Ljubljana, nedelja, H. decembra 1949.
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVU IN UPRAVA: '	LJUBLJANA
KNAFLJEVA UUCA ŠTEV. S
TELEFON 55-22 DO 53-2S
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
1
Leto X, Ster. 289. — Posamezna številka 2 din.
GLASILO OSVOBODIL NE FRON TE
SLOVENIJE
INSERATNl ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON *8-*»
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV. 6-90601-1
O G L ASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 65 DIN
AKAJ
lžaiše*mte-,BrMI
Mm potteiat konte® vfasm g&wws. ; 3*99; pa ricč© i&hen l«g«sIovan» k«?
«dihati pii ^siirijaR-iv %¥o|©sa .gospodarska t& đttmm,
mPSi ZATO BOMO VSI GLASOVAH ZA KAiettAIE «Ail UUM» RKNffig?
©ovesi MOSKVA

... . v	4i/2ACUO'
•3F	m»»
>0p:#5CS^ SV0j^°^0t
Ljudska skupščina
FLRJ sklicana
k proračunska raipravi
Beograd, 10. dcc. Z UKAZOM PRE-ZIDIJA LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ JE SKLICANA LJUDSKA SKUPŠČINA FLRJ NA OSMO REDNO ZASEDANJE ZA 25. DECEMBRA LETOS.
TO ZASEDANJE BO POSVEČENO IZKLJUČNO PRETRESANJU SPLOŠNEGA DRŽAVNEGA PRORAČUNA ZA LETO 1950.
Čim več tiskih predsednikov
18 mesecev je trpe! v Dachauu, bil Je v partizanih, po osvoboditvi pa je svojo borbenost prenesei v množične organizacije. Danes je predsednik krajevnega ljudskega odbora v Polzeli in to že od leta 1947. Kot sinu bajtarja
Danes bodo »©lili %a socializem
Igf%§ ITtfiS dokaz enotne volle naših iiudi
za zgraditev svobodne socialistične države
Danes in prihodnjo nedeljo so volitve v krajevne ljudske odbore po vsej naši republiki. Naše delovne množice so se nanje temeljito pripravljale, bolj kot kdaj koli doslej. Veliko je delo, ki ga je v pripravah na volitve opravila Osvofcdilna fronta, ostale množične organizacije in organi oblasti pod vodstvom Komunistične partije. Poglobilo se je zaupanje naših državljanov, delavcev, kmetov in delovne inteligence v svojo ljudsko oblast, v njene osnovne organe — krajevne ljudske odbore. Razumeli so pomen volitev.
Na desetiisočih zborih volivcev in množičnih • sestankih so temeljito pretresali dosedanje delo krajevnih ljudskih odborov, odkrivali pomanjkljivosti njihovega dela, se učili na dobrih primerih in iskaii noyih poti k uresničevanju širokih demokratičnih načel naše oblasti, ki je zrasla iz ljudstva samega. Skoro ga ni kraja, vasi ali naselja, kjer ne bi tačas pretresali uspehe in neuspehe krajevnih ljudskih odborov v njihovem delu na izvajanju naše obče, predvsem gospodarske, pa tudi kulturnc-prosvetne politike, velikih nalog naše petletke. Vsepovsod se
je izrazila velika skrb, da se krajevni ljudski odbori uveljavijo kot edini zakoniti predstavniki oblasti na svojem območju, da razširja in utrjuje sodelovanje naših delovnih množic pri izvajanju oblasti. Globoko je v naše ljudi prodrla zavest, da morejo biti resnični predstavniki naše ljudske obiasti samo tisti odbori in odborniki, ki bodo delali le za interese skupnosti, ki bodo sposobni reševati velike naloge nadaljnjega razvijanja naše socialistične in družbene ureditve. Ob izbiri kandidatov so se zavedali, da samo zagotovitev takih predstavništev naše krajevne oblasti more pomeniti zdravo osnovo za še boljše delo ljudske oblasti.
Neizmerno so se ta čas obogatile izkušnje krajevnih ljudskih odborov in vseh volivcev, ki so doprinašali k nadaljnjemu razvijanju demokratičnosti in utrjevanju naše krajevne obiasti. Tudi po volitvah bo njihova glavna skrb, da trajno nadaljujejo z borbo za to, da bi njihovo delo odgovarjalo zahtevam naše družbene ureditve in graditve socializma.
Tisoči frontovcev, mladine, žena Je v pripravah na volitve izražalo svojo zvestobo in zaupanje v našo Partijo
ter ljudsko oblast tako kot je to lastno le ljudstvu naše dežele — še bolj so pohiteli z izvrševanjem nalog naše petletke. Tekmovali so na številnih gradbiščih, v podjetjih, tovarnah, pohiteli z izpolnjevanjem obveznosti do države, iskali nove vire lokalne gospodarske delavnosti ter delali načrte za še hitrejši gospodarski in kulturno-pro-svetni razcvet svojih krajev, vasi in naselij. Desetine novo ustanovljenih kmečko-obdelovalnih zadrug, zgrajenih zadružnih domov in gospodarskih objektov, popravljenih in zgrajenih cest, vključevanje nove delovne sile v industrijo, velik boj in uspehi v izpolnjevanju planskih nalog naše industrije in rudarstva — vse to priča, da je naš delovni človek dobro razumel potrebe naše socialistične graditve in da ne bo nikomur dopustil izpodkopavati napore naše Partije, oblasti, vsega delovnega ljudstva za srečnejšo bodočnost vsakega državljana.
Danes in prihodnjo nedeljo se bo na volitvah v krajevne ljudske odbore manifestirala jeklena enotnost našega ljudstva, ki hoče svojo oblast v kra-
jevnih ljudskih odborih utrditi in poglobiti spoštovanje njene demokratičnosti. To je še posebnega pomena v dobi, ko vodstvo Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije sramotno gazi načela demokracije in enakopravnosti med narodi. S ponosom in zaupanjem sami vase, v našo Partijo in ljudsko oblast stopamo danes na volišča. Vse to danes naši ljudje izražajo tudi s tem, ko z vseh strani hitijo na okrašena volišča, da bi čim hitreje in čim bolje izvolili take predstavnike, ki so vredni zaupanja našega delovnega človeka — graditelja socializma.
Dva nadaljnja kolektiva
naše težke industrije sta izpolnila fietni plan
Včeraj smo poročali, da je izpolnilo letno plansko nalogo že sedem kolektivov naše težke industrije. Tem sedmim kolektivom sta se sedaj pridružila še dva. V sredo je izpolnil svojo letno plansko nalogo kolektiv tovarn« vagonov in železnih konstrukcij sJa» senicaa v Smederevski Palanki, id Je ta dan izpolnil plan po vrednosti že s 102%. V sredo je prav tako izpolnila letni proizvodni plan Osiješka livarna železa in tovarna strojev. Delovni kolektiv te tovarne je letos dal svoji socialistični domovini za 14% več kmetijskih strojev kakor v prvem letu petletke. V tem podjetju je 13-kratni udarnik in nosilec reda del« Anton Mrkonjič že prejšnji mesec izpolnil svojo petletno delovno nalogo in dela že za drugo petletko.
II p delili	felga
Uspel poizkus montažne eradnle jtanovan!$kita hiš
s? m&iš vasi
krajevnega ljudskega odbora stopili v zadrugo. Predsednik krajevnega odbora France Mlekuž, predsednik kmetijske zadruge Gabriel Čopi in sekretar OF, Silvester Čopi; to so bili prvi borci, sledil jim je ves krajevni odbor, pridružilo se jim je še več kmetov. Zadruga ima 75.26 ha zemlje, od tega 59.38 ha travnikov; zato je tudi poglavitna panoga v zadrugi živinoreja. Zadruga ima 52 goved, 4 mule, 10 svinj in 134 ovac. Število živine pa bodo zadružniki še visoko dvignili, ko bodo zgradili nove hleve. Ljudje, ki so v začetku z nezaupanjem gledali na zadrugo, so se prevarali. Zadružniki so najskrbneje obdelali svoja po-
niso bile neznane težave, s katerimi se je moral kmetič vseskozi boriti, zlasti proti velikim kmetom, ki so ga hoteli vsepovsod izkoriščati. Zato je tov. Fonda skrbel, da se pri raznih odkupih, davkih itd., nikomur ni godila krivica. Prav s tem si je pridobil zaupanje frontovcev. ki so ga letos ponovno predlagali za kandidata.
Avgust pa ni samo predsednik odbora, ampak se vsestransko uspešno udejstvuje. Pri prostovoljnem delu je bil letos med prvimi in je samo pri graditvi zadružnega doma v Polzeli opravil 2000 prostovoljnih ur. Med prvimi se je prijavil tudi v gozdno brigado ter pritegnil še 37 drugih članov Fronte.
Kakor v prostovoljnem delu pomaga kot odbornik predvsem pri gospodarskem razvoju vasi. Prav njegova zasluga je, da je zadružna ekonomija v Polzeli vzorno obdelana, prav tako pa tudi, da ima danes Polzela devet gospodarskih podjetij in to krojaško, šiviljsko, kolarsko, čevljarsko in sedlarsko podjetje, ima kovačijo, opekarna, gostilno in mesarijo. Ta podjetja so doslej dala precejšnje število delavcev v prioritetna podjetja, ki pa so jih takoj nadomestili novi delavci s področja krajevnega ijudskega odbora.
Tov. Avgust Fonda Ima nemajhno zaslugo tudi pri realizaciji planskih odkupov in je Polzela v tem pogiedu eden najboljših krajevnih odborov v celjskem okraju.
Ce danes potuješ po Tolminskem, izveš in vidiš marsikaj novega. Vsa Tolminska se prebuja. Težko že najdeš vas, v kateri se vsaj nekaj kmetov ne bi odločilo za zadrugo. Cas I>red volitvami je na Tolminskem sprožil v vaseh pravo revolucijo. V tolminskih vaseh je živo, kakor še ni bilo nikdar. Povsod govorijo samo o zadrugah in volitvah. Tako je tudi globoko v grapi pod Bovcem tik ob Soči v raztegnjeni Čezsoči. Tu se je 21 družin že odločilo za zadrugo. Tudi drugi kmetje se ne upirajo, prej ko slej bodo prišli za »prvimi«, kot pravijo v Čezsoči kmetom, ki so se prvi odločili za živinorejsko - obdelovalno zadrugo. Kdo je prvi v Čezsoči dal pobudo za zadrugo? To ti lahko pove v Bovški kotlini vsak šolarček. To je bil krajevni ljudski odbor v Čezsoči, ki ga vodi Franc Mlekuš. Ce ga iščeš v Jablanicah, kjer je doma, ga ne dobiš. Najdeš pa ga lahko na krajevnem odboru, v zadrugi, pri zadružnem domu, pri gradnji velikih zadružnih hlevov ali med kmeti. Preprost mali kmet je Franček, star aktivist, ki ga pozna vsa Rezija in Slovenska Benečija, ljudje starega bovškega okraja, kjer je bil predsednik, poznajo pa ga tudi po vsem Tolminskem, saj jih zastopa v oblastnem odboru. Zadružniki iz vse Primorske so ga že slišali, ko jim je na zadnjem posvetovanju v Postojni pripovedoval o uspehih zadruge v Čezsoči. Tako tudi danes pove vsakemu, ki gleda po novih rdečih strehah v Čezsoči, na veliko stavbo v sredi vasi — na zadružni dom, na hlev, v katerem bo prostora za 50 glav živine in bo kmalu pod streho. Vse to je delo krajevnega ljudskega odbora in zadruge.
»Kje pa je pri vas krajevni ljudski odbor?« vprašujejo tujci.
»V zadrugi,« jim odgovarjajo Cez-sočani. Re3 v Čezsoči so vsi odborniki
Ane Ret ne bedo prvič volili
Med zadružniki v Srpenici smo dobili preprosto ženico s pisano naglavno ruto in predpasnikom — predsednico zadruge Ano Rot. Ana je delovna kot mravlja, to vedo vsi, zadružniki, pa tudi ostali vaščani. V njeni hiši malo kdaj ugasne luč pred polnočjo. Ana ima veliko dela z zadrugo, ki jo uspešno vodi. Kljub vsem začetnim težko-čam zadruga v Srpenici napreduje. »Oči vseh vaščanov so neprestano uprte v zadrugo — ravno za to moramo mi najboljše obdelati svoja polja in travnike ter zrediti najboljšo živino. To je naša socialistična dolžnost.« Tako govori Ana svojim zadružnikom, ki ji vsi zaupajo in jo poslušajo.
Danes Ano ne bodo prvič volili v Srpenici, večkrat je že bila izvoljena v ljudski odbor. Takoj po osvoboditvi je bila Ana podpredsednica krajevnega ljudskega odbora, sedaj pa je odbornica in odgovarja v odboru za ljudsko prosveto. Svoje deio kot odbornica ’ je Ana vseskozi vestno opravljala. Dosegla je tudi lepe uspehe v kulturnem dvigu vasi; frontni kotiček, a kar je najvažnejše, med vaščane je zanesla misel o zadružništvu.
Ana Rot je pred dvema letoma kandidirala še kot baitarica. danes pa jo bodo volili vaščani kot zadružnico, še več, kot voditeljico kmetov, ki so prvi stopili na pot napredka. Ana bo skupno z ostalimi zadružniki na to pot pripeljala tudi ostale kmete v Srpenici.
šMšsisgjpade deSavsem w otoliki hranilnih knjižic
Na praznik republike je vodstvo tovarne glinice in aluminija v Strnišču pri Ftuju nagradilo najboljše delavce in uslužbence. Nagrajenih je bilo 78 delavcev in uslužbencev, ki so prejeli nagrade v skuprem znesku 165.000 dinarjev. Podjetje je nagrajencem dalo ' nagrade v obliki hranilnih vlog na hranilne knjižice denar pa vplačalo v banko na ime nagrajencev. Številni nagrajenci so izjavili, da bodo na knji-I žice nadalje vlagali.
lja in travnike. Le kratek čas so skupaj, pa so oddali državi že nad 1000kg fižola, 400 1 mleka, 8 telet, 1 kravo, 83 jarčkov itd. Sami zadružniki pa so na svojih ohišnicah pridelali in dobili od zadruge toliko, da jim ne bo treba otepati samo polente. Tudi za delov, dan predvidevajo zadružniki, da bo že prvo leto prišel precej visoko. Za naprej pa imajo velike načrte: Dom igre in dela, nove še večje hleve in velike gospodarske zgradbe.
Se in še pove France o uspehih zadruge, seveda ne more zamolčati delo krajevnega ljudskega odbora. »Naš odbor dela in kdor dela, dela tudi napake!« pove skromno in samokritično “ o krajevnem odboru. V Čezsoči so imeli zbore volivcev vsak mesec. Na teh so obravnavali vse, kar je bilo važnega v vasi. Na zadnjih zborih volivcev pa so odborniki polagali obračun svojega dela. Odkupi so bili izpolnjeni, vaščani so s prostovoljnim delom zgradili 200 m ceste in 450 m poti, nekaj nad 2 km ceste pa so nasuli z gramozom. Vaščani zaupajo odbornikom, zato so jih ponovno predlagali za kandidate, danes pa bodo najboljše ponovno izvolili.
Največ pa se je na predvolivnih sestankih in zborih volivcev beseda vrtela okrog zadruge in zadružništva. Na kandidatno listo je prišlo precej zadružnikov, pa tudi več zavednih delovnih kmetov, ki pa bodo seveda kmalu sledili starim odbornikom v zadrugo. Na zborih volivcev pa so vaščani razpravljali *udi tako: »Zakaj pa ne vstopi v zadrugo naš predsednik OF Peter Čopi, ki nam tako lepo govori o zadružništvu, toda besede in dejanja pri njem niso eno.« Čeprav bi sami lahko vstopili tudi brez njega, drži pa le; ko bo vstopil v zadrugo še predsednik OF, mu bo sledilo zopet nekaj zavednih frontovcev - kmetov. Tako se bo zadruga širila v vasi. Kmetje Jože Bizjak, Albert Mlekuš, Jožef Čopi in drugi bodo prav gotovo pregovorili svoje žene, ki se danes še bojijo zadruge, in se bodo pridružili zadružnikom.
Danes bodo izvolili v Čezsoči nov ljudski odbor, ki bo vaščanom še bolje kazal pot naprej, v socializem.
Nas naj večji rudnik železne rude je izpolnil letno plansko nalogo
V četrtek je delovni kolektiv rudnika železne rude Ljubija v zahodni Bosni izpolnil svoj letošnji proizvodni plan. K predčasni izpolnitvi proizvodne naloge je mnogo pripomoglo široko gibanje za visoko produktivnost dela. Samo v drugem polletju, ko se je začelo to gibanje, se je produktivnost dela, izračunana na 1 tono rude, povečala za eno četrtino. Z lastnimi silami je rudnik letos postavil v termoelektrarni nov agregat za 1200 kilovatov ter montiral velik kompresor. Zadostna preskrba z električno energijo je prav tako pripomogla k predčasni izpolnitvi letošnjega plana.
10. december; En dan pred popolno dograditvijo. Pogled na stavbo, kakor jo je videl fotograf včeraj popoldne. V notranjosti so v tem časa postavljali peči, kadi za kopalnice in urejali notranjo opremo. S tiri stanovanjska hiša bo vsak čas pripravljena za vselitev.
V smederevski železarni so sami izdelali šaržirni stroj
V smederevski železarni je pred meseci začela obratovati nova doma izdelana Siemens Martinova peč. Za polnitev te peči so se delavci železarne odločili zgraditi z lastnimi silami moderen šaržirni stroj. Pri tem delu so jim pomagali strokovnjaki z jese-j niške in drugih naših železarn. Z upo-' rabo tega stroja se bo znatno zmanj-j šalo število delavcev, ki so potrebni za polnitev Siemens - Martinovih peči. I Stroj bo lahko napolnil peč v 45 mi-j nutah.	I
Pogled * dnevno «Alb
Za Bežigradom x Ljubljani so začeli 3. decembra * pomembnim >n važnim delom; začeli so kopati temelje za zgraditev prve montažne hiše v Sloveniji.
Dva dni kasneje so bili že dobro vidni obrisi nove stavbe.
Pod spretnimi rokami graditeljev je Mia stavba na zunaj v nekaj daeb v glavnem dograjena.
Egeiski Makedonci
žrtev lovjetfkega mešetarjenja z zahodnimi velesilami
Na straži! Prizor iz dni,
ko je grški Demokratični armadi poveljeval še Markos, in dvojni vohun Za-hariades po navodilih svojih dvojnih gospodarjev še ni likvidiral grškega osvobodilnega gibanja.
V zgodovini informbirojske protirevolucionarne dejavnosti zavzema posebno mesto grško vprašanje, s katerim je najožje povezana tudi useda naših bratov v Egejski Makedoniji.
Kakor je znano, je Sovjetska zveza že leta 1944. sklenila z Veliko Britanijo sporazum o razdelitvi interesnih gier na Balkanu, po katerem spada med drugim Grčija v angleško intreš-no sfero, interesna sfera v Jugoslaviji pa je bila razdeljena med ZSSR in Veliko Britanijo v razmerju 50:50. Da naša država ni doživela usode, katero so ji namenili, se je zahvaliti samo našemu vodstvu in naši borbi. Vse drugačno usodo pa je doživelo naredno osvobodilno gibanje v Grčiji, kjer so bili nekiteri voditelji KP v službi kar dveh gospodarjev. Zaharia-desa so Angleži pripeljali iz Dachaua v Atene, Sovjetska zveza pa mu je dala nalogo, naj z »revolucionarno« krinko upropasti borbo grškega in makedonskega naroda, ker cilji te borbe niso bili v skladu s tajnim sporazumom med angleško in sovjetsko vlado. In končno je Zahariades po raznih peripetijah s kapitulacijsko Izjavo demokratične vlade z dne 16. oktobra 1949 res zadere oljil oba gospodarja. Grčija je dokončno postala angleška Interesna sfera, poraz demokratične armade pa naj bi tudi dokazal, da brez direktne osvoboditve po Rdeči armadi ni uspešne revolucije.
Račune tega izdajstva bodo plačali predvsem Egejski Makedonci. Egejski
I Makedonci so se od prvega dne borili I proti okupatorjem ter so predstavljali najboljše rezerve KP Grčije in bili najzvestejši zavezniki grškega ljudstva. Vse makedonsko ljudstvo je bilo z makedonskimi komunisti, česar mu Zahariades ni mogel oprostiti. Zahariades in njegova klika so zato sistematično delali na razdvajanju grškega in makedonskega naroda, da bi tako po eni strani preprečili avtonomijo makedonskega naroda v Grčiji, hkrati pa oslabili tudi osvobodilno gibanje in borbo v Grčiji, za čimer so vedno stremeli. Čeprav so Makedonci predstavljali vsaj polovico demokratične armade Grčije, so jih povsod zapostavljali. O Makedoniji se ni smelo niti govoriti in makedonski borci niso mogli priti v vodstveni kader. Toda, dokler je bil na čelu osvobodilne borbe popularni in pošteni general Markos, se Zahariadesu ni posrečilo spremeniti NOF v njegovo slepo orodje.
Toda z injormbirojsko resolucijo je prišel Zahariadesov čas in s tem tudi doba naglega likvidiranja oborožene borbe v Grčiji. General Markos je na zagoneten način izginil, do tedaj zmagovita demokratična armada je prešla čez noč v defenzivo. Ze v aprilu 1949 je bilo objavljeno, da se vrše pogajanja med sovjetsko vlado in Anglo-»meričani za »mir med monarhofašisti in demokratično vlado«, to se pravi — za kapitulacijo. Epilog teh zakulisnih spletk je bil veliki poraz demokratičnih borcev na Gramosu In Viciju in
njihov panični beg v Albanijo. Hkrati je H. kongres NOF z velikim hrupom objavil v duhu informbiroiskih spletk razglas o »združitvi Makedonije v enotno, neodvisno in enakopravno makedonsko državo v okviru republikanske federacije balkanskih narodov«. Radio Svobodna Grčija in Radio Moskva pa sta raznesla po svetu laž o pogajanjih maršala Tita z imperialisti in o sodelovanju Jugoslovanske armade z monarhofašisti. Dne 16. oktobra 1949 je grška demokratična vlada uradno objavila kapitulacijo, plenarno zasedanje Centralnega komiteja KP Grčije, ki je bilo 4. novembra 1949 v Albaniji, je kapitulacijo priznalo in prišlo z »marksistično analizo« do sklepa, da so glavni krivci katastrofe narodno osvobodilnega gibanja v Grčiji Jugoslavija in makedonski »Titovi agenti«.
Začel se je križev pot Egejskih Makedoncev. Zahariades je že junija 1949 začel obračunavati z voditelji Komunistične organizacije Egejskih Makedoncev (KOEM) in NOF, češ da so navadni agenti Jugoslovanskih izdajalcev. Makedonski list »Nepokoren« je bil ustavljen, arhiv NOF Egejskih Makedoncev je izginil. Dne 30. septembra in 2. novembra 1949 je imel Zahariades v taborišču Boreli v Albaniji konference s partijci enot z Gramosa in Vicija, na katerih je navzoče voditelje NOF obtožil, da so agenti Jugoslavije in neposredni krivci poraza. To je bil' signal za pokolj vseh Makedoncev, ki so se drznili kljubovati izdajalskim načrtom Zahariadesa in njegove klike. Pri tej priliki »o bili aretirani in umorjeni naslednji voditelji KOEM in NOF Egejske Makedonije: Paskal Mi-irevski, minister grške demokratične vlade, člani glavnega odbora Pavle Ra-kovski, Minčo Fotevski, Vido Kučevski in še vrsta drugih. Hkrati so bile izvedene aretacije med člani aktivov KOEM in NOF, ki so bili na Poljskem, Češkoslovaškem in v drugih informbi-rojskih deželah. Vsi so bili obsojeni na smrt.
Zahariades je končno dosegel, kar ' so zahtevali od njega njegovi tuji gospodarji. Toda zatiranju in tlačenju izročeni Egejski Makedonci, ki so skupno z grškimi borci pisali najslavnejše strani svoje zgodovine, se gotovo ne bodo sprijaznili s svojo usodo, ampak bodo nadaljevali borbo za svoje ideale, pri čemer bodo uživali podporo vse poštene demokratične javnosti.
Nasa vojaška imsfja v Berlinu kpaam iz sovjetskega sektorja
Beograd, 9. dec. (Tanjug) Policija v sovjetskem sektorju Berlina je včeraj ponoči obsodila vse člane jugoslovanske vojaške misije na hišni zapor, danes na so jim sporočili, da morajo do
17.	decembra z vso svojo lastnino zapustiti sovjetski sektor Berlina.
Ta nezaslišani ukrep, 4 leta in pol po porazu fašistične Nemčije, so iz-
Peklng, S. dec. Agencija Nova Kitajska poroča: Narodno osvobodilna vojaka je v septembru in oktobru osvobodila 34 oblastnih mest ter onesposobila 470.000 kuomintanških vojakov za nadaljnjo borbo. V istem času je osvobodila približno 3,380.000 km* ozemlja s 46,516.000 prebivalci. Osvobojeno ozemlje obsega pet pokrajin — Cinghaj, Kansu, Ningša, Sihkjang in Suijuau, od katerih sta bili zadnji dve pokrajini osvobojeni brez boja.
Kanec oktobra je obsegalo vse osvobojeno ozemlje Kitajske približno šest milijonov 834.000 km* ali 71 % ozemlja Kitajske ter 360,580.000 oziroma 75®/o prebivalstva.
V istem času je bilo onesposobljenih 75 divizij, ujetih 207.000 vojakov, 61 tisoč se jih je vdalo, 181.000 uprlo zoper Kuomintang, 14.000 vojakov pa se je pridružilo osvobodilni armadi. Cd višjih oficirjev so bili ujeti trije armadni poveljniki in 4 pomočniki armadnih poveljnikov.
Zaplenjeno vojno gradivo sestavlja 8092 topov, 12.574 lahkih in težkih strojnic, več kot 200.000 pušk in pištol, 195 protitankovskih pušk, 12 metalcev plamen, velike količine municije in eksplozivov, 3 letala, 1843 motornih vozil in 5 tankov.
Razen tega je narodno osvobodilna vojska sestrelila dve kuomintanški le-
vedli na temelju odredbe ministra za notranje zadeve vzhodnonemške vlade.
Da bi opravičila to ravnanje svojega ministra, je enotna socialistična stranka Nemčije objavila danes, da so člani jugoslovanske vojaške misije izgnani zaradi tega, ker so baje motili sedanji red na ozemlju Nemške demokratične republike.
tali ter poškodovala tri kuomintanške ladje.
Nizozemski komnnisti zahtevajo odpoklic nizozemskih čet iz Indonezije
Haag, 10. dec. (Tanjug) Nizozemski parlament je včeraj nadaljeval debato o sklepih konference »okrogle mize«.
Ob tej priložnosti je generalni sekretar Komunistične partije Paul de Grotte ostro obsodil vse manevre nizozemskih in ameriških kapitalistov, ki imajo namen, čim bolj zasužnjiti indonezijsko ljudstvo. Ko je nato poudaril, da so bili sprejeti vsi sklepi na konferenci »okrogle mize« po diktatu ameriških vladnih krogov ter da pomenijo samo krepitev kolonialnega jarma, je zahteval de Grotte, naj se nizozemske čete takoj umaknejo iz Indonezije.
Splošna stavka železničarjev v Izraelu
Haifa, 9. dec. (Tanjug) V državi Izrael je bila v torek splošna stavka železničarjev, ker so odklonili njihove zahteve za zvišanje plač. Zaradi stavke je zastal ves železniški promet v državi.
Romunsko letalo pristalo w Beogradu
London, 10. dec. Reuter poroča iz Beograda, da je na beograjskem letališču pristalo romunsko letalo. Štirje romunski potniki so namreč z revolverji prisilili pilota, da je odletel v Jugoslavijo in pristal v Beogradu. V letalu je bilo 15 potnikov, 5 mož posadke in 1 miličnik. Miličnika, ki je skušal preprečiti nakano potnikov, so ubili. Ko je letalo pristalo v Beogradu, so omenjeni štirje potniki izstopili in izjavili, da so iz političnih razlogov pobegnili iz Romunije in da prosijo za azil v Jugoslaviji. Jugoslovanske oblasti so takoj obvestile romunsko veleposlaništvo v Beogradu o dogodku in naročile, naj se pobriga za ostale potnike, za posadko in mrtvega miličnika, medtem ko je bil štirim beguncem dovoljen politični azil.
V Romuniji je uvedeno obvezno delo na cestah
Bukarešta, 10. dec. (Tanjug). V Romuniji je uvedeno obvezno delo na cestah. Po odloku ministrskega sveta morajo vsi moški od 18 do 56 let in vse ženske od 18 do 45 let starosti obvezno delati pri popravljanju in gradnji cest 2 do 20 dni. Prav tako morajo za dela na cestah dati na razpolago oblastem vsa svoja prevozna sredstva. Nekatere kategorije prebivalcev morejo biti oproščene 'svojih delovnih obveznosti, ako plačajo določene vsote denarja. Kdor bi neupravičeno ne opravil svojega obveznega dela, bo strogo kaznovan.
Odpustitev delavcev in zvišanje tarilov na francoskih železnicah
Pariz, 10. dec. (Tanjug). Zaradi stalnega naraščanja primanjkljaja na francoskih železnicah je glavna uprava državnih železnic zahtevala, naj se za 30% povišajo potniške, za 10% pa' blagovne tarife. Razen tega se pripravlja ukinitev več železniških linij, množična odpustitev železničarjev in znižanje izdatkov za socialno zavarovanje delavcev.
mü 1&0 milljcmov prebivalcev Kitajske osvobojenih
Stališče Kostova Je zmedlo
uprizorifielle ptoeesa v Sefiil
Radio Sofija skuše preslepiti bolgarsko javnost, ker peraaa samo o izpovedbah Kostova v preiskavi, molči pa o njegovih glavnih izjavah pred
sodiščem
Sofija, 10. dec. (Tanjug). Obravnava proti Trajču Kostovu in 10 soobtožencem se nadaljuje. Po poročilu tujih agencij je začelo sodišče, potem ko je prekinilo zasliševanje glavnega obtoženca Kostova, takoj zasliševati ostale obtožence. Zaslišani so bili že vsi soobtoženci.
Agencije in radijske postaje poročajo, da vsi obtoženci priznavajo dejanja, ki jim jih očita obtožnica ter v svojih izpovedih ponavljajo in še razširjajo navedbe obtožnice.
Radio Sofija je objavil v zadnjih dveh dneh dolga poročila o izpovedbah Kostova v preiskavi, ki so bile prečitane včeraj.
Vse svetovno časopisje posveča še nadalje vso pozornost sodni obravnavi v Sofiji. V komentarjih se poudarja, da je proces izzval presenečenje tako v inozemstvu, kakor tudi v Bolgariji.
Včerajšnji . »New York Times« je posvetil sofijskemu procesu uvodnik. V njem opozarja na pripravljanje procesa in naglasa, da je bil sprejet nov poseben zakon, g katerim je bila ukinjena imuniteta poslancev. Smisel sofijskega procesa — pravi »New York Times« — je v tem, da se ustvari psihoza strahu, okrepi disciplina in Bolgarija še tesneje poveže z Moskvo. Ta proces, kakor tudi vsi podobni procesi, so samo sredstvo za borbo proti »titoizmu«.
Velika pravna burka kakor proces proti Rajku
Londonski »Times« poudarja v svojem uvodniku, da trditve obtožnice o izdajstvu in zaroti proti Dimitrovu niso potrjene z nobenim dokazom. »Kar vzbuja začudenje« — pravi list — »je to, da sodišče pričakuje od bolgarskega naroda in drugih narodov, naj bi pozabili na vlogo Dimitrova v načrtih za balkansko federacijo. Sedaj se ne obsoja samo mišljenje Kostova, ampak tudi mišljenje predsednika Dimitrova. Sodna obravnava potrjuje številna poročila, da je Dimitrov že pred svojo smrtjo padel v Moskvi v nemilost. Sedaj se vidi, zakaj so se aretacije v Bolgariji tako zelo razširile.«
»Daily Telegraph« naglaša, da je sofijski	proces prav tako velika
pravna burka, kakor proces proti Raiku. »Manchester Guardian« je objavil uvodnik *' naslovom »Drugi Rajk«.
Tudi pariško časopisje poroča obširno o sofijskem procesu, naglašujoč popolno priznanje ostalih obtožencev, ki s svojimi izjavami obremenjujejo Kostova.
V članku z naslovom »Strela z jasnega neba v Sofiji« poroča »Le Mond«
New York—London v 9 urah in 2!
minutah. Ameriška družba »Panameri-can Airways« je uspela s svojimi letali skrajšati čas potovanja iz New Yorka v London za 20 minut. Pot, ki je dolga 5000 km, preleti letalo v 9 urah in 21 minutah s povprečno brzino 610 km na uro.
Češkoslovaška razstava v Bombayu. Češkoslovaška je poslala v Indijo številne predstavnike, ki bodo organizirali razstavo češkoslovaških industrijskih izdelkov. Razstava bo odprta januarja 1950. Razstavljeni bodo proizvodi metalurške industrije, električni motorji, proizvodi precizna mehanike, optični predmeti, kolesa in blago za široko potrošnjo.
Narastek brezposelnosti na Nizozemskem. Po uradnih podatkih je bilo v novembru na Nizozemskem 67.000 brezposelnih, kar pomeni, da je število brezposelnih naraslo v novembru za 13.000 ljudi.
Podražitev uvoznih predmetov v Avstriji. Po daljših pogajanjih med gospodarskimi zbornicami in ustreznimi ministrstvi je bil uradno objavljen seznam važnih predmetov, razvrščenih v tri skupine po trojnem šilingškem tečaju. V primeri z dosedanjimi cenami najvažnejših predmetov se bodo življenjske potrebščine, Ki bodo obračunane po tečaju 1:14,40, podražile za 30%, medtem ko se bodo industrijske surovine — n. pr. premog, za katere je določen obračunski tečaj 1:21,36, podražile za 100%. Seznam predmetov, razvrščenih v tri skupine, je že pred razvrednotenjem šilinga določil predstavnik mednarodnega valutame-ga sklada v Washingtons
zelo obširno o zasliševanju Kostova in njegovem preklicu izjav, ki jih je dal v preiskavi, ter piše: »Vse te tri obtožbe predstavljajo dejansko vsebino procesa. Po eni strani bi morale opravičiti akcijo Sovjetske zveze proti Jugoslaviji, po drugi strani pa pojasniti velike gospodarske težkoče Bolgarije in ustrahovati tisoče komunistov.«
»Combat« končuje svoje poročilo z ugotovitvijo, da bo imel javni tožilec v Sofiji težjo nalogo, kakor so jo imeli javni tožilci v Moskvi in Budimpešti.
Proces proti Kostovu je proces proti Dimitrovu
»Franc Tireur« je začel danes objavljati vrsto člankov, v katerih se razvija tema, da je sedanji proces proti Kostovu — proces proti Dimitrovu. Ko bo izšla »Modra knjiga« o sofijskem procesu — pravi list — potem se bo videlo, da obstoje velika nasprotstva že med obtožnico in samim priznanjem, predvsem kar se tiče Jugoslovanskega načrta o balkanski federaciji.
Francoska uradna agencija je posvetila procesu v Sofiji dolg komentar, ki v njem med drugim poudarja, da je ta proces bolgarska kopija Rai-kovega procesa, na kar pravi: »Veliki proces, ki se razvija sedaj v Sofiji in čigar zvezda je bivši podpredsednik ministrskega sveta Trajko Rostov, se je pričel s presenečenjem: namesto, da bi vse priznal in se celo trudil, da bi obogatil obtožnico, kakor je storil Raik na budimpeštanskem procesu, in kar delajo tudi vsi ostali obtoženci na sofijskem procesu, je Rostov priznal krivdo samo glede na dve točki obtožnice — protisovjetsko delovanje in nepazljivost v ministrskih poslih, kar je omogočilo špijonom, da so se vtiho-
Sofija, 10. dec. (Tanjug). Dne 6. decembra je bila objavljena nova uredba ministrskega sveta in Centralnega komiteja Komunistične partije Bolgarije, ki opozarja na vrsto nepravilnosti in zlorab v zvezi z odkupovanjem žita in s preskrbo prebivalstva. Nova uredba ugotavlja, da so ministrstvo za notranjo trgovino in osebno minister Krsta Dobrev, kakor tudi vrsta okrajnih ljudskih svetov in partijskih komitejev zagrešili vrsto napak. Tako so znižali posameznim okrajem in mestom že določene kontingente in vzeli na znanje podatke ljudskih svetov, ne da bi se prepričali o njihovi točnosti, ter nato zniževali odkupne kontingente. Pri tem so se najbolj okoristili kulaki, ker so cele vasi prehajale iz ene kategorije v drugo in je isti odstotek znižanja veljal za vse kmete, ne glede na to, ali so siromaki, sred-njaki ali kulaki.
Urediba ministrskega sveta in Centralnega komiteja KP Bolgarije navaja tudi nepravilnosti in zlorabe pri razdelitvi nakaznic za preskrbo kruha, izdanih je bilo 180.000 več krušnih nakaznic, kakor je biio potrebno. Krušne nakaznice so dobivali tudi kmetijski proizvajalci, ki nimajo pravice do njih. Uredba nalaga ministru
Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije je v svojem pismu sekretariatu Svetovne sindikalne federacije v Parizu protestiral, ker je bila njegovim predstavnikom onemogočena udeležba pri ustanovni konferenci Mednarodne zveze sindikatov živilske industrije in gostinstva, ki je bila nedavno v Sofiji. Pismo poudarja, da pobudniki tega sramotnega napada niso imeli toliko moralne hrabrosti, da bi povedali udeležencem konference, kako so bolgarske oblasti jugoslovanskim delegatom preprečile udeležbo. Namesto tega so blatili delegacijo in Zvezo sindikatov Jugoslavije. V Sofiji se je ponovilo to, kar se je zgodilo pri ustanovni konferenci mednarodnega sindikata poštnih in radijskih delavcev v Berlinu.
V pismu je naglašeno, da ni Zveza sindikatov Jugoslavije nikdar pričakovala, da bi kdo vpletal Svetovno
tapili v državne urade. Na očitno presenečenje sodišča pa Rostov ne priznava krivde glede na konkretne obtožbe, ki so navedene proti njemu. Tako ne priznava kapitulacije pred fašizmom v Bolgariji 1. 1942, niti špio-naže za ameriško in britansko obveščevalno službo, niti zarote z Jugoslavijo za ustvaritev balkanske federacije, ki bi se osvobodila sovjetskega vpliva. Malo je verjetno, da bi bil takšen razvoj procesa načrtno pripravljen od organizatorjev z namenom, da bi se izzvala zmeda med kri-tiik in skeptiki. Po mnenju tujih opazovalcev spravlja dejstvo, da glavni obtoženec noče priznati krivde, v nevarnost poglavitne smotre procesa.«
»Humanite« je objavil poleg poročila o procesu, v katerem poudarja, da so soobtoženci Kostova priznali svoje zločine, uvodnik Pierra Courta-dea, v katerem navaja predvsem navedbe obtožnice, vsebina komentarja pa skuša pojasniti nepriznanje Kostova.
Rimski »II Popolo« pravi, da predstavlja proces v Sofiji gledališko manifestacijo Kominforma. Opozarjajoč na nepriznanje Kostova piše list: »Kakšen bo konec tega procesa, se more reči že vnaprej, ker je bilo vse že prej dobro pripravljeno. Toda kljub temu povzroča morda nekoliko večjo pozornost, ker se zdi, da je režija nekoliko izpremenjtna; ni namreč mogoče verjeti niti to, da je Rostov spontano zavrnil obtožnico, ampak da je ravno to glavna karakteristika nove režije tega informbirojske-ga procesa.«
»Unit^« objavlja dolga poročila o procesu in poudarja, da je Rostov preklical svoje izjave, ki jih je dal pri zaslišanju. Da bi dokazala točnost obtožnice, pa »Unitij« naglaša, da so vsi ostali obtoženci potrdili navedbe obtožnice.
za notranjo trgovino, okrožnim, okrajnim, in mestnim ljudskim svetom ter partijskim in frontovskim odborom, da morajo do konca decembra zbrati vse podatke o presežkih pšenice, rži, ječmena • in drugih žitaric. Uredba navaja tudi vrsto konkretnih ukrepov, kakor na primer mesečno izdajanje krušnih nakaznic, uvedbo nove kategorizacije oseb, ki imajo pravico do povečane preskrbe s kruhom, prepoved ministrstva za notranjo trgovino, da bi se s kakršnimi kc-ii izgovori znižali kontingenti odkupa posameznim okrajem in preureditev službe v ministrstvu za notranjo trgovino in v ljudskih svetih.
Objavljena urediba navaja tudi kazni, ki so zadele posamezne voditelje zaradi nezadovoljivega Stanja odkupa obveznih presežkov žita in preskrbo-vanja prebivalstva s kruhom. Minister za notranjo trgovino Đobrev in direktor direkcije za preskrbo Vikov sta bila kaznovana s strogim ukorom. Predsednik okrajnega ljudskega sveta v Lomu in sekretar okrajnega partijskega komiteja v Lomu sta bila odstavljena, kaznovanih pa je biio še mnogo drugih vodilnih čianov ljudskih svetov in partijskih organizacij.
sindikalno federacijo v umazano in-forenbirojsko gonjo proti Jugoslaviji. Zveza jugoslovanskih sindikatov je menila, da se bo Svetovna sindikalna federacija s svojim vodstvom v vsakem primeru ravnala po interesih svetovnega sindikalnega gibanja in njegove enotnosti. Ravnanje v Berlinu in Sofiji pa dokazuje, da se v Svetovno sindikalno federacijo vrivajo ljudje, ki se jim zdi bolj koristno vpreči Svetovno sindikalno federacijo v protijugoslovansko gonjo, kakor pa varovati Svetovno sindikalno federacijo kot močno in ’enotno organizacijo svetovnega proletariata.
Zveza sindikatov Jugoslavije zahteva od sekretariata Svetovne sindikalne federacije varstvo pred podobnimi nakanami in napadi, kar zahteva tudi ugled Svetovne sindikalne federacije in njena avtoriteta v očeh delavstva vsega sveta.
Zlorabe pri oikupt žita in pri preskrbi v Bolgariji
Pismo centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Svetovni sindikalni federaciji
Spoznanja in vtisi iz Argentine
Jutri m t parnikom »Radni k« vrne v domovino nova skupina Jugoslovanskih Izseljencev iz Južne Amerike. Z njimi potujejo tudi naši strelci, ki so z odličnim us pehom zastopali Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu v streljanju. Iz pi sma, ki so nam ga poslali, povzemamo v naslednjem nekaj najzanimivej ših odstavkov.
V veliko luko Buenos Airesa smo prišli v času najiepše argentinske pomladi. Takoj ko je naš »Dubrovnik« pristal, so nas že obstopili vsiljivi novinarji in začeli s svojimi intervjuji. Tri ure nato smo že čitali pravi ameriški senzacionalni članek. Kakor tisk, tako tudi šport služi samo za senzacije, reklamo in dobiček.
Z• prvi vUti »o nam pokazali, aa Eno v deželi kapitala. Nekaj sto kapitalistov danes vlada izredno bogati in rodovitni Argentini. 15 milijonov prebivalcev In naseljencev, med njimi okoli 100.000 Jugoslovanov, dan za dnem s svojimi žulji množi njihovo premoženje. Neverjetna borba za zaslužek in velika konkurenca silita ljudi, da se poslužujejo vseh mogočih sredstev za premagovanje življenjskih težav in zb svoi obstanek.
C- ,,r \i • in:	mr drugo sve-
tovno vojno ni prav nič trpela, je življenjski standard delavstva zelo nizek. Cene so v primeri s predvojnimi zelo narasle, tako da plače niso v nobenem razmerju z njimi. Delavstvo za-
radi nizkih mezd stanuje v predmestjih, medtem ko tvorijo mestno prebivalstvo obrtniki, višji uradniki, podjetniki in drugi premožni ljudje.
Stanovanja so v Buenos Airesu zelo draga, ker vlada tam velika stanovanjska kriza. Delavstvo v predmestjih prebiva po večini v hišah iz valovite pločevine in v naseljih na močvirnih tleh, ker j« okoli hiš polno ozkih kanalov s smrdljivo vodo, smetmi in odpadki, kajti o kanalizaciji ni niti govora.
V mestu pogosto srečuješ mešance in indijance. Delavci v luki so po večini belci, med katerimi je mnogo ljudi iz naših krajev, ki pa se nikakor ne morejo prilagoditi njihovim običajem in imajo veliko domotožje,
Mi smo stanovali v betonskem kolosu. nogometnem štadionu River Plate. ki ima prostora za 100.000 gledalcev, Na zunanji strani eliptične tribune so garderobe, kopalnice, spalnice, pokrita igrišča za vse vrste iger, velike telovadnice, vežbaiišča za težko atletiko, upravni prostori, športna tr-
Obelisk v Buenos Airesu, ki ima 3 milijonov prebivalcev, nad pol milijona osebnih avtomobilov, 1000 kinodvoran, 23 radijskih postaj in ogromno pomorsko luko, kjer je istočasno prostora a M prekooceanskih lady
govina in velika športna restavracija, v kateri so se hranili vsi udeleženci svetovnega prvenstva. Med drugimi športnimi napravami je tudi najlepše strelišče na svetu,
Naš start na prvenstvu je bil uspešen, saj smo v tednu tekmovanja osvojili eno zlato, 7 srebrnih in 4 bronaste medalje, na splošni tarči pa smo zasedli drugo, tretje, četrto, šesto, sedmo in enajsto mesto. Približal se je glavni del in zaključek tekmovanja.
V 250 m dolgi prekrasni marmor nati strelni lopi s 110 tekmovalnimi mesti so se na dan 12. novembra pripravljale reprezentance 15 držav na tekmovanje v najvažnejši disciplini, moštvenem svetovnem prvenstvu v streljanju z vojaško puško. Več tisoč gledalcev se je zbralo, da vidijo borbo favoritov Švedov, Argentincev, Švicarjev, Fincev in Norvežanov.
Naša izbrana petorica Prauhart, Kratohvil, Cestnik, Markovič in Mi-horko, kateri so zaupali zastopati barve naše države in jugoslovansko fiz-kulturo, je čutila veliko podporo v prisotnosti mnogoštevilnih naših *zse-ljencev, u radništva našega poslaništva in posadk ladij »Dubrovnik« in »Radnik«. Na nobeni domači tekmi strelci še nismo imeli toliko navijačev, kakor tu v tujini.
Pričelo se je prvenstvo. Jugoslovani KB« laik odločeni, da osvojimo
peto mesto in premagamo našega nasprotnika iz Stockholma — Norveško. To zmago smo smatrali za velik uspeh našega mladega strelskega sporta. S skrajno koncentracijo smo se z vsakim strelom borili za vsak krog.
Švedi, Argentinci in mi smo začeli z najtežjim položajem: stoje, medtem ko so druge ekipe začele streljati iz ležečega položaja. Pr 20 strelih iz stoječega položaja, ki jih je vsa naša petorica opravila z izredno dobrim povprečjem 7.9 so naši navijači z demonstrativnih desk izračunali, da smo na četrtem mestu Streljati smo morali še iz klečečega In ležečega položaja, dočim je ostala moštva čakal še težki stoječi položaj. Spoznali smo, da se lahko prav dobro plasiramo. Se bolj smo se trudil' in pazili. Padale so 10, 9 in 8. Kadar smo se ozrli po gledalcih, smo videli srečne in vesele obraze naših ljudi.
Dotlej se drugi gledalci za nas niso zanimali. Toda kmalu se je zvedelo: Jugoslovani pripravljajo presenečenje. Vedno več gledalcev in računarjev je bilo za nami. Vodje reprezentanc so v svojih notesih nervozno seštevali uspehe svojih strelcev.
Po triurni borbi se je tekma končala. Vzdržali smo In osvojili drugo mesto. Utrujeni se nismo zavedali, da smo storili nekaj posebnega. Sele, ko smo videli in čutili veliko veselje na-
ših rojakov, ko smo prejemali čestitke predsedništva mednarodne strelske zveze in sotekmovalcev Švedov, Švicarjev, Fincev in drugih, smo spoznali, da se je zgodilo nekaj velikega. Dosegli smo namreč, da se je prvič na dosedanjih svetovnih prvenstvih v streljanju dvignila tudi jugoslovanska zastava.
Dve uri po tekmi so nas avtomobili odpeljali v luko. kjer je bii naš »Radnik* že pripravljen za odhod. P:ed parnikom so nam pripravili nepričakovan sprejem in prisrčno slovo. Povratniki, ki potujejo z nami- v domovino, in izseljenci so nas pozdravili s ploskanjem in z vzkliki Jugoslaviii in tovarišu Titu ter naši fizkulturi. Ko je ladja zapuščala pristanišče, j« še dolgo odmevala partizanska pesem, spremljana s pozdravi »Na svidenje v domovini!«
Naš človek v Argentini spoznava resnico in prehaja izpod vpliva kom-informovske propagande. Sovražno gleda vojne zločince, ki so našli zatočišče v Argentini. Najnovejši emigrant škof Rožman in vsi eksponenti domobranstva In Rupnikove policije tte smejo stopiti pred oči slovenskega z-seljenca Vedno več naših ljudi ' se invlja za novratet- v domače kraje, da s svojimi rokami pripomorejo k čim prejšnji zgraditvi socialistične Jugoslavije.	-lov-
Poglobitev	demokratičnostiljudske oblasti
Uspešno začeta pot za nadaljnje delo v goričkem okraju
Izmed 10 novoustanovljenih kmečkih obdelovalnih zadrug v goriškem okraju. V sosednem krajevnem ljudskem odboru Dobrovlje pa so v pripravah na volitve popravili medkrajevno cesto Dobrovlje—Velike Zabije.
Člani Partije v Ločah so v zadnjih tednih dali zgled vsem ostalim vaščanom. Prijeli so za delo in napravili 260 prostovoljnih delovnih ur pri popravilu krajevnih poti in pri drugih delih.
Zbrani volivci v Oseku so z navdušenjem sprejeli kandidatno listo za današnje volitve novih vaških odbornikov. Tu je posebno delovna organizacija AFZ. Dobro predsednico imajo. Lani so žene dobile zemljo iz agrarnega sklada, jo pridno obdelovale ter prodale pridelek. Letos so si v tem kraju zgradile svojo javno pralnico.
Preteklo nedeljo so v Kostanjevici na Krasu odprli svoj zadružni dom. Ob tej priliki je zbranim Kraševcem govoril tudi minister vlade LRS tov. Regent. Vendar se v Kostanjevici ob tem uspehu niso ustavili. Žene in pionirji so se lotili pogozdovanja in sajenja borovih sadik po Krasu.
Pogozdujejo tudi v Selu in uresničujejo predloge s predvolivnega sestanka Zaceli st s kopanjem jam za električne drogove in kmalu bo spet ena primorska vas dobila električno razsvetljavo. Žene so vprašale, zakaj ne bi naši otroci imeli svojo mlečno kuhinjo. Zares jo bodo tudi v tej vasi v kratkem odprli.
Danes bodo
h§e isoao prej in boi$e volili
Zadnji tedni so Prekmurcem pomenili mnogo. Velika večina je odločala o važnih stvareh, ki bodo pomagale k boljšemu delu njihove krajevne oblasti. Izbrali so si nove predstavnike kritizirali dosedanje delo odborov pregledovali gospodarske uspehe, pogovorili so se o tem, kako so izpol njevali obveznosti do države, in drugo. Obenem pa so se že dogovorili, kako bodo delali v naprej.
Tako so kmetje v Martjancih letos zgradili iz lokalnih virov enega najlepših gasilskih domov v okraju, lotili so se graditi tudi krajevni mlin, ki so ga' že skoraj dokončali. Sedaj pa so se domeniii, da bodo v prihodnjem letu zgradili še zadružni dom in postavili krajevno žago. Se mnogo je prekmurskih vasi, ki ne zaostajajo za Martjanci, vendar pa so se v zadnjem času pokazali za najboljše prebivalci vasi Cepinci, ki leži tik ob meji. Samo v tekmovanju za volitve so že dogradili zadružni dom, v njem s<> uredili prostore krajevnega ljudskega odbora, kmetijske zadruge in dvorano pripravili že kar za prireditve. Vsestransko koristna aktivnost tamkajšnje Fronte je pripomogla k temu, da se je medtem na novo vključilo v Fronto še 26 vaščanov.
Tudi v vaseh, naseljenih z ljudmi madžarske manjšine, so se pogovorili
Vaščani Polic so prisostvovali seji
krajevnega ljudskega odbora
Na 781 voliščih bo danes ljudstvo goriškega okraja izvolilo nove krajevne ljudske odbore. V goriškem okraju bo izvoljenih 1293 kandidatov — najboljših zadružnikov, delavcev, kmetov, žena in mladincev — prav toliko pa je sokandidatov. Odločno in z ogorčenjem so domala v vseh vaseh odklonili »prazno skrinjico«. Toda na demokratičnih volitvah tudi ta ne sme manjkati, čeprav bo tod po večini ostala prazna.
Pri Gorici v Vogrskem sredi novembra v začetku volivne kampanje ni še nič izgledalo, da bodo tudi v tej vasi na Goriškem tako kmalu dosegli nov uspeh. V predvmivnem tekmovanju pa se je v Vogrskem obrnilo vse drugače. Volivci so dali na gradbišču zadružnega doma nad 400 prostovoljnih delovnih ur. Ze pred Dnevom republike so odprli zadružni dom, ki so ga začeli zidati šeie letos februarja. Danes urejajo še njegove notranje prostore. Najbolj so se pri tem delu poleg ostalih množičnih organizacij in pionirjev izkazali čiani Zveze borcev, ki so napravili 5076 delovnih ur. Pred volitvami so se pa lotili še regulacije vaškega potoka Vogrščka in popravila krajevnih poti.
V	Kalu nad Kanalom bodo danes volili med drugimi tudi daleč okoli znanega in spoštovanega frontovca Franca Bizjaka, stareg= že blizu 70 let. Franca Bizjaka ki je že od leta 1942 sodeloval v narodno osvobodilni borbi, so vaščani izbrali soglasno zato, ker je delaven kakor mravlja, pravičen in dober do ljudi. Kljub letom in križem se ni branil sprejeti zaupanja ljudstva, kakor se branijo v nekaterih krajih možje njegovih let, ki menijo, da so pri delu nove ljudske oblasti zaželeni zgolj mladi ljudje. Kdor je pošten in Ima polno glavo predlogov, v sebi pa bogatih izkušenj, kakor France iz Kala, je bil in bo tudi v bodoče pri delu v naših vaseh vedno dobrodošel.
V	Otlici so že sredi novembra sprejeli predvolivno tekmovanje s krajevnima ljudskima odboroma Dol - Predmeja In Kovkom. Danes se bodo stoodstotno udeležili volitev. Novi krajevni ljudski odbor pa bo nadaljeval s tekmovanjem, v kalerem so volivci obljubili zgraditi zadružni dom do 20. decembra. Skrbel bo za redne vaške sestanke ter za sestavo plana Osvobodilne fronte za prihodnje leto, pri katerem so v tej vasi še posebej sklenili sodelovati tudi volivci sami.
V	Velikih Zabijah so po dolgih pripravah pred volitvami ustanovili eno
Kakršen je predsednik -tako je delo odbora
V 23. letu Je Dvorjakov Jože, mail kmet v Turški vasi slovenjgraškega okraja. Predsednik krajevnega ljud-»kega odbora je in vse posle opravlja telo vestno, ker se zaveda, da mu je ljudstvo 1. 1947 zaupalo veliko dolžnost.
Krajevni ljudski odbor, kjer je Jože predsednik, je pravočasno izpolnil odkup živine, prašičev, žita in krompirja, in to stoodstotno. Dvorjakov Jože ve, da pomeni vstop kmeta v zadrugo korak naprej k boljšemu življenju, zato je že spomladi sam vstopil v kmečko obdelovalno zadrugo.
Volivci spoštujejo Jožeta in z vestnim delom si je pri njih utrdil zaupanje, ki so ga imeli vanj vsa ta leta. Zato so ga tudi tokrat vsi volivci znova predlagali za kandidata.
Pred nekaj dnevi so volivci Polic z veseljem pozdravili pobudo svojega krajevnega ljudskega odbora, ki je sklical prvo odprto sejo svojih odbornikov. Tako so tej seji prisostvovali številni volivci, člani Fronte, žene in mladina.
V poročilu je predsednik krajevnega ljudskega odbora tov. Klemenčič poudaril uspehe dosedanjega odbora, zlasti sodelovanje frontovcev pri elektrifikaciji vasi ter pri postavljanju transformatorja, kjer so vaščani opravili 2680 prostovoljnih delovnih ur. Poleg domačih akcij so se udeležili tudi akcij drugod. Na avtocesti, v pohorskih gozdovih, pri prevažanju lesa v dolino in pri drugih frontnih brigadah je bilo videti frontovce iz Polic. V teh vaseh so vaščani popravili vse glavne ceste in pri tem opravili 470 prostovoljnih delovnih ur. Kakor so spoznali važnost drugih akcij, tako
Tisoč vaščanov bo lahko sprejela velika dvorana zadružnega doma v Šempasu. Od spomladi, ko so začeli z gradnjo, pa do Dneva republike, ko so odprli zadružni dom, se je na vaškem gradbišču poleg delovodje najbolj izkazal predsednik kmečke obdelovalne zadruge Jože Humar. Danes ga bodo spel izvolili v krajevni ljudski odbor, kajti v Šempasu bodo prihodnje leto ponovno zidali in še povečali svoj veliki zadružni dom.
V vaseh Levpa. Loče, Selo - Gojača in v Ligu se je tako povečala aktivnost množičnih organizacij, da se je v zadnjem času v ten vaseh večina kmetov odločila vstopiti v zadrugo, kar bo brez dvoma samo olajšalo gospodarski napredek vseh štirih vasi.
Danes bo ljudstvo izkazalo priznanje tudi predsedniku krajevnega ljudskega odbora ter kmečke obdelovalne zadruge v Rihenbergu in najboljšim graditeljem pravkar dograjenih zadružnih domov v Vipavi in Prvačini Pokazalo se bo. kje so že pred volitvami najbolj razumeli naloge novih krajevnih ljudskih odborov in katere vasi bodo zmagale v medsebojnem tekmovanju, v katerem so v teh tednih prav tako izpolnjevali svoje prerivolivne obveznosti. Ali bo zmagala Vipava. Ročinj, požrtvovalna vas Loke kateri bo moral ves okraj ori njeni obnovi v bodoče nuditi še večjo pomoč, ali graditelji zadružnega doma v Dornbergu, Temenica, Vojščiea. Cepovan. Kambreško ali Lig?
tekmovali
o delu v bodočem letu. Mnogo skrbi so posvetih lokalni dejavnosti za razvoj prav njihovih vasi. Popravljali bojo stare in gradili nove ceste in mostove, uredili krajevne hiše, pričeli graditi zadružne in gasilske domove, ustanavljali bodo številna krajevna podjetja. Gni vedo, da bo vse to prineslo njihovim vasem še lepši razcvet, _>aj predstavljajo ljudsko oblast pri nas tudi oni sami in tudi sami skrbe za to, da se uveljavljajo vse njihove pravice, pa tudi dolžnosti.
Za sam dan volitev so si preltmur-ski volivci napovedali med seboj tudi tekmovanja, da bi tako čim hitreje in čirn boljše volili. Madžari v vasi Središče so pozvali na tekmovanje vse ostale vasi murskosoboškega okraja, sami pa so sklenili zaključiti volitve s 100 odstotno udeležbo že do 7. zjutraj. Kmetje iz Serdinc in Ocinj, ki stanujejo precej daleč drug od drugega, pa sp se dogovorili, da bodo volili že do 10. dopoldne. Kmetje v Mart-jancih so pozvali na tekmovanje volivce Canjkove, Beltincev in Moščan-cev; prebivalci Križevcev pa bodo tekmovali z volivci v Gornjih Petrov-cih, pa tudi Moščancih in Beltincih.
Mladinci in žene murskosoboškega okraja so se odločili, da bodo volili prvi, potem pa bodo pomagali še pri raznih delih na voliščih.
so razumeli tudi akcijo za zatiranje koloradskega hrošča, ki so se je vsi udeležili.
Predsednik je podajal poročilo veselega obraza zlasti, ko je govoril o jesenski setvi, ki je bila 100% opravljena. V Policah nimajo od leta 1948 tudi nobenih davčnih izostankov, vendar pa letošnjih še niso poravnali.
Delo dosedanjega krajevnega odbora je kot odprta knjiga ležalo pred vaščani, pokazale so se dobre strani odbornikov, a tudi napake niso ostale skrite.
Zato se je marsikateri Izmed udeležencev sestanka oglasil in povedal svoje mnenje o dosedanjem delu krajevnega ljudskega odbora. Niso zatajili tistih napak, ki so jih storili nekateri aktivisti, in ki so jih na tihem močno jezile. Take napake so bile zlasti pri odkupih, kjer se aktivisti niso ozirali na že izpolnjeno oddajo
Naša armada - graditelj socializma
Velike delovne zmage pred koncem tretjega planskega leta so dokazale, da je letošnji 29. november zgodovinski dan v naši graditvi socializma, a ko so naši narodi tako slavili in vrednotili praznik svoje domovine, so pri tem Iskreno in hvaležno izraževali čast in priznanje svoji armadi.
Svojo armado so ustvarili naši narodi v težki in požrtvovalni borbi za svobodo in neodvisnost. Naša armada Je prava ljudska armada in v zgodovini mednarodnega Geiavskega gibanja bo težko našla primerjavo, kaj šele vrstnika po načinu in pogojih svoje ustanovitve in po svojem mogočnem razvoju.
V naši armadi so se borili sinovi vseh naših narodov. V njej se je kovalo in izkovalo nerazdružijivo bratstvo naših narodov in njene enote so to bratstvo širile po vsej državi in izpolnile velike naloge pri okreoitvi Ljudske fronte, ki je izraz bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, prav tako pa so nudile veliico pomoč pri uvajanju in okrepitvi ljudske oblasti. Jugoslovanska armada je med največjimi pridobitvami naše ljudske revolucije in tudi med največjimi deli naše Partije, ki je za oficirski kader vzgojila in umsposobila najboljše in najhrabrejše sinove delavskega razreda ter vlila armadi neizčrpne in nepremagljive sile za borbo in za delo.
Svoj letošnji praznik bo naša armada proslavila z velikimi zmagami na fronti dela. Te njene delovne zmage so mnogo prispevale k zgodovinskemu pomenu letošnjega praznika republike, za armado sam« so pa nadaljevanje požrtvovalnega izvrševanja velikih nalog pri graditvi socializma. Popolnega pregleda delovnih uspehov in zmag naših vojakov in oficirjev ni mogoče podati, ker se vsaka enota naše armade požrtvovalno udejstvuje pri najrazličnejših delovnih akcijah O delovni
požrtvovalnosti in junaštvu pa pove že dovolj udeležba naše armade na največ jih gradbiščih.
Ze lani se je nad 40.000 vojakov in oficirjev udeležilo dela na železniški progi Sabac—Banja Koviljača, letos pa je delalo na avtomobilski cesti
80.000	vojakov in oficirjev, poleg tega pa so enote naše armade sodelovale tudi pri graditvi železniške proge od Banje Koviljače do Zvornika, velik delež pa so imele v raznih pokrajinah tudi pri melioracijah. Na avtomobilski cesti so opravljali vojaki najtežavnejša dela in izkazoval’ so se z največjimi delovnimi uspehi. Častni naslov udar-
Na novo pot
ali pa niso upoštevali malih površin zemlje nekaterih kmetov.
Vaščani so se nato pomenili tudi o bodočem delu novega odbora. Predvsem so sklenili, da bodo do danes, ko so se začele volitve, vsi poravnali davek za letošnje leto. Po volitvah imajo trden namen nadaljevati z električno napeljavo stranskega omrežja, kajti hribovski zaselki še nimajo elektrike. Tudi vprašanja novih ornih površin, ki jih določa petletni plan, frontovci Polic niso prezrli. Marsika tera pripomba je padla, dobra ali slaba, vendar v enem so si bili vsi vaščani enakih misli, da je kraj hribovit, bolj vinogradniški, orna zemlja pa je bolj pičlo odmerjena. Zedinili so se, da bodo skušali prihodnje leto kljub vsemu razširiti orno površino.
Tov. Klemenčič je še enkrat spomnil vaščane na bližajoče se volitve in jih ponovno seznanil s kandidatno listo, kjer kandidirajo večinoma mali kmetje, viničarji, delavci in zadružniki. Volivni upravičenci so se nato ob zaključku sestanka zedinili,. da se bodo danes pomerili z Lutverci, Ze-povci in Apačami, ki so Policam napovedale tekmovanje v tem, kdo bo prej zaključil volitve.
»Ne smemo zaostajati!« S to mislijo so frontovci odhajali s sestanka.
Tudi v bodoče mu bodo zaupali
Franc Habjan je še mlad. šele 26 let mu je. Delavec je po poklicu; Domžalčani so mu leta 1947 zaupali veliko odgovornost; poleg tega, da je bil že član trškega odbora Osvobodilne fronte, so ga izvolili tudi za predsednika krajevnega ljudskega odbora. Dobro je doslej vršil svoje posle, pravi pa, da njegovi uspehi gotovo ne bi bili tolikšni, če ne bi imel poleg sebe tudi drugih dobrih odbornikov. Tako krajevni ljudski odbor Domžale ni slabo izpolnjeval svojih gospodarskih nalog. Bil je eden Izmed najboljših v okraju Kamnik. Poleg ostalega je krajevni ljudski odbor odprl tudi 14 lokalnih podjetij, ki uspešno pomagajo našemu planskemu gospodarstvu.
Domžalčani so Francetu dali za vse njegovo dosedanje delo veliko priznanje, ponovno so ga izbrali za prvega kandidata. Prihodnjo nedeljo ga bodo še enkrat volili.
M——MU I T «l I IiIJMWWfcM
nika si je pridobilo nad 50.000 vojakov, tisoči in tisoči pa so si zaslužili pohvalo. Vojaki so gradili največje mostove in razne objekte in v kratkem času so si pri takem delu pridobivali tudi velike strokovne sposobnosti. Na vseh gradbiščih so dajali zglede junaštva dela in tudi zglede plemenitega tovarištva, ki je poleg vztrajnosti, požrtvovalnosti, morale n čvrste discipline najznačilnejša lastnost borcev in oficirjev naše armade.
V duhu pravega tovarištva so vojaki na gradbiščih prevzemali od drugih brigad pridobljena izkustva, svoja izkustva in svoje znanje pa so na lep tovariški način piedajali in posredovali ne samo drugim brigadam, temveč tudi vsemu prebivalstvu v okolišu gradbišč, kateremu so tudi požrtvovalno pomagali pri delu ter pri prosvetnem in kulturnem udejstvovanju. Na avtomobilski cesti so imele enote naše armade delavnice za popravljanje traktorjev! raznih strojev In orodja in v teh delavnicah so si tudi člani mladinskih in frontnih brigad izpopolnjeval) svoje strokovne sposobnosti. Vojaška godba ter razne vojaške prosvetne in umetniške skupine so imele svoje prireditve ne samo na gradbiščih, temveč tudi v okoliških vaseh in tako so bile enote naše armade ne samo vzorniki požrtvovalnega dela, temveč tudi nosilci prosvete in kulture. Vsaka enota je imela tudi svoje prosvejjie in izobraževalne te-iVije, pri nekaterih pa so obdelali tudi učno snov za več srednješolskih razredov. Ni bilo vojaka, ki bi se bil
Kočevje, 10. dec.
. Včeraj ln danes so bile po vsem
kočevskem okraju zadnje volivne priprave. Na vseh sektorjih vasi tekmujejo med seboj, katera bo bolje, uspešneje in lepše izpeljala volitve. Samozavestno gledajo na volitve v Sodražici, kjer so letos dosegli lepe gospodarske in politične uspehe. Dogradili so novo šolo, ki je ponos vseh. Odprli so tovarno za pridobivanje eteričnih olj iz smrečja. Obdelovalna zadruga, ki so jo spomladi ustanovili najna-
Delavci iz Strnišča so izbrali tudi Franca
V predvoiivnih pripravah v Strni-šču sodelujejo poleg množičnih organizacij tudi delavci »Gradisa« in Tovarne aluminija. Ti so iz svojih vrst predlagali kandidate za novi krajevni odbor, ki ga doslej v Stmišču ni bilo.
Med kandidati, ki so jih predlagali delavci »Gradisa« je tudi Maver Franc. Bliža se že šestdesetim. Skromen in pošten delavec je to, zato mu je celotni kolektiv zlahka zaupal, da bo v novem ljudskem odboru kot dober odbornik pravilno zastopal delavske interese.
Delavci »Gradisa« se zavedajo, da je prav naloga delavstva prenesti svoje izkušnje v tovarnah na teren, med kmečko prebivalstvo ter mu z delom pokazati pravilno pot h graditvi socializma. Zato se pridno udeležujejo predvoiivnih sestankov, kjer seznanjajo vo-iivne upravičence z delom v tovarnah, s tekmovanjem, ki so ga prav sedaj sprejeli in .'elotni delovni kolektiv »Gradisa« že nekaj dni tekmuje ter visoko presega norme.
Prav tako je tudi med delavstvom Tovarne aluminija v Stmišču, kjer so se delavci zavezali, da bodo v pol ure končali z volitvami, medtem ko bodo v »Gradisu« volili 100*/« v četrt ure.
Delavci obeh kolektivov v Stmišču se zavedajo, da je naloga vsega proletariata razkrinkati v naših vaseh nezdrave protiljudske elemente, obenem pa vnesti tudi v naše vasi tisto borbenost, ki je last delavskih množic.
vrnil nepismen z dela na avtomobilski cesti in vsi so močno razširili in poglobili svojo splošno in strokovno znanje.
•
V vseh zmagovitih akcijah graditeljev socialistične stvarnosti nas preseneča in hrabri zgled Titovih vojakov. Vzorni pri delu, vzorni v življenju in učenju nam nudijo primer in zgled vojaka prave ljudske armade, ki dela čast svoji Partiji, svojemu vrhovnemu poveljniku, svoji domovini in vsem njenim narodom. Ni področja delovne, politične, kulturne in kake druge delavnosti, ki manifestira ideale socializma, da ne bi v njej v polni meri in z najlepšimi zgledi delovali vojaki in voditelji enot naše armade. Drugače tudi biti ne more, kajti naša armada je najboljši varuh vseh koristi in idealov delovnega ljudstva ter tudi tvorec naše družbene in državne socialistične ureditve.
Do tolikega pomena in deleža pri graditvi socializma se je dvignila naša armada zaradi tega, ker v njej ni tistega, iz vsiljene pokorščine izvirajočega navideznega junaštva, ki spreminja človeka v stroj. Naš borec združuje smelost in požrtvovanje z razumom in je tako tvorec in nosilec ne samo vsakega vojaškega dejanja, temveč tudi vsega dela v korist skupnosti in njenega napredka. To ga visoko dviga nad vojakom nekdanje armade, ki je vdan v svojo usodo, brez pravega razumevanja in brez pravega občutka izvrševal vse, kar so mu ukazovali.
predmejši kmetje, »e naglo širi ln razvija v eno najboljših v kočevskem okraju. Danes je v zadrugi že 26 gospodarstev. Bavili se bodo predvsem z živinorejo in pridelovanjem krompirja. Živino so že združili, čeprav jim primernih hlevov primanjkuje. Težave so tudi z arondacijo zemlje, ker so zadružne parcele zelo razmetane. Ko pa se bodo zadrugi pridružili še drugi kmetje, pa bo mogoče urediti lepa, velika zemljišča, ki jih bodo umno uvrstili v zadružni kolobar.
Sodražica je v minulih letih že veliko dosegla. Zacelila je najhujše rane iz narodno osvobodilne vojne. Pognale so kali naprednega življenja, ki bodo v prihodnjih letih staro Sodražico popolnoma preobrazile. Te kali je treba nenehno negovati in krepiti, boriti se za njihovo močno rast. S to zavestjo bodo šli danes prebivalci Sodražice na volišča in oddali glasove za tiste, ki jim najbolj zaupajo, da bodo vztrajali odločno na tej poti.
V Dolenji vasi — sosedi Ribnice — je bil stari krajevni ljudski odbor precej nedelaven. Vse delo je viselo na predsedniku in administratorju. Dolenja vas je dosegla v odkupu krompirja, mesa in prašičev zadovoljive uspehe. Oddala je med drugim tudi 40 glav plemenske živine. Vsi odkupni plani pa še niso izpolnjeni. Tudi obdelovalne zadruge še ni v vasi, čeprav so se zanjo že prijavili prvi kmetje. Tega sta kriva gotovo pomanjkljivo delo starega odbora in premalo vztrajno politično delo množičnih organizacij. Zato je Dolenja vas doslej še zaostajala za Ribnico. Jurjevico, Suš-jem, Sodražico in drugimi sosednimi vasmi, ki so že prelomile s preteklostjo in stopile na novo socialistično pot.
O vsem tem je bilo na predvoiivnih sestankih obilo razpravljanja. Dolenja vas bo volila danes najboljše kandidate, katerim zaupajo, da jih bodo peljali, na pravo pot
Pritožili so se nad delom uprave posestva
Zelo živahen je bil predvolivni sestanek tudi v Ponovičah, kjer je bilo največ volivcev z državnega posestva. Uspešno so izpolnili svoj plan in presegli predpisane obvezne oddaje. Delavci posestva pa so se na sestanku pritožili tudi nad upravo posestva, ki še do danes ni uvedla norm in ki kljub uspehom, katere so dosegli, niti enega delavca ni proglasila za udarnika.
Tudi uprava državnih posestev v Gornji Radgoni je bila deležna upravičene kritike, kajti delavci državnega posestva v Ponovičah že 9 mesecev niso dobili nobenih nakazil za vino, čeprav jim to po uredbi o državnih posestvih pripada.
Vse to cenijo in občutijo naši narodi. To se je videlo tudi pri zadnjih velikih manevrih. Po mnogih vaseh so stari kmetje takole govorili o naši vojski:
»V treh vojnah sem bil, a vojske, kakršna je naša, še nisem videl. Srečni smo, ker jo imamo.«
Ta prostodušna ocena naših delovnih ljudi je visoko priznanje naši armadi graditelju itn čuvarju socializma.
Prav tako visoko cenijo našo armado tudi frontne in mladinske brigade, ki so delale z njenimi enotami na avtomobilski cesti in na drugih velikih gradbiščih. Zasluženo priznanje pa izrekajo tudi vojaki, ki so se vrnili z raznih gradbišč, svojim delovnim tovarišem iz vrst frontnih in mladinskih brigad. Veliko število mladih vojakov se je šele na gradbiščih zavzelo za plemenito socialistično tekmovanje ter mu je ostalo zvesto tudi pri izpolnjevanju svojih vojaških dolž-nostL Tako so vojaki tudi na velikem manevru tekmovali pri kopanju in urejevanju utrdb ter pri napornih marših.
Enote naše armade so že od vsega začetka dobre šole. delovne akcije so pa te šole še izpopolnile in je lako v naši armadi čedalje več pristnih in resničnih junakov dela pri graditvi socializma, ki ne dajejo samo najboljše zglede, temveč tudi najzanesljivejše jamstvo popolne zmage socializma v naši državi ter nepremagljivih pred vsemi nasprotniki in napadalci.
ANTE KOVAČIČ
Ob šestdesetletnici smrti
Včeraj, v soboto 10. decembra, je flrfnlki šestdeset let, kar je y bolnišnici v Stenjevcu zraven Zagreba za Knetjem možganov povezanim s kapjo, V šest in tridesetem letu umrl eden največ jih talentov hrvatse proze (Sreteklem stoletju, rojeni Slovenec Ante Kovačič.
Njegova življenjska pot spada med najbolj trnjeve, kar jih je hodil hrvatski književnik sploh. Bil je do fconca spirt z razmerami, v katerih živel, njegovo delo je bilo deležno več udarcev kakor pa priznanj še dolgo po smrti so mnenja o Vrednosti njegovega književnega dela ki o njegovem parnemu bila močno ttkzllčna. Toda videz je, da bo ta kri-Vjca popravljena, da bo ob sedanjem Jubileju, več kakor pol stoletja po pokopu njegovih gentskih ostankov,
rgova podoba la postala jasnejša in bo enkrat za vselej izrečena o Kovačiču poštena im pravična sodba, da bo ta veliki borec za resnico im pravico slehernega človeka prišel do svoja podobe.
Starši Kovačičevi so bili Slovenci. Pisateljev oče, ki je bil kmečkega Jodu kakor tudi mati, Je ušel aa Hrvatsko zaradi vojaščine, torej kot neke Vrste vojni begunec. Sotla je bila namreč meja med avstrijsko in ogrsko JSteresmo afero. V Mariji Gorici, v teselku Oplaznik nad Sotlo, se Je Jtaršema 8. junija 1854. leta rodil prvi Strok, nezakonski Ante.
V ljudski šoli, v katero Je hodil v
rmem kraju, Je kazal bistro glavo I pomočjo svojega botra Tome Gaj deka je odtol v zagrebško tole, fcjer je dovršil šest gimnazij. Ze v Višjih gimnazijskih razredih si je v Veliki meri pomagal sam, poučujoč branj nadarjene učence. Ker Je bil jevež in posebej, ker so starši tako leleli, je v sedmi gimnaziji postal gojenec zagrebškega lemenata in tam tudi maturiral. Po maturi Je izstopil iz semenišča.
Na začetku vsjeučiliškega študij«,
komaj ena im dvajset let (tear, se j*
Ante Kovačič oženil s hčerko nadce-s tar ja iz Srbskih Moravic, rojeno Srbkinjo, ki je kasneje dovršila učiteljišče šele po pisateljevi smrti. Imela sta šest otrok, dva sina in štiri hčere. Pet jih je še danes živih. V tistih tesnih razmerah, med leti 1875 in 1880, je Ante Kovačič študiral pravo, preživljajoč se s pisarniškim delom po odvetniških pisarnah v Zagrebu, deloma pa tudi s skromnimi honorarji, ki jih je prejemal za svoje literarno delo. Hkrati je bil zalo delaven v študentskih društvih. Tudi po letu 1880, ko je posial doktor prava, je moral leta in leta delati po tujih pisarnah, prav kakor naš Prešeren, in šele v letu tragične smrti se mu je posrečilo odpreti samostojno advokatsko pisarno v Glini. Tu se je na komisijski poti močno prehladil in zbolel. Prepeljali so ga v umobolnico v Stenjevec, kjer je po osmih dneh tragično umrl.
Gospodarske, politične in socialne razmere na Hrvatskem tista desetletja, ko je doraščal Ante Kovačič, so bile težke. Hrvatska je še polna fevdalcev, zvečine tujcev, ki so bili največkrat brez vsakršnega nacionalnega občutja ta so se na vso moč prilagajali vladajočemu eksploatatorskemu sistemu. Mlado, razvijajoče se meščanstvo še ni pognalo glob j ih korenin. Kmečki stan je stal skoraj čisto ob strani ta bil pod močnim vplivom cerkve. Delavski stan, proletariat, pa se je komaj prikazal na obzorju, bil brez vsake moči ta neorganiziran. Avstro-madžarskl fevdalci in cerkvena gospoda so bili tisti elementi, ki so imeli v svojih rokah vse donosnejše gospodarske postojanke. Zagorski mali kmet cr velikega niti ni moglo
— velikega niti ni biti — se Je prijal v precepu ta v teku 10. stoletji' doživel pauperizacijo v polnem pom^jsu te besede. Nasprotno pa je bil kapitalizem na pohodu in je iz leta v lefcj ^ahteval več žrtev. Ce temu dodam še desetletni (1883— 1903) najreakcionarhejši1 ta do zadnje meje nasilni re?!m Khnetik Hederva-fyja, U J« nastopil v dobf največje
SMREKARJEVA PODOBA »MARTINA KRPANA«
JPred menoj leži dvoje knjižnih izdaj »Martina Krpana«, lepo ilustrativno «rio pokojnega Hinka Smrekarja. Obe izdaji, I. in II. sta na oko enaki, po (fesu, tisKU m nakladi pa zelo različni. Prva izdaja je bila tiskana leta 1917 tanam je že košček knjižne zgodovine, kar ređkost'na današnjem knjižnem wßu. brega izdaja pa pride prav sedaj kmalu na trg in bo razveselila staro lbi Ckado, saj je knjižica eno tistih del, ki temelji v lepoti slovenskega BUstratorstva.
Slovenci imamo troje knjižnih mejnikov, ki so vzor pravilne ilustratorske P?-1'Vavpotičev »Deseti brat« (II. izdaja!), Smrekarjev »Martin Krpana U. izdaja) in Birola-Gasparijeve »Milčinskega pravljice« (I. izd.). To so kla-iicna dela lepe slovenske knjižne risbe: od romana do otroške slikanice; so trčita temelji, ki kažejo zdravo smer naši knjižni ilustraciji. Vsi drugi poizkusi različnega risarskega spakovanja, posiinega iskanja neke naivno risane črte, H je navadno le krinka neznanja: anatomije, pravilnih proporcij, perspektive zgodovmskm nos, pomanjkanja grafičnega okusa itd., se bodo morali prej ~ slej umaknit, ali zatreti, če hočemo doseči stopnjo tiste ilustrativne lepote, ki so nam jo poicazali prav ti mojstri.
Lep vzorec, kakšna bodi mladinska slikanica, je prav Smrekarjev »Martin »pan«, saj je v njem kot mlad mojster z najbolj preprostimi sredstvi svo-zdraYe®a kmnorja izrazil domačo lepoto in kleno jedro Levstikove globlje miselnosti!
Druga izdaja Levstik-Smrekarjevega »Martina Krpana« je po obliki Baa-ce manjša, v bistvu pa neizpremenjena. Ima dvanajstero celostranskih poaob v lahno modrikastem tisku, (žal, 'da so zaradi nelepljivosti tiskarskega barvila tu In tam zapackane), in učinkovito trobarvno podobo na platnicah, ci je okrasno zaključena kot praznično poprino pecivo, (glej podobo1) Stavek Je lep, jasen, prijetno čitljiv. Papir in vezava dobra. Manjka pa kot primeren zaključek »Kazalo slik«. (Založila jo je »Mladinska knjiga« kot »Cicibanovo knjižnico« v redakciji Alfonza Gspana). Naklada je 10 tisoč izvodov in bi ra je pokojni Hinko Smrekar še zlasti razveselil, saj je dobil s tem popolno priznanje in zadoščenje za vse krivice, kar jih je prestal prav ob tej naši prvi slikanici.
Da, prav ob tej knjižici, ki ostane zgled mladinskega risanega berila ta prestal zelo hud izpad takratnega odločujočega kroga na svoje ilustrator-WVO. Izpad je imel zanj dalekosežne posledice: postal je zagrenjen se po-(pezal z risbo v pretirano satiro, ki je na koncu že mejila prenekäterlkrat aa grebe oblike neokusnih, včasih kar otipljivo erotičnih prijemov.
Sam ml je povedal, kaj vse je moral ob tej slikanici prestati, kar mu Je naposled podkrepljeno z različnimi podtikanji in namigavanjl, kakor »smešenje veličanstva« itd., za dlje časa uradno zaprlo lepo pot mladinskega ilustratorja. Eden takih »grehov«, ki jih je napravil poleg očitke, da »ne pozna zgodovhe in noš« (!), je obleka cesarice (stran 28), češ (ja je podobna bolj sobarici	r veli&tasfvii. Vendar, ft pČfeksfcrho vse la», fci nam jih je
iiudom. -i.	, » kar tako ljubeznivo nanizal, mu moramo priznati, da je po
svoje popolnoma ’napel ta — res, prav po goyevsko - zelo dobro pogodi! «tikovo c.;: te povesti. Upodobil je cesarico prav tako, kakor je ženska Sila s svojim nehvaležnim ponašanjem do slovenskega junaka, ki ji je ža«t dežele.	E. Justin
Kovačičeve književne delavnosti, potem bomo laže razumeli ves njegov upor, vse proteste, ves srd ta vso satirično ostrino, ki »o je polna njegova dela.
Ante Kovačič je bil politično na strani Ante Starčeviča, to se pravi pravai. Starčevič je močno, naravnost odločilno vplival na mladino, zbujajoč v njej samozavest. Pravaška stranka je bila proti Pešti in proti Dunaju. Med mladim izobraženstvom je imela veliko pristašev, saj so ji med drugimi pripadali tudi književniki Harambašič in Kumičič. Tako bomo toliko laže razumeli boj mladega, vse življenje stiskanega hrvatskega intelektualca, kakršen je bil Ante Kovačič. Preočitno je videl vso krivico, ki se godi preprostemu človeku, posebej kmetu. In prav tiste strani v njegovem delu, kjer je prikazal ubož-nega kmetiča — žrtev razmer, se je tudi umetniško, v svojem realizmu, povzpel najviše.
Oglejmo si najprej Kovačičevo žetev v vezani besedi! Začel je zgodaj, že v peti gimnaziji. Poleg domoljubnih pesmi je pisal vedno več socialnih in zlasti satiričnih pesmi.
Strupeno je ironiziral avstrijakant-sko politiko bana Mažuraniča. Nasploh je Kovačič v svojih pesniških satirah vsaj toliko oster kakor tiste čase Zmaj pri Srbih. Ob robu omenjam, da je njegove pesmi izdal sin Krešimir s predgovorom A. G. Matosa 1. 1908.
Silno plodnost je Kovačič kazal tudi kot publicist ta politični časnikar. Najbrž ne bomo nikoli točno dognali vseh njegovih prispevkov, ki so anonimno izhajali v najrazličnejših listih tistega časa. Povsod se je boril proti germanskemu navalu in proti Pešti, zlasti pa še proti domačim, hrvatskim politikom, ki so hlapčevali avstro-madžarslrim fevdalcem ta eksploatator jem. Najbolj znana so njegova »Pisma iz Bombajaa, satirični podlistki, 3d jih je 1. 1883 v nadaljevanjih prinašala sušaška »Sloboda«.
V Karlovcu je začel pisati svoj satirični roman »Med Žabarji«, ki ga je začel prinašati novoustanovljeni list »Balkan«. Skoda, da je reman ostal torzo. Kakor večino svojih večjih tekstov, je Kovačič tudi to delo pisal sproti, od številke do številke. Ker so se pa nekateri prizadeti karlovški meščani pritožili, čuteč ost Kovačičevega peresa na sebi, je moral urednik nadaljnje tiskanje romana ustaviti.
Najtehtnejši prispevek h Kovačičevi književni pomembnosti pa so njegovi romani in novele oziroma povesti. Ko je prvo leto poslušal pravo 1. 1877, je v »Hrvatskem domu« tiskal »Ljubljansko katastrofo«. Toda že leto dni prej je tiskal svojo prvo novelo »Mi-ljenka«, vsebinsko zajeto iz sodobnih dogodkov, iz heTceovske vstaje.
Istega 1877. leta je v »Vijencu« izhajal tudi prvi Kovačičev reman »Baroničina ljubezen«, prav tako romantično nadahnjem. Potem so izha-
jale zapovrstjo krajše ta daljše proze, tako »Vaški učitelj« (1880), »Ladanjska sekta« (1880), v kateri prikazuje nove socialne ideje ta darvinizem, ki so dobivali tal na Hrvatskem, in roman »Fiškal« (1882). Karikaturo vaškega izobraženstva je podal v povesti »Beži - gon Ja«, kmečko tožarenjepa v črtici »Smetanje posjeda«. Ob smrti je zapustil Kovačič več proznih osnutkov in tudi že skoraj do konca napisan roman z naslovom »Crven-kapa«, napisan še pred romanom »V registraturi«. Zal, je rokopis tega romana ohranjen le v odlomku v zagrebški vseučiliški knjižnici. To je bil satiričen roman iz dijaškega življenja, naperjen proti profesorjem. Začel je pisati tudi ep »Peter Keglevič«.
Najtehtnejše in umetniško najpomembnejše Kovačičevo delo pa je obsežen roman »V registraturi« (1888), ki je izhajal v reviji »Vijenac« leta 1888 v knjižni obliki pa je izšel leta 1911 in 1919. V najkrajšem času ga dobimo tudi v slovenskem prevodu Frana Albrehta z obširnejšim predgovorom prof. Ratkoviča. To delo je v veliki meri avtobiografično, saj v borbi za prehod lz kmeta v gospoda, ki ga doživlja Ivica Kičmanovič, zasledimo prenekatero Kovačičevo potezo. Brezobzirni kritik družbe je tudi tukaj prišel na svoj račun. Vsekakor pa je treba priznati, da Kovačič ni imel zgrajenih nazorov ne v politični ne v socialni smeri. Toda bil je poštenjak najvišjega kova in človek, ki se ni bal nikogaT. Jezik njegovih del je lapidaren, pobarvan z zagorskimi lokalizmi, naraven, klen. Zadnja njegova dela so dokaz zanimivega čisto formalnega napredka in ko ne bi bil tako mlad umrl, bi bil vsekakor dal tudi formalno najdragocenejši hrvatski in mogoče sploh južnoslovanski roman pod konec 19. stoletja.
Ob koncu naj samo z nekaj besedami omenim nove izdaje njegovega dela, ki se trenutno v zvezi s šestdesetletnico njegove smrti v Jugoslaviji pripravljajo. Tako bo Jugoslovanska akademija v Zagrebu izdala kar tri knjige, dve letos, tretjo prihodnje leto. Prva bo obsegala zbrane Kovačičeve pesmi, med katerimi bo nekaj še sploh nenatisnjenih. Knjiga bo obsegala okrog 20 tiskovnih pol. Druga knjiga, ki prav tako izide še letos, bo vsebovala Kovačičeve podlistke in članke. Za prihodnje leto pa je odložena obsežna knjiga Kovačičeve korespondence (okrog 400 strani). Zal je več kakor polovica pisem izgubljenih. Vendar bo ta knjiga kljub vrzelim prezanimivo gradivo za Kovačičevo biografijo. Vse tri knjige priredita pisateljev sin Krešimir in prof. Ratko-vič. Razen tega izide pri Nakladnem zavodu Hrvatske v Zagrebu »Kovačičev zbornik«, ki bo prav tako tehten doprinos ob šestdesetletnici pisateljeve smrti. Roman »V registraturi« pa razen v slovenskem prevodu izide še v originalu v Sarajevu (založba »Svjetlost«) in v Beogradu (založba »Prosveta«), Seveda bodo tudi naše književne revije v teh mesecih posvetile precej prostora temu pomembnemu hrvatskemu prozaistu. Tone Potokar.
Prva letošnja premiera v Operi
V opernem gledališču bo drevi pre-: zoritvah do 1. 1944. dosegel ta 13) mlera Verdijeve opere »Trubadur«, i predstav.
za katero Je napisal besedilo S.Cam-marano, prevedla pa sta ga N.Stritol in S. Samec. »Trubadur« Je ena izmed najpopularnejših oper iz tako imenovane Verdijeve »romantične trilogije« (Rigoletto, Trubadur, Traviata), Id je sicer po sižeju povsem različna, a jo druži v neko celoto izrazito romantično osnovno nastrojen Je in izredno melodična, življenjsko doživljena glasba. Te odlike so »Trubadurju« zagotovile zmagovit uspeh že pri krstni predstavi, ki je bila 1. 1853. v Rimu, odkoder se Je delo kmalu razširilo po vsej Evropi in ostalo v repertoarju svetovnih opernih odrov vse do današnjega dne. V Ljubljani Je bil »Trubadur« prvič uprizorjen dne 18. januarja I. 1893 in je v različnih upri-
Po nekajletnem premoru ljubljanska Opera s tem danes uvršča to priljubljeno, izredno pevno Verdijevo opero v svoj spored v novi uprizoritvi, ki so jo pripravili dirigent, direktor Opere Samo Hubad, režiser Ciril Debevec in scenograf inž. arh. Viktor Molka. Zbore je naštudiral Jože Hanc, načrte za kostume pa je zasnovala Mija Jarčeva.
Pri nocojšnji premieri bosta gostovala v glavnih vlogah stalna gosta ljubljanske Opere V. Heybalova kot Leonora in'J. Gostič v vlogi Manrica. Grofa Luno bo pel V. Jan-k o, Azuceno E. Kar lovčeva in Ferranda F. Lupša. Pri nadaljnjih predstavah bodo v glavnih vlogah nastopati tudi R. Franci, L. Simičeva, AL Kogejeva ta A. Petrovčič.
Kulturno pismo iz Avstrije
O kulturni krizi v Avstriji smo že pisali (9. aprila). Danes še nekaj o tem.
Dopisnik dunajskega lista se Je te dni razgovarjal z znanim avstrijskim pesnikom, lirikom Rudolfom Fel-mayerjem; ta mu je pripovedoval o kulturni krizi v svoji domovini, pri tem pa mu je marsikaj povedal o sebi. Med drugim je dejal:
»Ce mislite, da pripravljam novo pesniško zbirko ali da se sploh ukvarjam z liriko, vas moram razočarati. Za lirika pomeni že mnogo, če lahko na vsakih deset let izda zbirko, ki pa mu gmotno prinese toliko kot nič. V sedanjem položaju, ko brezposelnost raste, lahko pisatelj blagruje samega sebe, če najde zaposlitev, ki ga reši stradeža. Kdor ima kot jaz možnost delati pri radiu ali v knjigarnah po mestu, uživa nekakšen privilegij, saj njegovo delo vsaj nekoliko diši po literaturi. Seveda pa mi zaposlitev, ki mi zagotavlja eksistenco, jemlje ves čas; zato mora moje literarno delo počivati. Tako gre danes stotinam avstrijskih pisateljev.
Splošen padec kulturne ravni je tudi na področju književnosti rodil hude posledice. 2e pred letom 1938 je bilo zelo težko prebiti se ket literat. Leta 1949 je sicer mnogo ljudi, ki bi še čitali knjige, a nimajo denarja, da bi jih kupili. Tenka plast, ki ima sredstva, pa se zanima zgolj za prosti stil rokoborbe in za kabaret, v najboljšem primeru za ceneno zabavno literaturo. Na splošno prevladuje težnja za kičem ta to še preveč upoštevajo založniki. Ti uravnavajo svojo proizvodnjo ne po potrebah širokih plasti, ki hočejo dobre in poceni knjige, marveč strežejo v glavnem le okusu tistih, ki lahko plačajo. Založništvo ne pozna čuta odgovornosti. Merilo za neko delo ni
NAŠE KONCERTNO ŽIVLJENJE
Razgibano glasbeno življenje zadnjih tednov Je nudilo nekaj zanimivih koncertnih prireditev. Med njimi omenjam najprej simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije 2. decembra, ki je zajel skladbe Mozarta, Chopina in Lipovška.
Poleg lahkotne, prisrčno pisane Mozartove ouverture Impressario je prvi del tega Večera obsegal Chopinov Koncert za klavir in orkester v e-molu. To delo kaže na eni strani tipično Chopinovo kompozicijsko tehniko, ki je posebno izrazita predvsem v klavirskem stavku, na drugi strani pa izrazito muzikalno globino, kakršna je razvidna iz čustveno močno se vzpenjajočega prvega, liričnega drugega ta temperamentnega tretjega stavka. Tudi ta skladba izžareva značilnosti, ki jih še močneje čutimo v mojstrovih klavirskih delih. Nje izvedba se je lepo uvrstila v vrsto prikazov Chopinovih skladb v času, ko se spominjamo stoletnice smrti velikega poljskega mojstra, ki je stopil svoj ustvarjalni duh s čustvenostjo in miselnostjo svojega ljudstva in je dal človeštvu zakladnico čudovitih, nikoli pozabljenih umetnin.
Najbolj pa je seveda zanimalo novo delo naše simfonične tvorbe, Lipov-škova Simfonija za veliki orkester. Tega obsežnega dela, ki je trajalo skoraj vso uro, na kratko ni mogoče obdelati in ga je treba podrobno analizirati v strokovni reviji. Zato se omejim le na nekaj splošnih ugotovitev, k čemur pripominjam, da je prikazal oblikovno in idejno strukturo svoje simfonije v tiskanem sporedu že skladatelj sam.
Lipovškova Simfonija za veliki orkester je zasnovana iz mnogih, močno si kontrastirajočih tem, ki naj prikaže jo, kot pravi skladatelj, borbo med raznimi razpoloženji. Te teme med seboj niso tesno povezane ta si na splošno ne sledijo druga iz druge, česar nujna posledica je z ene strani velika moti-vična pestrost, z druge strani pa svojevrstna oblikovna podoba, ki ne prinaša ene same dosledno se razvijajoče in rastoče linije, zaključenosti koncepcije in ne trdne, plastične zgradbe. Ta je morda še najmočnejša v drugem in tretjem stavku, ki sta po značaju tem nekako najenovltejša. Večja oblikovna zgostitev bi zvečala strnjenost ta posredovala tudi polnejšo stilno enotnost. V ta namen bi bilo potrebno opustiti nekatera muzikalno manj značilna in ne neobhodno potrebna mesta, ki vzbujajo ponekod vtis nekakšne skonstruiranosti, česar do lastne ustvaritve kritičnemu skladatelju ne bo težko izvršiti. Te pripombe, ki se nanašajo na problematiko koncepcije in bodo verjetno v nadaljnjem skladateljevem prodiranju v arhitektoniko simfoničnega stavka čedalje manj aktualne, pa ne zmanjšujejo načelne vrednosti Lipovškove Simfonije za velika orkester. Ta Je predvsem v teh-
nični izdelavi, v izrazitosti muzikalnega doživljanja, v zvočni zanimivosti in polnosti ter v vedrini, s katero skladatelj svoje delo začenja in tudi zaključi. Ta, slednja značilnost daje Lipov-škovemu delu posebni naglas ta karakterizira njegov pozitivni odnos do vprašanja izraznega oblikovanja, čeprav to v tej skladbi sicer še ni izkristalizirano. Lipovškova Simfonija tudi kaže temeljito poznanje kompozicijske tehnike ta je s te strani izvrstno izdelana. Instrumentacija je odlična, učinkovito in tudi duhovito izrablja zvočne možnosti poedinih instrumentov, in njihovih skupin. Ce celotno Simfonijo motrimo v luči njene oblikovno-teh-nične in čisto muzikalne vrednosti, moramo naglasiti, da je ne glede na razne pomisleke resno umetniško delo, tehtni prispevek slovenski simfonični tvorbi, ki dokazuje, da nam v Lipovšku raste skladatelj, ki bo mogel z razširitvijo in poglobitvijo svojega idejnega izraza doprinesti pomembne kvalitete na polju slovenskega simfoničnega ustvarjanja.
Ves spored je tehnično izvrstno in interpretacijsko sigurno izvedel simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Jakova Cipcija, ki se je izredno pozorno posvetil Lipovškovi Simfoniji, jo dirigiral na pamet in jo interpretacijsko izklesal skrbno in z velikim razumevanjem. Enako pozornost bi morali naši dirigenti posvetiti vsaki slovenski orkestralni tvorbi. S tem koncertom pa je še orkester skupno z dirigentom dokazal, kaj zmore, če so mu na razpolago primerni časovni pogoji in vsestranska dirigentova prizadevnost. Tudi to dejstvo naj služi kot vodilo nadaljnjemu delovanju naše simfonične reprodukcije. — Solistični part je v Chopinovem Koncertu za klavir ta orkester izvedla pianistka Melita Lorko-vičeva tehnično precizno in z velikim smislom za finese vsebinskega izraza.
Ta simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije je bil na zelo kvalitetni ravni in je dosegel polno primanje.
Sledil mu je 5. decembra klavirski koncert Melite Lorkovič, ki je v prvem delu zajel Bachov Italijanski koncert ta znani Schumannov Karneval, ki si ga pianisti tako radi izbirajo za svoje koncertne nastope. V drugem delu pa je spored obsegal Tajčevičevih 24 variacij, ki so pisane tehnično zanimivo in so tudi muzikalno lepo razvite, četudi sevedai še zdaleka ne dosegajo svojih vzorov velikih mojstrov, nadalje LIsztovl zahtevni Etudi v des-in f-molu ta končno izrazno bogato, čustveno široko ta tehnično dovolj zapleteno Balakfrevljevo fantazijo Is-lamey.
Pianistka Lorkovičeva se Je predstavila našim poslušalcem že na prej omenjenem simfoničnem koncerta orkestra Slovence filharmonije s Chopi-
novim Koncertom za klavir in orkester v e-molu. Na samostojnem koncertu pa so seveda njene pianistične zmogljivosti izstopile še mnogo bolj nazorno. Prikazala je svojo odlično tehniko, estetsko lep in poln ton, smisel za učinkovito in muzikalno utemeljeno, sočasno pa stilno pravilno oblikovanje izvajanih del in končno tudi dokaj izrazito muzikalno silo, ki; v njenem poustvarjanju sicer ne seže v neke posebne globine in ne vodi k svojskemu razmišljanju ta izraznemu ni-jansiranju, pa vendar naglasa tehtno vrednost njenega muziciranja. Lorkovičeva je nadarjena, kvalitetna pianistka, pri kateri je v ospredju tehnična preciznost, dovršenost, s katero se zelo uspešno veže kultiviranost njene klavirske igre. Spored svojega koncerta je podala prepričevalno, skrbno izdelano, kvalitetno. Dosegla je priznanje in njen koncert se je uvrstil med uspele prireditve naše letošnje glasbene sezone.	Dr. D. Cvetko
Nazorjev roman v nemščini
Medtem ko v taformbirojskih deželah na debelo izvajajo diskriminacijo vsega, kar je v zvezi s socialistično Jugoslavijo in našimi narodi, pa raste po vsem ostalem svetu zanimanje za naše življenje in tudi za našo književnost. V taformbirojskih deželah odpovedujejo pogodbe za izdajo del naših pisateljev in podirajo tiskarski stavek že pripravljen za tisk, drugod v svetu pa se založništva potegujejo za dovoljenje, da bi smela Izdajati prevode raznih del naših pisateljev. Založniki iz Švedske, Italije in drugih dežel bi radi tiskali naše novele, romane, zbornike poezije in proze, ki obravnavata našo osvobodilno borbo.
Založba Paul Zsolnay (Dunaj-Zürich) je te dni poslala na knjižni trg nemški prevod največjega proznega dela Vladimirja Nazora »Pastir Loda« (»Der Hirte Loda«, Abenteuer eines Fauns auf der Insel Brač, 688 strani), ki na pesniški način obravnava zgodovino otoka Brača od časov, ko je tam nastala prva helenska naselbina pa do tistega lepega dne, ko je pastir (-oda postal partizanski kurir v Bosni ' in stopil pred obličje vrhovnega ko-
andairta tovariša Tita.
Nekaj novosti Narodne in vsenčiliške knjižnice
j Narodne tn univerzitetne knjižnice. Avanesov E. I.: Očerki russkoi dialektologi!. Ca»t’ L Moskva 1948. (ctr.) i D	„	(91630)
Bariossek M.: Senatusconsultum Trabel-: liannm. PHspžvek k vfvafi ' universAl-i nloh fWelkomlsü a zisady zftstavite-lovy dlsposični volnosti V Praze 1945 „	(H 8499«)
E. JA: Kredit i Jpreditnaja si-stena kapitalizma. Moskva 1948. (eto.j 1	(91617)
njegova etična ati umetniška vre*-nost, temveč le priložnost, ki najiftt-di čim večji dobiček. Tako je avstrijska književnost pet let po vojni še vedno brezoblična; ljudje, ki bi Jo lahko oblikovali, ne pridejo nikamor, država pa se za literaturo ne zmeni. Veliko bolj se zanima za promet z vinom ta pivom, kajti pri tem blagu lahko navije davke.
Prebivalstvo zato nima dobre literature. Zahodna avstrijska mesta pa so tudi literarno nacificirana. Na visokih šolah so z redkimi izjemami nacisti ta krščanski demokrati, ki jim je dobra knjiga deveta briga, ker se ali nočejo ničesar naučiti ali pa so nezaupljivi do napredne literature. Država zastopa mnenje, da je kultura »privatna zadeva«, zato stradajo naši pisatelji. Nihče jim ne nudi podpore, čeprav bi jim jo država tudi v današnjih pogojih lahko nudila. Nar daljnje naziranje, češ da je kultura »odveč«, se bo maščevalo. Prav tako se bo maščevalo, da literatura danes ne služi dvigu izobrazbe najširših plasti. Mi književniki vemo, da ne smemo nuditi čitatelju samo kakor koti popisanih listov, marveč moramo podati obračun o času in človeku ter posredovati ljudem nujno potrebno znanje. Cim več znanja ima ljudstvo, tem bolje zanj.«
Teh nekaj besed avstrijskega pesni* ka nam pove dovolj o avstrijski kulturi ta o njeni zagati. Potemtakem je samo razveseljivo dejstvo, da je prišlo v novembru v Avstriji do »Tedna knjige«. Združenje avstrijskih knjigo-tržcev je v dunajski veleseimski palači odprlo 12. novembra knjižno razstavo, ki nudi vpogled v avstrijsko založništvo letošnjega leta. Razstava kaže poleg pozitivnih tudi negativne strani. Opazovalci trdijo, da je razstava polna kiča, ter kaže nekako težnjo k površnosti pa tudi nacistični duh. Ni čuda! Avstrijskih avtorjev, ki se bavijo s problemi sodobnosti ta nedavne preteklosti, nihče ne forsira niti na tiska. Njihovi rokopisi obležijo navadno med ropotijo v pisalnih mizah založnikov. Zato pa cveto piskarala, ki izkoriščajo sladko-roman-tične ilustrirane knjige iz »dobrih, starih časov«, pišejo o ljubavnem življenju konj ali pa dušijo čitatelja z dobičkanosno pornografijo. Na razstavi so spet knjige nacističnih pisateljev kot so Bruno Brehm »V senci moči« in »Tuji bog«. Rudolf Hans Bartsch in še katerega. To bi bili »rjavi«, na razstavi pa so zastopani tudi »čmo-žolti« avtorji. Taki se s svojo glorifikacijo Habsburgovcev prilizujejo malomeščanom, ki še danes žalujejo za »ljubim, dobrim cesarjem«. Značilen primer za to je Janetschekova knjiga »Cesar Franc Jožef — usoda in tragedija iz dobrih starih časov«. Reklama! za to knjigo pravi: »Knjiga prikliče v spomin starejši generaciji — ki se še spominja sijajnega (!) konca habsburške monarhije — nekdanje presrečne čase ta posreduje mladini, ki pozna stare, dobre čase samo še iz pripovedovanja, v poljudnem kramljanju vsaj odblesk sijaja ta bogastva Avstro-Ogrske pred letom 1914.« Na podobna čustva stavi svoje karte Friedländer s svojima knjigama »Zadnji sijaj pravljičnega mesta« ta »Oblaki grozijo Dunaju«.
Napačno bi bilo trditi, da je to vse. Samo po sebi se razume, da je razstava pokazala tudi napredne knjige, ki pa so le delček, skoraj da drobec sredi vsakovrstne šare. Založba »Globus« je izdala med drugim Howards Fasta »Pot k svobodi«, prav tako zanimivo delo iz zapuščine rano umrlega Alberta Fuchsa »Duhovni tokovi v Avstriji«. Eva Priester je napisala »Kratko zgodovino Avstrije«, Ernst Fischer pa delo »Umetnost in človeštvo«, ki smo ga že omenilL Založba Bermann-Fischer je izdala poleg Hein-richa Manna in Stephana Zweiga tuđi roman »Nastanek dr. Faustusa« (»Die Entstehung des Dr. Faustus«), hi ga je napisal Thomas Mann. To je na 204 straneh »roman o romanu«, ki govori o nastanku obširnega teksta istega pisatelja; knjiga osvetljuje tajne motorje ustvarjalnega procesa ter razgrinja pred čitateljem razne okoliščine, slučaje in ovire, ki so pri tena delovale v zavesti ali podzavestno.
Našteti podatki kažejo delno »til» kulturnega stanja v deželi, ki je po kulturnih tradicijah precej razvpita. Mozart, Haydn, Beethoven so delati ta živeli v njej. Toda dokler je kultura »privatna« stvar, njena slika ne more biti drugačna. Kultura je izraz družbenega življenja, ona Je zrcalo vsake dobe. Življenjski sok ji lahko dajo le napredni tokovi, taki tokovi, ki bodo pogumno vrgli na ogenj, kar se je že preživelo, in na temelju pozitivnih vrednot iz preteklosti delati dalje — za boljšo prihodnost
F.	M
OB TEDNU VARČEVANJ A
V kranjskem okraiu za blizu dva milijona novih vlog
V tednu varčevanja od l.do 10. t. m.
•e je število hranilnh vlog v kranjskem okraju močno dvignilo. V enem tednu je bilo pridobljenih 1801 nov vlagatelj, ki so skupno vložili 1 milijon 703.017 din v hranilne blagajne. Od tega so kraji, ki spadajo pod področje podružnice Narodne banke v Škofji Loki dosegli najboljši uspeh in sicer je tu vložilo 287 novih vlagateljev 643.851 din, dočim ima Kranj z okolico večje število vlagateljev in sicer 733, ki so vložili 625.179 din, v Tržiču pa so dosegli 733 vlagateljev in 434 tisoč 187 din vlog. v Kranju je imel velik uspeh delovni kolektiv hotela »Evrope«, ki je v celoti pristopil v krog novih vlagateljev.
Ptujski okraj v tednu varčevanja
Ptujski okraj je dosegel v tednu varčevanja kar lepe uspehe. Izdanih je bilo 885 novih hranilnih knjižic, na katere so vložili vlagatelji 713.130 din. Na hranilne blagajne odpade od tega 484 vlog v skupnem znesku 411.448 dinarjev, 27 vlog v znesku 14.134 dinarjev so dale kmetijske zadruge, pri hranilnicah Ormož in Ptuj je 207 novih vlagateljev naložilo 125.215 dinarjev prihrankov, ostanek v znesku 162 tisoč 333 dinarjev pa sta zbrali Narodna banka in Pošta od 167 vlagateljev. Na vsakega novega vlagatelja
odpade povprečno 806 dinarjev naloženih prihrankov.
Čeprav so ti uspehi lepi, vendar kažejo, da so se ravno kmetje, pri katerih j« največ neizkoriščenega denarja, vse premalo odzvali pozivu na varčevanje. Hranilnici v Ptuju in Ormožu bi bili morali zbrati veliko več vlog, isaj so na njihovem področju še pomembne denarne rezerve, ki bi kot. naložbe koristile njihovim lastnikom, ker bi jim prinašale 5%-ne obresti, koristile pa bi tudi državi za pospešeno graditev socializma.
1043 novih vlagateljev v goriški oblasti
V goriški oblasti se je število vlagateljev v tednu varčevanja povečalo za 1043, hranilne vloge pa za 1,989.991 dinarjev.
Zelo slabo so se izkazali kreditni odseki pri kmetijskih zadrugah v Ilirski Bistrici, Sežani in Tolminu. V okraju Postojna je pri kreditnih odsekih kmetijskih zadrug vložilo na novo svoje prihranke 4Ö4 vlagateljev, hranilne vloge pa so se povečale za 383 tisoč 689 din. Tako je okraj Postojna v »Tednu varčevanja« dosegel, po dosedanjih poročilih prvo mesto, medtem ko okraj Ilirska Bistrica zadnje.
Kdo mil izobraževalne teea|e na vas!
Izobraževalne tečaje so dolžna organizirati vsa izobraževalno-umetniška društva in tista kulturno-umetniška društva, ki segajo med vaško prebivalstvo.
Tam, kjer teh društev ni, naj dajo pobudo za začetek tečaja Ijudskopro-Ivetni sveti, OF ali pa katerakoli od množičnih organizacij, poročevalec za prosveto pri krajevnem ljudskem odboru, učiteljstvo, predvsem pa zadruge ln v vsakem primeru vaške partijske organizacije. V vsakem kraju naj or-ganizaior-pobudnik izobraževalnega tečaja organizira vodstvo izobraževalnega tečaja.
To vodstvo naj sestavljajo zastopniki vseh množičnih in družbenih organizacij tistega kraja. Iz svoje srede naj si izberejo najprimernejšega člana za predsednika. Tajnik vodstva pa naj bo tovariš, ki bo skrbel za reden po-
tek pouka, ki bo vodil seje zbora predavateljev, administracijo tečaja in ki bo pošiljal okrajnemu odboru Ljudske prosvete mesečna statistična poročila in po potrebi še druga poročila o poteku tečaja.
Glavna naloga vodstev tečajev je pridobivanje ljudi za obisk. Vsak zastopnik množičnih in družbenih organizacij v vodstvih tečajev je osebno zadolžen, da doseže, da bo njegova organizacija pridobila čim več svojih članov na tečaj in da ga bodo redno obiskovali. Dolžnost članov vodstva je, da na rednih sestankih zadolžijo posamezne člane za izvršitev vseh ukrepov za dobro uspevanje tečajev (luč, kurjava, učni pripomočki, organizacija izletov, povabila predavateljev iz okrajnega središča itd.).
Izvršilni odbor Ljudske prosvete Slovenije
ffato so w kras* iškem oktaiu zholiš&iš ođkuo živine
Odkupnemu podjetju za živino v kranjskem okraju manjka le še pol odstotka, da bo izpolnilo svoj letni plan. če upoštevamo velike težave, ki so jih imeli odkupovslci na terenu, kakor špekulacijo in izmikanje nekaterih velikih kmetov, odpošiljanje živine v zelo oddaljene kraje in pa velike razdalje, ki so jih morali nakupovalci prehoditi često peš, pomeni ta odstotek velik naore-dek. V veliki meri so dosegli odkupovala ta uspeh tudi zato, ker so na podeželju s kmeti vedno politično delali in jih prepričevali o potrebnosti naših gospodarskih ukrepov. Zato ni dvoma, da bodo plan odkupa živine do konca decembra presegli. Odkupovale; imajo poseben študij, kako je treba pri odkupih tudi politično de lati.
Podjetje odkupuje klavno živino za preskrbo prebivalstva z mesom in plemensko živino za gospodarsko okrepitev socialističnega sektorja na vasi. Klavne živine v okraju primanjkuje, zato jo uvažajo tudi iz drugih okrajev. Plemenske živine sicer tudi nimajo največ, vendar jo pošiljajo’, zadruge in na državna posestva izven domačega okraja.
Kako odkupujejo klavno živino kakšna je preskrba prebivalstva / mes-.im in kako razpošdjajo plemensko živino? Mesec maj je bii 2a mes tree kranjskega okraja prelomnica: do takrat je namreč preskrba z me s-pm šepaia. sedaj pa je mesa vedri, zad.tri: na razpolago potrošnikom, ir. to svežega ter katerikoli dan v tednu.
Ko živino odkupijo in to prepeljejo v Kranj, pregleda še živinozdrav-nik glavo posebej; če je žival lepa ir zdrava, jo odloči za pleme, sicer za klavnico. Velika ovira za odkupoval-ce pa je pomanjkanje prevoznih sredstev. Avtomobile si izposojujeje pr; vseh mogočih podjetjih, odkar .je d-ze’ mastni odbor njihovi klav-
nici tovorni avto, izdelan in urejen samo za prevoz živine. S tem »živinskim« avtomobilom pa sedaj prevažajo gradbeni material in odkupo-' alci se zaman sprašujejo, komu je prav za prav mestni odbor s tem delanjem koristil, oziroma škodoval.
Klavno živino prejema kranjski »kraj tndi od drugod, največ iz ptuj-kega okraja. Tu pa je potrebna krinka. Prevozi se vlečejo tudi čez 3t> ur, tako da so prihajali prašiči v vro-čih dneh napol mrtvi v Kranj. V Zalogu stojijo vagoni, natrpani živine, ;udi po 12 ur in še več. Večkrat je orevoz celo brez spremljevalca. Vse drugačni so prevozi živine, ki jih organizira odkupno podjetje kranjskega okraja I Živina ni v vagonih nikoli zanemarjena in prašiče prejmejo zadruge ter državna posestva čile in ■n zdrave V vagone jim dajo tudi krmu in vodo; vešč in skrben spremljevalec pa jih vso vožnjo, naj bo še tako dolga, krmi in napaja. Doslej ni poginil med prevozom ali akoj po prevozu še noben prašič ali druga žival. Živino so pošiljali v Novo mesto, Kočevje, Postojno, Kamnik m Ptuj.
Plelenske živine v okraju primanjkuje. Pred nedavnim je socialistični rektor izločil vso bolno živino, kakor iiberkulozne krave in drugačno, dato sedaj nujno potrebuje novo. 'dravo živino. To nalogo izpolnjuje ' vso resnostjo in vnemo odkupno »odjetje. Kljub vsem težavam pra-jo odkupovalci: »Do konca decembra morajo imeti naše zadruge zadosti domenske živine!«
Se nekaj besed, kako izpolnjuje lan oddaje živine socialistični sek-or. Najboljša je obdelovalna zadru--ra v Naklu, ki je plan presegla, dobre pa so tudi zadruge v Goričah, Duplah, Podbregi, Voglu, in Godešiču. Slabše so zadruge na Sorškem lolju, ki niso izpolnile plana oddaje prašičev.
Obsodba sovjetikib vohunov
Po velikem procesu pred sarajevskim okrožnim sodiščem zoper skupino sovjetskih vohunov je bila izrečena sodba.
Najvišjo kazen je dobil nekdanji ustaški državni tožilec in poznejši sovjetski vohun Arsen Boremovič, ki je bii obsojen na 20 let odvzema prostosti, na 5 let izgube državljanskih pravic in na zaplembo premoženja. Nekdanji duhovnik ruske carske in Denikinove vojske ter poznejši sotrud-nik okupatorja in sovjetski vohun Aleksej Križko je bil obsojen na 11 in pol leta, Vladimir Ognjev, nekdanji oficir carske in pozneje Wranglove armade, med okupacijo član »ruske narodnosocialisticne stranke«, pozneje pa agent sovjetske obveščevalne službe, na 6 let, profesionalni vohun inž. Anatolij Poljakov na 10 let, Ksenija Komad, agent gestapa in pozneje sovjetske obveščevalne službe, na 3 leta, Ilija Zerepkov kot sovjetski agent na 6 let, Vasilije Kostrjukov in Vadim Gesler na 5 let, Peter Sokolov na 4 leta in pol, Georgij Olševski pa na 4 leta. Vsi so bili obsojeni tudi na začasno izgubo državljanskih pravic in na zaplembo premoženja.
Predsednik sodišča je naglasil, da so bili obtoženci obsojeni predvsem zaradi tega, ker so za sovjetsko obve-. ščevalno službo delali proti neodvisnosti in svobodi naše države in naših narodov, Križko, Boremovič, Ognjev, Poljakov in Komad pa tudi zaradi tega, ker so med vojno sodelovali z okupatorjem in domačimi izdajalci v borbi zoper naše osvobodilno gibanje. Obsojenci imajo pravico do pritožbe v osmih dneh.
Obsodba teroristov in vohunov v Ljutomeru
Mariborsko okrožno sodišče je na svojem zasedanju v Ljutomeru obsodilo terorista Franca Lasiča in 10 drugih obtožencev, ki so ga podpirali in tudi vohunili. Franc Lasič, 27 letni sin malega kmeta, se je izpridil kot nemški vojak, po osvoboditvi pa je zaradi sabotaže prišel v kazensko-poboljše-valni zavod. V zavodu se ni prav nič poboljšal in kot vojaški begunec se je pridružil Sajnovičevi »križarski« tolpi ter bil udeležen pri raznih njenih zločinih. Sodeloval je pri napadu na železniško postajo Osluševci, potem pri napadu na kmetijsko zadrugo v Razkrižju in na Kogu, kjer je streljal tudi na člane Narodne milice. V Avstriji se je povezal z neko vohunsko skupino in ko je ilegalno prekoračil našo mejo blizu Radgone, si je poiskal vohunske pomočnike v domačih krajih.
Ko je Lašič obiskaval svoje obveščevalce, so ga v vasi Runč vaščani spoznali in zasledovali. Med svojim begom je ustrelil sekretarja vaškega frontnega odbora Franca Kosija, nekega drugega zasledovalca pa težje ranil. Vaščani so zločinca zajeli in izročili državnim organom.
Na razpravi je javni tožilec naglasil, da pri nas teroristi, vohuni in drugi zločinci ne morejo računati na podporo delovnega ljudstva, ki v zaupanju do državnega in partijskega vodstva samo zatira in preganja take zločince. Lašič Franc je bil obsojen na smrtno kazen z obešenjem, devet njegovih sokrivcev pa na odvzem prostosti od 2 do 11 let, neka obtoženka pa je bila kaznovana samo pogojno.
Vreme v decembru kot ga napovedujejo vremenski ritmi
10	15
20
Kladivar in Enotnost člana atletske lise
Za popularizacijo atletike mod ute» «a« je bilo sklenjeno, da so ustanovi
Pretekli ponedeljek in torek je kilo ▼ Beogradu atletsko posvetovanje. — Osrednje vprašanje je balo določitev Števila članov državne lige. Končno, je obveljal sklep, da bo sestavljalo v letu U50 moško državno ligo * društev/ žensko pa 6 društev. Odločilnega pomena pri tem sklepanju je bilo stremljenje, da bo liga res kvalitetna, po drugi strani pa da bodo imela zaradi odpadanja zadnjih dveh društev iz zveznega tekmovanja možnost vstopa najboljša moštva iz republiških lig
Poleg tega je bila ustanovljena tudj tako imenovana južns liga, ki bo sestavljena iz 5 moških ekip in 4 ženskih-V moško bodo vstopili po dve najboljši moštvi iz Makedonije ter Bosne in Hercegovine, kakor tudi en zastopnik Orne gore, v žensko pa 2 ekipi iz Bosne in Hercegovine ter po ena iz Makedonije in Črne gore. Ni njkakega dvoma, da bo južna liga omogočila hiter ip morda nesluten vzpon atletike v teh treh republikah, kjer je skritih veliko število talentov.
Termini državne lige so določeni takole: 1. kolo: 3.-4 iunij (moški in ženske), 2. kolo: 15.-1!. julij (moški in ženske), 3. kolo. ženske: 23. julij, 3 kolo. moški, i. kolo, ženske: 5.-S. avgust, 4. kolo .moški, 5. kolo, ženske: 30. sept- -1 oktober.
Člani moške državne lige so: Partizan. Mladost, Crvena zvezda, Kladivar, Enotnost, Spartak, Proleter, Zagreb in
■« tizkulturo,
DIF (Državni institut Beograd),
Žensko nržavno ligo sestavljajo: Kladivar, Enotnost, Crvena zvezda. Mladost. Sloboda ir Spartak
Državna prvenstva bodo letos v naslednjih krajih: cross in prvenstvo posameznikov v Beogradu, prvenstvo v štafetah, maratonskem teku, steeple-ehaseu in v ekipnem tekmovanju v skoku v višinp in metu kopja za člane in mladince v Zagrebu, prvenstvo v partizanskem maršu na Kozari in mladinsko prvenstvo v Pulju, Proga za partizanski marš bo skrajšana
Prihodnjo sezono bo več mednarodnih tekem. Prvo mednarodno tekmovanje bo »Cross narodov« 25. marca v Bruxellesu. Nato bodo 17 in 18. junija mestna mednarodna tekmovanja, od katerih je že dogovorjen v Bernu dvoboj Zagreb : Bern, dočim je za isti dan predlagan dvoboj Ljubljana : Bologna (ali Torino). V Ljubljani bo nadalje 2 julija ženski mednarodni dvoboj Jugoslavija: Nizozemska (ali Danska), iste dni v Zagrebu moški dvoboj Jugoslavija : Belgija, na Dunaju povratni dvoboj z Avstrijo (moški), v Milanu troboj Italija : Finska : Jugoslavija, v Beogradu 23. in 24. septembra Jugoslavija :	Finska
(moški) in isti dan v Zagreba ženski dvoboj Jugoslavija : Avstrija Najvažnejši nastop naših atletov jn atletinj v prihodnji sezoni pa bo vsekakor evropsko prvenstvo v Bruxeilesu.
prvenstvenih tekmovanj še mladinski troboj Srbija : Hrvatska : Slovenija. N* posvetu je bilo rešenih tudi več načelnih vprašanj o sporedu tekmovanj za mladince in mladinke, o minimalnih rezultatih za tekmovanje na državnem prvenstvu, kj so bili v nekaterih disciplinah poostreni nad rezultate prvega razreda, v dveh primerih (kopje la disk za ženske) pa nekoliko znižanj.
Iz sklepov in sporeda tekmovanj Je razvidno, da bo prihodnja atletska sezona še pestrejša od letošnje jn da bomo po vsej verjetnosti zabeležili še večji vzpon naše atletike. Zdeno V.
V Mariboru so ustanovili atletski klub
Marljiva atletska sekcija mariborskega Železničarja je imela pred. dnevi občni zbor, na katerem so po poročilih funkcionarjev med dragim sprejeli tudi predlog o ustanovitvi atletskega Kluba, čigaa predstavnik je France Filipič. Sekretar Milan Kabaj je dal nato smernice bodočega dela novoustanovljenega Muha, čigar najvažnejša naloga ho množičnost in kvalitetni napredek v atletiki. Klub šteje V atletov (19 mladincev in 46 atletinj (25 mladink).
ZMAGOVITA POT KOŠARKAŠEV ŽELEZNIČARJA
Malo je športnih društev, oziroma sekcij, ki bi lahko s ponosom govorila ne le o svojih uspehih, temveč tudi o kvalitetnem in organizacijskem napredku. Med taka društva sodi nedvomno mlada košarkaška sekcija ljubljanskega železničarja, ki zasluži vse priznanje.
Košarkaška sekcija Železničarja obstoja od septembra leta 1946. Od tedanjih maloštevilnih članov je do danes naraslo število “a 89 tekmovalcev in tekmovalk. Eden najmarljjvejših sodelavcev je njen načelnik Karel Danev. Ob ustanovitvi niso imeli ne igrišča, niti zadostnega števila igralcev za javni nastop. še neizkušene mladince je v začetku vodil sam načelnik, ki jih je seznanjal z osnovnimi potezami te lepe igre.
»Začetno krizo smo uspešno premagali,« le pripovedoval tov. Daneu, na čigar obrazu sem opazil občutek vidnega zadovoljstva in ponosa. »Za Domom Ljuba Šercerja v šiški smo si s prostovoljnim delom kmalu uredili igrišče, kjer smo odtlej dalje imeli redne treninge in kasneje prve javne prijateljske tekme-Začetni neuspehi so fante le vzpodbujali, da so se še bolj zagrizli, kajti njihova trdna volja in veselje sta bili najboljše jamstvo za nadaljnji napredek. Dvakrut tedensko določeni treningi so bili za navdušene mladince odločno premalo. Tiha želja, čim bolje usposobiti moštvo za bližnje ligaško tekmovanje,- jih je tako prevzela, da so priha-
i' ali na igrišče vsak dan. Skoraj ob vsaditi času si jih lahko videl na treninga. Uspeh ni izostal. Prvo večjo preizkušnjo smo imeli lani na kvalifikacijskem tekmovanju v Skopljn. kjer smo šele lahko ocenil} sadove svojega dela-Priborili smo si vstop v državno ligo! Sami sebi nismo mogli verjeti, da je bil naš trud v kratkem času tako bogato poplačan — uvrstili smo se med deseterico najboljših društev v državi! Uspeh, kakršnega niso pričakovali niti največji optimistil
Zdaj gre zares, smo dejali ob začetku državnega prvenstva. S podvojeno silo smo se vrgli na nadaljnje delo. Malokdo je upal, da so si mladinci nabrali že toliko izkušenj, da hi se lahko merili s tehnično boljšimi nasprotniki, ki so imeli za seboj že vrsto težjih, celo mednarodnih srečanj. Vendar je bila
Danes prijateljska nogometna tekma
LOKOMOTIVA Zagreb : ODRED
na stadionu ob Tyr še vi cesti.
Začetek tekme ob 14. ob 13 predtekma. Na igrišču bo prenos tekme JUGOSLAVIJA ; FRANCIJA iz Firenc
----dejanski potek zračnega tlaka
....potek zračnega tlaka kot to napovedujeta ritma, doJga okoli 156 in 397 dni
-j- dejansko zabeležene padavine -j- padavine, napovedane po ritmih
J padec temperature, napovedan po ritmih
A dvig temperature (po ritmih)
Dr. V. Manohin
Novo strelišče v Ljubljani
Strelska družina Bežigrad Je dobila v najem novo dograjeno malokalibrsko strelišče na Stadionu, kjer se bo lahko vadila naša mladina v streljanju.
Otvoritev novega strelišča bo v nedeljo 11. t. ut ob 9. dopoldne. Po otvoritvi tekma v streljanju na 5 strelov brez poskusnega streljanja. K otvoritvi in k tekmi vabi odbor ljubitelje strelskega Športa, posebno pa mladino Bežigrada.
Smučarji - tekmovalci!
Zaradi kratkega bivanja Inozemskega trenerja pri nas poziva Smučarska zveza Slovenije naslednje tekmovalce za teke, da se 12. t m. zvečer javijo v zre zn .'uri tečaju na Pokljuki» Knific^ Razinger, Pogačnik, Sinke, Bern, Klinar, Kan da m, Kordež Matevž, Novak, Stana Romau, Kersnik, Gregojij, Aceetto, Seberl Rafael, Seber Drago, Dežman Ježe, Rohač Štefan, Berce Franc, Vovk Mirko, Kuhar Vinko, Noč Zdravko, Maknveo Anton. Bardutzky, Pirš Pavle. Pridejo naj tudi trenerji: Jakopič, Žem-va in Drove»;];.
Smučarji Enotnosti! V ponedeljek 12. decembra ob 19.30 imamo v dvorani Doma
sindikatov (Miklošičeva c.) občni zbor kluba. Ker .se bo obravnavalo delo v preteklem in bodočem letu in volili nov odbor, vabimo vse člane, da Se občnega zbora udeleže
Strelci univerze bodo imeli ustanovno skupščino danes ob 10 na rudarako-metalurškem institutu, Aškerčeva 32-
težavna pot liga^jega tekmovanja, polna lepih, razburljivih in prijetnih trenutkov, uspešno končana. Nepričakovani, vendar zaluženi zmagi nad favoritom za prvo mesto Partizanom ter Metalcem v Beogradu sta močno odjeknili v športni javnosti. Šesto mesto v lestvici s pozitivno razliko v koših 592: 567 je nedvomno presenetilo vse ljubitelje košarke. Med najboljše in najzaslužnejše igralce sodita Amon. ki je dal na prvenstvenih tekmah 199, in Vozelj 191 koš. Odločna volja, veselje in vztrajno prizadevanje je najboljše napotilo za prihodnje leto,« je tov. Daneu končal svoje pripovedovanje.
Pravilna vzgoja in uspešna propaganda sta pritegnila v vrste košarkarjev Železničarja še druge mladince in mladinke ter pionirje, ki so v prijateljski tekmi premagali Crveno zvezdo v Ljubljani in v Beogradu.
Priznanje za svoje velike uspehe so igralci dobili na slovesni akademiji v
Beogradu, ko je bila na Dan rep oblike med drugimi društvi pohvaljena in nagrajena košarkaška sekcija Železničarja, Vzporedno z napredkom na športnem področji! so bili doseženi uspehi tudi v organizacijskem delovanju. Sekcija je na praznik 1. maja jn oh stoletnici žsr leznic priredila dve okusni razstavi, kjer je bil v fotografijah prikazan razvoj in delovanje sekcije. Vodstvo skrbi tudi za dotok najmlajsih, ki so jih že precej zbrali v svojih vrstah. Na trening državne reprezentance, ki jo vodi v Zagrebu francoski trener, so poslali poleg Amona na svoje stroške še tri druge košarkaše, ki si bodo pridobili še nadaljnje tehnično znanje, s čimer se bodo hkrati usposobili tudi ra trenerje. Drugi štirje igralci pa so pred kratkim opravili sodniške izpite Občnega zbora, ki bo v sredo 14. t. m., se košarkaši upravičeno vesele. Izmed vseh šnortnih sekcij bodo imeli gotovo najlepšo bilanco.	8. I*
»uges«*« ja zavzema trebe mesto v svetovni proizvodni) koaopue
Ze stara Jugoslavija je Izvažala I Izpolnili, saj se je samo v Vojvodini znatne količine konoplje na svetovni in Srbiji povečala površina, posejana
trg. čeprav ni znata izkoristiti vseh možnosti za proizvodnjo konoplje, kakor tudi za prodajo na tujih tržiščih. Na leto je znašala vrednost izvoza konoplje okrog 200 do 230 milijonov dinarjev. Spekulativna delavnost tedanjih izvoznikov konoplje, ki so samo 'gledali, kako bi dosegli čim večji profit, je imela za posledico, da kakovost izvožene konoplje ni bila najboljša. Nihče tudi ni skrbel za predelavo konoplje in tako je šla ta dragocena surovina na svetovni trg za razmeroma nizko ceno. Pridelovalce pa so 6« oškodovali izvozniki, ki so včasih pri odkupu konoplje plačevali sramotno nizke cene.
V izvajanju nalog našega petletnega piana, ki določa, da moramo razširiti pridelovanje konoplje, izboljšati kakovost in omogočiti predelavo konoplje, smo v zadnjih letih že znatno povečali pridelovalno površino za konopljo. Naš petletni plan določa, da moramo površino za pridelovanje konoplje povečati od predvojnih 59.000 na 100.000 ha. tako da bo konoplja poles sladkorne pese po pridelovalni površini naša najvažnejša industrijska rastlina. To nalogo smo že v glavnem
s konopljo, leta 1948 od 35.000 na 54 tisoč ha, lani pa na okrog 80.000 ha. Konopljo pa v čedalje večji meri pridelujemo tudi v drugih področjih države, kakor na primer v Severni Bosni in na Hrvaškem. Ze leta 1949 smo pridelali že za 134 % več konoplje, kakor v desetletnem predvojnem povprečju.
Povečani pridelek pa nam je dal možnost izvažati konopljo v velikih količinah. Tako je Jugoslavija ne te po svoji proizvodnji konoplje, marveč tudi po izvozu na svetovni trg zavzela tretje mesto med vsemi državami na svetu. Po proizvodnji konoplje prekašata Jugoslavijo le Sovjetska zveza in Italija.
V zadnjih letih pa ni napredovala samo proizvodnja konoplje, marveč tudi njena predelava. Tako lahko danes nastopamo na svetovnem trgu s prvovrstnim blagom. Zgradili smo vrsto konopljam. Danes imamo samo v Vojvodini 14 konopljam, ki so povečini že v obratu, nadaljnje pa še gradimo. Vse konopijarne so opremljene z najmodernejšimi stroji, tako
nejšem obratovanju. Nove konopljar- i stilni industriji, zlasti za izdelavo dene smo zgradili tudi v severovzhodni I lovnih oblek, namiznih prtov in tka-
Bosni, v Srbiji in na Hrvaškem.
Vse nove konopljarne smo opremili z doma izdelanimi stroji. Ze leta 1947 je začela v Novem Sadu obratovati tovarna strojev za predelavo konoplje pod imenom »Budučnost«. To je prva tovarna te vrste v naši državi in na Balkanu. Danes je ta tovarna vključena v kombinat s proizvodnjo kmetijskih strojev »Pobeda« in serijsko izdeluje vse potrebne stroje za konopljarne.
Ustavili pa se nismo pri običajni predelavi konoplje, lotili smo se tudi kemične predelave konoplje v tekstilno vlakno, podobno bombažu, v tako imenovani kotonin. V začetku letošnjega leta je začela obratovati v Novem Sadu tovarna »Novator« za pridobivanje kotoniziranih konopljenih vlaken, ki predeluje predvsem odpadke iz konopljam tako imenovano ku-čino, ki jo je težko vnovčiti. S kemično predelavo pridobiva tovarna iz teh odpadkov fino in mehko vlakno, iz katerega izdeluje predvsem sanitetno vato in sanitetni material, pa tudi običajno vato za prešite odeje. Brž ko da je zagotovljena najboljša kakovost j se bo proizvodnja povećala, pa bomo konopljenega prediva ob najracional- I kotonin uporabljali tudi v
nin za pohištvo.
Tako se je naša država v nekaj letih uvrstila ne le med prve proizvajalce konoplje na svetu, marveč je uvedla tudi najnaprednejši način predelave konoplje. Najvažnejše stroje za izdelavo kotonina smo izdelali v domačih tovarnah. Delovni kolektiv tovarne »Novator«, ki je začela obratovati v aprilu, je hitro osvojil tehniko proizvodnje kotonina. Tovarna je usposobila potrebne strokovne kadre in že pripravlja načrte za razširjenje obrata. Podjetje izdeluje danes že kvalitetni kotonin, ki se ne razlikuje od izdelka najboljših tovarn v inozemstvu, tako po barvi, kakor tudi po kvaliteti vlaken. Prihodnje leto se bo proizvodnja kotonina že tako povečala, da bo tovarna lahko krila vso potrebo naše države v sanitetni vati. Poleg tovarne bodo zgradili oddelek za konfekcijo ln ga opremili s stroji, ki jih že izdelujejo naše tovarne. Tako se razvij# nova panoga naše tekstilne industrije, ki se bo nadalje razvijala, kajti na podlagi izkušenj prve tovarne kotonina bomo zgradili v naši državi še nadaljnje tovarne te vnta.
Sindikalno prvenstvo Ljubljane
šahovski turnir za sindikalno moštveno prvenstvo Ljubi jtne se bliža zaključku. Ker sodelujoča moštva ne dostavljajo redno poročil Krajevnemu Bin-dikjalnemu svetu, objavljamo v naslednjem le nepopolno stanje v posameznih ligah in skupinah:
Kakor znano, igra v I. ligi 5 skupin,
V	A skupini se bore za prvo mesto MLO Ljubljana. Ministrstvo za finance in Komite za zunanjo trgovino. V B skupini si bo naslov prvaka priborilo moštvo Glavne direkcije gradbenega materiala ali Direkcije železni a. V C skupini imata največ možnosti za dosego prvega mesta Geodotaka uprava in institut za elektroveze. V D skupini ho sigurni prvak Slovenska filharmonija.
V	E skupini sta favorita za prvo mesto Ministrstvo trgovine in Pošta.
II. liga ima 4 skupine. Najboljša v a skupini siu Miaistrstvo. gg industrijo, Ministrstvo za zdravstvo, Blasnikn-va tiskarna in VTP. V B skupini vodi z 19 točkami Ministrstvo za komunalne zadeve. V C skupini je na prvem mestu Ministrstvo za kmetijstvo, kj mn Je Pesem tokm-eo le Glavna dj,rekcija tekstilne industrije, V D skupini sta favorita moštvi Slovenila ceste in Direkcija železnic.
V	ITI. ligi sodelujejo S skupine. V A skupini sigurno vodi Ljubljanska oblast, v B skupini ho borba za prvo mesto odločena med rajonom Center in DOZ V C skupini pa sta favorita za zmagovalna Ministrstvo za lokalni promet in trgovski nameščenei.
V	tekmovanju žensk je doslej na prvem mestu DZSZ s 14 jn pol točke. Igralke železniške direkcije imajo 13 točk, šahistke ministrstva za lokalni promet pa 11 točk.
80 moštev na sindikalnem tekmovanju v Celju
Sindikalno moštveno prvenstvo, ki se začne v sredo 14. t, m-, je *e bolj razgibalo celjsko šahovsko življenje. Sodelovalo bo 432 igralcev in igralk, ki go razdeljeni v skupino. V A skupini je 49 moštev, v B- skupini na 16 moštev po 6 igralcev: v C skupini je 24 ženskih ekip. izmed katerih šteje vsaka po 4 tekmovalke. A in C skupin« igrata vsako sredo, B skupina pa vsak četrtek ob 19.3«. Po končanem tekmovanju bo finalni turnir, katerega se bost« udeležili no dve najboljši moštvi iz vsake skupine.
Kratke šahovske vesti
Mednarodni šahovski dvoboj po telegrafu na desetih deskah bo danes med beograjskim klubom Vidmar in avstrijskim prvakom Hitzingem z Dunaja
V	Kopru je bil v proslavo Dneva republike brzotumir s 140 igralci. Poleg šahistov iz Kopra, Izore, Pirana in Por-torža so se turnirja udeležili tudi člani Jugoslovanske armade in Narodne zaščite ter šahisti iz. Trsta. Več kot polo-vioa tekmovalcev je bila mladincev. V finale se je plasiralo 14 igralcev. Prvo mesto je zasedel Zdravko Ocvirk, naslednja pa mladinec Filipovič, dr. Develja (vsi iz Trsta), dr. Berginc, Gajski Gro-bovšek. Učakar, dr. Mlinar, Žerjal, Kar-doš itd. Prireditev je bila dobro organizirana-
Na mladinskem prvenstvu Slovenskega Primorja Je zmagal Prijon z 10 in ool točke. Pavlin ima 10 točk, Habe 9 in nol, Šinkov«: 9, Kemperle 8 in pol. Miklavčič 7 in pol, Petrovčič in Vogelnik 7, Adam 6 in pol, Valenčič in Knap 4 in pol, Lipušček 4, Štok 1 in pol in Zega 1 točko.
Do 15. decembra je treha odigrati prvenstva posameznih zavodov, ker hodo nato prvoplasirani igralci tekmovali za prvenstva oblasti
V	torek 13. t. m. ob 19. bo v Šahovskem domn v Ljubljani članski sestanek šahovskega kluba Krim. Dnevni red: Nov lokal, poživitev dela.
V	petek 16, decembra ob 19.30 ho v šahovskem domu v Ljubljani članski sestanek šahovskega kluba Enotnost zaradi poživitve dela.
OTVORITEV BREZ. IMENA
Bell: Kostič	Crni: Pirc
(TI kolo matcha Vojvodina :»Plover
nlja. Ljubljana, 2 decembra 1949)
. I, e2—e4. d?—d6.
Otvoritvi, ki se pričenja s to potezo, doslej še niso dali imena. Nekateri jo štejejo med indijske obrambe, ker vodi do njim sličnih pozicij Poleg mene Igra trenutno to otvoritev skoraj samo Se Bropštejn, ki je mne-n1n. da Je prav tako dobra kot n. pr, sicilijanska ali francoska obramba. Ima na prednost, da j» mani raziskana. Jaz sem doslei z njo dosegel proti mojstrom in velemojstrom v 8 partijah 7 zmag in en remi!
2. d2—d4.
Naravno je, da beli takoj postavi še drugegakmeta v središče.
A .• Su^^—441 A Sbl—cA
Beli tu ne more igrati e5, kakor tr
Aljehinov! obrambi, temveč mora kriti napadenega kmeta. Možno Je to tudi s 3. f3 ali 3. Ld3.
3.	... g?—g6.
S tem se pričenja »indijska ideja* v partiji. Crni je z d6 najprej otežil belemu napredovanje e-kmeta, sedaj pa krilno razvija svojega kraljevega lovca.
4.	Sgl—13. LI8—g7.
5.	h2—h3.
Izgublja čas, toda beli hoče igrati Le3 in zato preprečuje Sg4.
5 ...0—0, 6. Lel—e3.
Slabo je 6. Lg5, c5! 7. e5* cd4:! (dr Trifunovič-Bronštejn. Saltsjoba-den 1948).
6.	.., Sb8—d7, 7. Ddl—d2.
Na 7 e5 igra črni enostavna
7.	... Se8.
7.	... c7—c5!
Črni mora takoj izpodkopati belo središče, in picer tukaj s c-kmetom. pp 7.	. ,e5? bi igral beli 8. de»:, de»:,
9. « -6—tl, pa'bi hitreje prišel do napada.
8.	(14:, c5?
Beli poskuša n vreč! Igro črnega, kar pa se mu ne posreči. Bolje je bilo
8.	0—0—0 ali 8. Lh6 in nato 0—0—9. Nastala bi ostra pozicija, v kateri bi oba nasprotnika napadala kraljevi po* žici ji.
8. ... Sd7:, c5, 9. e4—e5? SI6-*4. 10. Sc3:,e4. Sc5:e4, 11. Dd2—d5.
Beli je videl, da s tem dobi kmeta« ni pa upošteval, da Je zato izgubil nekako tri razvojne tampe. kar Je vsekakor preveč, pa. še mora nasprotniku prepustiti lovski par.
u. ... Se4—c5! 12. Le3:c5, Lc8—e6!
Razvile mimogrede še eno figuro.
13. Dd5—d4.
ge slabše je 13 13. Db7 :dc5 ker črne trdnjave po -odprti b- in d-linijl lahko še hitreje vderejo v belo pozicijo, povrh pa grozi potem Da5+. — Beli pa je v vsakem primeru že IV gubljen.
13. ... d6:c3, 14. Dd4:c5. Ta8—c8! 15. Dc5__a3
Ö6 15. Da-7potem seveda, tudi
15.	... Tc2pa n. pr. na 16. DbT:
Le5:! In črni odloči celo že v napadu.
15. ... Tc8:c2. 16. Lfl—d3, Tc2—cS, 17. 0—5, I.e6—35, 18. Ld3—e2.
Prav tako slabo je 18. Sd4, Tbf, 19. Da7 :L*e5
18.	...Dd8—M, 19. Tal—dl.
Zopet ne gre 19. De7 :Db2 : ln ne.to La2
19.	.,. C?—e8.
Po končani otvoritvi Ima. torel črni prednost dveh lovcev; izmed njiju stoji eden izvrstno na središčnem polju, drugi pa napada slabo točko e5.
črna trdnjava stoji na odprti liniji, črma dama napada damsko krilo, bel* dama pa je vezana na obrambo kmer tov b2 in a2.
20.	Tfl—el?
Napaka, ki presenetljivo hitro la"
g-ubi. Treba je bilo vleči 20. b8, nakar pa črni z 20. . .. Tc2, 21. Sd4. Tc5 lahko dobi kmeta e5, če noče rajši najprej še z 20. ... Tfc8 nadalje ojar čiti svoje pozicije.
20.	... Tc6—c2!
Naenkrat »visi* vsa druga čir ta, točke b2. a2 in f2.
21.	b2—b3.
Obrambo ni bilo, na II. Tbl bi psd”
šlo najenostavneje 21. ... TfcS in n*e to Lif8.
21.	... Ld5:f3, 22. Lc2:f3.
Se manj obeta 2S gfS :L#e5:, ker bi bilo krali evo krilo razbito.
22.	...Dfc6:f24-, 23. Ksl—hi, Tc2^2.
črni je torej dobil dva kmeta, pa
tudi neenaki lovci belega ne rešijo ve*
24. Da3—dS.
Izsiljeno, ker pride sicer po DgS in Le5: črni še do neubranljivega napada.
24. ...DR—g3! 25. Lf3:b7, Ta2—aS! 26. DdS—d3.
Zopet edino, sicer Le5:.
26. ...Dg3:d3, 27. Tdl:d3, Le7:e5, 28. b3—b4, Ta5—al, 29. Tel:al, Le5:al.
V nastali končnici nima beli nobenih izgledov. Crni ima dva vezana kmeta več. s trdnjavami na deski pa neenaki lovci niti ne pridejo do izraza.
39. b4—b5. La!—16. 31. g2—g4, Tf8— d8. 32. Td3—a3.
te menja beli trdnjave, mora pozneje dati figuro zaa f- in e-kmeta, nakar a-kmet dobi.
32. ... Lf6—d4, 33. Khl—*2, K«8—c7. 34. Ks2—13. Ld4—b6, 35. e4—6$. Td8 —(14!
Sicer bi h4 otežilo zmago.
35. Lb7—e4.
Na 36. Kg3 pride 36. ... e5. 37. h4, e4 in nato TdS-j- ali pa e3.
35. .. 1 d4—h4. 37. 1*4—d3. h7—hS, 38. <t5:hR4-, kg7:h6. 39. Ta3—c3. e6—e5.
Začetek konca — oba prosta kmet», pričneta prodirati
40. Tc3—c6, Tb4—b3, 41. KI3—e2. e5—e4, 42. Lcl3—c4.
Seveda ne 42. La4:? TeS+.
42.... Tb3—13. 43. Trfi—d6. Tf3—O-K 44. Ke2—el, e4—e3. 45. Lc4—e2.
Ali 45 Td7, f». 46. LgS, La5-f- itd.
45. . n—f j. 46. h3—h4. f5—f4, beli se vda.
Na 47 h5 sledi namreč enostavno 47. ...fS, 48. Tg6.-)-. Kh5; Itd
Opombe: V. Pira.
VESTI
KOLEDAR Nedelja 11. decembra: Hugolin, I>amaa-Ponedeljek, 12. decembra: Aljoša, locreät, 13. decembra: Vitka, Lucija.
SPOMINSKI DNEVI B, XII. 1918. — Umrl Ivam Cankar v Ljubljani.	„	_ .
It XII. IMS. — V bojib za Kočevje pada jromaiudamt XIV. divi zija Mirko Bračič.	.	,
33.	XII. 11143. — V Moskvi podpisan dogovor med Sovjetsko zvezo iu CSB.
33.	XII. 1944. — Začetek sovražne ofenzive proti naći vojski v Rezili in Slovenskem- Primorju.
dežurna lekarna
Centralna lekarna, Tromost j e, Trg Franceta Prešerna 5.
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljubljana: dr Zalokar Ana, Karlovška ce&ra 1, telefon 52-84, do ponedeljka do
8.	zjutraj.	_ ...
Celje: dr. Fišer Jož«, Krzisnikova ulica 6t- 2, do ponedeljka do. 8. zjutraj. Maribor: dr. Srečko Skrjamc, Dr. Vr-stovškova ni. 4, do ponedeljka do 8. zjutraj. Za obiske na dom Je treba javiti reševalni postaji, Koroška 12, tel. 23-34.
•
O življenjskih pogojih v morju bo govoril prof. dr. Miroslav Zei m prvem poljudnoznanstvenem predavanju prirodoslovnega društva v torek ob osmih zvečer v fizikalni predavalnici na uai-veTzi. Predvajan bo film. sneman pod morjem na Jadranu- Vktopniee dobite pri vratar j ul	, , 8034-n
Absolventi medicine. Semestralni se~ «taix-k bo v ponedeljek, 12. decembra ob 19 v kemični predavalnici. Prinesite s seboj izkaznice IAO. — Grupno vodstvo	3030-n
Medicine! povratnik! II. letnika, jutri ob 19 sestanek v med. knjižnici. Važno!	3033-n
V okviru Ljudske tehnike na univerzi bo predaval tov. I. Retelj o razvoju Jadralnega letalstva s skioptičn-imi slikami v torek, 13. decembra ob 20 v pre-dav-akrc! 59 — na strojnem institutu.
3036-n
LJUBLJANSKE NAROČNIKE,
JÖ so * zaostanka z naročnino, prosimo, da isto poravnajo do 15. decembra, sicer se Jim list s i m dnem ustavi.
UERAVA »SLOV, POROČEVALCA«.
Planinsko društvo Ljubljana obvešča, da je preselila pisarniške prostore iz
H.	nadstropja na Mas ary ko vi cesti 14 foalaSa Grafika) v pritličje iste zgradbe Uradne ura za stranke vsak dan oa S do 12 ter v sredo in petek od 3 do 6. Knjižnica posluje vsak četrtek od 3 do
6.	Telefon 46-45.	8937-n
Planinsko društvo Kranj ima svoj redni letni občni zbor 14 decembra ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani sindikalnega doma. Za članstvo udeležba obvezna, Vabi odbor!
Kaninsko društvo Gorje pri Bledu,
obvešča svoje članstvo, da bo redni letci občni zbor, v nedeljo, 18. decembra ofo 8 v dvorani »Mladinskega doma« v Zg. Gorjah z običajnim dnevnim redom.
Razstava slikarskih del Gojmira Ant. Kosa in Franceta Pavlovca v Modemi galeriji v Ljubliani je odprta dnevno od 9 do 19	2939-n
Stipendije ministrstva težke industrije za mesec december se bodo izplačevale kot običajno na Univerzi v prvem nadstropju v dneh 9. 10. in 12. dec. od 9. do 12- Opozarjamo, da do 12. dec. vsi dvignejo štipendije, ker po tem roku zapadejo. — Pripominjamo,_ da spiski za novince ime-nova-iega Ministrstva Se ditto dospeli.
Plesne vaje SKUD-a Litostroj: Vaje so zopet redno ob nedeljah in to vključno od 11. decembra dalje. Vstop imajo izključno samo člani sindikalnih podružnic. ki se izkažejo s potrdilom (ne z legitimacijo). Vsem drugim je vstop zabranjen. Uprava SKUD-a-Važno za gospodinjske pomočnice! Vse tiste, ki so se naročile na jabolka, naj jit dvignejo najkasneje do ponedeljka zvečer, to je do 12. t, m. v Križevnjški ulici št. 2. — Odbor	S033«n
DRAMA
Nedelja, 11., ob 14.30: Cankar: Za naro-
dov blagor. Izven.
ob 20: Moličre-Vidmar: Sola za Jene. Izven.
Ponedeljek, 12. ob £0: Cankar: Za narodov blagor. Zaključena predstava za sindikate.
OPERA
Nedelja 11. ob 20: Verdi: Trubadur Premiera. Izven. Gostovanje Valerije Hejbalove in Josipa Gostiča.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE V NARODNEM DOMU Danes »Dva brata«, veseloigra v 5 de; njih. Začetek ob 15.
šentjakobsko gledališče MESTNI DOM
Nedelja U, decembra ob 16.: A. T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček s® ženi«. Popoldanska predstava Predprodaja vstopnic pri dnevni Magajni v Mestnem domu v nedeljo od 10 do 13 ter eno uro pred začetkom predstave
GLEDALIŠČE GASILSKE ČETE
V TACNU POD ŠMARNO GORO Nedelja U decembra ob 19: Tone Kušar Izpod Golice. tretjič. Predprodaj vstopnio pri tov. Smoletu Slavkotu. SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja U- decembra ob 19.30: Shakespeare: Romeo id Julija.
Preskrbite si vstopuioe pravočasno.
KUD IVAN KOB, LJUBLJANA
Nedelia ob 19: Cankarjev večer. Gostovanje ua Rudniku v Kulturnem domu. Sreda ob 29: Cankarjev večer v dvorani KUD-a Ivan Kob, Hrenova ul. 3031-n
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Ponedeljek. 12 decembra: Generalka. Zaprto.	„ ,
Torek, 18. decembra, ob 20: Cankarjev vcžtn. Prvi abonma.
SKUD »TONE ŠIFRER« In MUZEJSKO DRUŠTVO — ŠKOFJA LOKA Nedelja, 11. decembra, ob 14: Tavčar — M. Vera, Polenec: Visoška kronika. — Petnajstič in zadnjič	3023-n
SINDIKALNO GLEDALIŠČE SKUD »DUŠAN JEREB« — NOVO MESTO Nedelja, H, decembra: Cankar: Kralj na Betajnovi. Drama v 8 dejanjih — Predstava v okviru tekmovanja.
KUD MIHA PINTAH RUŠE
Nedelja, 11. decembra, ob 10: Fran liček Miklova Zala. Zadnjič.
2987-n
LJUBLJANA UNION: jugoslovanski film »Zastava«, slov. dok. film »Bodoči čuvarji neba«. — MOSKVA:	ameriški
barvni film »Ali-Baba in 40 razbojn-kov«. Srbski mesečnik 21. — SLOGA: avstrijski film »Srce nai molči«. Ia. 199, Predstave v vseh treh kinematografih ob 15, 17, 19 in 21. (Jutri v ponedeljek v vseh treh kinematografih zadnjikrat!) — TRIGLAV:	avstrijski
film »Kvartet Sehrammei«, tednik. Predstave ob 15.30, 17.80 in 19-30. — SISKA: sovjetski film »Lermontov«, slov. dok. film 1 maj 49. Predstave ob 16, 18 in 20.
MARIBOR PARTIZAN: jugoslov. film »Zastava«, slov. dok. film »Bodoči čuvarji neba«. — UUARNJLK: ameriška barvna risanka »Guliverjeva potovanja«. slov dok film »Jesen med trtami«. — POBREŽJE:	sovjetski film
»Mlada garda« II-, FN. 182.
CELJE METROPOL: ameriški film »Bumerang«, Obzornik 37. — DOM: ameriški film »Zgubljeni dnevi«, slovenski dok. film »V borbi za plan«.
KAMNIK: ameriški film »Tarzanov zaklad« tednik. -"
KRANJ STORŽIČ: ameriški film. »Kako zelena ja bila moja dolina«. Fizkultu-ra in šport 11. — SVOBODA: ameriški film »Mt. Smith v senatu«, Srbski mes. 17.
JE-SENICE mestni: ameriški film Državljan Kane, tednik. Predstave ob 16,
18.	in 20. uri.
PTUJ: slov. dok. film »Planica 49« In Titovi fizkultumiki v Pragi«.
R T
Tekmovanje ljubljanskih SKUD-ov.
Danes ob 10. flrl tekmujejo v veliki filharmonični dvorani mešani zbori naslednjih društev: Poštni uslužbenci, Oton Zupančič, Jože Mazoveo In Tine Rožanc. Sodelujeta solista Tone Petrovčič ln Stane Kovič. Sporedi veljajo kot vstopnice ln se dobe od pol 10. ure dalje v veži Filharmonije. 3025-n Folklorno plesne skupine ljubljanskih SKUD-ov tekmujejo jutri v ponedeljek 12. decembra ob 20. v filharmonični dvorani. Nastopijo skupine naslednjih SKUDov: Tine Rožanc, Oton, Župančič, Litostroj, Gradbeno -podjetje za ceste, Krajevne Industrije ln; obrti. Vojno trgovačka preduzeca ln Jože Moškrič. Sporedi veljajo kot vstopnice in se dobe od pol 20. ure dalje v veži Filharmonije. 3026-n Mladino ljubljanskih in srednjih strokovnih šol opozarjamo na II. mladinski koncert v torek 13. ob 18. v Filharmoniji. Pianist Freddy Došek bo Izvajal Chopinove skladbe, uvodno besedo bo Imel dr. Valens Vodušek. Sporedi v Knjigarni muzikallj.	3027-n
Chopinov večer Je naslov IL glasbene srede, ki bo 14. decembra ob 20. v veliki filharmonični dvorani. O Chopinu bo govoril dr. Valens Vodušek, dela znamenitega Poljaka pa bo Izvajal pianist Došek Freddy, ki je bil nagrajen na II. glasbenem tekmovanju v Ljubljani. Cena Je enotna 20 din in vstopnice bodo od torka dalje v Knjigami muzikallj.	3028-n
Maroeiilke
URADNEGA LISTA IN VESTNIKA URADA ZA CENE IR SLOVENIJE
pozivamo, da čimprej plačajo naročnino za leto 1850, da jim ne bo pošiljanje listov v letu 1950 ustavljeno. — Letna naročnina za Uradni list znaša 240 din, polletna 120 din. — Za Vestnik Urada za cene celoletna naročnina 108 din, polletna 54 din.
UPRAVA URADNEGA LISTA.
Opozorilo
Zaradi ogromne škode, ki sa dele elektrogospodarstvu zaradi nepravilnega poseka drevja ob trasah naših daljnovodov, opozarjamo prebivalstvo in podjetja, ki imajo gozdove neposredno ob trasi daljnovodov, da ie treba vsak po' sak ob trasi voda, oddaljenega najmanj 50 m od trase, javiti najbližjemu rajonskemu monterju odnosno obratu DES katerega zastopnik bo prisostvoval poseku. Brez pismenega dovoljenja izdanega od obrata, se posek ne »me izvršiti. Neupoštevanje tega opozorila se bo smatralo kot namerna poškodba voda ln se bo proti prekršiteljem uvedel sodni postopek zaradi namerne poškodbe.
«J. Ä !SÄÄ
mezzosopranistka Sonja Draksler, čelist Sebastijan Baer. spremlja Ju ^le-
da Reichova.
SKUD Franc Kokalj, Jarše, priredi v nedeljo U. decembra ob 15. v itimdikalni dvorani v Jaršah koncertno premiero ZA VSAKEGA NEKAJ. Gostujejo Veseli kosci. — Opozarjamo na predprodajo vstopnic.	8013-n
SPORED ZA NEDELJO
Poročila ob 6.45, 8.15, 12.30, 19.00, 22-00 in 23.30. — 6.00 do 9 00 Veder jutranji spored — vmes prvi rezultati z volitev.
9.00	Ivan Cankar: Beda krizantema. 9.50 Glasbena medigra. 10.00 Simfonični koncert. 11.00 Pojo zbori KUD-ov 11.20 Tako žive in delajo. 11.50 Igra Orkester mariborske radijske postaje. (Prenos iz Maribora). 12-40 Zabavna glasba. 13-00 Pol ure za pionirje in cicibane. Janez Trdina: Peter in Pavel. 13.30, Želeli ste — poslušajte! 14.15 Prenos nogometne tekme za svetovno prvenstvo med Jugoslavijo in Francijo. (Prenos iz Firenc) 15 45 Oddaja za podeželje: Politični pregled — Kdor je mož, Je mož povsod in vselej — Ljudska inšpekcija — _ Pavla Kučar, (reportaža) — Simo Klarič: Zapomnil si je Karaj (odlomki) — vmes pester glasbeni spored s plošč. 18-30 Kdo Jie Sibelius! 19.15 Lahek večerni spored.
20.00	Radijski feljton. 20.15 Iz oper Rim-skega-Korsakova. 21.00 Najnovejša fiz-kultarha poročila. 21.10 Igrajo mali orkestri. 21.40 Popularne skladbe za klavir izvaja Bojan Adamič. 22.30 Orkestralna glasba: Iz koncertov. 23 0# Za ples in razvedrilo.
SPORED ZA PONEDELJEK
Poročila ob 6.15, 7-00, 12.30, 15.00, 19.00,
22.00	in 23-30. Jutranja telovadba ob 6.30.
7.10	d.o 8.00 Jutranji koncert. 1L00 Pre-no sprejema novih članov na Akademijo znanosti in umetnosti. 12.00 Opoldan, ski koncert — Mojstri baroka Bach, Haendei in Pergolesi. 12.40 Pester spored orkestralne in solistične glasbe. 13.45 Radijski feljton. 14.00 Jugoslovanska komorna glasba. 14.30 Šahovski pregled. 14.45 Samospeye Huga, .Wolfa in Richarda Straussa, poje Majda Zakraj-sčet, pri klavirju Dana Parušek. 15.10 do 15.30 Pismi spored izvaja na harmoniko Avgust Stanko, 18.00 Poje pionirski kvintet Brleo. 18.10 Mali leksikon za pionirje. 18.30 Slovenski umetniki pred mikrofonom — koncert pianista Pavla šivica. (Prenos v Zagreb). 19.15 Igra Stojan Stenovio s svojo kapelo.
19-45 Hrvatske narodne pesmL 20.00 Vojaška oddaja: O tesni povezavi Armade z ljudstvom. 20-15 Zabaven večerni spored. 21.00 Iz zakladnice slovenskih skladateljev — »Biaž Arnič«. 22.30 Nočni koncert: Ruska petka. 98.88 Zaključek oddaje.
GLAVNO ŽREBANJE SREČK
se Je pravkar pričelo Do konca meseca bo Izžrebanih
40.000	dobitkov, zadnji dan pa ša tri premije:
600.000,	300.000 in 200.000 din.
Se Je čas, da kupiš srečko!
Ne odlašaj [ Poskusi Brečo 1
Objave
RAZPIS NAGRAD
za naslovno sliko oziroma vinjeto revije LOVEC ali tudi za osnutek za vso naslovno stran s sliko. Nagrade: 15-000,
10.000	in 7000 dinarjev. Osnutek naslovne strani oziroma sliko (v eni barvi, tuš ali 6eplja) Je poslati do L februarja 1950 na Lovski svet LRS, Ljubljana, Trdinova ulica 8, Za nenagrajen® slike možnost sporazumnega odkupa. — Lovski svet LRS.
VSEM UČENCEM V GOSPODARSTVU
IU.	RAJONA
Rajonski komite LMS Ut. sklicuj» konferenco učencev gospodarstva, zaposlenih v podjetjih, privatnih, zadružnih in državnih na teritorijn IIL rajona.
Konferenca se vrši 12. decembra Ob 18 v dvorani bivšega kina Moste, Pre-dovičeva ulica	4868-1
OBVESTILO
ELEKTROTEHNA, LJUBLJANA, obvešča vse odjemalce, da bo njeno skladišče zaradi inventure zaprto od lt. do
31.	decembra, ter da se v tem času blago pod nobenim pogojem ne bo moglo izdajati.
Obenem se pezivajo vsi odjemaloi, da nemudoma vrnejo prazno embalažo, ki podjetju zelo primanjkuje za nove pošiljke Ljubljana, ELEKTROTEHNA 4816-1	Gosposvetska cesta 8.
POZIV POSESTNIKOM OROŽJA
Vel, ki lma-jo orožne liste, ao dolžni po 16. čl. zakona o posesti ln nošenju orožja (Uradni list LRS št. 83 z dne
25.	oktobra 1949). vložiti prošnje za podaljšanje veljavnosti svojih orožnih listov. Orožni listi, ki so bili izdani na podlagi dosedanjih predpisov, prenehajo veljati 31. decembra 1949 ne glede na to, za koliko časa so bili izdani. Rok za vložitev teh prošenj poteče 1. januarja 1950. Prošnje (pismene) Je nasloviti na pristojna okrajna (oziroma rajonska) poverjeništva za notranje zadeve ter jih oddati Izključno na tistih postajah NM, na območju katerih prosilci prebivajo. V teh prošnjah morajo brezpogojno navesti sledeče podatke:
1.	Ime, priimek, datum ln kraj rojstva;
2.	kraj svojega prebivališča (t. J. stalnega bivališča);
3.	opis svojega orožja ter pri tem označiti model, kaliber in tovarniško številko orožja;
4.	registrsko številko svojega orožnega lista ln naziv organa ljudske oblasti, ki je orožni list izdal.
Posestnike orožja, ki po dosedanjih predpisih še niso zaprosili za izdajo orožnega lista in. dejansko sploh še nimajo dovoljenj za posest in nošenje orožja, pozivamo, da morajo po 15. čl. zakona o posesti in nošenju orožja, to orožje brezpogojno prijaviti ln sicer vsaj do 25. decembra 1949. Pripominjamo, da istočasno s prijavo lahko tudi zaprosijo za Izdajo dovoljenja za posest ln nošenje tega orožja, V prijavi morajo prijavitelji navesti iste podatke, kot so navedeni v točkah 1., 2. In 3. prejšnjega odstavka. Namesto 4. točke pa morajo natančno opisati okolnosti, kako so prišli do orožja. Te prošnje naslovijo na Iste organe kot prosilci za podaljšanje veljavnosti orožnih listov ter Jih oddajo prav tako izključno na tistih postajah NM. v katerih območju prebivajo. V primeru, da prijavitelj orožja želi dobiti istočasno še dovoljenje za posest in nošenje orožja (t. j. orožni list), naj to navede v posebni prošnji, ki jo priloži prijavi.
Pripominjamo, da morajo biti tako »prošnje za podaljšanje veljavnosti orožnih listov«, kot tudi »prošnje za dovoljenje za posest ln nošenje orožja — orožne liste« (za orožje, ki g» nanovo prijavljajo) kolkovane ln sicer:
a)	10 din za vlogo prošnje:
b)	50 din za taksiranje orožnega lista, ki ga bodo pristojni organi Izdali za leto 1950. To v primeru, če posestnik orožja poseduje samo 1 komad. V primeru pa. da gre za Izdajo orožnega lista za več komadov orožja, pa »a taksira vsak nadaljnji komad še po 50 din posebej.
Opozarjamo, da sta roka za vložitev prijav in prošenj razmeroma zelo kratka (in zapadeta za prijave že 26. decembra 1949. za prošnje pa 1. januarja 1950). Zato naj vsi posestniki orožja (prijavljenega In neprijavljenega) pohite z izpolnitvijo dolžnosti, ki Jim jo nalaga novi zakon o posesti In nošenju orožja.
Iz pisarne ministrstva za notranje zadeve LRS.
4880-1
SLOVENIJA AVTO
poslovalnica št. 3 GASILSKI MATERIAL Trg Franceta Prešerea (preje. Marijin trg) obvešča, da bo poslovalnica radi Inventure od 12. do 18. decembra zaprta	4875-1
OBVESTILO
Obveščamo vsa gradbeno produktivna podjetja iu industrijske servise, da se le osnovalo v Ljubljani predstavništvo: Omladinsko gradjevinsko poduzeće »AUTOPUT« — Ekspozitura Ljubljana — Predstavništvo vrši vse tehnično nabavne posle ter se zgoraj navedene ustanove naprošajo, da se v vseh zadevah obračajo na naš naslov — Ljubljana. Aljaževa ul. 53, telefon 49—38.
4884-s
POZIVI
Pozivamo vse državne ln zadružne ustanov® (državne ekonomije, kmečko-obdolovalno zadruge itd.), ki že imajo svoja lastna čebelarstva, oziroma si Jih (nameravajo v letu 1950. ustanoviti ali povečati, da pošljejo Čebelarski zadru-ri za Slovenijo v Ljubljani, Tyräeva c. t. 21 vSa tozadevna naročila najkasneje do Sl. decembra t. L im sicer za panje in druge čebelarske potrebščine zaradi planiranja. Na kasnejša naročila se na bomo mogli ozirati.	4879-1
OBVESTILO
Svojim odjemalcem nudimo: grenko sol, solno kislino, mavec (gips) po nižjih enotnih cenah. Dobava Iz proizvodnih podjetij z njihovo embalažo. Vsa naročila, naročila mavca le v va-gonskih količinah. bomo upoštevali le, če nam bodo predložena do 20. decembra.
Zaradi letnega popisa blaga naroča-_o, da organizirate prevzem blaga iz naših skladišč z lastnimi prevoznimi sredstvi do 18. decembra, sicer zapadejo vsa naročila.
Trg. podjetje z železnino »Železnina«, Ljubljana, Knafljeva ulica 2.
Telefon 20-08, 44-25.
GRADBENI MATERIAL LJUBLJANA, DALMATINOVA UL. 2
obvešča vse svoje odjemalce, da prične
25.	decembra inventuro, ki bo trajala do Sl. decembra. V, tem času bo vsaka izdaja blaga ustavljena, zato naj interesenti blago dvignejo pred tem rokom. Ista odredba velja tudi za našo pošlo-
DAJALCI KRVI
Naprošamo dajalce krvi vseh krvnih skupin, ki so dali kri pred dvema ali več meseci in nove tovarišerce, ki žele prvič dati kri, da se zglaso radi pregleda in odvzema krvi in to:
v zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani v torek, sredo in četrtek od 7.30 do 10. (razen dajalcev iz Celja in okolice);
v transfuzijski postaji v Javni bolnišnici Celje: v sredo od 8. do 10. (dajalci iz Celja in okolice, katerim bo v bodoče vršila odvzem krvi ta postaja).
Na dan prijave ne zajtrkujte mastnih Jedi, tudi bele kave ne.
Dajalcem krvi z dežele se povrnejo stroški za vožnjo v obe smeri — velja samo za teritorij LRS (potniški vlak IIL razred) — na podlagi predložen© vozovnice, ne kupujte povratnih.
Po odvzemu pripadajo dajalcu posebni dodatki v sladkorju, beli moki, svežem mesu. maščobi in denarna nagrada.
V Zavodu prosimo, da s© javijo do
20.	decembra tisti dajalci iz Ljubljane in okolice, ki so dali kri v času od 1. do 25. januarja t. 1. in še niso prejeli denarne razlike na račun nagrade; — dajalci z dežele naj pa sporeče Zavodu točen naslov in pošto, da hm to razliko pošljemo (tudi za te velja zgoraj omenjeni čas).
Telefon: 41-08 Zavod za transi, krvi Ljubljana;
12	Transfuzijska postaja Celisk® bolnišnice.
Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana.
Transfuzijska postaja Celje.
Preskrba
DELITEV REKLAMACIJ ŽIVILSKIH NAKAZNIC
za meseo december uličnim poverjenikom MLO Ljubljana
Narodna banka FLRJ, podruž. Ljub-ljana-mesto bo delila Jubri 12. decembra od 8—11.30 živilsko nakaznice za meseo december (reklamacije) uličnim poverjenikom MLO Ljubljana. — Narodna banka FLRJ, podružnica Ljubljana-mesto.
4SS3-S
VSEM POTROŠNIKOM RLO II. Poverjeništvo za trgovino in preskrbo obvešča vse «me potrošnik©, kateri sl iz kakršnegakoli razloga še niso nabavili krompirja na glave živil-nakaznia meseca septembra, da je krompir na razpolago v poslovalnici Potrošniške zadruge, Vodnikova cesta 8“.
MORSKE SARDELICE
bodo danes naprodaj v mestni ribarnici na Pogačarjevem trgu in v poslovalnici Magister na Celovški cesti
oglasi
VULKANJZERSKA delavnica RLO III — Ljubljana. Zaloška cesta 20 popravlja avtogume vseh dimenzij in kolesne plašče.	19315-4
KOMUNALNI SERVIS. Ljubljana — Kotnikova 16, obvešča vsa Industrij-sko-obrtna podjetja, da ima na zalogi Mizne lesne rezkalne STROJE (frezerje). Točna pojasnila in ogled v Kotnikovi IG.	19392-5
CANKAR: Zbrani »piši, celotne ali posamezne dele. knjige Izdaje Modre ptice. Hrama ln Nove založbe, ter znanstvene, poljudno znanstvene ln druge, domače ln tuje — kupuje Knjigama in antikvariat Mladinske knjige — Ljubljana Frančiškanska ulica št S	S. P. 3-14
SKUD VINKO SIMONCIO-Gašper Nazarje išče 2 godbenika, enega za »B« klarinet in enega za krilni rog ter dobrega harmonikaša. ki igra po notah. Služba in stanovanje preskrbljena.	19207-4
OSEBA, ki je pobrala 8. decembra ob
17.	v bližini Galotovega bloka paket, naj ga odda proti nagradi Pavšičeva 22, Šiška.	19423-14
IZGUBIL se je mlad lovski pes terijer, črn, rjavih nog In gobčka, — Kdor ve zanj. na Javi proti nagradi Oblaku Jožetu. St. Vid nad Ljubija» no št 49.	19217-14
DNE 9. decembra Je bila v kinu Moskva ob 20 izgubljena ženska zapestna ura. Pogoje za vrnitev Jar viti na oglasni oddelek. 19442-14 TOVARIŠA Petra Graščaka, podpo-ručnika ln Petra Mavrina, vodnika, oba do 12. junija 1945 pri Narodni milici v Trstu, prosim, da se zaradi nujnih izjav javita osebno ali pismeno na Karol Mohar, Glavni odbor ZVVI Slovenije. Ljubljana, Gosposvetska 2-1. Stroške povrnem.
19402-14
KUPIMO stoječo železno blagajno Wertheim po možnosti vel. L80x2.40 m. Ponudbe pošljite na naslov Titovi zavodi Litostroj — Ljubljana.
19367-4
NAGRADO dobi. kdor izsledi žensko dvokolo znamke Adler št. 368570 s krom obroči, blatniki ln spojkami, vzeto 2. decembra na Celovški 68. Podmllščakova 4, Bežigrad. 19-143-14 LIPOVEC Andrej, kmet iz Poljč št. 25. KLO Begunje, preklicujem žaljivke in neresnične besede, ki sem jih izrekel proti poverjeniku za kmetijstvo OLO-ja Jesenice. 18147-14 PREKLICUJEM veljavnost Izgubljen® čekovne nakaznice Z št 714770. glaseče se v znesku 22.585 din na ime: Trančar Franc, mlinar, Trnovska vas — p. Sv. Bolfenk v Slov. gor,
19445-14
valnico v Mariboru.
4878-1
PLETENINE VSEH VRST
vam nudi
TRGOVSKO PODJETJE IZBIRA
v svojih poslovalnicah Mestni trg 21 — Wolfova ni. 2 -Prešernov tre 2 — Tyrseva c. 20 -Pasaža Nebotičnika.
OGLASNI ODDELEK. NAROCNINSKI ODDELEK za ljubljanske naročnike in uprava TOVARIŠ, imajo telefonsko številko 38-36,
LJUBLJANA. 6ELENBURGOVA St. 5
NA KOLODVORU pri tramvajski postaji je bila Izgubljena denarnica z vsemi dokumenti. Najditelja prosim, da ml dokumente vrne. denar pa obdrži.	19434-14
ROÖNO DVIGALO (vinto) sem Izgubil skozi Primskovo do Kranja. Najditelj naj javi svoj naslov na podružnico SP Kranj.	19418-14
IZGUBILA sem črno denarnico z živilskimi kartami na večernem Mariborskem vlaku S. decembra. Prosim najditelja, da vrne proti nagradi na naslov Predovičeva ulica številka 20-1.	19437-14
ENOSOBNO STANOVANJE, sončno, blizu tramvajske postaj® v Ljubljani zamenjam za sličnega v Beogradu. Informacije: Škufca Matija, Cvi-ječeva 132. Beograd.	19458-10
KUPIMO ŠASIJE za osebni avto znamke Fiat 1500. — Ponudbe na: Gradbeni material«, Ljubljana, Dalmatinova 2.	19455-6
V TRAMVAJU sem izgubila torbico z dokumenti. Prosim najditelja, da ml vrne proti nagradi ia naslov: Mi-lotič Marija. Dolenjska cesta številka 3.	19441-14
IZGUBILA SEM 2 rjavi krzneni bol, slični bizarnu. — Prosim poštenega naditelja. da jih odda proti nagradi v oglasnem oddelku. 19439-14 BIRSA IVAN, rojen 17. novembra 1913, je dne 22. novembra odšel iz Rihemberka, Vrh št. 12. neznano-kam. Kdor o njem kaj ve, naj javi na Birsa Kristina, Rihemberk, Vrh štev. 12.	19422-14
SLJstiris sol
Naznanjamo žalostno vest, da nas J» za vedno zapustil naš predobri mož, oče. stari oče FRANC LEVSTIK, -ad-nji nečak poit. pisatelja Fr. Levstika, Pogreb je bil v soboto 10. dec. ob 9 v Dol. Straži pri Novem mestu. Prečna dne 8. decembra, žalujoče družine Levstik, Čampa, Komljanec. 4S60-I Zapustil nas je po mukapolni bolezni nadvseljubljeni soprog, brat ln svak ing. MASTNAK JOŽE. industrijski svetnik Glavne direkcij® za premog. Pogreb bo v ponedeljek 13. dec. ob 15. uri iz kapelice sv. Jožefa na Žala.h. Neutolažljiva družina in sorodstvo. Ljubljana. Celje, Zagorje ob Savi, Zagreb, 10. dec. 1949. 4SS2-I Umri je naš dragi mož in oče dr, IVAN ŠKET. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 15. uri na mestnem pokopališču v Ceiju. žalujoči ostali. 4886-1 Društvo inženirjev in tehnikov LRS sporoča žalostilo vest, da je umrl njegov zvesti član m podpredsednik m* darskormetalurške sekcije ing. JOSIP MASTNAK. Bil Je neumoren in vesten delavec, zvest tovariš redke srčne kulture, ki ga bomo zelo težko pogrešali in se ga bomo zato trajno spominjali,.	4SS5-I
Zahvale
Vsem, ki Ete lajšali trpljenje moji mami MARIJI JUVAN roj. BUČAH in ki ste jo spremljali na zadnji poti, se iskreno zahvaljujem. Zahvaljujem se prosvetnemu sindikatu v Polju, za vsoto za socialne namene, darovalcem vencev in vsem, za poslane izraze sožalja. Trošt Franja.	4894-1
Ob izgubi našega dragega sina STANETA SVETLINA, se najiskreneje zahvaljujemo vsem darovalcem vencev. Posebno se zahvaljujemo gasilcem, domžalski godbi, scučencem, govornikom za poslovilne besede in vsem prijateljem, ki so ga spremili do preranega groba» žalujoči starši, brata in sorodniki.	4873-1
Zahvaljujemo se vsem, ki ste v tako velikem številu spremili na zadnji poti mojega nepozabnega moža in o čer ta IVANA KIÜCHERJA iz Domžal. Posc-bno zahvalo izrekamo Domžalski godbi, kakor tudi vsem darovalcem cvetja, žalujoči ostali.	4S71-I
Vsem, ki ste našo ljubo mamo in staro mamo FRANČIŠKO IVANČIČ roj. ŠKRBEC počastili na njeni zadnji poti, poklonil! vence ln cvetje prisrčna zahvala! Posebna zahvala dobrim sosedom za vso pomoč, žalujoči. Velike Lašče, 2. decembra 1949. 4S70-I Vsem, ki ste prihiteli od blizu, in daleč ter počastili spomin našega dragega VINKA WERNIGA. strojevodjev pokoju in ga spremili na zadnji poti — iskrena hvala, žalujoči ostali.
4SS1-I
■■(nmiiiiifii

Kakšno bo
VREME ”“2S!
Padavine bodo verjetno med 9. in
12.	ter po 16. decembru. Okoli 10. decembra je računati z močno ohladitvijo (sneg v nižinah je verjeten).
Trenutno prehaja atlantski vremenski režim ” fazo hladnejše severozahodno cirkulacije. Večje krize vremena bodo sledile PO 15. decembru, ko bo možen prebod k celinssi cirkulaciji,
V Ljubljani, S. decembra 1919.
Dr. Vital Manolnn.
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje 19. deeembra:	Depresija nad
polotokom Kola z močno dalino zračnega tlaka, v kateri sta se ustvarili močni depresiji nad sev. Poljsko in nad sev. Jadranom, povzroča deževno in snežno vreme v vsej Evropi. Močno pa naraščata Azorskg in Sibirski anticiklon, središče slednjega beleži pritisk 1652 milibara. Najnižja temperatura js bila zabeležena za srednjim Uralom —26* C.
VREMENSKA NAPOVED za nedeljo 11. decembra:
Po dopoldanski oblačnosti izboljšanje. Temperatura bo nekoliko nižja, veter slab jugozahodnik-
ALFEONSE DAUDET «v w
Čudovite
DOGODIVŠČINE T ART ARINA
iz Taraskona
e
Ko čita Tartarin — Kihot dogodivščine Gustava Al-taarda, vzkipi od navdušenja in vzklikne: »Odpotujeml« A Tartarin — Sančo misli samo na svoje trganje ln odloči: »Nikamor ne!a
Tartarin — Kihot, ves navdušen:
Odeni se s slavo, Tartarin!
Tartarin — Sančo, čisto miren:
Tartarin, odeni se s flanelo!
Tartarin — Kihot, čedalje bolj razvnet:
Oj, preljube dvocevke! oj, bodala, lasi, mokasini!* Tartarin — Sančo, vedno mirnejši:
OJ, drage pletene jopice, dobri moji topli nakolenkl, oj, odlične moje čepice za čez ušesa!
Tartarin — Kihot, ves iz sebe:	„
Sekiro! dajte mi sekiro!
Tartarin — Sančo, pozvoni služkinji:
— Ivanka, čokoladico!
Nato se prikaže Ivanka z izvrstno, vročo, spreminja-sto, dišečo čokolado In slastnim janeževim kruhkom, da gre Tartarinu — Sanču na smeh in zaduši Tartarinu — Kihotu krik.
In tako ni mogel Tartarin Iz Taraskona nikoli zapustiti Taraskona.
* Severnoameriške indijanska obutev.
Urejeje
VII.
EVROPEJCI V ŠANGHAJU. — VELETRGOVINA. — TATARI. — NAJ BI BIL TARTARIN IZ TARASKONA LAŽNIVEC? — ZRAČNO SLEPILO
Nekoč pa vendar toliko, da ni Tartarin odšel, odšel na dolgo potovanje.
Trije bratje Garcio-Camusi, v Šanghaju naseljeni Tar raskonci, so mu bili ponudili vodstvo ene svojih tamkaj-šnjih podružnic. Tako življenje bi bilo kakor nalašč zanj. Imenitne kupčije, cela množica pomočnikov, ki bi jib vodil, trgovski stiki z Rusijo, Perzijo, Azijsko Turčijo, skratka: res prava trgovina.
Iz Tartarinovih ust je zvenela beseda veletrgovina visokostno!...
Tvrdka Garcio-Camus Je imela razen tega še prednost, da so jo večkrat obiskali Tatarji. Tedaj so naglo zaprli vrata. Vsi pomočniki so zgrabili za orožje, razvili so konzularno zastavo, nato pa pok! pok! skozi «Ana na Tatare.
S	kakšnim navdušenjem je sprejel to ponudbo Tar-tarin-Kihot, vam ni treba praviri; na nesrečo pa ni Tar-tarin-Sančo na tisto uho nič slišal, in ker je bil močnejši, se zadeva ni dala urediti. Po mestu so mnogo govorili o tem. Odpotuje-H? ne odpotuje? Stavimo, da; stavimo, da ne. To Je bil dogodek... Naposled Tartarin ni odpotoval, a ponudba mu Je prinesla vendarle veliko časti. Da bi bil lahko odšel v Šanghaj ali pa, da je odšel, Je bilo za Ta-raskon vseeno. Ker se je toliko govorilo o Tartarinovem potovanju, so navsezadnje že mislili, da se je od tam vrnil; ln zvečer so ga vsi gospodje v krožku Izpraševali o življenju v Šanghaju, o običajih, podnebju, opiju ln veletrgovini.
Tartarin, ki je bU dobro poučen, Je podrobno pojasnjeval vse, kar so hoteli; in sčasoma vrli možak sam ni več
dobro vedel, da ni bil potoval v Šanghaj. Ko je že stotič pripovedoval o tatarskem vpadu, mu Je prišlo čisto naravno na jezik: »Tedaj pa oborožim svoje pomočnike, nataknem konzularno zastavo, potem pa poki pok! skozi okno na Tatare!« Ob teh besedah je zadrhtel ves krožek ™
—	Potemtakem je bil vaš Tartarin strašen lažnivec...
—	Ne! stokrat ne! Tartarin ni bil lažnivec...
Vendar bi bil moral vedeti, da ni bil v Šanghaju!
—	Ej, seveda je vedel. Samo...
Samo poslušajte me dobro naprej. Cas Je že, da si enkrat za vselej Jasno povemo glede slovesa v lažnivosti, ki so ga severnjaki naprtili južnjakom. Na jugu ni lažnivcev; ni jih ne v Marseju, ne v Nimesu, ne v Tuiuzu, ne v Taraskonu. Južnjak ne laže, moti'se. Ne govori vedno resnice, a misli, da Jo... Njegova laž ni laž, pač pa nekakšno zračno slepilo...
Res, zračno slepilo!... In «ia me boste bolje razumeli, odidite na jug, pa boste videli. Videli boste vražjo deželo, kjer sonce vse preobrazi In vse zveča. Videli boste tiste provansalske gričke, ki niso večji od griča Montmartre* In se vam bodo zdeli orjaški; vktel! boste nimesko Kvadratno hišo* — draguljček za na polico, — ki se vam bo zdela tako velika kakor cerkev Naše Gospe*... Videli boste... Ah, edini lažnivec na Jugu, če Je sploh kateri, Je sonce... Cesar se dotakne, vse pretira!... Kaj je bila Sparta v dobi svojega sijaja7 Tržič... Kaj so bile Atene? Največ mestece s podprefekturo... In vendar se nam zdita v zgodovini kakor velikanski mesti. Glejte, kaj Je naredilo iz njih sonce...
Se boste po vsem tem še čudili, da Je napravilo isto
*	Najvišja točka v Pariza
*	Rimska zgradba, v kateri je numizmatični muzej.
*	V Parizu. — Op. prev.
sonce, obsevajoče Taraskon, Iz bivšega oskrbovalnega stotnika, kakor Je bil Vojska, vrlega poveljnika Vojsko, Iz repe opičji kruhovec in iz moža, ki je imel iti v Šanghaj, moža, ki je tam bil?
VIII.
MITAINOV ZVERINJAK. LEV Z ATLASA V TARASKONU. STRASNO IN SVEČANO SREČANJE In ko smo prikazali sedaj Tartarina iz Taraskona, kakršen Je bil v zasebnem življenju, preden ga je poljubila slava na čelo in ga ovenčala s stoletnim lävorjem; ko smo sedaj opisali to Junaško življenje v skromnem okolju, njegove radosti, bolečine, sanje, nade, pohitimo k velikim stranem njegove zgodovine in nenavadnemu dogodku, ki je Imel biti povod tej neprimerljivi usodi.
Bilo je neki večer pri orožarju Toplikarju. Tartarin Iz Taraskona je ravno razkazoval nekaj ljubiteljem, kako Je treba ravnati s puško na iglo, ki je bila takrat novost ... Nenadoma pa se odpro vrata in v prodajalnico plane ves zbegan lovec na čepice in zakriči; »Lev!... lev!...« Vse je osuplo, prestrašeno; hrup, pehanje. Tartarin naperi bajonet, Toplikar steče in zapre vrata Vse obstopi lovca, Izprašujejo ga, silijo vanj in izvedo tole: Mitainov zverinjak, ki se vrača s sejma v Eeaucairu, Je privolil, «la postane nekaj dni v Taraskonu; pravkar se Je nastanil na Grajskem trgu s številnimi kačami, tjulnjl, krokodili in veličastnim atlaškim levom.
Lev z Atlasa v Taraskonu! Kar ljudje pomnijo, niso kaj takega še nikdar videli. Zato pa so se naši pogumni lovci na čepice ponosno spogledovali! To so jim žareli možati obrazi in to so sl po vseh kotih Toplikarjeve trgovinice tiho stiskali roke! Vznemirjenje je bilo tako ogromno in tako nenadno, da ni mogel nihče z beseda na dan.
KmOJbii
«mr, S{U, a
CM2 «o 33-23, telefon ■rednik Cene Kranj*
■prave a ljubljanska aaročnUm štev,
rr Tiskana Slovanskega poročevalca — Odgovorai