladine, imel za vse tople besede, nato pa poudaril osnovno misel svojega nagovora:
»Ko razčlenjujemo in ugotavljamo verski položaj sodobnega sveta, v katerem je praktični materializem zameglil vrednote duha, istočasno spoznavamo, da je potrebna akcija na globoko in to za vse, ki so sprejeli Kristusov evangelij. Nujna postaja potreba pregledati versko stanje našega
'v.
ljudstva in naših župnij ter začeti z novimi dušnopastirskimi prijemi, ki odgovarjajo zahtevam novih časov. V takih okoliščinah pa duhovnik že ne more biti več sam; nujno potrebuje pomoči in sodelovanja aktivnih vernikov. Prav zaradi tega postajajo katoliške organizacije neobhodno potrebne in nenadomestljive. Prilika o kvasu in testu ima danes isto veljavo kot v Kristusovem času. Vsi, ki se bodo trudili, da prinesejo pristno krščanstvo tako posameznikom kot družinam in v župnije, bodo imeli v škofu vedno najbližjo oporo, saj si on želi vzpostaviti stik ne le z nekaterimi v farah, temveč z vsakim iz njegovega občestva.«
OBCESTVENA MAŠA
Po govoru, ki je vzbudil med navzočimi mogočen aplavz in je vsem ugajal po svoji preprostosti, jasnosti izražanja in toplini podajanja, je nadškof opravil obče-stveno mašo v italijanskem jezi-
ku, medtem ko je na koru skupina pevcev iz raznih zborov pod vodstvom kaplana s Travnika g. Stanka Jerici j a vso slovesnost v cerkvi spremljala z raznimi spevi v latinščini.
Mrak je že zajel Gorico, ko je novi nadškof zapustil, toplo pozdravljen znotraj svetišča in pred stolnico od zbranih vernikov, sveti prostor in se odpeljal v škofijsko palačo, kjer je sprejel pozdrav predstavnikov oblasti.
Goriška nadškofija ima tako od pretekle nedelje znova svojega vodnika, učitelja in velikega duhovnika. Čas pozdravov in sprejemov je minil: začenja se čas dela, ki bo uspešno le, če se bosta obe etnični skupini čutili enako združeni in povezani v istem nadpastirju, ki je trdno odločen hoditi po stopinjah sv. Pavla, kateri je vsem postal vse in za katerega ni bilo razlike med Rimljanom in Grkom, Judom in Scitom, sužnjem in svobodnim.
Rimska sinoda brez poljskih škofov
Državno tajništvo v Vatikanu je prejelo v soboto, 23. t.m. telegram iz škofijske kurije v Varšavi, ki se je glasil: »Ker iz znanih razlogov primas Poljske ne more potovati v Rini, so se temu potovanju odpovedali tudi ostali škofje.«
Do zadnjega so vatikanski cerkveni krogi na tihem upali, da bodo poljske komunistične oblasti kljub stalni napetosti, ki obstaja med njimi in kardinalom Wy-szynskim, temu le izdale potno dovoljenje za v Rim. Medtem so bili nekateri drugi poljski škofje, med njimi novi kardinal
WojtyIa iz Krakovu, to dovoljenje že prejeli. Postalo je očitno, da je komunistični režim hotel zadati kardinalu Wyszynske-mu udarec ponižanja s tem, da bi ostali škofje lahko odpotovali, on bi pa kot »manj vreden« moral ostati doma. Škofje so igro hitro spregledali in se iz solidarnosti do svojega primasa raje nameravanemu potovanju odrekli. Kakor je vatikanskim krogom žal, da na rimski sinodi poljskih škofov ne bo, pa v polni meri odobravajo njihov izraz solidarnosti s kardinalom Wyszynskim.
Sv. oče ie sumiti hrvaške ronaric > Iz popotne torbe <
Prvič odkar je sv. očeta zadela zadnja bolezen, je bila skupina romarjev deležna javne avdience v prostorih vatikanske palače. Ta čast in izjema je doletela hrvaške romarje, ki so v izrednem številu — časopisi navajajo številko pet tisoč — prišli za »Leto vere« v Rim, da se poklonijo sv. očetu. Vodil jih je zagrebški kardinal Franjo Šeper, poleg tega pa je bilo prisotnih še 11 drugih hrvaških škofov.
Sv. oče je romarje sprejel na prostranem dvorišču Damazove palače tako, da se je pokazal na balkonu, poslušal njih pesem in pozdravil vse navzoče z improviziranimi besedami. Avdienca, ki naj bi po naročilu papeževega zdravnika dr. Fontane trajala kvečjemu deset minut, se je tako zavlekla na pol ure. Sv. oče je navzoče pozval, naj skrbno čuvajo dediščino vere ter jo posredujejo zlasti mladini, nadalje naj ostanejo zvesti sinovi Cerkve, pa naj bodo tudi lojalni državljani. S seboj naj ponesejo njegovo čustvo simpatije do vsega hrvaškega ljudstva in mu povedo, da ga molitev sv. očeta spremlja v njegovem vsakdanjem življenju.
izročil sv. očetu v dar umetniško izdelan kelih s posvetilom, nakar je papež Pavel VI. pritrdil srebrno svetinjo na banderce s podobo Marije Bistriške, Kraljice Hr-vatske. Sv. oče je tudi obljubil, da bo čimprej eno izmed sv. maš opravil s podarjenim kelihom.
V	torek, 26. septembra pa je sv. oče Pavel VI. spolnil 70 let življenja. Morda bi šla ta obletnica za večino ljudi nezaznavno mimo, če bi ne bila vsega sveta v začetku tega meseca pretresla vest, da je zdravje sv. očeta načeto. Dejstvo je, da so zdravniki ugotovili obolelost ledvic in da se govori o možnosti operacije na prostati. Zategadelj ves katoliški svet s skrbjo zasleduje, kako se bo v prihodnjih tednih razvijalo zdravje sv. očeta.
Jasno je, da kot zvesti člani Cerkve vsi želimo, da bi se mu zdravje znova utrdilo. Saj ga tako zelo potrebuje, kajti silno pomembne so za ves svet, posebej pa še za krščanski, zadeve njegovega pa-peževanja: obnova Cerkve po koncilu, zedinjenje vseh kristjanov, mir v svetu. Naj zato dobri Bog varuje, poživlja in osrečuje njegovo osebo še dolgo vrsto let!
Na koncu nagovora je kardinal Šeper
  .......................................
Kulturno poletje v Parizu
Pariz, avgusta 1967
Slika, ki jo nudi na prvi pogled francoska prestolnica v vročih ali tudi, kakor letos, hladnih avgustovih dneh, ne daje videza kakega večjega umetniškega ali sploh kulturnega izživljanja ah udejstvovanja. Boulevardi so polni pestrega vrveža ljudi in noš vseh mogočih vetrov in odtenkov, avenije polne luksuznih reklam in bogatih turistov, obrežje Sene — zlasti levo ali »Rive gauche — kar mrgoli radovednežev okoli poceni kulture slikovitih stojnic, kjer dobiš vsega, od znanstvenih del pa do raznovrstnih »podobic«.
Če pa potnik nekoliko bolj pazljivo prelista časopis ali se sam kakorkoli pozanima, vidi, da ima mesto — »Ville Lumiere«
—	tudi v tem času veliko izbire za razne okuse. Zato je tudi mene zamikalo, da bi še pobliže spoznal kulturno, zlasti glasbeno življenje, po katerem je Pariz zelo znan.
Osrednja ustanova, »Academie Nationale de Musiquew ali Opera je sicer v avgustu zagrnila svoje mogočne zastore in prične z operno sezono šele v septembru. Letos ima na sporedu predvsem dela italijanskih klasikov. Operna glasba pa vseeno ni zamrla. V Opera Cotnique dajejo že več časa »Hoffmanove pripovedke«« J. Offenbacha. Tudi opereta žanje še veliko uspehov. V gledališču Chdtelet nastopa madridsko gledališče, nič manj pa ne zaostaja opereta z »Beneškimi ljubimci« v Moga-dorju. Ljubitelji mednarodne lahke glasbe pa se lahko razvedrijo v dvorani Olympia na Boulevard des Capucines, kjer je že dolgo na sporedu Musič Hall Israel.
Vse to pa pri meni ni vzbudilo večjega zanimanja. Že od lanskega leta sem vedel za Festival Estival, ki se vrši v okviru pariške občine v Cloitre et Eglise Saint-Severin. To je stara ne prevelika gotska cerkev v latinski četrti blizu bou-levarda Saint-Michel. Skozi ves julij in avgust so tu izbrani koncerti stare klasične glasbe s solističnimi (zlasti orgle in čembalo), komornimi in polifonskimi nastopi.
Resni simetrični svetlobeli gotski oboki dajejo tem prireditvam posebno primaren duhovni okvir. Navadno se na koncertih, ki se vršijo dvakrat na teden, udeležuje veliko število tujcev, željnih pravega umetniškega užitka. Medle stropne luči čisto zadostno osvetljujejo pet ladij stare cerkve ter se oddaleč ujemajo z mistično svetlobo temnih barvnih oken. Ob določeni uri zavlada v do kraja zasedenem svetišču popolna tišina. Pogled na skromni oltar, oropan vsakega nepotrebnega bloška, zelo umorjeno vpliva na poslušalce. S kora se oglasijo prvi sladki zvoki mehkih registrov — na katerih so francoske orgle tako bogate! — malo znanega skladatelja XIII. stoletja. Mogočno zazveni nato preprosta a impozantna srednjeveška melodija Te Deuma. Sledijo lahkotne suite francoskih renesančnih mojstrov — At-taignant, Du Caurroy, Le Jeune, Mar-chand — iz katerih diha ves 'blesk tedanjega francoskega glasbenega ustvarjanja. Silno pestri registri orgel Saint-Severina (s štirimi manuali) — od rezkih tromb do sladkih trompet in drugih jezičnikov, pa do slovesnih »plcin jeu« ali »grand jeu« (naši »ff« ali »pleno*). Igravost, še-gavost in svežina toh skladb je v pravem nasprotju z resnostjo in težko umerjenostjo velikih nemških mojstrov. Podobna vedrost se potem odraža v delih odločno mo-
derno dognanih sodobnikov Alaina ali Mes-siaena, ki zaključujejo omenjeni koncert organista Andre Isoira. Kritik v »Le Fi-garo« je tu predvsem pohvalil zelo posrečeno izbiro programa.
Po tem prvem koncertu sem čez nekaj dni lahko prisostvoval drugemu orgelskemu »Recitalu«, ki ga je imel Francis Gha-pelet, katerega plošče smo lahko potem ogledovali oz. izbirali v zraven stoječi Galeriji. Zopet so prevladovala (z izjemo dveh Bachovih skladb) dela starih francoskih skladateljev. Marchand, Couperin, Freins-berg — podobni nasprotujoči si barvni odtenki kakor že pri zgoraj omenjenem nastopu.	'	1
Dva dni zatem je v isti cerkvi gostoval zbor praških madrigalistov. To je brez dvoma eden izmed najboljših evropskih posredovalcev polifonske glasbe sploh, še posebej pa one iz prVe dobe polifonije, namreč iz petnajstega stoletja, ko je ta vrsta glasbe cvetela zlasti na Flamskem. In prav veliki mojstri francosko-flamske polifonije, kakor Jean Ockeghem in Jo-squin Des Pres, so bili »protagonisti« tega izrednega večera. Skladbe teh mojstrov so sicer po izrazni sili mogoče od nas še bolj oddaljene kakor recimo one iz poznejše Palestrinove dobe, so bolj rezke in asketske ter še manj pevne, a morda zato še bolj primitivno globoke. Praški ansambel ima samo kakih petnajst članov, in vendar ima poslušalec občutek, da se linearne melodije izlivajo iz najmanj kakih štirideset grl s krasnimi prehodi iz mnogoglasja v enoglasje. Vse izvajanje so še posebej podčrtali antični inštrumenti, od malih ročnih orgel do cimbal in pihal.
Po vsakem koncertu v cerkvi Saint-Severin se nato zberejo umetniki v zraven stoječi Galeriji, kjer se lahko z njimi seznani tudi publika. Tako so madrigalisti hitro prišli iz resnega samostanskega okvira v prijazno družbo in pustili za strogimi gotskimi oboki svojo umetniško podobo ter nam prisotnim postali dobrodošli prijatelji. Sam dirigent Miroslav Venhoda, gosposko prijazen ter istočasno simpatičen družabnik, se je vidno razveselil ob moji slovanski govorici. Posebno rad je prisluhnil, ko sem mu omenil, da mi je zbor madrigalistov znan že iz Arezza ter preko plošč. Vsi prisotni so bili polni navdušenja nad pevci iz Prage in kar niso mogli izraziti svojega občudovanja ter odobravanja.
Malo pred temi koncerti pa so bile tu na sporedu kantate nemškega baročnega mojstra Karla Filipa Telemanna za glasove in razne inštrumente. Prihodnji je na vrsti komorni orkester iz Toulouse. Kar težko se je posloviti od teh večerov.
A bientot, Cloitre Saint-Severin!...
a.	b.
Vročine je konec; kdor si je lahko privoščil počitnice, se je vrnil domov. Spet sem jo zavil po mestu in po Krasu. Večkrat sem potrkal na znana, pa tudi neznana vrata. Ljudje so me na splošno kar radi sprejeli. Seveda sem slišal tudi kakšno neprijetno besedo, ko sem speljal pogovor na rubriko »Iz popotne torbe«, na časnike ali na našo drobno politiko. Ljudje so želeli, naj bi »Glas« še kaj drugače in kaj več poročal iz naših krajev, pisal o naših ljudeh in družinah ter raznih dogodkih pri nas, pa še o mladini, športu in tako naprej. List mora biti pester in zanimiv, da bodo ljudje segali po njem, po dobrem slovenskem branju in da zlasti mladina ne bo segala skoro izključno po tujih listih, ki jo narodnostno, pa tudi drugače odtujujejo od slovenskega rodu. Te besede so se mi zdele na mestu, pa sem jih kar rad vtaknil za klobuk in zapisal.
Sicer pa sem toliko slišal, da sem res v zadregi, kje naj začnem in kaj naj povem. Začel bom s slovenskimi učitelji. Na pritisk naših politikov, zlasti tistih, ki delajo pri Slovenski skupnosti, so na slovenskih šolah vendarle razpisali stalna mesta za učitelje. Zakon določa natečaj za ta mesta in tudi izpit. Tako so morali delati izpit nekateri slovenski učitelji, ki že 20 ali več let poučujejo na šolah. Ravno zato zakon predvideva olajšave. No, vsi učitelji niso bili zadovoljni z izpraše-vatno komisijo, ali bolje z nekim članom. Tako vsaj sem slišal. Res je, da z izpraševalcem nihče ni preveč zadovoljen, zlasti če ga vpraša kaj takšnega, česar ne zna. Nekaj drugega pa je, če je vprašani v zadregi zaradi vprašanj, ki ne spadajo v program. Ne vem na primer, če je v šolskem programu vprašanje, ki naj pripelje vprašanega do odgovora, da so bile zanič vse učne knjige, ki so jih napisali »begunci« za časa bivše Zavezniške vojaške uprave. Ta cvetka naj zadošča, dasi ni edina.
V	mestu in na Krasu so me vprašali, če vem, zakaj letos nismo dobili slovenskega industrijskega strokovnega zavoda v Rojanu. Odgovoril sem, kar mi je bilo znano. Ker se skriva v tej zadevi nekaj skrivnostnega, sam ji hotel priti do dna. Prijateljem, ki so se obrnili name, povem, da to ni bilo lahko. Zataknilo se je čisto na koncu in dobil sem vtis, kot da bi se vsi bali povedati resnico. Kol sem ugotovil, je slika približno takšna: Ko so bila po upravnih volitvah pogajanja med strankami leve sredine in Slovensko skupnostjo, je ta stavila pogoje za sodelovanje. Eden pogojev je bil ustanovitev dveh slovenskih strokovnih zavodov v Trstu. Pogoj je bil sprejet. Potem so v Trstu naredili vse, kar je po zakonu potrebno za ustanovitev enega zavoda, in sicer industrijskega v Rojanu. Najvažnejša je bila obveza tržaške občine, da bo dala na raz-
polago prostore in jih vzdrževala. Nato je šla vsa zadeva v Rim. Tam je prosvetni minister Gui sporočil zastopstvu Slovenske skupnosti, da je vse pripravljeno in lahko izda odlok za ustanovitev šole isti dan, ko dobi pristanek nekega drugega ministrstva. Do sem je vse uradno, od tu dalje lahko napišem le tisto, kar sem zvedel neuradno. Dovoljenju se je uprlo zunanje ministrstvo, ki je zahtevalo, naj Jugoslavija pismeno zagotovi, da bo prestavila italijansko gimnazijo iz Pirana v Buje v Istri. O tem sta bila Beograd in Zagreb obveščena, toda zadevno pismo ni prišlo v Rim in tako ni bil podpisan odlok o ustanovitvi slovenskega industrijskega zavoda v Rojanu. Ko sem o tem govoril z nekom, ki mora vso zadevo dobro poznati, se je hudo jezil nad načelom reci-procitete ali povezanosti med slovenskim zavodom v Rojanu in italijansko gimnazijo v Istri in obsodil takšno ravnanje zunanjega ministrstva v Rimu. če nam je ta zavod potreben, nam ga morajo dati na osnovi človeških pravic brez recipro-citete. In če je potreben prenos gimnazije v Istri, naj to naredijo prav tako brez re-ciprocitete. Zato ne moram razumeti, je nadaljeval, zakaj so sprejeli to načelo v mešani italijansko-jugoslovanski komisiji. Na to vsaj jugoslovansko zastopstvo v komisiji ne bi smelo pristati. Reciprociteta naj velja za izmenjavo blaga, krompirja ali klobas, ne pa za človeške pravice. In če so že pristali na reciprociteto, čemu niso dali tistega pisma? Ja mar res, da se je na željo nekaterih krogov v Trstu vsa zadeva zavlekla do jesenskega zasedanja mešane komisije, ker bi sicer imela skoro vso zaslugo za odprtje slovenskega zavoda v Rojanu Slovenska skupnost? Jaz bi to težko verjel. Če je res, pa tudi vemo, kdo je sokriv, da že letos nimamo slovenskega industrijskega zavoda.
Zadeva s slovenskim zavodom se mi je tako zavlekla, da je ostalo le malo prostora za drugo. Je pa zelo važna, ker Slovenci moramo dobiti strokovne zavode, sicer naši mladi ne bodo postali strokovnjaki, ampak bodo morali ostati težaki. Omenil bi le še zbadljivko, ki jo je povedal neki možak iz Zgonika na račun pobiranja krvi za vietnamske komuniste. Tu gre za politiko, je dejal. Odvrnil sem mu, da je zbiranje krvi za ranjence hvalevredna človečanska zadeva. To že, je odgovoril, toda ali Južni Vietnamci niso ljudje? Tudi oni imajo ranjene, pa naši komunisti zbirajo in dajejo kri samo za vietnamske komuniste. Zato diši vse bolj po politiki, kakor po človečanstvu. Komunistični vodje pri nas — je nadaljeval — verjetno vidijo, da so posebno mlajši tovariši včasih uporni in bi radi mislili z lastno glavo. Pa so se voditelji spomnili, kako so nekoč vročekrvnežem puščali kri... In so izdali ukaz. Mogoče bo kaj zaleglo.
-u-j.
  Illllllllllllllllllllllllllllllll Illlllllllllltlllllllll
FILM
Dušnopastirski tečaj v Benetkah
V	Benetkah se je vršil dušnopastirski tečaj, ki se ga je udeležilo okoli petsto duhovnikov iz raznih delov Italije. Zanimali so se za problem vere in oznanjevanja božje besede. Posebno pozornost so posvetili vprašanju, kakšna naj bo danes pridiga in njona vsebina. V svojem govoru jo kardinal Urbani opozoril na težnje v današnji filmski produkciji, ki ne pripozna nobene vrednote več.
Zadnjič, ko smo govorili o nastopu mladoletnikov v filmih, smo omenili tudi mlado igralko Romino Power, hčerko umrlega Tyronea Powerja in Linde Christian. Pred nekaj meseci smo to mlado deklo videli v neiki televizijski oddaji. Njena čudovita podobnost z umrlim očetom jo je takoj približala naši simpatiji. Poleg tega pa je s svojim nastopom napravila na splošno dober vtis. Zdela se je tako naravna, tako prisrčna, predvsem pa tako »čista deklica«.
Toda kmalu potem smo morali to sodbo spremeniti. Po njenih slikah, ki so jih objavljale revije, smo sipoznali, da hoče to dekle za vsako ceno postati filmska zvezda. Poleg tega pa je pozneje nastopila v Salcejevem filmu »Come imparai ad amare Ie donna«. In tu je bila njena vloga vse prej kot primerna njeni starosti — sploh nobeni starosti. V filmu se je namreč razkazovala skoraj gola.
Vendar ne smemo pozabiti, da je Romi-na Povver hčerka igralke Linde Christian, ki prav gotovo ni postala znana zaradi svojih igralskih sposobnosti, kajti teh ni nikoli imela. Kaikšna mati je ta ženska in kakšno vzigojo lahko nudi svoji mladoletni hčerki, si lahko predstavljamo. Zato se nikakor ni čuditi, če je dala svoje privoljenje za nastop Romine Power v tako dvomljivem filmu, kakršen je »Come imparai ad amare le donnc«. Verjetno želi, da postane hčerka to, kar ni njej nikoli usipelo: znana filmska zvezda. Večkrat se namreč zgodi, da prenese mati svoje neuresničene želje na hčer, zato da se končno zadovolji njena ambicija.
Toda naj bo tako ali tako, eno je gotovo: mladoletno dekle ne more dobiti
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Pomembno imenovanje
Jezuitski pater Ivan žužek SJ, ki je že od leta 1963 profesor cerkvenega prava na Vzhodnem zavodu v Rimu, je bil te dni postavljen za rektorja omenjenega zavoda. Vzhodni zavod (Pontificium In-stitutum Orientale) je ustanovil papež Pij XI. z namenom, da bi se na njem šolali in prejeli teološko izobrazbo člani vseh vzhodnih Cerkva, ki so zedinjene z Rimom. Ta institut je torej bogoslovna univerza za vernike raznih vzhodnih obredov.
Brez dvoma je imenovanje, ki ga je prejel p. Ivan žužek, laskavo priznanje tako zanj osebno kakor tudi za slovenski narod, ki mu pripada. Sv. oče ga osebno dobro pozna. Lani je sprejel ob priliki nove maše njegovega mlajšega brata p. Romana vso družino z materjo Ivanko in se ji zahvalil za izreden prispevek, ki ga je dala Cerkvi: štirje sinovi so jezuiti, štiri hčerke pa redovnice, od njih tri misijonarke.
P. Ivan žužek je znan tudi med nami na Tržaškem in Goriškem, saj je že večkrat tu držal duhovne vaje v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev. Zato naj mu gredo tudi z naše strani ob priliki tega pomembnega imenovanja naše iskrene čestitke!
Razširjena spovedna jurisdikcija
V	Franciji so raztegnili jurisdikcijo ali oblast za spoved na vse škofije državnega področja. Vsak francoski duhovnik more tako spovedovati ne samo v lastni škofiji kot do sedaj, temveč po vsej državi, kateri pripada. Želeti bi bilo, da bi tudi v Italiji kmalu prišlo do podobnega ukrepa.
Zasedanje skupščine | ' Združenih narodov v znamenju večerij
nobene prave vzgoje v filmskem okolju in ob taki materi, kakršna je Linda Christian. In če bo Romina postala slavna zaradi takih vlog, v kakršnih je doslej nastopala, potem bo ta njena slava ras malo veljala. Žal ni ta mlada igralka osamljen primer: mnogo je takih, ki so ji več ali manj podobne, še več pa jih je, ki gledajo s poželenjem na tisti svet, ki se jim zdi kot nedosegljiva sreča, neuresničljive sanje. Ne morejo si namreč predstavljati, da je filmski svet podoben zmaju, ki hoče vedno in vedno novih žrtev, ki zahteva za pičlo traniutno slavo ogromno plačilo. Toda kdo bo dopovedal mlademu dekletu, da ni nikakor vredno potegovati se za vstop v tisti lažni in kvarni svet, ki v svojem blesku skriva le grenkobo in razočaranje?
Mira
V	New Yorku redno poteka zasedanje skupščine Združenih narodov. Bolj kot sami govori v zborovalni dvorani so zanimivi in pomembni razni sestanki med zunanjimi ministri velikih držav.
Tako je npr. priredil v torek, 26. septembra tajnik OZN U Tant »delovno večerjo«, katere so se udeležili Dean Rusk iz ZDA, Gromiko iz Sovjetske zveze, Anglež Brovvn in Francoz de Murville.
Piejšnji večer pa sta se na večerji sestala ameriški državni tajnik Dean Rusk ter sovjetski zunanji minister Gromiko. Pogovor med obema je trajal dve uri in pol ter je bilo govora predvsem o položaju na Bližnjem Vzhodu, o odnosih med obema državama ter o pogodbi proti širjenju jedrskega orožja. Zatrjuje se, da pa nista govorila o Vietnamu, ker je Sovjetska zveza še vedno mnenja, da Združeni narodi niso pristojni za reševanje vietnamskega spora, temveč edinole ženevska konferenca.
Sestala sta se tudi Dean Rusk in angleški zunanji minister Brown. Pogovarjala sta se tri ure in ugotovila, da so možnosti za bližnji mir v Vietnamu le majhne, pač pa obstaja večji optimizem glede sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja. Francoski zunanji minister de Murville pa je obiskal predsednika skupščine Romuna Manesca, nato pa povabil na kosilo zunanje ministre Jugoslavije, Bolgarije in Madžarske ter pomočnika romunskega zunanjega ministra.
Cigani so romali
6.000	ciganov se je v Franciji udeležilo romanja v svetišče Saintes Maries de la mer. Sv. mašo je daroval v navzočnosti škofa iz Aixa rnsgr. Pougon, škof iz Mou-lina skupno s patrom Berthelsmyem, narodnim kaplanom ciganov. Potem so se cigani zbrali in molili k sv. Sari, nato pa so v procesiji šli k morju. V tiskovni konferenci je nadškof iz Aixa rnsgr. Depro-venchčres dejal: »21 let se že srečujem ob tej priložnosti s cigani. Zdi se mi, da jih je letos prišlo molit mnogo več kot prejšnja leta. Oni molijo na svoj način, ki je drugačen od ljudi s severa ali juga, ali kakega drugega romarja. Toda sem prepričan, da je njihova vera trdna in prav to je, kar velja.«
Saragat v Avstraliji
V	ponedeljek je italijanski državni predsednik Saragat preko otočja Tahiti v Tihem oceanu s svojim spremstvom prispel v Avstralijo, kjer je bil sprejet z vso pozornostjo. V torek je imel daljši govor* v katerem se je dotaknil najprej dvostranskih odnosov med obema državama, nato pa omenil nekatera pomembna politična vprašanja. Poudaril je trdno odločenost Italije, da ostane zvesta dosedanjim zavezništvom, zlasti Atlantski zvezi’
Avstralski državniki so pa s svoje strani izrazili svojo neomajno podporo severnoameriškim naporom v Vietnamu in izključili možnost kakega popuščanja; veliko zanimanje so tudi pokazali za kriz0 na Bližnjem Vzhodu, saj je Avstralija življenjsko zainteresirana na plovbi skoz' sueški prekop.
Konkretni sad Saragatovega obiska Pa je bil podpis sporazuma o ureditvi položaja italijanskih izseljencev, ki ima 3® členov. Kot je znano, živi v Avstraliji kar pol milijona Italijanov, ki do sedaj nis0 bili dovolj dvostransko zaščiteni.
Pevski zbori so tekmovali IZlBt na
Po nedavnem kulturnem srečanju srednjeevropskih literatov na goriškem gradu je naše mesto botrovalo drugi pomembni mednarodni umetniški prireditvi, ki jo tudi lahko uvrstimo v okvir »Mitteleu-rope«. To je bilo tekmovanje pevskih zborov, ki ga je priredilo pevsko društvo »C. A. Seghizzi« iz Gorice v dneh 23. in 24. septembra. Poleg zborov iz Italije, Jugoslavije in Avstrije je namreč prvič bila zastopana tudi Čehoslovaška.
Pevski nastopi so se vršili v veliki telovadni dvorani v Gorici in so se razvrstili v pet kategorij: tri so bile posvečene tekmovanju v polifoniji za mešane, moške in ženske zbore, medtem ko so v dveh skupinah nastopali moški in mešani zbori v folklori. Prve tri kategorije so imele na Programu tudi obvezno pesem, v narodnem petju pa so posamezni zbori izvajali po tri skladbe proste izbire. Mešani zbori so odpeli kot obvezno skladbo motet »Ju-bilate Deo« p. Mariana Miollija, posrečeno delo s pravo polifonsko zgradbo. Obvezna skladba za moške zbore je bila »Ave Maria« Cecilije Seghizzi, medtem ko so ženski zbori odpeli Maria Macchija »Hodie Maria Virgo«.
Izidi tekmovanja so dodelili glavna prva mesta zborom iz inozemstva. Za polifonijo v mešanih zborih so bili naslednji rezultati: 1. »Ktihniv Smišeny Sbor« iz Prage; 2. Akademski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane; 3. Zbor »Moša Pijade iz Zagreba; 4. »Baldassare Donato« iz Feltre.
Za polifonijo v moških zborih sta nastopala le dva zbora, Ermes Grion iz Tržiča (prvi v lestvici) in Vasilij Mirk iz Proseka-Kontovela. Za ženske zbore v po-lifonski skupini je odnesel prvo nagrado Se Kiihniv Smišeny Sbor iz Prage v ženski zasedbi, sledijo mu zbori Rondinella iz Padove, Volksliederchor St. Veit iz Avstrije ter Capinera iz Verone.
V	nedeljo so se vršili nastopi v folklornem petju, pri katerem je nastopalo skupno 17 zborov. Tudi v tej skupini sta bili dve sekciji, za mešane in moške zbore. Za mešane je bil izid naslednji: 1. »Tone Tomšič«, Ljubljana; 2. »Kiihniv Smišeny Sbor«, Praga; 3. »Moša Pijade«, Zagreb; 4- »Jacobus Gallus«, Trst. Sledijo po vrst-nem redu Baldassarre Donato, Volksliederchor St. Veit, S. Cecilia, Cadidavid (Verona) ter Schiff iz Chioprisa (Videm). V moški sekciji so bili pa zbori tako razvrščeni: »Lino Mariani« (Pulj), »Ermes Grion« (Tržič), »Doppelquintett Millstat-tersee« iz Avstrije, »Vasilij Mirk« s Proseka, »Sabotino (CAI)« iz Gorice, »Solda-nella« iz Adria (Rovigo), »Mirko Filej« iz Gorice in S. Cecilia di Cadidavid.
Toliko o uradnih izidih tekmovanja. Bolj zanimive kot same številke v lestvici so pa umetniške ugotovitve z letošnjih Prireditev. Kot navadno, so tudi letos tekmovali zbori z različno umetniško zmogljivostjo in tehnično pripravo. Vse to je prišlo predvsem do izraza pri poli-fonskem petju, ni pa izostalo v splošni Panorami folklornih nastopov. Letos moramo zlasti zabeležiti visoko raven, ki jo je treba pripisati izredno kvalitetni udeležbi. Tako je bila za goriško prireditev višek nastop češkega zbora iz Prage, ki je v absolutnem merilu zmagovalec celotnega tekmovanja. Njegovi res dovršeni nastopi so nekoliko potisnili v ozadje tudi nekdanje prve nagrajence, t. j. mlade ljubljanske pevce Tomšičevega zbora. Češki
ansambel, ki ga vodi Pavel Kiihn je nudil zbranemu občinstvu v dveh dneh vrsto odličnih nastopov, kot jih naša publika gotovo še ni slišala. Dovolj, da omenim presenetljivo obvladanje vokalne tehnike v Bachovem »Jesu meine Freude« v res mogočni interpretaciji. Impresionistično pobarvano Poulencovo »Glorio« in pozneje »Sanctus« so Čehi podali s pravim mističnim lirizmom. Naj spomnim še na fine izvedbe Sukovih zborov in skladb Dvoraka in Martinuja, v katerih so praški pevci pokazali vse odlike svoje visoke pevske šole. Zato ne bom pogrešil, če zatrdim, da bi moral Kiihniv Smišeny Sbor odnesti tudi prvo mesto v folklori, kjer nam je podal več skladb delikatne umetniške izdelave.
Posebno učinkovit je bil nastop zbora »Tone Tomšič« pod vodstvom Marka Muniha, ki je kljub vedno novim elementom pokazal veliko novih odlik v izvajanju umetne in narodne pesmi. Med prvimi moram omeniti izredno zahtevno Kodalyjevo »Szekely keszerves« v originalni izdaji, ter Gabrijelčičevo »V somrak zvoni« z markantno moderno tematiko. Podobno in-terpretacijsko silo je pokazal zbor še v Brucknerjevi »Ave Mariji«, dočim je v folklori zelo lahkotno podal Tomčevo »Kaj ti je deklica«, Devovo »Spov ptičke pojo« ter Skalovskega ognjevito »Makedonsko humoresko«.
Posebno omembo zaslužijo nekateri zbori z Goriškega in Tržaškega. Med slovenskimi ansambli je nudil veliko pravega umetniškega užitka tržaški mešani zbor »Jacobus Gallus, ki ga dirigira Ubald Vrabec. V svojih izvedbah je prikazal vrsto dobro naštudiranih skladb v polifoniji, kakor O. Lassa petglasno »Un dubbio verno« in Gallusovo »Cor mundum crea in me«. V folklorni skupini smo posebej občudovali zahtevno Vrabčevo skladbo na narodni motiv, ki je doživela sedaj krstno izvedbo »Polka je ukazana«, kakor tu-
di nelahko Lajovčevo »Lan«. Prvič je na tekmovanju nastopil moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Odpel je Komelovo »Korotan-ki«, Filejevo »Nekje v gorah« in Vodopivčevo »Žabja svatba«. Zbor je pokazal precejšnjo glasovno zlitost in primerno barvito interpretacijo. V polifonski skupini je zelo častno nastopil gorfški zbor »S. Ignazio«, ki ga vodi Stanko Jericijo. Poleg obvezne pesmi je odpel J. Clemens non Papa motet »Domine, ne memineris« ter živahno Gallusovo skladbo »Heroes pugnate«. Zlasti v slednji je mešani zbor pokazal svojo veliko izšolanost, na splošno pa pravo podajanje polifonske vokalne glasbe.
Kaj naj poudarim o celotnem poteku letošnjega tekmovanja? Visoka umetniška raven, številna udeležba pevskih zborov iz raznih držav, veliko zanimanje publike — vse to je že samo na sebi porok za nadaljnje izdaje te prireditve. Seveda ne morem reči, da so pri izbiri žirije vedno odločali zelo izrazito umetniški vidiki, kar nedvomno samo škodi resnosti tekmovanja. Tako je čudno presenetila dodelitev prve nagrade za folkloro v moških zborih zelo povprečnemu italijanskemu zboru iz Pulja. Tudi v polifonski skupini bi nekateri zgoraj omenjeni zbori zaslužili boljše mesto.
Tekmovanje »C. A. Seghizzi« je za nami. Za prihodnje leto napovedujejo še udeležbo bolgarskih, madžarskih, slovaških in nizozemskih zborov. S tem bo gotovo vse zadobilo še širši duhovni pomen v okviru vedno večjega evropskega zbliževanja. To željo našega mesta je na zaključnem večeru izrekel tudi župan Martina, ki je podčrtal veliki pomen Gorice za povezavo in za nove odnose med narodi. S to željo voščimo zboru »Seghizzi«, da bi tudi v bodoče vedno bolj popolno razvijal že začeto poslanstvo.
Andrej Bratuž
Delo svetovalca SDZ v pokrajinskem svetu
Po večmesečnem poletnem počitku je svet goriške pokrajine začel z delom. Na prvi jesenski seji, ki se je vršila 23. septembra, je bila na dnevnem redu dolga vrsta različnih točk; povečini so bile upravnega in poslovnega značaja. Edino interpelacija komunističnih svetovalcev o položaju v podjetju Solvay v Tržiču ni spadala v ta okvir. Po daljši debati je socialist Macoratti predlagal drugo resolucijo, ki sta jo podpisala tudi demokristjan Perissin in svetovalec Slovenske demokratske zveze (SDZ) dr. Kranner in ki ja bila soglasno sprejeta, ker so jo odobrili tudi svetovalci opozicije. V resoluciji je predsedniku in odboru dana naloga, da je treba poskusiti vsa pametna sredstva, da se reši problem prenehanja delovanja podjetja SoIvay vsaj tako, da uslužbenci ne bodo izgubili dela.
Svčt je nato sklepal o številnih odločitvah odbora, ki so se tikale predvsem cest in raznih gradenj. Med temi sta bili tudi odločitvi o asfaltiranju cestnega odseka od križišča DoberdoibnVili pa do Martinščine ter oddaja na dražbo drugega obroka ceste Oslavje-Števerjan.
Zanimiva je bila odobritev izida držav-
nih kontrolnih organov, ki so pregledali predlagani pokrajinski proračun za leto 1967; važno je dejstvo, da se bo predvideni primanjkljaj 460 milijonov znižal na 380 milijonov zaradi novih dohodkov, izvirajočih iz odstotkov, ki jih daje država pokrajini od pobranih davkov. Svet je tudi odobril odločitev, da se v umobolnici ustanovi mesto psihologa; tisti, ki ga bo zasedel, mora imeti doktorat iz filozofije ali iz medicine in poleg tega še specializacijo v sociologiji ali pa v psihologiji.
Pred zaključkom seje se je svetovalec prof. Kranner zahvalil predsedniku in odbornikom zaradi nelkateriih izpolnjenih obljub, ki so mu jih dali spomladi. Takrat je namreč Kranner interveniral pri predsedniku in pri kompetentnih odbornikih za asfaltiranje pokrajinske ceste Doberdob-Devetaki, za čim hitrejšo izvedbo ureditve turistične občinske ceste Števerjan-Bukov-je in za ureditev športnih prostorov na odprtem pri novem Tehničnem industrijskem zavodu Galilei v Gorici. Obljubljeno mu je bilo, da bodo dela še pred koncem leta končana in dejansko- so sedaj končana. Zato se zahvaljuje, zavedajoč se, da tolmači tudi čustva zahvale zainteresiranih vasi in šole.
Slovensko katoliško prosvetno društvo »Jože Abram« iz Pevme je 17. septembra priredilo izlet na Dolenjsko, katerega se je udeležilo zelo veliko število vaščanov (58 po številu), kar je za naše društvo rekordna udeležba. Društvo prireja vsako leto izlete, vendar do sedaj nismo še zabeležili takega uspeha. Žal nam je, da so nekateri morali ostati doma, ker nismo imeli večjega avtobusa na razpolago. Skoraj polovica ljudi je čakala zjutraj ob petih na Oslavju, druga polovica pa pred župno cerkvijo in približno ob šestih smo odrinili od Rdeče hiše proti Postojni, šli skozi Ljubljano, nato pa na cesti, ki pelje v Zagreb, pri Ivančni gorici zavili na levo in se znašli pred samostanom v Stični, kjer smo opravili svojo versko dolžnost, si ogledali v glavnem notranjost samostana ob spremstvu prijaznega patra, ki nam je podal tudi kratek zgodovinski pregled o samostanu.
Iz Stične smo se odpeljali proti Novemu mestu, oziroma še malo naprej, kjer stoji sredi reke Krke grad Otočec. Tu smo imeli naročeno kosilo, ker pa smo prišli prezgodaj, smo si ogledali še okolico. To je čudovita pokrajina ob Krki, ki se počasi premika v temno zeleni barvi, ob šumenju topolov in drugih visokih dreves; nekje, ravno na sredi, se dviga grad na majhnem otoku, ki je povezan z zemljo z dolgim lesenim mostom. Zdelo se nam je, da smo se povrnili v srednji vek, ko so vitezi v oklepih jahali čez ta most in se trdo borili s sovražniki.
Po kosilu smo se odpravili proti Novemu mestu; ustavili se nismo veliko, ogledali smo si samo kapiteljsko cerkev in šli dalje proti Dolenjskim Toplicam. Ustavili smo se v restavraciji, počivali precej časa in poslušali orkester na pihala, ki je izvajal nekaj domačih in tujih komadov.
Iz Dolenjskih Toplic smo se usmerili proti Muljavi; vozili smo se ob levem bregu Krke in si ogledovali prekrasne kraje, griče, posejane z vinogradi, srednjeveške gradove na strmih pečinah in lepo dolino. Ravno takrat je posijalo sonce in predramilo deželo, tako da smo očarani zrli na to prelepo domovino, v kateri so se rodili premnogi naši pisatelji, ki so hodili po zidanicah in vaseh »od Litije do Čateža«, da so spoznavali našega kmeta in mu postavili trajne spomenike v naši literaturi s tem, da so povzdignili v umotvore njegovo življenje, borbo in navade. Ustavili smo se v Muljavi prav z namenom, da bi obiskali rojstno hišo in počastili enega največjih naših pripovednikov, Josipa Jurčiča.
Proti večeru smo se odpravili v Ljubljano, kjer smo ostali skoraj tri ure in si, vsak po svoje, ogledali mesto. Okrog devetih smo se obrnili proti zapadu in se veseli vrnili domov. Zadovoljstvo udeležencev je bilo izredno, razpoloženje v družbi tudi zelo veselo, vse je poteklo v najlepšem redu, tako da so nekateri izrazili misel, da bi se še prihodnjo nedeljo zopet vrnili na Dolenjsko. Tista nedelja pa je sedaj že mimo in šla bo mimo še marsikatera druga, toda v ljudeh ne bo tako hitro izginil spomin na izlet 17. septembra. Upamo, da bo društveni odbor tudi prihodnje leto organiziral podoben izlet, tako da si bomo polagoma ogledali vso našo domovino.
Udeleženec
Debata o splavu
V	okrilju svetovne organizacije za zdravstvo v Ženevi je prišlo do polemike o splavu med indijskim ministrom', francoskim delegatom in opazovalcem Svetega sedeža. Logično je, da se dovoli splav, je dejal indijski minister Chandrasekha, kajti splav je izraz pravice človeka, da ima ali nima otrok. Proti dirkajočemu porastu prebivalstva, tako je pripomnil, so potrebni hitri odpomočki, ki se jih da lahko uporabiti. Njegova trditev je vzbudila kritiko francoskega delegata Aujoulata, bivšega ministra in vodje službe za tehnično sodelovanje. Indijski predlog, tako je izjavil, ni sprejemljiv ne z zdravniškega ne z duhovnega vidika. Gre za obupno rešitev, ki krši človeške pravice. Vatikanski opazovalec pater De Riedmatten je prikazal moralni in verski vidik problema. Zanikal je, da je Cerkev sprejela natali-stično stališče za vsako ceno in pojasnil, da predstavlja za Cerkev zaskrbljenost tako zakoniti kot nezakoniti splav.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 1. do 7. oktobra 1967
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša; 21.00 Kraljevi razbojniki, 4. nadaljevanje. — Drugi:
21.15	Pestra glasbena oddaja. 22.25 Zame-njava, film.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Gospa s psičkom, ruski film. — Drugi: 21.15 Osma Beethovnova simfonija. 22.35 človek brez prihodnosti, film.
Torek: Prvi: 21.00 Fiziki, komedija Fr. Durrenmatta. — Drugi: 21.15 Cordialmen-te. 22.15 Quiz.
Sreda: Prvi: 21.00 Sueška kriza, zgodovinsko pričevanje. 22.00 šport ob sredah. —■ Drugi: 21.15 Izgubljena mladina, film P. Germija. četrtek: Prvi: 21.00 Politična tribuna.
22.00 Glasbeni večer. — Drugi: 21.15 Morje, reportaža. 22.00 Bar naprodaj, film.
iPetek: Prad: 21.00 Do lune in preko.
22.00 Baron, film. — Drugi: 21.15 Poraz Trockega, zgodovinski prizor.
Sobota: Prvi: 19.45 Duhovni razgovori.
21.00 Partitissima. — Drugi: 21.15 Razprave in debate na TV.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 1. do 7. oktobra 1967
Nedelja: 8.45 Poljudnoznanstveni film.
12.00 Vijavaja-Ringaraja - 6. oddaja. 12.45 Serijski film za otroke. 14.40 Motorne dirke za pokal Jugoslavije. 14.45 Nogometna tekma ČSSR: Španija. 17.10 Dolgo, vroče poletje - serijski film.
Ponedeljek: 18.20 Stilna rast slovenskega jezika - I. oddaja. 18.40 Otrokovi prvi koraki v šolo - Iz vzgojne problematike.
Torek: 20.00 Prijatelj Joe - ameriški celovečerni film. 21.30 Celestin: Roza -stara slovenska igra.
Sreda: 17.25 Popotovanje po Aziji - serijski film. 21.40 Srce - iz ciklusa o dosežkih kardiologije.
četrtek: 17.10 Rožni pogovori - oddaja iz »Tik-taka«. 19.00 Tožarjenja - humoristična oddaja.
Petek: 18.15 Koncert za novi, mladi svet.
20.00 Prenos slovesnosti ob 100-1 etnici SNG iz ljubljanske Drame. 21.30 Biseri in zlato - poljska filmska serija.
Sobota: 20.30 Festival zabavnih melodij »Opatija 67« - prenos. 22.15 Tutto Toto -
serijski film.
IHIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllMIIIIllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllillllllllllllllllHIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllMIillllllllllllllllH
To nedeljo 1. oktobra ste vsi vabljeni ob 14.30 k Marijini procesiji v Podgoro!
HHIIIIIIIlMIIIIIIIIIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllltllllllllllllllilltllllllllllllllllllllHfllllllillllllllllliltlllllltlllHItlllllllllllll Illllllllllllllllllll^lllllllllIllIlllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllUtlllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti^^iiiniiijjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiililiiliillillliiiiiiiiiIiisliiiliiiiiiiiiiiiltitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
JOSEFINE STEGBAUER 33	ostali	so	molčali	in	sa	pomenljivo	spogle-	razglednic	nemških	mest	in	pa	še	podobo
Prevedel J. P.
tfVeS la Slevilc kvczJa • •
Inge si je tudi vzela konjička in brala toie: »Rih! Ali, to je pa žrebec Karla Maya!« še Seinti in Lori so dali vsaki konjička in Senta je prva prebrala ime svojega konjička: »Blisk!«
»Kako je tvojemu ime, Lore?«
»Apolon,« je odvrnila ta.
»Tako, Gretica, za tebe je tale ostal!«
S temi besedami je Marta Gretici dala konjička. »Ena izmed nas mora pa le gledati. Igra ima samo šest konjičkov.«
Gretica je medtem vzela svojega. »Ksenja!« je brala napis na sedlu. »Ksenija!« Ja ponovila tiho, zamišljena. Drugi so podali vsi pozorni. Melanija je takoj oparila, da Gretica to ime prav tako ponavlja, kot takrat v bolnišnici ime Gretja.
Gretica je odsotna strmela predse. Vsi
ostali so molčali in se pomenljivo spogledovali.
»Ksenija!« je spet tiho ponovila Gretica. Tako je bilo ime njenemu poniju, ki ga je jahala v Avstraliji. Toda ni se mogla več spomniti, kdaj je to ime že slišala. Splošna tišina jo je sipet priklicala k sebi. Pogledala je okrog sebe, kot da bi se pravkar prebudila iz spanja.
»Kaj pa ti je, Gretica?« je vprašala Melanija.
»Ah — nič! Mislim... da je že spet mimo 1«
še dati večer je Mirko sestavil novo poglavje za album in ga dal sestri Marti s sabo v šolo, da ga izroči Lori. Ta naj bi ga lepo prepisala v album1. Istočasno se je njegov roman pomnožil za novo poglavje na nekaj straneh. Novo poglavje je nosilo naslov: »Ksenija!«
še pred božičem je Lore prinesla Mirku dolg sezmim z iimeni velikih mest. Grozno koliko mest v Nemčiji ima živalski vrt! Le kje naj vzamejo denar za toliko razglednic? Pa so iznajdljivi otroci prišli na izvrstno misel, ki je starše nadvse presenetila. Vsi so si namreč za božič želeli
iz živalskega vrta v Berlinu, Hamburgu, Dresdenu, Kasselu, Stuttgartu, Frankfurtu... In med vsemi željami — so pisali otroci — je to njihova največja.
14.
BOŽIČ
Zadnje dni pred božičem je Melanija stanovala kar pri teti Emiliji. Z njo vred je pripravljala prvo božičnico za Gretieo.
Gospa Thorn se je res potrudila, da bi priredili Gretici lepo božičnioo. Praznovali so jo kmalu popoldne, ker so na večer vsi hoteli k družini Kersten.
Gretica je bila vsa srečna, ko je zagledala božično drevesce, na katerem so gorela raiznobarvne svečke. Pod dreveščkom pa so stale leipe, velike jaslice, katerih so je njena lastna, sedaj že rajna hčerkica vsako leto talko veselila. Na mizi so bila pripravljena darila za Gretieo: nekaj otroških knjig, note za gosli in še stojalo, siv kožušček in še krasna verižica. Gretica je bila vsa srečna. Vihamo je objela gospo Thorn in jo prisrčno poljubovala.
Potem so šli h Kerstenovim. Melanija je komaj čakala, da bi spet prišla domov. Doma jo je namreč čakalo darilo posebne vrste, ki jo je spravilo čisto iz tira: dopoldne je namreč dobila bratca. Ko sta ga z Gretieo zagledali v zibelki, ju ni bilo mogoče več spraviti stran,. Šele mati jo je spet spravila k sebi: »Kaj res ne boš Sla v sobo pogledat, kaj ti je prinesel božiček?«
Oče je medtem odprl vrata v sobo, kjer so stale jaslice z božičnim drevescem. Ko si je Melanija ogledala darove, je videla, da so ji starši prav vsatko željo izpolnili, le — da, kje so pa razglednice raznih mesit, kjer so slike iz živalskih vrtov?
»Le išči!« jo je dražil oče.
Melanija je iskala in preobračala darove, našla pa ni nič.
»Kaj, če bi pogledala knjige, ki si jih dobila!« je svetoval oče. 2e je imela Melanija v rokah veliko, lepo ilustrirano knjigo in brala naslov: »Živalski vrtovi v Nemčiji«.
Melanija je kar žarela od sreče. »Izvrstno!« je vsa navdušena vzikliknila in se
obrnila k očetu: »Očka, ti si zlat očka!«
Pritisnila je knjigo k sebi in zaplesala po sobi: »Ži-val-ski vr-to-vi v Nemčiji!« je pri tem prepevala po molodiji, ki si jo je sama izmislila. Kar s silo so jo morali nazadnje spraviti k mizi jest. Pa se je koj spet očetu izmuznila iz rok: »Telefonirati še moram, očka, nujno telefonirati !«
»Komu pa, za božjo voljo!«
»Marti Heller. Takoj ji moram povedati, da sem dobila živalske vrtove. Če bi ti vedel, kako nujno je to...!« bi se skoraj izdale.
»No, pa telefoniraj!«
Kmalu nato je pri Hellerjevih pozvonil telefon. Mirko je šel k aparatu.
»Tu Heller!«
»In tu Melanija! Po glasu te poznam, Mirko. Povej takoj še Marti, da sem dobila čudovito knjigo, "živalski vrtovi v Nemčiji”. Izvrstno, ti pravim! Ko bomo spet imeli sejo, jo prinesem s sabo. Zdaj moram pa jest. Na svidenje!«
(s* nadaljuj*)
NOVICE
Shod mašnih strežnikov
Repentabor - Tekmovanje ex tempore
Prvo nagrado na tekmovanju ex tempore pod naslovom »Pogledi na tržaški Kras«, ki je bilo na pobudo repentabor-ske občine v nedeljo, je prejel Bruno Chersicla. Ocenjevalno komisijo so sestavljali repentaborski župan Mihael Guštin, slikarja Campitelli in Pisani, umetnostna kritika Bambič in Milič ter kipar Carra. Med nagrajenimi je tudi prof. Černigoj.
Prosek - Težka nesreča
Na proseški postaji se je prejšnji teden pripetila huda nesreča. Žrtvi sta 45-letni Ivan Blažina iz Repna in 37-letni Mario Badaic. Med tehtanjem ovac ju je podrl železniški vagon. Blažina je zadobil več hudih udarcev in se bo moral zdraviti od 30 do 40 dni, Badaica pa bodo pridržali na ortopedskem oddelku predvidoma 8 dni.
NOVICE
Fatime in Lurda, ki jim je bil sam priča ob priliki zadnjega romanja zamejskih Slovencev v ta vsem katoličanom draga kraja Marijinih prikazovanj.
Vsi udeleženci so med sv. mašo prejeli Kruh močnih, po duhovni obnovi pa še nekaj časa ostali skupaj v živahnem razgovoru ob pripravljenem narezku, da sta tako prišla duša in telo na svoj račun; povratek na domove je bil vesel, saj kadar v srcu vlada Boig, sonce sije vsepovsod.
Podgora
Prihodnjo nedeljo bo v Podgori običajna vsakoletna rožnovenska procesija. Na to veliko slovesnost se domačini pripravljamo s pobožno tridnevnico in za to priložnost prinesemo v cerkev Marijin kip iz kapelice nad vasjo.
Prav bi bilo, da bi se za to slovesnost zdramili tudi okoliški Slovenci in pomnožili število udeležencev, da bo ta procesija res veličastna naša marijanska manifestacija, kot si jo je zamislil pokojni goriški nadškof msgr. Sedej, ko je odredil, da se na rožnovensko nedeljo vrši procesija pri Sv. Roku za italijanske vernike in v Podgori za slovenske. Ne opuščajmo lepih navad. Ne plašimo se, da je procesija nekoliko dolga; saj to ni res, le izgleda tako. Torej: nasvidenje ob Marijinem kipu v Podgori!
Poroka
V	cerkvi na Placuti sta se v soboto, 23. septembra poročila Rožica Macuz in Benjamin Terpin. Nevesta je hči bivšega dolgoletnega cerkovnika na Placuti in zvesta članica Marijine družbe v Gorici, ženin pa je doma iz Podgore. Oba sta se svoj čas udejstvovala kot člana pevskega zbora Lojze Bratuž, nevesta je tudi rada nastopala na odru v raznih igrah. Novemu paru iskrene čestitke!
Fatimski romarji zopet doma
Ekumensko srečanje v Trstu
V četrtek, 21. septembra je bilo v Trstu, v cerkvi Marije Veiike, srečanje predstavnikov raznih krščanskih veroizpovedi. Pobudo za to srečanje za molitev in branje sv. pisma je dal tržaški nadškot. Vabilu so se odzvali poleg zelo omejenega števila povabljencev iz katoliških vrst verniki grške pravoslavne Cerkve in verniki srbske pravoslavne Cerkve, luteiranci (v nemškem jeziku), predstavniki švicarsko evan-gelske veroizpovedi skupaj z valdezi in metodisti ter anglikanci (v angleškem jeziku).
Najbolj do izraza je prišla srbska pravoslavna skupnost, ki se je na to srečanje skrbno pripravila. Petje duhovnika in zbora je napravilo na vse globok vtis; morda je vzbudilo pri drugih tudi nekoliko zavisti, ki je povzročila nekaj nepotrebne kritike. A kdo naj prekosi slovansko liturgično petje? Taka srečanja služijo molitvi in medsebojnemu spoznanju, a tudi pravilnemu priznanju vrednot, ki jih ima vsaka veroizpoved ali verska skupnost.
Nadškof Fogar Slovenski skupnosti
Slovenska skupnost v Trstu je poslala čestitke nadškofu Fogarju za njegov visoki jubilej ter se mu je ob tej priliki tudi zahvalila za vse, kar je naredil za Slovence. Nadškof ji je poslal sledeči odgovor;
Cenjeni Slovenski skupnosti, z veseljem sem prejel Vaše prijazne čestitke z vključenimi plemenitimi čustvi hvaležnosti. Medtem ko se Vam zanje toplo zahvaljujem, Vas od srca pozdravljam in blagoslavljam. Vaš Luigi Fogar, nadškof.
Seja sveta Slovenske skupnosti v Trstu
Svet Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji zadnji seji obravnaval nekatera važna politična, narodnostna in socialna vprašanja, kakor tudi zadeve, ki trenutno najbolj zanimajo slovensko šolstvo.
Svet je posvetil posebno pozornost počasnemu izvajanju gospodarske obnove v okviru CIPE, ki povzroča znatno zaskrbljenost. Ni še določeno, kje bodo postavili novo tovarno »Fiat - Grandi Motori«.
V	zvezi z nekaterimi govoricami o novi lokaciji tega podjetja se je svet izrekal odločno proti temu, da bi ga postavili na kraški planoti, ker bi to pomenilo novo raznarodovanje, novo veliko razlaščevanje za Slovence, pa tudi nepopravljivo škodo za gospodarski razvoj domačega prebivalstva zlasti na področju kmetijstva, turizma, flore in vsega tistega, kar je značilno za naš Kras, in naj bo na željo vse tržaške javnosti zaščiteno. Svet zahteva, naj bo tovarna »Fiat - Grandi Motori« — če že mora biti na Tržaškem — zgrajena na področju, ki je bilo prvotno določeno, to je pri Orehu.
Na področju šolstva je svet Obravnaval položaj, ki je nastal okrog slovenskega strokovnega zavoda v Rojanu in se bo povrnil na to vprašanje, ko bo naredil še nekatere korake. Vzel je tudi na znanje, da je tržaška občina odobrila načrt za otroški vrtec v Sv. Križu in je končno tudi preskrbela potrebna finančna sredstva. Repentaborski občini pa je uspelo zagotoviti finančna sredstva za novo osnovno šolo, ki bo stala nad 45 milijonov lir.
Proslave 13. oktobra na Tržaškem
Posebna okrožnica tržaškega nadškofa napoveduje posebne slovesnosti za 13. oktober ob petdesetletnici zadnjega Marijinega prikazanja v Fatimi. Glavna slovesnost bo seveda v svetišču na Vejni, kjer bo imel g. nadškof pontifikalno mašo.
Rojan
V	ponedeljek, 25. septembra sta praznovala 60-letnico skupnega življenja Jože in Marija Majcen s Scale Sante. Zahvalno službo božjo s priložnostnim govorom je opravil g. župnik ob prisotnosti vseh župnijskih duhovnikov in številnih prijateljev in znancev.
Tako slovesnost sta si jubilanta prav gotovo zaslužila. Kolikokrat je g. Jože stregel pri sv. maši! število ne gre v tisoče ampak v desettisoče. Vedno je bil pri prvi sv. maši. Nobeno slabo vreme ga ni ustavilo, šele zadnja leta prihaja vsak dan z gospo Marijo bolj pozno k maši. Ob visokem jubileju jubilantoma iskreno čestitamo. Dobri Bog naj jima ohranja zdravje in nakloni mirno starost.
Stanko Zorko
EGS - Vzhodna Evropa Zasedanje o sodelovanju
Prejšnji teden je bilo na tržaški univerzi tridnevno zasedanje o odnosih med Evropsko gospodarsko skupnostjo in državami vzhodne Evrope. Ob prisotnosti vladnih in krajevnih zastopnikov so podali poročila ugledni gospodarski strokovnjaki. Z vladne strani pa je minister Tol-loy poudaril vlogo Trsta pri pospeševanju kulturnih in gospodarskih stikov z Vzhodom.
Srečanje goriškega nadškofa s slovenskimi verniki
že danes lahko sporočimo slovenskim vernikom goriške nadškofije, da bo v nedeljo, 29. oktobra, na praznik Kristusa Kralja, v Gorici srečanje vernikov slovenskega jezika z nadškofom msgr. Co-colinom najprej v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, nato pa v prostorih Katoliškega doma. Podrobnosti o tem srečanju bomo pravočasno objavili.
Uspela duhovna obnova za fante
Preteklo nedeljo, 24. septembra je bila v Alojzi j evišču v Gorici duhovna obnova za fante, ki je bila kar dobro obiskana in je pokazala, da naša mladina verske
| Vsa dekleta iz Gorice in okolice [ vabimo na
DUHOVNO OBNOVO
ki bo v nedeljo, 1. oktobra v kapeli vzgojnega zavoda Alojzijevišče v ulici don Bosco, 11.
Spored:
Ob 9.30 prvo premišljevanje, prilika za spoved, ob 10.20 drugo premišljevanje.
Ob llh občestvena sv. maša s kratko pridigo in skupnim sv. obhajilom. Vsa dekleta vljudno vabljena!
vrednote še vedno visoko ceni, čeprav se
zdi, da včasih videz življenja drugače govori.
Duhovno obnovo je vodil novi ravnatelj Alojzijevišča dr. Franc Močnik; osrednja
misel obnove je bila krepost vere, ki je
v letošnjem »Letu vere« še posebej v ospredju. Sledila je občestvena sv. maša, ki jo je opravil g. Jože Jurak. On je misli o veri še povezal s primeri žive vere iz
Ob naj lepšem jesenskem vremenu so se pretekli ponedeljek, 25. t. m. zbrali na Barbani mladi mašni strežniki z Goriškega in Tržaškega, da tam praznujejo svoj vsakoletni shod. Tri motorne ladjice so iz Gradeža prepeljale na otok sredi lagune okrog 150 strežnikov, ki jih je spremljalo 23 duhovnikov.
Na Barbani je došle čakalo izredno presenečenje: srečanje z novim goriškim nadškofom. Po izvršenem ustoličenju v goriški stolnici se je namreč msgr. Peter Cocolin umaknil v tihoto zidov frančiškanskega samostana na Barbani. Tam je zvedel od predstojnika samostana, da nameravajo priti naslednji dan k Materi božji mladi slovenski strežniki.
Srečno naključke je tako hotelo, da je novi goriški nadpastir že drugi dan po prevzemu svoje službe mogel opraviti sv. mašo za slovenske vernike in v slovenskem jeziku. S tem je jasno pokazal, da ima enako očetovsko odprto srce do vernikov obeh narodnih skupnosti, ki sestavljata prebivalstvo njegove nadškofije in da je odločen svoj program, ki ga je napovedal zadnjo nedeljo v goriški stolnici, takoj uveljaviti.
Strežniki so si po prihodu na Barbano nadeli svoja ministrantska oblačila v domu duhovnih vaj in nato v procesiji odšli v cerkev, kjer jih je sprejel g. nadškof in prijazno nagovoril v slovenskem jeziku. Rekel jim je, da je vesel, ko začenja svoje poslanstvo škofa prav z nji-
hovim shodom ter da upa, da bodo iz njih vrst prišli novi duhovniki, ki so nadškofiji tako potrebni.
Nato se je pričela sv. maša, pri kateri so strežniki zbrano odgovarjali in navdušeno peli. Po evangeliju je msgr. Franc Močnik spregovoril nekaj misli o veri, ki naj napolnjuje strežnike, ko so pri sv. maši in o potrebi požrtvovalnosti, ki naj jih preveva, kadar gre za Boga in delo zanj. Pri obhajilu se je vsa pisana množica zgrnila okrog oltarja, g. nadškof pa ji je podelil Kruh življenja. Preden se je vrnil v zakristijo, je skupaj z vsemi navzočimi zapel »Lepa si, lepa si, Roža Marija.«
V času kosila je msgr. Cocolin znova prišel k strežnikom in se z njimi v našem jeziku neprisiljeno pogovarjal. Nato se je ustavil še pri duhovnikih in tudi z njimi kot starejši sobrat pokramljal.
Po slovesu v božjepotni cerkvi so se naši strežniki spet izkrcali na kopnem, kjer so jih sprejeli avtobusi ter prepeljali v Oglej. Tam so si ogledali častitljivo baziliko, opravili izpoved vere in prejeli blagoslov z Najsvetejšim. V župnijski dvorani je nato sledil zabaven film.
V mraku, ko se je sonce že spuščalo na valove gradeške lagune, so spet posedli svoja mesta v vozilih, ki so jih nato srečne in mladostno vesele prepeljala na njih domove. Dan je minil, spomini nanj pa bodo še dolgo cveteli v srcih vseh udeležencev.
Slovenski romarji s Tržaškega, Gorice in s Koroške so se v soboto, 23. septembra srečno vrnili s trinajstdnevnega potovanja, na katerem so obiskali kar štiri Marijina svetišča: Montserrat v Španiji, Fatimo na Portugalskem, Lurd in za zaključek še Monte Berico nad Vicenzo.
Vsa pot je potekla brez večjih nevšečnosti, vreme je bilo razen enega dneva v Lurdu ves čas sončno, vsa romarska družina se je odlično razumela med seboj. Vse potovanje se je razvijalo točno po programu, težave so bile le s prenašanjem kovčkov, ker je bilo treba pogosto menjati vlake. Pa so udeleženci tudi to nepriliko vedro prenašali, saj so se zavedali, da gre za romanje in ne za izlet in da je nekaj pokore gotovo na mestu.
Vsa skupina je štela 65 oseb, ker je pet prijavljencev v zadnjem hipu svojo udeležbo odpovedalo. Duhovnikov je bilo osem (2 z Opčin, 2 iz Gorice oz. Sovodenj, 4 s Koroškega), moški eden (s Koroškega) ostali so bile zastopnice žen-
RADIO
H TRST A
Spored od 1. do 7. oktobra 1967
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15	(samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Beli Očnjak«. Dramatizirana zgodba, ki jo je napisal Jack London. Prva oddaja. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 »Plaha vdova«, dramatizirana povest. — 17.30 Prijatelji zborovskega petja. — 18.30 Kino, včeraj in danes. —
20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico oktobra«. —
21.00 Vaški ansambli.
Ponedeljek: 12.10 Počitniška srečanja. —
13.30 Priljubljene melodije. — 17.50 Starokrščanske bazilike v Italiji: »Stolnica sv. Justa v Trstu«. 18.00 Novi zbor »Monta-sio«. — 19.30 Kako in zakaj — vprašanja in odgovori s področja znanosti. — 20.50 Pripovedništvo naše dežele: G. Bergami-ni: »Prijatelji na pomolu«.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico oktobra«. — 17.20 Slovenščina za Slovence. — 17.40 Radijska univerza: Osnove psihologije: »Kaj je psihologija«. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 20.35 Olau-dio Monteverdi: »Orfej«, pastoralna pravljica v treh dejanjih. V odmoru (približno ob 21.05): »Pogled za kulise«.
Sreda: 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Joža Lovrenčič«. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 18.30 Nove plošče resne glasbe. — 19.10 Zdravniška posvetovalnica. — 20.35 Simfonični koncert. Četrtek: 12.10 Znanost in tehnika. —
17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: »Književnost prve polovice 13. stoletja«. — 18.30 Sodobni italijanski skladatelji. — 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za naj mlajše. — 20.35 »Za narodov blagor«, igra v štirih dejanjih. — 22.50 Romantične melodije.
Petek: 12.10 Gospodinja nakupuje. —
13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. —
18.00 Zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane.
— 19.10 Novele XX. stoletja: Ivan Pregelj: »Gospoda Matije zadnji gost«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 12.00 Iz starih časov: »Slavnostna otvoritev železne ceste v Trstu leta 1857« — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Oddaja za avtomobiliste. —
17.20 Cerkev v sodobnem svetu. — 17.40 Slovenski znanstveni delavci z univerze: Gojmir Budal: »Italijanski sever in jug -zemljepisne osnove gospodarskih razlik«.
— 17.55 Zbor »Glasbene Matice« iz Ljubljane. — 19.10 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 21.00 Aleksander Maro-dič: Dogodivščine in spomini tajne vojne: »Srebrno dno manilskega zaliva«. —- 21.20 Vabilo na ples.
skega sveta. Največ jih je bilo s Tržaškega; goriška skupina je tvorila 15 oseb, koroška 8.
Fatimo so si nekateri od udeležencev predstavljali na način Lurda, zato se niso popolnoma vanjo vživeli; ostala jim je nekam tuja. Vse je pa očaral Montserrat s svojo mogočno prirodno lego in s svojih bogastvom, ki ga hrani; vsi so bili tudi navdušeni nad podzemeljsko cerkvijo v Dolini padlih (Valle de los caidos) blizu Madrida, najbolj doma pa so se seveda počutili v Lurdu. Tam so se sešli tudi s skupino 250 romarjev iz Slovenije, ki jih je pripeljal kapucinski pater Hilarij Felicijan.
Glavni vodja romanja je bil g. Franc Štuhec z Opčin, ki je tudi to pot izpričal svoje organizatorne sposobnosti; v pomoč mu je bil g. Jože Jurak, ki je obiskane kraje že od prej dobro poznal in zato tudi lahko marsikaj svetoval; za duhovne potrebe je skrbel g. Jože Vidmar z Opčin, radi pa so priskočili na pomoč tudi ostali gospodje, pri čemer so se koroški še posebej odlikovali.
Kako pa se je romarjem godilo med potjo, bomo objavili v prihodnjih številkah. Udeležencem bo to v osvežitev spomina, ostalim pa, kot upamo, v prijetno in zaželeno branje.
Naprave za uničevanje smeti
Tržaški občinski odbor je sklenil, da bodo naprave za uničevanje in predelavo smeti zgradili v industrijskem pristanišču in ne pri Orehu. Upamo, da se bo tako nehalo odvažanje smeti na Kras in s teffl rešen hud higienski problem, saj je sedaj vedno pretila nevarnost okuženja kraških podtalnih voda, iz katerih črpa vodo tržaški vodovod.
ZA KMETOVALCE
Svinjska kuga na umiku
Afriška svinjska kuga, ki je letos prizadela 28 pokrajin in zahtevala skoro 100.000 žrtev, je v zadnjem času popustila. Ne' davno je bilo namreč 16 pokrajin proglašenih za ozdravljene, ker v zadnjih dveh mesecih niso imeli nobenega primera bolezni. Kljub zboljšanju ostanejo še vedno veljavni strogi predpisi o rabi pomij iz gostiln in menz.
OBVESTILA
Začetna sv. maša za dijake znanstvenega liceja v Trstu bo v ponedeljek, dne 2. oktobra 1967 ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Naslednji dan se začne redni pouk.
šolska maša za slovenske srednje šole v Gorici, višje in nižje, bo v ponedeljek, 2. oktobra ob 10. uri v goriški stolnici-Dijaki naj se ob 9.30 zberejo vsak na dvorišču svoje šole, odkoder bodo odšli v spremstvu profesorjev v stolno cerkev-
DAROVI:
Za Katoliški glas je darovala Černič Marjeta 5.000 lir; v spomin blagopokoj-nega msgr. Novaka Irena Vetrih Ber-tolini 5.000 lir.
Za Katoliški dom: Irena Vetrih por-Bertolini namesto cvetja na grob pok-msgr. L. Novaka 5.000 lir.
Za Alojzijevišče: Družina Kamenšček-Bavdaž 5.000; D. V. 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: G. Vogrič 2.000; Cemic Marjeta 2.000 lir.
Za župnijski dom v Števerjanu: N. N-
50.000; Klementina Humar por. Ušaj v spomin pok. Pepce Maraž 5.000; Jožef Simčič v isti namen 3.500 lir.
Vsem dobrotnikom Bog povrni!
±	OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca-trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več M* davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Kmečka kanita
GORICA - ul. Morelli 14 - tel. 2206
vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in tako dalje)