PRIM 60 v2.(>° .? . predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. i94j v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobc*enem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini _ „ Abo. postale I gruppo 50(1 IIP PRIMORSKI DNEVNIK je zače! izhajati v Trstu 13. maji v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. OB OTVORITVI MIUHSKECfl VELESEJMA PANDOLFI NAMIGUJE NA PREDČASNE VOLITVE » predčasne volitve Konec junija ali trdnejši sporazum med vladno večina ali razpust parlamenta! MILAN — «čas odločitev nam je malone vsiljen. Konec junija, po Bpravnih volitvah, se bo utrdilo večinsko zavezništvo do konca mandat-Be dobe. kar bi bilo kljub vsemu najbolje, ali bo treba vzeti na znanje težave in skrajšati pot, ki pelje do političnih volitev.. Ta poudarek v Jr' “n »radnem govoru ministra za industrijo Filippa Marie Pandolfija (vpliv- sednika parlamentarne nadzorne komisij nad RAD ter So ‘^stoTri- >KI DNEVNIK Lelo XXXIX. Št. 88 (11.504) TRST, petek, 15. aprila 1983 OB UGOTOVITVI, DA VLADNE VEČINE NI VEČ Tudi PRI se ogreva RIM — Politični opazovalci v Rimu se že nekaj dni sprašujejo, če se ne bližamo morda predčasnim političnim volitvam, ki naj bi bile še to jesen. Gotovo pa je. da je volilna kampanja za upravne volitve, ki bodo konec junija, zadobila značilnosti, ki so lastne za večje in 'pomembnejše politične dogodke. K temu je treba dodati še znamenja poslabšanja odnosov znotraj vladne večine (zadnji pekoč poraz šliristvan-karske vlade je bilo zabeležiti v sredo popoldne, ko je bila večina v parlamentu preglasovana glede vprašanja preosnove RAI: zato sedaj komunisti na VOC rfloc 'ZlMrH-oin __„I_' • 1___ T-»_ , BOLGARSKI SODNIKI IZREKLI RAZSODBO PROTI ITALIJANOMA. OBTOŽENIMA VOHUNSTVA Težka kazen za Farsettija in Trevisinovo Prvi bo moral presedeti v zaporu 10 let in pol, medtem ko so Trevisinovo obsodili na tri leta zapora - Zagovornik napovedal priziv - V Italiji splošno mnenje, da gre za politično razsodbo, povezano s preiskavo o dejavnosti Antonova in drugih Bolgarov v Italiji Bega demokrščanskega veljaka) je nemalo presenetil številne predstavnike krajevnih uprav, političnih in fijev predlog, ki je obenem zahteva in svarilo: po upravnih volitvah ali trdpejši sporazum o «strogi gospodarski politikih ali razpust parlamenta in predčasne volitve. Politični ton govora je dal pečat otvoritvi ■ velesijma, pri katerem sodeluje 83 držav z 8.395 razstav-ljalcev, med katerimi 2.173 iz tujine. Pred glavnim vi, odo m pa je manifestiralo 10.000 kovinarjev, tekstilcev in gradbincev, ki se borijo za novo delovno pogodbo in za zajezitev brezposelnosti. AVASHINGTON — Čeprav je prvi april že mimo, je novica o smrti ameriškega predsednika Reagana, ki se je raznesla po svetu prav ko je le-ta mirno zajtrkoval z ženo, vendarle za krajši čas vplivala na obnašanje dolarja številnih finančnih trgih sveta. Ža sedaj še niso ugotovili, kdo je avtor te dokaj neslane šale. gospodarskih krogov in diplomatskega zbora ob otv oritvi 61. milanskega velesejma. K takemu izrecno apolitičnemu* Zaključku je minister prišel po dokaj zaskrbljenem prikazu mednarodnih in italijanskih gospodarskih razmer. Na svetovni ravni jc naglasil padec trgovinskih izmenjav, k' je lani dosegel 2 odstotka, medtem ko se je izvoz industrijskih držav zmanjšal za poldingi odstotek te bo letos še nadalje padel za 0.5 odstotka. Znamenja o novem zago-nu gospodarstva ZDA. ki naj bi popekel za seboj še druge države, so sicer dvoumna, je dejal Pandolfi, teda Italija se mora usposobiti za Priključitev k vlaku, ki naj bi stekel prihodnje leto. Toda italijanski gaspodarski u-stroj se otepa s težkimi ovirami: teni se izvoz ni povečal, primanjkljaj trgovinske iVlance je dosegel 3.700 milijard, plačilna bilanca je bi'a deficitarna za GOO milijard. inflacija je še vedno mnogo ječja kot v drugih razvitih državah, industrijska proizvodnja močno pada. V treh letih svetovne recesije so se uveljavile «obrambne* strate-g ie s protekcionističnimi težnjami, v Italiji se je ta strategija odražala y restriktivno monetarno in valu-Larno politiko, ki je obvarovala liro Pred hujšimi posledicami nedavne ga valutnega potresa. Sedaj se pa postavlja nujnost prehajanja k odločni «napadalni* strategiji, je poudaril minister, ker z§olj obramba ne zadostuje več. Te nove strategije si pa Pandolfi ne, .. » zamišlja kot uvajanje ekspanzivne UffllKU tlljln C6t gospodarske politike, ki si jo po' njegovem lahko privoščijo le ZDA j® Podobno bogate države z nizko inflacijo. Napasti je treba globlje Obroke italijanskih gospodarskih težav, kot je za svoje sklenila storijo Francija po razvrednotenju franka (in lire) 21. marca. Poleg kratkoročnih posegov, ki zadevajo dosledno izkoriščanje vse zakonodaje v prid industriji in presto j industrije po sektorjih (za-5-zmši s tistimi v krizi), zato predlaga Pandolfi «protiofenzivo na monti javnega primanjkljaja* in tičnili pripomb glede vlade s strani nekaterih ministrov, predvsem de mokristjanskih. V tem okviru izstopa včerajšnji uvodnik republikanskega glasila, za katerega je baje dal pobudo sam tajnik stranke in nekdanji predsednik vlade Spadolini. Republikanci formalno zahtevajo predčasno raz-pustitev obeh domov parlamenta ter pri tem izhajajo iz skrajno drastične ocene, da namreč vladne večine ni več. To dejstvo dokazujejo ne samo poraz glede RAI, temveč tudi spori v vrstah vladne večine glede vprašanja pravične najemnine ter čedalje bolj ostri napadi s strani Confindustrie glede praktičnega izvajanja sporazuma o ceni delovne sile od 22. januarja letos, sporazum, ki ga doslej imajo za največji politični dosežek Fanfanijeve vlade. Spadolini pa se predvsem sklicuje na potrebo izredno stroge politike varčevanja, ki bo terjala od italijanskih državljanov daljše obdobje velikih odpovedi, zaradi česar je republikanska stranka sprožila to pobudo: v vzdušju trajne volilne kampanje ni mogoče namreč doseči prav nič. Sem sodijo tudi nekatere izjave demokristjanskega ministra za industrijo Pandolfija. o katerih sicer bolj podrobno pišemo v drugem članku. Tukaj naj le omenimo, da se Pandolfi v bistvu strinja z republi-kanci in z njim je tudi dober del vodilne skupine v krščanski demokraciji. tako da nekateri celo govorijo o tajnem sporazumu med obema strankama. Po junijskih volitvah, je rekel Pandolfi, bo treba izbirati: ali skleniti večinski sporazum, ki naj traja do konca leta 1984 ali pa sprejeti na znanje obstoječe težave in skrajšati pot, ki pelje do volitev. R. G. SOFIJA — Bolgarsko sodišče je včeraj obsodilo Paola Farsettija na deset let in pol zaporne kazni ter Gabriello Trevisin na tri leta zapora. Sodniki so oba spoznali za kriva vojaškega vohunstva v Bolgariji. Poleg tega so ju obsodili na plačilo sodnih stroškov, ki znašajo približno 15 milijonov lir po uradni menjavi. Visoka kazen je oba obtoženca izredno prizadela. Gabriella Trevisin se je zrušila na stol in zakričala časnikarjem, da je to zarota in naj pomagajo Farsettiju. Paolo Farsetti pa je prebledel in ni črhnil. Njegov zagovornik Dragomir Stajkov je napovedal, da bo vložil priziv, kar pa zadeva Trevisinovo se časnikarji z njeno odvetnico niso mogli pogovoriti, ker se je le-ta takoj po prebranju razsodbe oddaljila iz sodne dvorane. Kar zadeva kazen je treba poudariti, da je bil Farsetti obsojen na strogo zaporno kazen, kar pomeni, da bo lahko sprejemal manj obiskov in prejemal manj pošte. Včerajšnji razpravi je prisostvoval tudi Farsetti je v svak Umberto Interlandi. ki je ob koncu dejal, da gre za veliko krivico in, da je sedaj dokazano, da je bila odločitev o niiiiiiuiiiiuiiiiMiiiitniiiiiiiimiiiiiiiiiimiimtiiiiiitiiiiiiiimuiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimHiiiiiuuitttiuMiiiiiiiH tako trdi obtožbi sprejeta še prej PO NEUSPEHU REAGANOVEGA NAČRTA ZA BLIŽNJI VZHOD PROCESA V FIRENCAH IN BOLOGNI SE BUZATA KONCU Izrael že pripravlja obračun s Sirijo Prima linea napovedala V dolini Bekaa se napetost stopnjuje konec oboroženega boja Propagandna ofenziva o sirskih vojaških pripravah * Še vedno zastoj v pogajanjih o iz Libanona - PLO bo skušala zgladiti nesporazume z Jordanijo BEJRUT — Ob vsakem zapletu bližnjevzhodnih dogajanj sproži Izrael pravo propagandno ofenzivo, da bi laliko ob psihološki pripravljenosti svojega prebivalstva vsak čas sprožil novo vojaško pustolovščino. Tokrat je Beginova vlada poverila nalogo novemu obrambnemu ministru Arensu. ki je zamenjal za pokole Palestincev obtoženega šarona. Predsinočnjim je na izraelski televiziji na vse kriplje hvalil Šaronovo daljnovidnost ob napadu na Libanon, glavna njegova skrb pa je bi- — jBTiiv-ga p* »maiijzNJjcijcAz- sn »**■* 1 J'- Prerazporeditev razpoložljivih sred- la prepričevanje javnosti, da se Si- med potrošnjo in naložbami. F° Pa zahteva (zaradi žrtev, ki jih ■te treba naložiti družbeni skupnosti) 'frdno in konvergentno odločnost '^teskih političnih sil», ki je po "tegovem očitno ni. Od tod Pandol- rija pripravlja na novo vojno. Po Arensovih besedah se čuti Sirija dovolj varna ob protiletalskem raketnem ščitu, ki ga ji je priskrbela Sovjetska zveza, da že misli ščit precej lukenj. Včeraj pa je A-rena obiskal odpadniškega libanonskega majorja Hadada. da bi mu izrazil vso podporo Beginove vlade. Na pogajanjih med libanonsko, a-meriško in izraelsko delegacijo o umiku tujih čet iz Libanona je kot kaže prav usoda majorja Hadada najbolj sporno. Izrael hoče za vsako ceno, da bi njegov varovanec ohranil ključno vlcgo v južnem Libanonu. Obenem vztraja, da bi na tem območju ostali izraelski vojaški opazovalci. Pod takimi pogoji pa je skoraj gotovo, da tudi Sirija ne bo hotela zapustiti libanonskega o-zemlja. Kljub prisotnosti posebnega Reaganovega odposlanca Habiba se niso torej pogajanja o umiku Izraelcev iz Libanona premaknila z mrt- ve točke. Z doline Bekas pa pri-*e obraniti enotnost Palestincev. na napad, kljub temu da ima njen Razhajanja o evroizstrelkih ostajajo HAAG — Italijanska delegacija, ? i° je vodil predsednik vlade Fan-vanj je sklenila svoj uradni obisk . Nizozemski. Na skupni tiskovni “Ferenci sta Fanfani in prcdsrl-nizozemske vlade Lubbeis u?,» ,v,'a. da med obema državama .^teja veliko soglasje glede števil vprašanj. NizozemsK i se bo hdrugim zavzela z.a rešitev od-puh vprašanj v kmetijstvu, ki jih te postavil minister Mamimo, ml .-tejo pa razhajanja glede na-astitve evroizstrelkov. Nizozemska ,‘ada kot znano še ni sprejela do-0r>cne odločitve o namesV.vi ina-. ev'rimih raket na svojem ozemlju »i v?. v tem bistveno razlikuje od ahšča, ki ga ima italijanska vlada. v Haagu pravijo, da je treba naj-•, Počakati na izid pogajanj v ...n®'"i in potem sklepati. Na z.a-tiskovni konferenci sta Fan-an* te Lubbers glede vprašanja evroizstrelkov bila videti nekoliko I medtem ko je LubbeiS ki vodi v zadregi, saj je Italijan trdil, da skrajno problematično koalicijsko se v NATO nihče ne bo obotavljal vlado vsa vprašanja glede nanesti namestiti raket, ko oo za to čas, I ve evroizstrekov spretno rbšel. bajajo medtem zaskrbljujoče vesti. Izrael je povečal svojo vojaško prisotnost, njegova bojna letala so večkrat preletela sirske položaje v dolini, včeraj pa je prišlo celo do topovskega dvoboja. V svoji propagadni ofenzivi Izrael navaja, da sirski vojaki prav iščejo priložnost, da bi sprožili incidente. Ob vsem tem pa je skrajno zaskrbljujoča vest, ki jo navajajo zaliod-ne tiskovne agencije, o prisotnosti sovjetskih vojaških svetovalcev v dolini Bekaa. če so te vesti resnične, laiiko pričakujemo na Bližnjem vzhodu posredno blokovsko konfrontacijo. Resnici na ljubo si Moskva že dalj časa želi, da bi aktivnejše posegla na Bližnjem vzhodu. Neuspeh Reaganovega načrta ji vzbuja upanje, da ji bo to sedaj tudi uspelo. Znamenja blokovske delitve arabskega sveta postajajo iz dneva v dan očitnejša. Egipt in Jordanija sta uradno obnovila trgovinske odnose, ki so jih zamrznili po camp-davidskem sporazumu. Saudska A-rabija in arabske zalivske države so vedno bolj odvisne od ZDA, med-1 tem ko se Libija in Sirija vedno I bolj cslanjata na Sovjetsko zvezo, j Taka konfrontacija pa je kot nalašč j za izraelske vojaške pustolovščine in za njegovo agresivno politiko, saj je ob tem deležen vse ameriške podpore, vnašanje blokovskih delitev v že dovolj razdeljene arabske vrste pa šibi protiizraelsko fronto. V vsem tem pa se Reaganova administracija trudi, da bi dosegla vsaj pomiritev v Libanonu. Toliko bolj, ker je jordanski kralj Husein odkrito očital Reaganu, da je neuspeha v pogajanjih s PLO kriva predvsem libanonska kriza. Tudi PLO se kot kaže zaveda, da je po neuspehu pogajanj z Jordanijo položaj skrajno nevaren. Vsak čas se bo v Tuniziji sestalo vodstvo PLO in skoraj gotovo bodo poskusili obnoviti pogajanja z Amanom. Glavna skrb Jaserja Arafata pa je kot ka- saj se v njenih vrstah ponovno o-dražajo interesi posameznih arabskih držav. BRUSELJ — Ameriški predsednik Reagan bo 21. aprila v IVasmngco-nu sprejel predsednika evro;dsač komisije Gastona Tborna, ki se bo mudil na uradnem obisku v Beli hiši. Glavni predmet pogovorov bo bližnje srečanje voditeljev sedmih najmočnejših industrijskih držav sveta. RIM — Predsednica poslanske zbornice je včeraj obrazložila program dela poslanske zbornice za dvomesečno obdobje od 18. aprila-do 18. junija. Program predvideva razpravo o vrsti nujnih zakonskih ukrepov. FIRENCE, BOLOGNA - Proces | proti toskanskemu vodu teroristov Prima linea se bliža zaključku. Pred porotnim sodiščem v Firencah so včeraj začeli obtoženci dajati zaključne izjave, preden se bodo porotniki zbrali na posvetu, da izrečejo sodbo. Seja porotnikov je predvidena za ponedeljek. Včerajšnje zasedanje je potekalo v znamenju nekaterih izrazito izzivalnih izjav obtožencev. AtGilio Faillace je na primer dejal, da že sam proces predstavlja neko obsodbo in dodal, da se čuti krivega spričo dejstva, da mu ni uspelo narediti kaj več zato da bi prispeval k ^očiščenju* italijanske družbe, ki jo zatira in ponižuje nevreden politični razred. Nadaljevati ni mogel. ker mu je predsednik sodišča dr. Cassano vzel besedo. Pred začetkom včerajšnjega za sedanja, ki je že sto štirinajsto po vrsti, je javni tožilec Chelazzi zahteval, da se zavrnejo prošnje po začasni svobodi, ki so jih postavili nekateri obtoženci. Medtem je pa na procesu proti bolonjski skupini PL prišlo do novosti, za katero je poskrbela skupina vodilnih obtožencev. V imenu vseh sta spregovorila Paolo Zam-bianclii in Guido Manina, ki sta tolmačila tudi stališča nekaterih obtožencev, ki jim sodijo v Firencah. Skupina je uradno razglasila, da «je Prima linea zaključila obdobje oboroženega boja* in da «še zavzema za ljudsko gibanje, za katerega naj bi bilo treba izkoristiti odprtja v družbeni stvarnosti, ki jo je državni aparat dolga leta neusmiljeno zatiral*. Od tega stališča se je distanciral Maurice Bignami, ki je poudaril, da «je oboroženi boj v današnjih pogojih še vedno edino sredstvo političnega boja, s tem, da je treba izkoriščati družbena protislovja bodisi z zakonitimi kot z nezakonitimi sredstvi.* Fanfani in Lubbers na zaključni tiskovni konferenci (Telefoto AP) """""'■•MiiiiiimumHiiMiiuiiimMilimniiiiinniiiiiiMniiiuiniiiiiiiiiiiiiHiiiinmiiiiniitiiuniimiiiiiiiiiiiunniiiiiiiuiiiiiiii.miiiMHiHiimiiMiiiiHHiimummmniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHtiiiininiiiiiiiHiiiiiiiua TAKO JE PISAL «IL LAVORATORE» LETA 1945 Giunta je za Tržačane največ ji zločinec» . Tržaški dnevnik «11 Lavoratore* je 23. Junija 1945 objavil daljši članek o fašistu Biancescu Giunli, ki ga, zaradi številnih podatkov o človeku, ki ga bo v ponedeljek v ll‘stu častil Almirante, v celoti objavljamo: Za nas Tržačane je kriminalec številna ena. ■jot Mussolinijevega pomagača ga je pot iz 'Mnega Livorna bosopetega zanesla v Trst, j.tef je ustanovil prvo akcijsko škvadro v Ita-H1- S požigom Narodnega doma (Doma slo-veiiskega naroda), s katerim se je vedno na Biilco ponašal, se je začela vrsta fašističnih *-ofitnoi>. Organiziral in vodil je pokole v ,,are-igah in ti Kanfanaru. Naročil je uboje “e,,cita, Visintinija. Giraldija, Milllerja in nr>ogih drugih. Zapovedal je požig socialistič-’‘e0a «Lavoratore», nato pa še istoimenskega 'funi stičnega lista, požig in uničenje delavcih zbornic v Trstu, Puli in v tolikih drugih *ra)ih Istre in Furlanije, kot tudi neštetih tedriig. Bil je črna duša, ki je našo pokrajino *Premeni’a v pravi \iekel za delavce. Aprila 1021 P rr rhl pohod na Reko. Ko se je z Mussolinijem povzpel v vrhove oblasti, je nemudoma pomislil, kako bi obo-,gatel. Imel je dve odvetniški pisarni :eno v Trstu in drugo v Trentu, kjer je brez vsakega zadržka izkoriščal položaj podtajnika za no tranje zadeve v svojo osebno korist. Na pri mer; rabeljski rudniki svinca in cinka so bili delno državni, delno pa so pripadali nemške mu državljanu princu Henckel - Donnersmar ku in so jih zato zasegli. Prinčev odvetnik je prišel k Giunli, da bi pridobil njegovo podpo ro pri poskusu ponovne pridobitve lastnine. Giunta mu je odgovoril: «Preden se lotimo predmeta, zahtevam petdeset tisoč lir.* Zne sek je odvetnik poravnal, Giunta pa ga ni nikoli več sprejel. Pismeni protesti so ostali brez odgovora. Čez nekaj časa so izvedli *zamenjavo straž*, kot se -je reklo, ali zamenjavo pri ko rižu, in Giunta si je priskrbel lepo službo brez dela: postal je predsednik Združenja jadranskih ladjedelnic. Tudi na račun njegove dejav nosti na novem delovnem mestu, bodi dovolj en sam primer. Ko je šlo za uresničitev gradbenega načr ta za novo palačo na Korzu Cavour, je in£. Cossutta, zaslužni ravnatelj ladjedelnic, ki je marsikaj vedel, ostro nasprotoval načrtu, ki ga je Giunta toplo priporočal. Slednji je, razdražen, ker so mu pošli vsi argumenti, nazadnje vzkliknil: 'ista Giunte je izrazila tudi devinsko - nabrežinska občina. Občinski odbor je v svojem protestu zahteval preklic manifestacije in poslal tudi brzojavko vladnemu komisarju Marrosuju. v kateri obnavlja zahtevo po ukinitvi ponedeljkove provokacije tržaških fašistov. Na včerajšnji redni seji je zgo-niška občinska uprava ostro obsodila grobo provokacijo neofašistične stranke, ki je najavila javno proslavitev fašističnih zločinskih dejanj v Trstu in med drugim tudi po- m demokratična javnost Morajo preprečiti za vsako ceno to nedo pustno manifestacijo, ki odraža prevzetno obnašanje fašistične drhali. S svoje strani ;e Slovenska skup nost zahtevala naj sprejme vladni komisar njeno delegacijo: leta mu bo ob-azložila svojo zahtevo po zaplembi publikacije, ki povzdiguje delovanje škvadrista Giunte. Prav v zvezi s publikacijo je prišlo včeraj do pravcate afere. Avtonomni sindikat prodajalcev časopisov INAG in sindikat Sinagi sta poslala telegram zadrugi, ki je tiskala brošuro in jo razdeljevala po kioskih. Publikacijo bi morali namreč umakniti s prometa, ker je bila «poslana* na tržišče na nepravilen, protizakonit način in brez ustrezne fakture. Movimento Trieste je včeraj poslal prefekturi in tržaški kvesturi brzojavki, v katerih zahteva, naj policijski organi, v primeru, da bi se manifestacija redno odvijala, poostrijo nadzorstvo na cestah, ki vodijo v mesto. Ob podobnih fašističnih provokacijah so namreč prihajali v naše mesto fašistični skrajneži in pretepači iz drugih krajev Italije (predvsem iz Veneta), in to dobro opremljeni s palicami, pendreki, verigami in drugimi podobni- mi nevarnimi predmeti. Protest nad manifestacijo sta žigosali tudi Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih politič- Zakaj stavka v gledališč« Verdi Osebje tržaškega gledališča »Verdi*, ki je pretekli ponedeljek z nenadno stavko onemogočil premiero Traviate, napoveduje nove oblike sindikalnega boja. Sindikalni pred- j stavniki osebja so včeraj na pose- > bni tiskovni konferenci poudarili, da je tisk napačno poročal o ra i zlogih, ki so privedii do stavke j Razlogov je več, prvi pa je vse- ! kakor nesprejemljivo dejstvo, da se v gledališču zahtevajo »avdicije* tudi za orkestraše, najete s ter ! minskimi pogodbami, ki tudi že po več let nastopajo v orkestru. Nadaljnji razlogi so pomanjkanje u- SREČANJE Z MOJSTROM SLOVENSKE GRAFIKE J. Ciuha razstavlja v TK Galeriji nih preganjancev in Vsedržavno I metniškega vodje s polno zaposlitvi j združenje bivših deportirancev. Z M0- ce|a vrsta organizacijskih po-j manifestacijo hočejo fašisti «rehabi- j manjkljivosti, neurejenost odn-sov ; Utirati* pred zgodovino fašizem in j med vodstvom gledališča in sindi- ' I J ______* 1 j _ * Izo mi I tiMAflnlm m /in 1 __ _ njene predstavnike, to pa je nespre jemljiv izziv demokratičnega mnenja, grožnja republikanskim inštitucijam in kršenje zakona o fašističnem delovanju, piše v protestnem sporočilu ANPPIA in ANED, ki pozivata svoje člane in vse demokra te, da združeno zavrnejo provokacijo, pristojne oblasti pa vabita naj zaščitijo republiško ustavo s spoštovanjem zakonov, ki prepovedujejo apologijo fašizma. Provokacija MSI bo osrednja tema tudi sestanka tržaškega antifašističnega odbora, ki se bo sestal prav danes. «TEDEN> SINDIKALNEGA BOJA Včeraj manifestacija delavcev industrij z državno soudeležbo Sindikalni shod pred sedežem Tržaškega L\oyda - Ponoven poziv k množični udeležbi na splošni stavki 28. aprila kalnimi predstavniki osebja in pa pomanjkanje prave prizadevnosti kar zadeva možnost sodelovanja z drugimi gledališči V okviru sindikalnega »tedna* za I jinski tajnik UIL Fabricci. ponoven razcvet tržaškega gospodarstva so včeraj uprizorili štiri-urno stavko delavci vseh tukajšnjih obratov z državno soudeležbo (železarne Terni, Tržaškega arzena’a Sv. Marka. Tovarne velikih motorjev, Tržaškega Lloyda, CMI, VM Prostor za sindikalni shod je bil izbran namenoma, je v svojem govoru poudaril Fabricci, saj predstavlja prav Tržaški Lloyd (palačo so medtem «zastražili» delavci) enega izmed nosilnih stebrov tržaške ekonomije. Drugi nosilni itd.). Delavstvo se je okrog 9. ure I stebri so industrija in še zlasti o-zbralo na Trgu Unita, od koder se! brati z državno soudeležbo, ter pri-je razvil sprevod po Korzu, Car- j stanišče in dejavnosti, ki so z njim duccijevi ulici do glavne železniške j povezane. Vse te gospodarske pa-postaje s krajšim postankom pred noge so danes v krizi in sindikalne palačo deželne vlade, nato pa vzdolž j organizacije so okhcale teden boja obale zopet na Trg Unita oziroma ! Prav z namenom, da prisilijo pri-točneje na manjši Trg delTOrolo- stojne dejavnike - tukajšnjo zve gio tik Lloydove palače. Tu je bil shod, na katerem je v imenu enot ne sindikalne zveze govoril pokra Predstavniki KES so si ogledali gozdni kompleks Padriški hrib zo industrijcev, deželni odbor in ministrstvo za državne soudeležbe — da sprejmejo nujne ukrepe, brez katerih je tukajšnje gospodarstvo 'obsojeno- na pogudo. Sindikati se zavedajo, da preživlja vsa Italija danes gospodarsko neugoden trenutek, toda na Tržaškem se je kriza začela že pred petindvajsetimi leti, in to po krivdi vlad, ki so se v tem časovnem razdobju zvrstile v Rimu, ne da bi se znale odločiti i za primerno gospodarsko politiko ! za naše kraje. Skrajni čas je torej, da se odnos do Trsta korenito spremeni. To je zahteva vsega tržaškega prebivalstva, ki bo 28. aprila, če ne bodo med tem časom sprejeti primerni ukrepi, uprizorilo celodnevno splošno stavko. Predstavniki upravnega odbora Kraške gorske skupnosti so si včeraj ogledali gozdni kompleks «Padriški hrib* ter se pobliže seznanili z idejnim osnutkom za njegovo agroturi-stično preureditev, ki ga je, kot mano, predložila padriška Gozdna zadruga in ga je pred tednom dni sprejel tržaški občinski svet, in ki sedaj čaka na ustrezno finančno podporo dežele. Idejni osnutek je finansirala ravno Kraška gorska skupnost, ki kaže veliko zanimanje za to pobudo. Predstavnike Kraške gorske skupnosti — predsednika Budina, podpredsednika Visentina, devinsko - nabrežinskega župana fikerka, svetovalca Coljo in izvedenca agronoma Sancina — so med o-gledom najbolj značilnih točk prostranega gozda, lci se razprostira od Dražce (Razklanega hriba) do Polentarske ograde pri trebenskem vrhu, spremljali predsednik padri-ške Gozdne zadruge Karel Grgič in nekateri odborniki ter arh. Marino Kokorovec, vodja interdisciplinarne skupine, ki je izdelala idejni osnutek za preureditev in ovrednotenje Pa-driškega hriba. Med srečanjem, ki se je nadaljevalo v vaški gostilni pri »Županovih*, so se predstavniki Gozdne zadruge zahvalili KGZ za dosedanjo pomoč ter seznanili goste z raznimi podrobnostmi preureditvenega načrta ter z glavnimi podatki nekdanjega in sedanjega delovanja padriške zadruge. Predsednik Grgič je zlasti poudaril napore vaške skupnosti, da bi ohranila, zaščitila in valorizirala svojo zemljo, napore, ki gredo od prvih let tega stoletja, ko je takratna Zadruga upravičenih posestnikov sprožila sodni postopek proti tržaški občini, da bi vsa jusarska zemljišča prešla v njeno last in v tem postopku tudi zmagala, do prvih povojnih let, ko je Gozdna zadruga z isto vnemo, enotnostjo jn navezanostjo na zemljo preprečila, da bi njen gozdni kompleks prešel v tuje roke, pa do danes, ko se zavzema, da bi svoje gozdno bogastvo upravljala na novih temeljih, z novimi prijemi, ki bi bili v interesu širše skupnosti obenem pa pripomogli, da bi imela tudi sama vaška skupnost koristi od tega. Potem ko je arh. Kokorovec ori- sal tehnično plat idejnega osnutka, je o osnutku izrazil mnen.je predsednik KGZ Budin. Označil ga je za pobudo, ki predstavlja kakovostni skok v prizadevanjih naše narodnostne skupnosti za smotrnejšo uporabo svoje zemlje. Dejal je, da pridobiva kraška zemlja na ekološki vrednosti, kar je treba upoštevati in kar mora prodreti v zavest ljudi. Ravno zamisel padriških za-drugarjev je dokaz te zavesti in gre torej za pobudo, ki jo je treba podpreti. V tem smislu je tudi zagotovil nadaljnjo naklonjenost Kraške gorske skupnosti temu načrtu ter izrazil željo, da bi ga deželna uprava podprla. V Gregorčičevi dvorani razstava Andreje Pekljaj V Gregorčičevi dvorani, v Ulici sv. Frančiška, bo danes ob 18. uri odprtje fotografske razstave Andreje Pekljaj, ki razstavlja nenavadne in prav nič tradicionalne fotografije. Umetnica se namreč poslužuje posebne tehnike z ultrardečim filmom. Posebni efekti se zato skoraj čudežno približujejo in ponekod se celo ujemajo z raznimi slikarskimi tehnikami. To je razvidno že v prvih njenih delih, kjer posamezni, skopi elementi izstopajo v zateme-njenem ozadju in kjer se oko in čustva umirijo v prelivanju tonov pretežno enobarvnih slik. V tem primeru gre za povezavo z ekspresionistično tehniko slikarstva. Razvidno je tudi v novejših slikah, kjer so osebe ali predmeti, kot na primer statični arhitektonski elementi, prisiljeni h gibanju in prikazani v čisti dinamiki barv. Ne razbere se več točnih obrisov, pač pa neka energija, ki jo stvari vsebujejo.-Stara, obdelana debata, ali je fotografija res umetnost, bi lahko bila v tem slučaju odveč. 0 časnikarstvu in «partitokraeiji» V časnikarskem krožku na Korzu 12 bo jutri, 16. t.n;., ob 17. uri okrogla miza o »časnikarstvu in partitokraciji*, ki jo priredita Radio Radicale in Centro dTniziativa giuridica P. Calamandrei iz Rima, in ki ji bo predsedoval Chino A-lessi. Spregovorili bodo Sergio Sa-viane (časnikar tednika «L'Fspres-so»), Gigi Melega (časnikar omenjenega tednika in član osrednjega odbora radikalne stranke), poslanka Aurelia Gruber Benco, časnikar RAI Vito Molinari. glavni u-rednik tržaškega dnevnika «11 Pic-colo* Luciano Ceschia in Luca Bo-neschi (član centra P. Calamandrei). lllllllllllIlllIllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllIltlllllllllllllliniHlllltllllltlllllllllllllllllMIIIIIlllItvilll ODPRLI SO JO V SREDO ZVEČER Pokrajinski kongres socialdemokratov Jutri, 16. t.m.. ob 15.30 se v prostorih sekcije PSDI pri Sv. Soboti (Žaveljska ulica 5) začne pokrajinski organizacijski kongres socialdemokratske stranke. Po poročilu pokrajinskega tajnika Maria Berceta bo spregovoril minister za javna dela Franco Nicolazzi. Florjan LIpuš na tržaški filozofski fakulteti Florjan Lipuš, eden poglavitnih pisateljev srednje generacije na Koroškem, avtor znanega dela «Zmote dijaka Tjaža*. ki je bilo med drugim prevedeno v nemščino, bo v soboto gost tržaške filozofske fakultete. Na Inštitutu za slovensko filologijo (avla C v Ul. Universita 7) bo ob 11. uri predstavil nekaj svojih del, prebral nekaj odlomkov iz njih in nato vodil razgovor s prisotnimi o sodobni situaciji na Koroškem. Srečanje ni namenjeno samo študentom, temveč je odprto širšemu občinstvu. V TREBČAH RAZSTA VA TONČKE KOLERIČEVE Slikarko je predstavil kritik Milko Re-zapel pa je dekliški zbor Vesna ner, V trebenskem Ljudskem domu so v sredo zvečer odprli slikarsko razstavo svetoivanske rojakinje Tončke Koleričeve z naslovom «Naši kraji in ljudje*. Slikarko je številnemu občinstvu predstavila tajnica KD Primorec Milena Padovan, o razstavi sami ter o ustvarjalni poti Koleričeve pa je spregovoril umetnostni kritik prof. Milko Re ner. Koleričeva se v bistvu ukvarja s slikarstvom že 30 let, vse odkar je obiskovala šolo za slikarstvo in grafiko na ljudski univerzi s profesorjema Sbisajem in Psakaropu-lom. Razstavljala je že na skupinskih razstavah v Trstu, Benetkah in Iglesiasu, v naših krajih pa se je večkrat predstavila tudi sama. drugače je bila 25 let v službi pri Naiodni in študijski knjižnici v Trstu, za kar je v lanskem letu pre • Democrazia proletaria priredi da nes, 15. aprila, ob 11. uri na sedežu deželnega sveta (Trg Oberdan 6) tiskovno konferenco o deželni gospodarski politiki in zakonskem osnutku glede dopolnilne blagajne. iiiiiuMii irtiiiintiiiriii iitiiiiiiiiii ,MM,,|,,,,|lMi1|ni,, |1(Mini n m,MM|,,,milll,MI(,,,,,,, m, ||||M,nM,,,|,i |1,,(I(im,mt1 m(, |1(,|lmi,,ll,IMI|l)IM(,(|llll mui|tl jela v Ljubljani Trubarjevo nagrado. Veliko je napisala o zgodovini in življenju Sv. Ivana, utrinke tega življenja pa je s svežo barvitostjo in top,o intonacijo prikazala tudi na svojih platnih. Na odprtju razstave je sodeloval dekliški pevski zbor Vesna iz Križa, ki je pod taktirko Pije Cah -Širce lepo zapel venček narodnih in umetnih pesmi. Trebenska razstava bo odprta do nedelje. 17. a-prila, občinstvo si jo lahko ogleda danes med 19. in 21. uro, jutri med 17. in 20. uro ter v nedeljo med 10. in 12. uro. PRTI JAMI NASTOP PRIPRA VUAJMBA ODBORA POBUDA ZA USTANOVITEV LABORATORIJA 0 KRASU Miro Opelt. Poudaril je nujnost in potrebo, da se že v pripravljalno fazo za ustanovitev omenjenega laboratorija pritegne aktivno sodelovanje kraškega prebivalstva in njegovih organizacij, ki morajo zato postati dejanski subjekt tudi pri kasnejšem delovanju te nove ustanove. ne le torej samo »predmet o-pazovanja*. kot se žal dogaja pri mnogih tako imenovanih ekoloških organizacijah. Zanimiv je bil poseg predsednika tržaške sekcije «1-talia nostra* dr. Franca, ki je pozval pripravljalni odbor, da pri svojem delu upošteva tudi urbanistične in splošno prostorske težave, s katerimi se stalno sooča prebivalstvo Krasa. Ob robu včerajšnjega srečanja moramo tudi zabeležiti predlog, da bi bil sedež bodočega laboratorija na Proseku in sicer v prostorih bivše karabinjerske postaje, ki je formalno še vedno last pokrajinske uprave. Že dalj časa pa se govori, da bo v tem poslopju sedež kra jevnega zdravstvenega okrožja, kot je svojčas zahteval tudi rajonski svet za zahodni Kras. • Glavna skupščina KZE bo zasedala v dneh 19., 21., 26. in 28. aprila v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta, in to vselej ob 18.30. CII tlllllllllflllllllllllllllltllf III lllllflllllllllllllllllllllllllllfllllllllllliiiiiiiiiaiiiiiii hi hi ||||ff||||(||||||||||||||||| ih iiiiiiiiii iiii iiiiiiiiilillIlHIlllIllllllllllllMI mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiatiilllllllliiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiimi SODIŠČE V GLAVNEM SPREJELO ZAHTEVE JAVNEGA TOŽILCA Brandemburg, Giordano in Rajkoviieva obsojani Trgovec je na začasni svobodi, odvetnik pa v zaporu zaradi drugega postopka Pripravljalni odbor za ustanovitev Laboratorija za raziskave o Krasu je včeraj predstavil tisku in širši javnosti svoje zamisli v zvezi s to pobudo, ki jo je vsekakor vredno spremljati, saj bi morala združiti v eno kolikor toliko celovito enoto vsa znanstvena področja, ki raziskujejo ter se bavi.jo s kraškimi pojavi. Kot smo tudi sinoči slišali v posegih raznih strokovnjakov se o tej iniciativi govori še vedno na ravni predlogov in osebnih sugestij, za stvarnejše programe pa bo treba seveda počakati še na bolj poglobljene prispevke in gotovo tudi na pripravljenost sodelovanja znanstvenih in krajevnih ustanov. Nekatere od teh, med temi univerza. tržaška občina in pokrajina, so že pokazale zanimanje za pobudo, pripravljalni odbor pa bo moral nujno privabiti k sodelovanju tudi druge dejavnike, v prvi vrsti okoliške občine in seveda Kraško gorsko skupnost. Naj povemo, da je to iniciativo včeraj v osebnem imenu podprl tudi pristojni odbornik dolmske občine Sancin, ki je med drugim napovedal, da namerava tudi uprava pristopiti k njej. Naj omenimo, da je v razpravo, ki je sledila predstavitvi pobude, posegel tudi predstavnik upravnega sveta Krajevne zdravstvene enote KONEC PRIHODNJEGA TEDNA V PORTOROŽU SEMINAR ZA ZAMEJSKO MLADINO Prireja ga mladinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze Po tričetrturnem posvetovanju je tržaško sodišče obsodilo včeraj trgovca Giacoma Brandemburga na dve leti in mesec dni zapora ter na plačilo dveh milijard in 100 milijonov lir globe, njegovo sodelavko Biserko Rajkovič por. Salata na 8 mesecev zapora in na poldrugo milijardo lir globe. Odvetnika Giordana je oprostilo obtožbe ponarejanja javnih in zasebnih listin, za osebno in stvarno pomoč, ki jo je nudil svojemu varovancu Brandemburgu pri prikrivanju izvoza preko milijarde lir v Švico, pa mu je prisodilo dve leti zapora. Kar je pomembno, je tudi dejstvo, da je Brandemburga izpustilo na začasno svobodo, Giordano pa je ostal v zaporu, kajti kljub pogojni zaporni kazni včerajšnje razsodbe je še ved no veljaven zaporni nalog, ki sta ga v okviru drugega sodnega postopka preiskovalna sodnika izdala proti njemu zaradi žalitve funkcionarja finančnih stražnikov. Četrtega obtoženca, notarja Bo- radorija, ki živi v Švici in se tudi včeraj ni prikazal na sodišču zaradi bojazni, da bi ga aretirali, je o-prostilo obtožbe poneverjanja listin, vse dokumente o njegovem sod nem položaju pa je sodišče vrnilo javnemu tožilstvu, ki bo moralo preveriti, če je Boradori morda za krivil drugo kaznivo dejanje — in sicer osebno ali stvarno pomoč obtožencem. Sodniki so Brandemburga in Rajkovičevo oprostili obtožbe poneverjanja listin, upoštevali olajševalne okoliščine, obenem pa določili, da bosta morala povrniti drža vi odškodnino, višino katere bodo ugotovili na civilnem procesu. Pri tem so sprejeli še poseben ukrep, ki Brandemburgu za dobo leta dni preprečuje, da bi imel stike z ura di javne uprave. Plačati bo moral tudi upravno sankcijo v višini 200 milijonov lir, medtem ko so Raj-kovičevi pripisali 50 milijonov lir sankcije. S to razsodbo, ki se je številni publiki zdela dovolj «pravična», se je okrog 19. ure zaključila tretja in zadnja razprava te obravnave, o kateri je bilo v Trstu, pa ne samo v njem, veliko govora in zanimanja. O izvozu valute ni bilo večjega odmeva, saj je Brandemburg prekršek priznal. Odvetniške kroge je bolj zanimalo, kako se bo sodišče odločilo glede odvetnika Maria Giordana. Njegova branilca Del Luca in Battello sta včeraj popoldne med blestečim in izrazito briljantnim govorom dokazovala, da je bil Giordano vedno prepričan v zakonitost Brandemburgove dejavnosti in da je v tem smislu ravnal le v okviru svojih profesionalnih dolžnosti in pravic. Odvetnika sta tudi bila prepričana, da je javni tožilec Drigani obtožil Giordana, ker so drugi obtoženci odvrgli glavni del krivde nanj in ga dejansko izkoristili kot grešnega kozla. Battello je pri tem spomnil sodišče, da so odvetniki pomembna sila v iskanju resnice in da jim zakon u-pravičeno daje avtonomijo pri tem delu, kajti drugače — ko bi se uveljavila misel, da odvetniki opravljajo svoje delo le za osebno korist — bi se ponovno uveljavila logika restavracijske dobe. Sodišče je vsekakor upoštevalo njuno mnenje le delno, saj Giorda na ni oprostilo. Zanj je javni tožilec Drigani zahteval 3 leta zapo ra, za Brandemburga 2 leti in 3 mesece zapora ter dve milijardi in 600 milijonov lir globe. Za Rajkovičevo je predlagal leto in 10 mesecev zapora ter milijardo 400 milijonov lir globe, za Boradorija pa dve leti zapora. Prvostopenjski proces po hitrem postopku se je tako končal, ostajajo pa odprta še številna vpra šanja, ki jih bodo morda rešili na prizivnem procesu, za katerega so Giordanovi branilci napovedali priziv. De Luca in Battello sta na mreč predložila državnemu tožil stvu pritožbo proti Driganiju, češ da bi moral uvesti sodni postopek tudi proti Brandemburgovi ženi, a tega ni storil. Od sobote, 23., do ponedeljka, 25. aprila, bo v Izoli seminar slovenskih mladincev, ki delujejo v raznih krožkih in mladinskih odsekih v sklopu SKGZ. Prireja ga mladinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze kot zaključek in dopolnilo šestim permanentnim seminarjem. ki so se v letošnji sezoni odvijali na Tržaškem in Goriškem. Poleg mladink in mladincev iz zamejstva so v Portorož povabljeni tudi predstavniki republi ške konference Zveze socialistične mladine Slovenije iz Ljubljane in delegacije štirih obmejnih občin skih konferenc ZSMS iz Kopra, Sežane, Nove Gorice in Tolmina, s katerimi mladinski odbor že več let tesno sodeluje. Poleg gostov iz Slovenije je mladinski odbor SKGZ povabil na tridnevni seminar v Portorož tudi predstavnike Zveze slovenske mladine na Koroškem. Program seminarja je tudi letos zastavljčn kot nadaljevanje omenjenih permanentnih seminarjev, vendar je odprt vsem slovenskim mla drncem. Zaradi tega je tematsko osredotočen na proučevanju narod nostnega vprašanja, to se pravi problemov, s katerimi se zaradi naše narodnostne pripadnosti vsak dan srečujemo v šoli, na delu in na splošno v okolju, v katerem živimo in kateremu pripadamo. Točen naslov seminarja je «Narodnost kot o-sebno izkustvo*. Z razliko od prejšnjih let bodo letošnji predavatelji strokovnjaki, ne pa politični delavci, kot se je ponavadi dogajalo. Prvo predava nje v nedeljo zjutraj bosta imela sociolog Emidij Susič in psiholog Danilo Sedmak, avtorja knjige »Tiha asimilacija*. Predavatelja bosta govorila o sociološkem in psihološkem pogledu na vprašanje asimilacijskega procesa in narodne bit-nosti. Popoldne istega dne bo Alenka Rebula Tuta, ki je pred leti izvedla raziskavo o narodnostnem vprašanju med slovenskimi delavci, govorila o pomenu kulturne širine v narodni zavesti. V ponedeljek zjutraj bo okrogla miza med vsemi udeleženci seminarja. Na tej okrogli mizi naj bi mladi osvetlili še nekatera vprašanja, ki jih imajo pri proučevanju problema narodne zavesti. Na okrogli mizi bodo prisotni tudi mentorji Pavel Stranj, Milan Pahor in Branko Jazbec. Zaključno predavanje bo imel v ponedeljek popoldne Janko Pleterski, odgovoren za marksistične centre pri Zvezi komunistov Slovenije, ki bo govoril o razvoju narodnostnega vprašanja v marksistični miselnosti. Seminar se bo odvijal v Izoli v hotelu «Sirenin zaliv*. Vpisnina znaša 33.000 lir, vključen je dvodnevni penzion in gradivo, ki ga bodo udeleženci prejeli ob vpisu. (Dan) V okviru društva »Ekonomist* V četrtek predavanje prof. J. Stanovnika Na pobudo Društva slovenskih ekonomistov v Italiji bo v četrtek 21. aprila ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma zanimivo predavanje na temo »Aktualni tokovi v svetovnem gospodarstvu*. Predaval bo prof. Janez Stanovnik. b'vši izvršni sekretar ekonomske komisije za Evropo pri Organizaciji zdr uženih narodov v Ženevi in prejemnik Kidričeve nagrade za Leto 1983, Sinoči so v galeriji tržaške knjigarne odprli razstavo Jožeta Ciuhe, enega najbolj upoštevanih in svetovno znanih slovenskih likovnih u-metnikov. Posveča se pretežno slikarstvu in grafiki, vendar se je u-veljavil tudi kot pisatelj. Leta 1950 je Jože Ciuha diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in nato se je izpopolnjeval tudi na šoli za zidno slikarstvo. Študijsko je potoval po več evropskih državah, po Aziji in Južni Ameriki, kar je v njem vzbudilo zanimanje za dediščino Bizanca, za indijanske civilizacije, za budistično umetnost in filozofijo. Na osnovi vseh teh zanimanj in spoznanj je tako nastala specifična govorica njegovih grafik in slik, tako v oblikovnem kot V vsebinskem smislu. Jože Ciuha, ki je imel že več kot sto samostojnih razstav in je prejel številne nagrade doma in V tujini, razstavlja v galeriji tržaške knjigarne do 4. maja, grafike iz serije opic, prerokov in bizantske ikonografije. Na včerajšnji otvoritvi so ga predstavili z odlomkom iz študije Zorana Kržišnika o Ciuhi, ki ga je prebral Aleksij Pregare. Nato je sam avtor govoril o svojem delu. Zaustavil se je zlasti pri vsebini in pomenu svojih grafik, kjer med drugim z metaforiko opic, z relativizacijo vrednot — v njegovih ikonah svetnika nadomešča -insekt ali opica — ponazarja paradokse naše civilizacije in odtujenost sodobnega človeka. Sledil je- pogovor s prisotnimi, ki so Ciuhi zastavili vrsto vprašanj in tako osvetlili in poglobili nekatere aspekte njegovega dela. • Danes, 15. t.m., ob 19.30 bo v sekciji KPI «M. Montagnana* (Sta ra istrska cesta 66) javna skupščina o temi: »Gospodarski položaj Trsta in delavski boj za obnovitev delovnih pogodb kot priprava na a prilsko splošno stavko*. Danes, 15. aprila, ob 19 uri bo v Časnikarskem krožku na Korzu' 12 predsednik vsedržavnega /.druženja za boj proti rakastim obolenjem Leonardo Santi predstavil javnosti novo revijo «Salute 2000» in s tem začel kampanjo »azione donna*, ki ima namen spodbuditi v ženskem svetu zanimanje za preventivno ukrepanje zoper tipično ženska rakasta obolenja. Razna obvestila Društvo zamejskih likovnikov io Folo Trst 80 vabita na otvoritev fo-tografske razstave Andreje Peklaj iz Ljubljane, ki bo danes, 15. apri; la, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani Ul, sv. Frančiška 20. Igral bo kitarist Igor Starc. VZP1 - ANPI sekcija Opčine. Jutri, 16. aprila 83, ob 20. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah občni zbor VZP1 - ANPI za sekcijo Opčine, Bani, Ferlugi in Piščanci. N* zborovanje vabimo vse bivše partizane in aktiviste. Uprava občine Dolina sporoča, da bo tudi letos priredila tradicionalno razstavo domačih vin in sicer 7., 8-. 9. in 10. maja. Vsi zainteresirani vinogradniki iz dolinske občine lahko prinesejo vzorce svojega pridelka na županstvo (soba št. 5) še danes, 15-aprila. NA VSEM OZEMLJU FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE Dežela nakazala 2 milijardi za nakup ljudskih stanovanj Avtonomni zavodi za .judske hiše (IACP) bodo v kratkem nabavili v vsej Furlaniji - Julijski krajini kakih 30 stanovanj, ki jih bodo potem namenili družinam brez strehe, to je vsem tistim, ki morajo zaradi izgona iz dosedanjega stanova. Gre seveda za tako imenovane parkirne domove, za zgolj začasno rešitev najbolj žgočih primerov stanovanjskih «izgnancev», dokler ti ne pridejo do dokončne strehe tako v okviru zasebnih gradenj kakor v sklopu javne stanovanjske gradnje. Sklep v tem smislu je sprejel deželni odbor, ki je s tem v gornji namen nakazal prispevek dveh milijard lir, in to na podlagi člena 99 zakona 75/182. V bistvu gre za dodelitev zavodom IACP v naši deželi enkratni prispevek v višini do 100 od sto najvišjega izdatka, ki je potreben za nakup ali preureditev stanovanja. Deželni odbor je sklep sprejel na osnovi izsledkov poizvedovanja o številu stanovanjskih iz gonov v Furlaniji - Julijski krajini, ki ga je izvršil konzorcij IACP. Sklep o nabavi 30 stanovanj v Tr-stu pa še v Gorici, Pordenonu i° Tolmeču sicer le dopolnjuje ustrez; no ukrepanje na državni ravni, saj je rimski zakonodajalec v smislu zakona 94 iz leta 1982 že nam®' nil za izgradnjo oziroma nakup stanovanj v korist žrtev izgona 17.» milijarde lir tržiški in 9 milijard lir videmski občini. Obe občini sta se, kot kaže, odločili, da 20 odst-ustreznega zneska nakažejo za nakup stanovanj v prid tistih, ki s° brez dostojne strehe.1 Kritična do te kočljive problematike je tudi komisija za stanovanj' sko in urbanistično problematik0 tržaške federacije KPI, ki je v skovnem sporočilu naglasila, da W zavod IACP moral vzpostaviti bolj' še odnose s pristojnimi deželnimi blastmi pa tudi seveda s tržašk° občino, ki je «gluha» za problerf>e javnih stanovanjskih gradenj; d°' kaz tega naj bo, tako pravi sP0" ročilo KPI, dejstvo, da se tržaška občina ni kdo ve kako angažira'8 glede vprašanja 17,5 milijarde & iz državne blagajne MOgfSgr«!*, SLOVENSKO $ iSSsF STALNO ^ GLEDALIŠČE V TRSTU PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE Pripoveduje Štefka Drolčeva Danes, 15. aprila, ob 13. uri v osnovni šoli »Mara Samsa*, ob 15. uri v osnovni šoli «Ivan Trinko». Jutri, 16. aprila, ob 9. uri v osnovni šoli «M. Gregorič -Stepančič*, ob 11. uri v osnovni šoli «Ivan Grbec* Koncerti Komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija bo v nedeljo ob 11. uri v mali dvorani gledališča (Ridotto) v okviru ciklusa nedeljskih koncertov, ki jih organizira gledališče Verdi v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost izvajal program v celoti posvečen Antoniu Vivaldiju. Ansambel bo izvajal štiri koncerte iz opusa 3 bolj poznanega kot «Estro Ar-monico*. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. Razstave Gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Jutri, 16. aprila 1983, ob 17. uri v Lipici — Victor Lanoux «Odpirač». ROSSETT1 Danes, 15. t.m., ob 20.30, red 2. petek, bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Schillerjevo delo «1 Masnadierb. Režija Gabriele La-via. Nastopajo U. Orsini, M. Guerri-tore, G. Lavia. V abonmaju odrezek Št. 8. Rezervacija pri glavni blagajni. VERDI Jutri, 16. t.m., ob 17. uri, red S tretja predstava Verdijeve opere «Traviata». Dirigent Daniel Oren, režiser Dario Dalla Corte. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Mladinski oder Jutri, 16. t.m., ob 20. uri: Peter Turini «Jožef in Marija*. Gostovanje PDG v Trnovem pri Novi Gorici. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Velika dvorana V sredo, 20. t.m., ob 20. uri: Gostovanje Graških simfonikov. I. preddverje Še danes, 15. t.m.: Razstava Ivan Meštrovič — Študije. Srednja dvorana Jutri, 16. t.m., ob 19.30: I. srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel - Koroške, tržaške in goriške pokrajine in Slovenije. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. V Ljudskem domu v Trebčah je odprta razstava «Naši kraji in ljudje* slikarke Tončke Kolerič. Umik: danes od 19. do 21. ure; jutri od 17. do 20. in v nedeljo od 10. do 12. ure. V trebenskem Ljudskem domu je odprta razstava Tončke Koleričeve «Naši kraji in ljudje*. Občinstvo si jo lahko ogleda danes med 19. in 21., jutri (16.4.) med 17. in 20. ter v nedeljo (17.4.) med 10. in 12. uro. Prireditve in sporočila kulturnih društev in orgamzaci KD Ivan Cankar sporoča svojim članom, da se bo jutri, 16. a-prila ob 15. uri nadaljevala delovna akcija. V prostorih KD Rovte - Kolonko- vec - Ul. Monte Sernio 27, razstavlja danes, 15., in jutri, 16. aprila, Foto krožek Trst 80 svoje slike od 17. do 21. ure. Jutri, 16. aprila, ob 20. uri pa bo predvajanje diapozitivov. TFS Stu ledi vabi jutri, 16. a-prila, ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na prireditev «Stu ledi nej pride nuter*. SKD Igo Gruden - Nabrežina priredi v nedeljo, 17. aprila, ob 16. uri v občinski telovadnici proslavo ob 90. obletnici rojstva pesnika Iga Grudna. SKD Barkovlje vabi na veseloigro «čuk v nebesih*, ki jo bo u-prizoril amaterski oder Jaka Štoka Prosek - Kontovel v nedeljo, 17. aprila, ob 18. uri v društvenih prostorih Ul. Cerreto 12. Sledila bo družabnost. Vabljeni. Kino Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 «Voci di primavera* (Au-stria 1933). Režija Paul Fejos. Ariston 17.00 «Invito al viaggio*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 17.00 «11 tifoso, Tarbitro e il calciatore*. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.00 «Gandhi». Dvorana št. 2 «Missio-ne porno*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 «Ea-radiso erotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00—22.15 «Dark Cry-stal*. Barvni film za vsakogar. Fenice 17.00 »Tron*. Walt Disney Mignon 15.00 «Bamby». Walt Disney. Filodrammatico 16.30 «Super ero-tic*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.15 «Blade Runner*. Capitol 17.00 «Vado a vivere da solo*. Cristallo 15.30 «Rambo*. S. Stallone. Moderno 15.30 «Rambo». S. Stallone. Radio 15.30 «Eroiic Blues*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vitiorio Veneto 16.30 «Bocca golo-sa». Prepovedan mladini pod 18. letom. Lnmiere 16.00 «Cruising». Al Pači no. Prepovedan mladini pod 18. letom. Včeraj-danes Danes, PETEK, 15. aprila ANASTAZIJA Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.50 — Dolžina dneva 13.30 — Luna vzide ob 7.41 in zatone ob 22.22. Jutri, SOBOTA, 16. aprila BOŽA Vreme včeraj: na j višja temperatura 15 stopinj, najnižja 7,5 stopinje, ob 18. uri 12 stopinj, zračni tlak 1021,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 42 odstotna, nebo rahlo poobla čeno, morje i.iirno, temperatura morja 11,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Maruška Hrovatin, Claudio Svetina, Marianna Can-deloro, Marco Torcello, Gianfranco Gallizia. UMRLI SO: 81 letna Podberseik vd. Jerko, 85 letna Enrichetta Cristof, Tl-letni Pasquale Bounaiuto. 51-letni Agostino Crisman, 81 letni Michele Barin, 62 letni Riccardo Dc Pelle-grin. 59 letni Carlo Saini. 88 letna Erminia Macor vd. Visentin, 79-letni Carlo Prelz. Pomorski muzej »Sergej Mašera* Piran - Narodna in študijska knjižnica Trst - Slovenski raziskovalni inštitut Trst vabijo na otvoritev razstave: Predloka v zgodnjem srednjem veku danes, 15. aprila 1983, ob 18.00 Kulturni dom Trsft,-Ul. "Petronio 4 /V SLOVENSKO /V \ PLANINSKO /SPDT\ DRUŠTVO U^Šj*| TRST vabi svoje člane na 28. REDNI OBČNI ZBOR ki bo danes, 15. aprila, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2). Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo pa ob 20.30. Na sporedu bo predsedniško, tajniško, blagajniško, poročila načelnikov raznih odsekov, razrešnica staremu ter volitve novega odbora, razprava na poročila in razno. Vabljeni! V3 JfLde ^^jg^Kmce o£ie&ebm BOLJUNEC vabi na GLASBENI VEČER danes, 15. aprila, ob 20.30 v gledališče F. Prešeren. Sodelujejo: pianistka VIHRA KODRIČ, otroški pevski zbor F. Venturini od Domja in mladinski pevski zbor F. Prešeren Prvorojenka NIKA je osrečila naša člana Lijo in Marija. Obilo radosti v življenju želi SK Devin Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 f Čestitke Danes praznuje šesti rojstni dan MAJA PEČAR. Vse najboljše ji želita mama in očka, koš poljubčkov pa ji pošilja sestrica Mirjana. Danes praznuje v Dolini 70-letni-co rojstva KARLINA KLABJAN. Vse najboljše ji želijo Silvano, Mira in Borut. Izleti Združenje Union Podlonjer, Sv. 1-van priredi enodnevni izlet 24. a-prila v Beneško Slovenijo z ogledom Št. l-enarta in Špetra Slovanov. Vpi sovanje v Ul. Valdirivo 3U vsak to rek in četrtek, od 17 do 19 ure Telefon 64459 ali 732858 SPDT priredi v nedeljo, 17. apri | la. v okviru programa Športne šole I izlet za osnovnošolsko mladino na Medved.jak in Repentabor. Zbirališče ob 9 uri na Trgu Oberdan. po vratek ob 18.30 na isti trg. Za pred šolske otroke v spremstvu staršev izlet na Medvedjak, zbirališče ob 10.30 pri Fernetičih križišče Re pentabor. wm Anica Štoka - Prosek, dobitnica prve nagrade letošnjega žrebanja Primorskega dnevnika, daruje ob prevzemu nagrade 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. OSMICO je odprl v Prebenegu Viljem Bandi. TVRDKA v Gorici išče tajnico/ka s prakso v knjigovodstvu. Prošnje nasloviti na upravo Primorskega dnevnika v Gorici Drevored 24 maggio 1, pod šifro »Taj-nica». 21-LETNA uradnica išče v jutranjih urah kakršnokoli zaposlitev - tudi kot varuhinja otrok. Telefonirati od 13. do 16. ure na št. 040/225146. MANSARDO v centru Trsta velikost 40 kv. m prodam. Telefon 040/228390. PRODAM nezazidljivo zemljišče -velikost 1840 kv. m. Telefon 040/228390. HIŠO veliko 80 kv. m prodam. Telefon 040/228390. PRODAM rulotko Nardi Patrizia. Telefonirati ob urah kosila na številko 0481-882037. NOVE GRADNJE — stanovanjske in hišne obnovitve. Za informacije telefonirati na št. 040/823636 od 14 do 16. ure. PRODAM pet stolic. Tel. 040/741670. OSMICO je odprl Miroslav Bandi v Dolini štev. 110. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Frandolič v Sliv nem št 25. Toči belo in črno vino. RAZPRODAM dve kompletni kuhinji po polovic ii ceni. hrastovo o-troško sobo ter raznovrstno pohi štvo. Telefon <40/54390. OSMICO je odprl Doro Sirk v Pod gori. Toči pristno briško vino OSMICO je v Nabrežini odprl Du šan Radovič Poskrbljeno za pri grizek PRODAM golf GL diesel letnik 19H2 (avgust) bele barve v odličnem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na št 0481/779469 PRODAM vo!kswagen maggiolint 1200 letnik 1974 v odličnem sta nju. Telefonirati od 13 do 14 30 in v večernih urah na št. 040 422093 PRODAM ape 600 MP Telefon 040/824381 PRODAM fiat 500 letnik 1968 z no vinu gumami in opravljenim teh ničnim pregledom Telefonirati ob nedeljah na št. 040/575145. PRODAM alfetto 1.8 letnik 1976 z avtoradiom. Telefon 040/415534 ali 040/60142. UGODNO prodam fiat 132 2000. Tele. . fonirati na št. 040/229343 v večer nih urah. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta di S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungo-•hare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Sonnino 4, Trg Lihe rta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Sonnino 4. Trg Libertž 6, Nabrežina. Boljunec, Milje (Lun-8 omar e Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI ioljunec; tel 228 124, Bazovica: 226 165; Opčine: tel. 211001: isek: tel 225-141: Božje polje, mik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 121; Sesljan: tel. 209 197 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službe od 21. do 8. ure (el. 732 627. predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20. KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI z.z.n.j. VABILO Spoštovani člani Vljudno ste vabljeni, da se udeležite izrednega In rednega občnega zbora, ki bosta v prvem sklicanju danes, 15 aprila, ob 8. uri in v drugem sklicanju JUTRI, 16. APRILA 1983 ob 18. uri v dvorani SKD IGO GRUDEN. Nabrežina št. 89, s sledečim DNEVNIM REDOM A) NA IZREDNEM OBČNEM ZBORU: Spremembe zadružnega statuta: členi 1, 2, 4, 5, 7, 8, 9, 10, 11, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20. 21, 22, 23 24. 25, 26, 27, 28, 30, 32, 34, 38 in 39. B) NA REDNEM OBČNEM ZBORU: 1. Poročilo upravnega sveta 2. Poročilo nadzornega odbora; 3. Razprava In odobritev obračuna na dan 31.12.1982, odobritev poročil in porazdelitev dobička poslovnega leta 4. Volitve upravltetiev, ki |im zapade mandat 5. Določitev višine dodatnega prispevka za nove člone 6. Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem 7. Soudeležba pri zvišanju glavnice ICCREA 8. Soudeležbe pri družbeni glavnici COOPELD 9. Slučajnosti. člani si lahko ogledalo obračun In poročila o obračunu na sedežu Kmečke In obrtne hranilnice in posojilnice. UPRAVNI SVET Nabrežina, 31. marca 1983 DELEGACIJA GORIŠKE POKRAJINE V NOVI GORICI Potrebna je popolna normalizacija stanja in prehodov ob naši meji Cez nekaj dni obnovitev gradnje tranzitne ceste tez Sabotin v Brda - Goriška pokrajina bo prejela 5 milijard lir za modernizacijo manjših prehodov Novo Gorico so včeraj obiskali člani pokrajinskega odbora iz Gorice. S predstavniki tamkajšnje občinske skupščine so imeli daljše in poglobljene pogovore o najpomembnejših vprašanjih stikov in sodelovanja med obmejnimi kraji na Goriškem. Pri tem so posebno skrb namenili razvoju prometnih povezav čez državno mejo. pa tudi sodelovanju med novogoriško občino in goriško pokrajino na gospodarskem kulturnem in na drugih področjih. Obe delegaciji sta se ponovno zavzeli za odpravo omejitev, ki jih je za prehod meje z dokumenti (prepustnicami) Videmskega sporazuma uvedla jugoslovanska vlada. Pokrajinska odbornica Marija Fer-letič je navedla primere, ko so o-menjene omejitve otežkočile stike med Novo Gorico in Gorico oziroma njeno pokrajino, predvsem na kulturnem in športnem področju. Na sestanku je najprej govoril novogoriški župan Zorko Debeljak. Naštel je pobude in posege občine in njenih organov pri pristojnih o-blasteh na ravni slovenske republike in Jugoslavije za odpravo ovir pri prehajanju meje s prepustnicami. Povedal je, da bo o tem vprašanju v kratkem razpravljala tudi skupščina Slovenije. Poudaril je, da je stanje ob meji treba povsem normalizirati, s čemer bi zagotovili tudi pogoje za nadaljnji nemoten razvoj in poglabljanje sodelovanja med obmejnimi območji. Sporočil je, da bodo čez nekaj dni obnovili gradnjo ceste čez"Sabotin v Brda. Kot znano ho ta cesta omogočila najkrajšo zvezo med Novo Gorico in Brdi. Kmalu bodo začeli obnavljati tudi vodovod Mrzlek na reki Soči. ki dobavlja vodo tudi Gorici. Končan je ratifikaciski postopek za skupno obrambo proti toči v obmejnih krajih obeh držav. Debeljak je izrekel željo, da bi sporazum o skupni obrambi proti toči čimprej ratificiral tudi italijanski parlament. Ponovno je opozoril na nujnost ustanovitve mešane Gospodarske zbornice za obe Gorici, o čimer so potem govorili tudi ostali člani delegacj. Predsednik pokrajinskega odbora v Gorici Silvio Cumpeta pa je predstavnike novogoriške občine seznanil s politiko za gospodarski napredek naših krajev in dejal, da bo takšen napredek prispeval tudi k poglobitvi ekonomskega sodelovanja s Slovenijo, Jugoslavijo in drugimi evropskimi državami. Glede zakona štev. 828. ki določa velika sredstva za gospodarski preporod Furlanije - Julijske krajine je izjavil, da goriška pokrajina zahteva vsaj 100 milijard od skupnih skladov, ki bi jih uporabili za financiranje gospodarskih in drugih pobud ter potreb. Ob tem pa je Cumpeta opozoril, da velik del O-simske pogodbe še ni izpolnjen. Zlasti ni zaživelo gospodarsko sodelovanje med državama. Izrekel je zanimanje za predlog naj bi namesto načrtovane proste industrijske cone na tržaškem Krasu razvili več manjših industrijskih področij vzdolž celotne meje. Ko je nadalje obravnaval stanje in odnose v goriški pokrajini je o-menil knjigo časnikarja Marka Wal-tritscha o zgodovini slovenskega denarništva v Gorivi. Dejal je, da je knjiga natisnjena v slovenskem in italijanskem jeziku, da obravnava resnično zgodovino, katero so nekateri hoteli zamolčati in da zaradi tega Waltritschevo delo pomeni važen prispevek k sožitju med Italijo in Slovenci na Goriškem. Na včerajšnjem srečanju, ki je bilo zelo zelo konkretno in uspešno, so seveda razpravljali še o drugih predlogih za poglobitev medsebojnih stikov in sodelovanja. Lucijan Vuga je menil, da bi kazalo ustanoviti enoten razvojni center, ki bi vzporejal razvoj novogoriške občine in goriške pokrajine. V Novi Gorici pa so včeraj ponovno opozorili tudi na nujnost, da bi zgradili avtocesto od mejnega prehoda Vrtojba -Štandrež in do avtocestnega omrežja pri Razdrtem. Gradnjo bi financirali iz skladov Evropske gospodarske skupnosti. Med pogovori so še omenili, da bo goriška pokrajina prejela od 4 do 5 milijard lir sredstev za modernizacijo manjših mejnih prehodov za potrebe maloobmejnega prometa z Jugoslavijo. Nadaljujejo se polemike glede ravnanja goriške KZE Polemike o čudnem ravnanju u-pravnega odbora goriške krajevne zdravstvene enote v zvezj s sodno preiskavo o morebitnih nepravilnostih na laboratorijskem oddelku bolnišnice v Tržiču ne pojenjujejo. E-den od razlogov za ohranjevanje in stopnjevanje napetosti je tudi v dejstvu, da smo že v volilni kampanji za upravne volitve ob koncu junija, po drugi strani pa ni mogoče zanikati, da že samo čudno ravnanje upravnega odbora goriške KZE ustvarja dovolj razlogov za ostro polemiko. Tako je bila za prejšnjo soboto, oziroma ponedeljek sklicana skupščina KZE, vendar je bilo zasedanje v zadnjem trenutku odloženo. Na omenjeni seji naj bi razpravljali predvsem o kočljivem vprašanju v zvezi s sodnim postopkom proti nekaterim uslužbencem bolnišnice v Tržiču. Zaenkrat so se razpravi o tem vprašanju izognili z odgoditvijo seje. Bo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja, ki je napovedano za 28. april, čeprav naj bi takrat razpravljali in odobrili finančni proračun za tekoče leto? Bo javnost sploh izvedela, za o-zadje neljubega dogodka (lahko bi uporabili kar izraz gonje) proti u-službencem tržiške bolnišnice, o vprašanju glede katerega je bilo predloženih lepo število interpelacij? Sicer pa se zdi, da se je upravni odbor goriške KZE postavil v bistvu na stran tržiškega okrajnega sodnika, ki je sprožil sodno preiskavo. Iz tiskovnega poročila komunistične skupine v KZE izhaja, da so na dokaj razburljivi seji u-pravnega odbora z večino glasov o-dobrili osnutek besedila okrožnice iz katerega izhaja, da morajo zdravstvene službe v roku treh dni dostaviti odgovore za laboratorijske izvide. Ob tem ne gre pozabiti, da se je menda celotna sodna zadeva pričela prav zaradi spoštovanja - nespoštovanja tega roka, seveda po ovadbi s strani neke zasebne zdravstvene ustanove. Tiskovno poročilo KPI nadalje o-pozarja na previden molk deželnega odborništva za zdravstvo, ki se doslej še ni izjasnilo. Kakor da gre za zadevo, ki se tega urada ne tiče. niiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiufuiimiiniiiimtiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiii SINOČI PREDSTAVITEV LETOŠNJEGA GORIŠKEGA SEJMA Espomego v znamenju prizadevanj za poživitev blagovne menjave Na sejmu, ki bo od 30. aprila do 8. maja, bo zastopanih nad 300 podjetij - Poudarek mednarodnemu značaju Okrog 300 podjetij iz Italije, Avstrije, Madžarske in Jugoslavije ter nekaterih drugih dežel...bo,.aastopa-nih na letošnjem mednarodnem goriškem blagovnem sejmu Espomego, ki bo od 30, aprila do 8. maja. Prvo letošnjo sejemsko prireditev na razstavišču ob ločniškem mostu, do konca leta se bodo zvrstile vsaj še tri pomembnejše prireditve, so predstavili sinoči na tiskovni konferenci v goriškem Palače hotelu. Gre za mednarodno prireditev, ki se odvija v trenutku splošne, lahko rečemo svetovne, gospodarske krize, ko večina držav vidi izhod iz gospodarske recesije v pospešenem in povečanem izvozu in zmanjšanju uvoza. Nič čudnega torej, če bodo na letošnrim, 13. Espomegu. največ pozornosti namenili prav iskanju možnosti povečanja blagovne m°niave med podietji iz Avstrije. Ttahie in Jugoslavije, zlasti pa med podjetji iz zadnjih dveh držav, to je iz držav ki sta na aorifkem blagovnem sejmu prisotni že od vsega začetka. V zaostrenih pogojih gospodarjenja velja poskusiti prav vse v i-skanju rešitve, ali pa vsaj za izboljšanje položaja, so poudarili na sinočnji tisi ovni konferenci. V tem smislu velja opozoriti tudi na dvodnevni mednarodni simpozij o eo 'ipodarskem sodelovanju meri I-talijo in Jugoslavijo, zlasti kar zadeva industrijsko kooperacijo in ustanavljanje mešanih podjetij, pa še na vrsto drugih prireditev, ki se bodo odvijale v sklopu samega sejma. Gre za nekakšno pridobitev na kakovosti, so pozorih na sinočnji tiskovni konferenci predstavnikov, trgovinske zbornice in družbe GE GO, ter pri tem navedb zlasti po-, vetano zanimanje za prisotnost' na' sejmu podjetij iz Jugoslavije in drugih dežel Italije, medtem ko je pri krajevnih gospodarskih operaterjih opaziti nekoliko manjši interes za tovrstno prireditev. Na sejmu bosta letos prvič uradno prisotni tudi ljudska republika Kitaj-iska-.in-Jndi.ia-. p« SLOVENSKO > STALNO,, GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici PIERO CHIARA DELITEV komedija v dveh dejanjih Režija: MARIO URŠIČ v nedeljo. 17. aprila, ob 16. uri - ABONMA RED A v ponedeljek. 18. aprila, ob 20.30 - ABONMA RED B v torek. 19 aprila, ob 20.30 - ABONMA RED C Avtobusi vozijo po običajnem voznem redu. ftrišk« bolnišnice ustanovili mešani zbor V okviru dejavnosti rekreativnega krožka uslužbencev splošne bolnišnice v Gorici so pred kratkim ustanovili mešani pevski zbor, ki ga vodi Fulvio Madotto. iiiiiiiiiiim iiiiniint mriii iiiiiiiiiiiiiiiin im t iimiiiiiiiii itn i im litim i tiiiin iiiiiiMiit mi ihi im litini ti n n n ii m im mi im 11111(111 im miiiiiiiii m im 1111141111111111111111111111 NI NADVOZOV IN NITI PODVOZOV Ovira prehodov cez železnico povzroča težave tudi v Mošu V težavah tudi potniki iz iugoslovanskih Brd v Novo Gorico - Stališče PSI v Mošu Velikokrat smo že pisali o protestih prebivalcev Ločnika, ker njihovo vas prečka železnica Gorica -Videm in ke rimajo na svojem območju kar pet cestnih prehodov čez železnico, ki so zaradi gostega prometa in tudi avtomatskega odpiranja in zapiranja, zaprti velik del dneva, kar otežuje prehod ljudi in vozi) iz enega dela vasi v drugega. Železniška uprava je te njihove proteste uslišala, sicer v okviru širšega načrta izgradnje nadvozov in podvozov pod železniško traso, in v nekaj letih bo odstranila več desetin prehodov čez železniško traso v vsej deželi Furlanija - Jubjska krajina. Na našem področju nameravajo odstraniti te nevarne ovire v Ronkah, v Redipuglii, v Ločniku, v Sovodnjah, medtem ko so v nekaterih krajih stvar že uredili v zadnjem času. Nekatere cestne prehode čez železnico bodo tudi docela zaprli, da bo vožnja varnejša in ne bo prišlo več do nesreč, čeprav nismo pri nas beležili takih primerov, o katerih beremo, da se pripetijo občasno tu pa tam v svetu. Za vsa ta dela je seveda potrebnega veliko denarja, veliko časa in treba je tudi upoštevati specifičnosti kraja, kjer se bo uredil cestni podvoz ali nadvoz. S podobnimi vprašanji se srečujejo tudi v sosednjem Mošu. Tudi na tem območju imajo kar štiri cestne prehode čez železnico, ki delijo vas v dvoje. Tudi zanje veljajo iste težave kot v Ločniku. Glavna cesta v Moš se odcepi od glavne prometnice iz Gorice proti Krminu in Vidmu prav pred postajo v tem kraju in ker se vlak ustavi tudi na tem mestu je treba velikokrat čakati več časa kot bi sicer bilo treba. Cest čez železnico v Mošu pa ne uporabljajo samo domačini ali nedeljski turisti, marveč vsak dan šte vilni jugoslovanski avtomobilisti iz Brd, ki gredo po tej krajši poti iz kraja svojega bivališča v Novo Gori: co in Šempeter čez italijansko ozemlje. Tudi ti avtomobilisti, kar nekaj stotin jih je. se vsak dan znajdejo pred zaprtimi zapornicami. O težavah prehodov čez železnico in tudi o nejasnosti finansiranja podvozov in nadvozov so razpravljali pred nekaj dnevi socialisti iz Moša na sestanku, ki mu je prisu stvoval tudi predsednik pokrajine Cumpeta. Predočili so mu potrebe tega kraja v zvezi s temi prehodi čez železnico in od njega dosegli, da se bo zavzel pri železniški u-pravi, da se nevšečnosti odstranijo. Tajnik Sergio Medeot je tudi obžaloval, da se ni železniška u-prava, ki najbrž nima veliko sredstev na razpolago, predhodno posvetovala s krajevnimi upravami in tudi, da se ni poslužila sredstev zakona o finansiranju infrastruktur po osimskem sporazumu (gre namreč za ureditev ceste v smeri meje) in niti zakona 828. Odloženo predvajanje slovenskega filma Eva Kino atelje, Piccolo Cineforum in Zveza slovenskih kulturnih društev sporočajo, da za danes najavljeno predvajanje novega slovenskega filma «Eva» režiserja Francija Slaka, v katerem igra naslovno vlogo članica SSG iz Trsta Miranda Cahari-ja, iz nepredvidenih tehničnih razlogov odpade. Namesto tega filma bo predvajan, kot izjemna projekcija, francoski film «Mon onele d'Amerique» režiserja Alaina Resnaisa. Predvajanje bo v Kulturnem domu v Gorici ob 18. in ob 21. uri. Premiera filma «Eva» bo po vsaj verjetnosti prihodnji petek. Primorska poje drevi v Šempasu Danes zvečer bo v kuturnem domu v Šempasu sedmi koncert letošnje revije pevskih zbrov Primorska poje. Pričel se bo ob 20. uri. Nastopajo zbori iz škofij, z Vogrskega, iz Repna, iz Nove Gorice, iz Devina, iz Levpe, iz Anhovnega, iz črnega Vrha iz Kanala in iz Sovodenj. Iz goričkega zamejstva namreč nastopi Sovodenjski nonet, ki ga vodi Zdravko Petejan. V PONEDELJEK Koncert Flarestan Eusebius Ensembla Danes zvečer bo v kulturnem do-ponedeljek, IS. t.m.. v deželnem avditoriju v Gorici nastopil ansambel «Florestan ■ Eusebius Ensemble». Gre za po nastanku zelo mlado glasbeno skupino, ki j o sestavljajo Lui-sa Sello (flavta), Giampaolo Vatta (klarinet), Paolo Rodda (violina), Francesca Agostini (violončelo), Divio Laurenti (tolkala) in Fabio Nie-der (klavir). Na sporedu bodo dela sodobnih skladateljev, kakor tudi priredbe skladb klasičnih mojstrov. Poleg zgoraj omenjenih glasbenih poustvarjalcev bodo na koncertu sodelovali še Tiziana Šojat, Bruna Ba-rutti, Gabriella Marchi in Ennio Silvestri. Koncert b<, ob 20.30. Prireditve Na sedežu fotografskega ki ozka CIFI v Ul. sv. Klare 15 bodo drevi ob 21. uri predvajali diapozitive FuL via Monaia o stari goriške arhitekturi. Razstave Jutri bodo v galeriji II Torchio v Mamelijevi ulici odprli razstavo slikarjev Egidia Calabreseja, Nuccia Clementeja in Andreja Kosiča. Odprtje bo ob 18.30, razstava bo trajala do 29. aprila. iiimiiiiniiiiniiiifiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiititiHiiiiiifimiiiuii iiiiiiiiiimiimiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiita Družba Sogetec odkupila naprave Tee Friuli v Krminu Vsaj za en del se je rešilo vprašanje bivše tovarne Tee Friuli, ki je šla v stečaj in katere delo je prevzelo novo podjetje' Sogetec ter obnovilo, vsaj deloma, proizvodnjo. Včeraj je bila na goriškem sodišču dražba stavbe in drugih naprav. Podjetje Sogetec je vse skupaj odkupilo za 5.930.000.000 lir. V novo podjetje je vstopila kot družbenik tudi deželna finančna družba Friu-lia, ki je dala precej denarja. V tovarni je sedaj zaposlenih približno sto delavcev. Nadaljnjih 150 pa jih je v dopolnilni blagajni. Se daj ko je bilo rešeno vprašanje lastništva nepremičnin in strojev bo najbrž upanje, da se proizvodnja poveča in da bodo ponovno vzeli v službo delavce, ki so sedaj doma. Razprava o obisku na ljubljanski Fakulteti za telesno kulturo Na sedežu goriškega olimpijskega komiteja (CONI) je bil v ponedeljek sestanek profesorjev telesne vzgoje, ki poučujejo na srednjih šolah v goriški pokrajini. Na dnevnem redu je bila razčlenitev vtisov in ocen obiska na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani 30. marca letos. Takrat se je ogleda naprav, telovadnic, učilnic, kabinetov in raziskovalnega središča ter pogovora z dekanom Šugmanom in njegovim namestnikom Elsnerjem udeležilo dvajset šolnikov, ki poučujejo na italijanskih in slovenskih zavodih v Gorici in drugih krajih pokrajine. Ponedeljkovo srečanje sodi v niz stikov in srečanj, ki jih prirejajo profesorji telesne vzgoje s ciljem ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE vabita na revijo pevskih zborov primorska poje V GORICI, V AVDITORIJU, JUTRI, 16. APRILA, OB 20.30 Nastopijo zbori iz Bilj, Padrič, Milj, Doberdoba, Skednja, Kobarida, Renč, Idrije, Pirana in Kopra. izmenjave izkušenj s področja poučevanja, organizacije šolskih tekmovanj in strokovnega izpopolnjevanja. Tokrat se je izoblikovala tudi želja, da bi po obisku ljubljanskega visokošolskega zavoda obiskali podobno ustanovo tudi v Avstriji, v pričakovanju, da se v Italiji visoke šole za telesno kulturo spremenijo v fakultete za telesno kulturo. (ZB-SIOHII Namesto cvetja na grob Zmage Cotič-Devetak daruje družina Černič, Vrh 59. 20.000 lir v sklad za gradnjo kulturnega doma na Vrhu. Kino (iortcu VERDI 18.00—22.00 «Storie di Pie-ra». Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 «Vai avanti tu che mi vien da ridere*. VITTORIA 17.45—22.00 «Sabato e domenica che orgial* Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EKCELSIOR 18.00-22.00 »E tifoso, Tarbitro e il calciatore*. PRINCIPE 18.00-22.00 »Vado a vivere da solo*. A« ivi i, urica in ukaiivu SOČA 18.30-20.30 »Mladi tigri iz Hongkonga*. SVOBODA 18.30 «Dekle za dopust*. 20.30 »Vroči žvečilnik*. (Nočni kino). DESKLE 20.00 »Nostradamus*. A-meriška drama. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'Udine, Trg S. Francesco 4, tel. 84-124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo, Ul. 1. maja 94, tel. 73-328. POGREBI Danes V Gorici ob 9.30 Lina Tomasi iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. 15. aprila 1983 PO GOSTOVANJU^ STALNEGA GLEDALIŠČA F-JK VJUGOSLAVIJI |zadnja PREMIERA SEZONE V GLEDALIŠČU VERDI Za oder predelano Flaubertovo delo je naletelo na izredno lep sprejem Kaj menita o tovrstnih gostovanjih in pobudah dva italijanska odrska umetnika Mario Maranzana in Vittorio Franeeschi, ki sta igrala v delu glavni vlogi Za nedavno pobudo Unije Italijanov za Istro in Reko ter tržaške Ljudske univerze, za pobudo, o kateri smo že pisali in sicer za predstavitev Flauberto-Vega dela »Bouvard et Pecuchet» s Stalnim gledališčem Furlanije -Julijske krajine v petih mestih v Jugoslaviji lahko rečemo, da je bila najbolj posrečena pobuda v zadnjih letih. Flaubertovo delo sta predelala za oder Tullio Kezich in Luigi Squarzina, Stalno gledališče za Furlanijo - Julijsko krajino pa ga je uprizorilo v Rovinju, na Reki in v Kopru, torej v treh središčih, koder žive poleg Slovencev oziroma Hrvatov tudi številni Italijani, s tem delom pa je Stalno gledališče Furlanije -Julijske krajine gostovalo tudi v Ljubljani in Zagrebu. Flaubertov roman »Bouvard et PecucheU prav gotovo ni dosegel tiste popularnosti in splošne veljavnosti, kot jo je dosegla njegova »Ma-dame Bouvary», toda Tullio Kezich in Luigi Scjuarzina sta vendarle uspela in pripravila za oder delo, ki ga poživljajo živalmi, nemirni liki, s čimer je ro man francoskega pisatelja zadobil nadih sodobnosti in aktualnosti. Bouvard in Pecuchet sta dva preprosta človeka, ki se pa otreseta običajnega monotonega življenja in dela zato, ker nepričakovano podedujeta veliko bogastvo. Ko postaneta bogata bi rada nadomestila izgubljena leta in seveda izgubljene priložnosti. In zato tako rekoč hlastata po no vem življenju, rada se ubadala z vsemi možnimi dejavnostmi in rada bi se veliko stvari naučila. Toda česarkoli se lotita, vse jima gre narobe in tudi če se česa naučita, je to le površinsko, fragmentarno, kaotično znanje. Vse to nanaglo pridobljeno znanje nikakor ne more služiti preprostima človekoma, da bi se v vsakdanjem življenju uveljavila. Iz tega jasno izhaja, da je avtor Flaubert iz svojih dveh revežev hotel ustvariti nekakšno kritično podobo meščanstva, iz česar sledi logičen zaključek, da se je lotil kritike vseh verskih in znanstvenih improvizacij. Gre, jasno, za odkrit napad na vse tiste, ki se tako radi prikrivajo, gre za napad na določen sloj, na zemljiško gospodo, ki ne izbira sred- Solidna uprizoritev «Traviate» s sopranistko Eugenio Moldoveanu Mario Maranzana (desni) štev v svojem boju za ohranitev in uveljavitev privilegijev. Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine je predelano delo francoskega avtorja, ki sta ga za oder pripravila Kezich in Squar-zina, naštudiralo z vso temeljitostjo in zato je nastop tega gledališča doživel izredno dober sprejem v vseh petih središčih, koder je ansambel gostoval. Ob koncu turneje smo se ustavili z gledališčniki, da bi nam prikazali svoje vtise in smo se še posebej pogovorili z interpretoma glavnih dveh vlog, z dvema znanima italijanskima umetnikoma, ki sta izrazila svoje veliko zadovoljstvo nad uspelo turnejo po Jugoslaviji. Gledališki umetnik Mario Maranzana, ki ga v Trstu poznamo zaradi njegovih pogostnih gostovanj in ki ga poznajo tudi v Jugoslaviji, kjer je pred nekaj meseci nastopal v liku Karla Maxxa, nam je: med drugim.fsksA;... »Vsekakor je treba pohvaliti ■iiiinaiiit.iimiiiiilliiMiMiiiiimiiMiiiiMtiiiiitiD.iiiiMMiiiuniMMimuniM,MiKil... nimii Obnovili cerkvico na Pečah Jutri proti večeru bodo ponovno izročili namenu cerkvico na Pečah v Dolini Glinščice, o kateri smo pred časom pisali, v kako žalostnem stanju je po požaru, ki jo je pred štirimi leti uničil. Ko je lani kraj obiskala skupina mla dincev, ki se zbirajo v župnišču naselja Sv. Sergija, in videla, kakšno je stanje cerkvice, si je zadala nalogo, da objekt obnovi s prostovoljnim delom ter s pomočjo kake ustanove. Zato so po zvali k sodelovanju organizacije, posameznike in ustanove ne glede na narodnost in morebitno delovno opredelitev. K sodelovanju se je odzvalo veliko društev in organizacij, slovenskih in italijan skih, med drugimi so sodelovali skavti, speleologi, pevski zbori, alpinisti itd. Preden so se lotili dela. so stopili v stik z dolinsko občinsko u pravo za dovoljenje, prav tako so prašili za dovoljenje tržaško skrbništvo za spomeniško varstvo in ko je poslednje dalo 29. septembra ustrezno dovoljenje, so se dela začela. Pravzaprav je pretežni del dela bil opravljen v februarju in marcu letos. In sedaj bodo cerkvico izročili namenu. Jutri, 16. t.m„ ob 18.45 se bodo udeleženci zbrali v Bo-ljuncu pri cerkvi, odkoder bodo odšli proti Pečam k cerkvi. (Na gornji sliki vidimo skupinico mladincev, ki so sodelovali pri obnavljanju cerkvice). najnovejše pobude, ki jih je dala Unija Italijanov za Istro in Reko, seveda ob sodelovanju tržaške Ljudske univerze. Pred nekaj meseci je režiser Francesco Mace-donio bil poklican na Reko. da bi tam postavil na oder Shakespearovega »Hamleta* in sicer za hrvaško dramsko gledališče «Ivan Zajc*. Tokrat pa je isti režiser pripravni za italijansko Dramo roškega gledališča collage z odlomki iz odrskih in literarnih del re-škega italijanskega pisatelja 0-svalda Ramousa. Pretekle tedne je reška italijanska Drama z u-speiicm uprizarjala Goldonijeve »Grobijane*, ki jih je režiral Giuseppe Maffioli. Sedaj pa je Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine gostovalo v petih središčih po Jugoslaviji s pomembnim Flaubertovim delom. Za mene je to bila edinstvena izkušnja. Najprej sem nastopil za mešano občinstvo v manjših krajih, v Ro-vinjtr trr Kopru,-koder živijo tudi Italijani. Nato smo gostovali na ■ Kitil LjubijafiftjiV- Zagrebu. In povsod tod je bilo občinstvo odlično. Imel sem izreden občutek na primer v Zagrebu, ko sem po polnoči odhajal iz gledališča in me je- zagrebško občinstvo počakalo na ulici in mi ploskalo. Menim, da je to najboljši dokaz, kako je treba vzpostaviti in organizirati gostovanja Stalnega gledališča za Furlanijo - Julijsko krajino v Jugoslaviji, kako je treba naše kulturno poslanstvo posredovati našim rojakom, ki živijo in delujejo v Istri in na Kvarnerju, hkrati pa naš prispevek posredovati tudi drugemu občinstvu, ki je prav tako pozorno in prav tako pripravljeno' za sprejemanje kulturnih dobrin . . Vittorio Franeeschi. ki je tako čudovito interpretiral drugega protagonista v Flaubertovem delu, namreč Pecueheta, je svoja razmišljanja takole zaključil: ■Je to bila izkušnja, ki bi jo bilo vredno ponoviti. Sedanje gostovanje me spominja na tista čudovita srečanja, ki sem jih doživel pred nekaj leti, ko sem s Stalnim gledališčem Furlanije -Julijske krajine skupno z velikim umetnikom Corradom Panijem, i-gral v nekaterih mestih Istre, na to v Ljubljani, Zagrebu m Beogradu, kjer smo gostovali s Cankarjevim »Idealistom* v izredno dobri priredbi obmejnega pisatelja Fulvia Tornizze. V tem smislu bo vodstvo Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine v sodelovanju s kulturnimi delavci Italijanske unije v Jugoslaviji ter s predstavniki največjih gledaliških hiš v Jugoslaviji moralo tu di v bodoče pripraviti svoj pro- r*;ca-acia gram za gostovanja v tej čudo-viti deželi*. E. 0. Operna sezona 1982-83 gledališča Verdi se izteka. Zadnja premiera je bila v torek z uprizoritvijo Verdijeve tTraviate», ki je bila v Trstu poslednjič na repertoarju pred sedmimi leti s Katjo Ricciarelli m Josejem Carre-rasom v glavnih vlogah. Tokratno uprizoritev je glasbeno pripravil dirigent Daniel 0-ren, režijsko pa postavil Dario Dalla Corte s sodelovanjem koreografa Flavta Benattija. Scenska postavitev je bila domača, kostumi pa iz milanske modne hiše »Časa d'Arte Fiore*. VTraviata* je od vseh Verdijevih oper morda najbolj romantična, najbolj melodramsko pristna in ganljiva tako po vsebini kot predvsem po glasbeni obdelavi. Morda je taka tudi v vsem opernem repertoarju sploh. Kljub temu pa ne velja za eno boljših Verdijevih del prav zaradi omenjenih lastnosti, ki posredno šibijo njeno dramatično strukturo, kar se odraža v muziki, ki z neprekinjenim zaporedjem čustvenih nians ustvarja izrazito površinska občutja brez posebnih psiholoških poglabljanj. Je pač opera, ki je nekoč s svojo čustveno polnostjo izvabljala sočustvovanje in solze ob tragični usodi Violette Valerg, ki pa danes ne gane več in tudi glasbeno nima kaj nuditi razen tekoče melodičnosti, ki izpričuje silno inventivnost Verdijevega glasbenega kreiranja. Dirigent Daniel Oren, ki se je očitno zavedel značilnosti partiture, je s sugestivnostjo svojega dirigentskega pristopa težil k odkrivanju čustvenosti s tem, da je močno poudarjal njene svetlo -temne strani in dosegel razgibano orkestralno interpretacijo ne brez določenih pretiravanj, pa tu- di ne na škodo slogovne linearnosti tako, da je v končni fazi predstavljal prav orkestralni de lež še najbolj pozitivno stran u-prizoritve. Na podoben način bi veljalo oceniti delež zbora, čeprav se je v začetku zdel manj homogen z nekaterimi sopranskimi izstopanji. Zelo pizitivno je tokrat presenetil baletni zbor v drugem dejanju s koreografsko le po zasnovanimi in v tehničnem oziru lepo podanimi ciganskimi plesi. Naslovno vlogo je peta romunska sopranistka Eugenia Moldoveanu (pri prvi ponovitvi Rita Lantieri). Pevka lepega in kultiviranega glasu, dovolj izenačene ga v visokih in nizkih legah. Morda je z barvo glasu bolj kot z odrsko pojavo ustvarila lik, ki ne vzbuia oosebne ganljivosti, zalo pa so bili njeni arijski izpevi jasni. Njen partner, tenorist Naz-zareno Antinori v vlogi Alfreda Gčrmonta, ni prepričal niti glasovno in niti igralsko. Trd v pojavi in neorožen v glasu ni prispeval k ustvarjanju čustvene polnosti. Mnogo lepšo pojavo je u-stvaril baritonist Lajos Miller v vlogi njegovega očeta z lepo glasovno barvitostjo in neko notranjo prepričljivostjo. Primeren lik je podal Lucio Rvili kot baron Douphol, ustrezna v sicer manj vidni vlogi Flore Bervoii je bila Fulvia Ciano, v ostalih vlogah pa so nastopili še Anna Assandri, Fernando Jacopucci, Vincenzo Sa-gona, Angelo Nardinocchi, Mario Sarti, Dario Zerial in Vito Susca. V celoti vzeto solidna predsta va, ki pa v premierski zasedbi ne bo zapustila močnega vtisa. (jk) niiiiiitiMitiiiiiniMniiiiiiiiimiiitiiifuitiMiimHiiiTmtiiftitiiitmiiiiitntiiifmiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiitiiiimuiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiinimiMiiniiiiiiiiiiiiiii POSKUS SE BO ZAČEL LETOS S 1. JULIJEM V Zenska v jugoslovanski vojski ludi za žensko bo veljala stroga disciplina, vendar pa z določenimi privilegiji Ženske vstopajo v enote Jugo- i prostovoljk, ki jih bodo letos po- slova nske ljudske armade. Prvega julija letos bodo namreč prve prostovoljke začele vežbati v vseh glavnih mestih republik in pokrajin in v večjih vojaških središčih. Tako bodo jugoslovanske ženske po koncu NOB spet oblekle vojaške suknje, ki jih bodo sicer, tako so Všffj^zagotovili. primerno prekrojili. pravzaprav so pripravili veliko različnih uniform, ker bodo ženske smele stopiti v razne vojaške rodove in zato bodo kot njihovi moški kolegi nosile pač različne uniforme. Toda zakaj, in to v tem času, ženske stopajo v vojsko? Na prvo, ‘zanimivejše vprašanje trenutno ni moč odgovoriti, ker še niso izvedli ankete o vzrokih tovrstne odločitve žensk. Vendar pa število prijavljenih kaže, da je zanimanje precejšnje. Toda o tem podrobneje kdaj drugič, ko bo na voljo več podatkov in predvsem mnenj ter osebnih utemeljitev. Z zornega kota »organizatorjev* ženskega vstopa v JLA pa sodi to v uresničevanje p^. eni strani zakona o vojaški obveznosti, po drugi pa v veliko širši spekter uveljavljanja ženske enakopravnosti. Če so ženske v enotah ljudske o-brambe, zakaj ne bi biie tudi v redni vojski, pa čeprav kot prostovoljke. Pri tem seveda lahko odpremo široko razpravo o odnosu ženska -vojaščina ali še splošneje vojska: znano je namreč stališče ženskega gibanja na Zahodu, ki ima precej odklonilno stališče do vstopa žensk v redno vojsko, tudi ker se .zavzema za splošno razorožitev. Tre ba pa je podčrtati, da žensko gibanje v Italiji ni v celoti zavrnilo predlogov, da bi ženske lahko vstopile tudi v vojaške službe, ko bi jim pri tem zagotovili enakopraven tratman in jih ne potisnili zgolj v administracijo. Do takšnih zagotovil seveda ni prišlo. Toda poglejmo, pod kakšnimi pogoji vstopajo jugoslovanske ženske v vojsko. Še enkrat je treba poudariti, da gre za prve skupine leti — od julija do septembra vežbali. Oktobra bodo namreč sprejeli »na poskušnjo* druge skupine, prihodnje leto pa kar štiri in sicer januarja, aprila, julija in oktobra. V letu 1985 bodo ženske imele na I voljo še dva roka, nakar bo po-; skusne dobe konec in bodo na po-| dlagi izkušenj sprejeli nova določila o ženski vojaški službi. Na prostovoljno služenje vojaškega roka se ženske, ki so stare od 19 do 27 let. ki niso noseče in nimajo otrok, ki bi bili mlajši od 7. leta. lahko prijavijo preko se kretariatov za ljudsko obrambo. Trenutno se lahko prijavijo za trimesečno vežbanje, to je za navadne »vojakinje* in nižje oficirke (navaditi se bo treba tudi na nove nazive v ženskem spolu), ali na šestmesečno usposabljanje, ki jim odpira pot do činov rezervnih oficirk. Ko bi bile sprejete na daljše vežbanje. bi tri mesece obiskovale šolo za rezervne oficirje, tri mesece pa bile na praktičnem delu. stažiranju v raznih enotah JLA. Ob prijavi lahko izbirajo rod, oziroma službo, za katero se nameravajo usposobiti. Na voljo imajo trinajst možnosti, ki so po vrsti, kot so navedene na prijavnici: pehota, artilerija, artilerij-sko-raketne enote protizračne o-biambe, letalstvo, mornarica, že-nirstvo, zveze, radiolaško-biološko - kemijska obramba, tehnična služba kopenske vojske, sanitetna služba, tehnična služba vojnega letalstva in protizračne obrambe, in-tendantska služba in prometna služba. Dolžnosti žensk, ki vstopajo v vojsko, opredeljuje 46. člen zakona o vojaški obvezi, ki pravi: »Ženska, ki je vstopila v vojaško enoto ali ustanovo, da bi se vojaško usposabljala, je vojaška oseba od dne. ko je vstopila v enoto, oziroma ustanovo, pa do dne, ko jo je zapustila. Ta čas nosi vojaško uniformo, spoštuje vojaško di sciplino in dolžnosti ter pravice, ki so predpisane za vojake*. Predno pa bo vsaka posamezni- ca smela obleči vojaško suknjo-, bo morala, če ustreza pogojem na prijavi, pred zdravniško komisijo, v kateri bo tudi ginekolog. Tudi, ko jo sprejmejo, še ni rečeno, da bo dokončala vežbanje. Tiste, ki bodo uspešno končale vojaški pouk. pa bodo razporedili po enotah JLA in teritorialne obrambe na dolžno sti, za kate._ bodo usposobljene. Verjetno se bo boj za uveljavljanje ženske enakopravnosti začel prav ob nastopu službe. Vežbanje žensk po potekalo lo ceno, v izključno ženskih skupinah i torej. Prav gotovo bo precej na porno, predvsem zaradi časovne omejenosti. Kot za moške bo vla dala precej stroga disciplina, tudi glede urnikov, kakor tudi prostih. Vendar pa so za ženske, vsaj »-Ljubljani, v strog vojaški režim vnesli nekaj privilegijev. Najprej glede obleke, še pomembnejša pri dobitev pa so sanitarni prostori in končno dovoljenje, da si bodo »vojakinje* smele v prostoru kasarne kuhati kavo in čaj. Ker bodo tudi ženske podvržene istemu režimu kot moški, pomeni, da ne morejo izbirati kraja, kjer se bodo vežbale ne kjer bodo služ bovale. Zato ni mogoče vedeti, ko liko Slovenk bo med 60, ki jih 1» do L julija sprejeli v usposablja nje na ljubljanskem armadnem območju. Pravzaprav se jih je približno toliko, torej 60. tudi že pri javilo v Sloveniji, medtem ko naj bi bilo v Bosni in Srbiji kar 2000 kandidatk. Kako se bo poskus obnesel, prod vsem pa kakšne stvarne perspek tive se jugoslovanskim ženskam odpirajo v okvi u JLA. bo seveda lahko pokazala ie praksa. Vseka kor je pozitivno dejstvo, da ni ostalo zgolj pri teoretskih razpravah. Kar pa zadeva učinkovitost ženskega prodora v vojsko, se bo po vsej verjetnosti morala podre diti staremii in še danes veljav nemu pravilu, da se ženska na vsakem delovnem mestu mora bo riti za uveljavitev in tudi za sploš no upoštevanje ženske kot delavke. (bip) Mladostna srečanja s Srečkom Kosovelom 2. BOKIS MOŽINA In on je hodil zravnan vse svoje kratko življenje. V deželo je prodirala lakota. Kruha je bilo malo in še to kot kamen trdi, majhni koruzni hlebci. En hlebec za štiri osebe na da^i. Da smo utešili glad, smo takrat s pridom kadili. Srečko je s posebnim užitkom globoko vdihaval in bil nesrečen, kadar nismo imeli tobaka. Bilo je to slabo znamenje in začetek njegove zahrbtne bolezni. Poleg nemških profesorjev smo imeli tudi slovenske: Šlebirrger, dr. Ivan Lah, Jeran, Dornik, a za risanje Koželj in Žmitek, sami zlati ljudje, na katere imamo lepe spomine. Ko smo se malo pripravili na naslednji dan, smo jo mahnili na «promenado» — današnjo Cankarjevo ulico, ki vodi proti Tivoliju. Tam si srečal, kogar si želel videti. Ob takih priložnostih se je Srečko kdaj pa kdaj odcepil od stalne družbe in se pridružil mladi znanki. Bila je to Vida Š.. lepo dekle s Krasa, a je s starši takrat živela v Ljubljani. Srečko je že kot petošolec izdajal tiskan list •Lepa Vida*, glasilo srednješolcev iz zasedene Primorske. Vida je pozneje študirala slavistiko in je po zadnji vojni poučevala v Sežani. . Kmalu po rojstvu Jugoslavije — dne 11. dec. 1918 — je umrl Ivan Cankar. Vsa Ljubljana je bila odeta v črnino. Cankar je ležal v Sokolskem domu na Taboru; ob njem so stali štirje ugledni meščani v sokolskem kroju in mu tako izkazali poslednjo čast. Ob njegovem odru se je tiho pomikala dolga vrsta meščanov, ki smo se poslavljali od tega velikega sina našega naroda. Iz pripovedovanja Srečka smo podrobno poznali Tomaj, to lepo, staro in zanimivo kraško vas. Stojan pa je naslikal svoje Brje tako, da je Srečko vse vedel o Mar-kotu Žefonovem, o starem stricu Janezu, kako ga je mora v spanju tlačila in tudi pravil, kako ga je vedomec mikastil na otavi ob zidu na skednju. Pa ga je stric s tako močjo vnic udaril, da je vedomec s strašanskim krohotom zbežal. Stric pa je imel hrbtno stran roke vso obtolčeno in krvavo. Bil pa je vseeno zadovoljen, da se je hudobca tako poceni rešil. Ta stric je tudi s svojimi očmi videl zlodja s kosmatimi nogami in ognjenimi očmi, ki je dol na Vipavi plesal po širokem in globokem tolmunu, po tolmunu, ki mu pravijo Uganca in bi se mu lahko reklo tudi «U koncu*, ker je tam sotočje dveh rek. Poznal je tudi našo staro teto Katro s Svina, kateri je vselej nagajal •tisti majhen* v rdečih hlačah, ko je žela ječmen ali pšenico. Vse mu je Stojan povedal o naši teti «Marički Ta-krajni*, ki je imela nenehno pri roki tiste majhne «buk-vice* — Prešernove poezije ter je znala skoro vse napa-met in je nekatere tudi lepo zapela in na svoje orglice •zavižala*. Vedel je tudi, da smo se pri teti Marički na- učili plesati valček, mazurko, štajeriš in sedemdeštrit in da šo se pri Marički Takrajni vsaj po par dni na leto ustav ljali Cigani muzikantje in ji niso nikoli ničesar ukradli. Srečko je vedel, da raste na Vinčku boljše vino kot na sosedovem Tokaju in da na Dragovajcah še zmeraj rogovili in plaši otroke «Krvavo stegno* ter jih pi-eganja iz vinogradov, kadar dozoreva grozdje. Če so na Brjah popivali in prepevali pozno v noč, niso »krokali*, ampak so «ojdevali» in kadar so po vrsti obredli več kleti, so napravili «obrjavko». Mladostno prismojen in trapast člo vek je bil na Brjah «zad6jen» (s poudarkom na 6) in na pol zrela figa — smokva je na Vipavskem zadola figa. Stojan je povedal, da se od našega Sv. Martina lepo vidi Štanjel ter da je od nas do Tomaja tri ure «hnogam». Na poletje 1921 sva šla z bratom v Tomaj. Srečko na ma je prišel naproti in naju opazil že ko sva se vzpenjala od Podlasa po strmi stezi proti Štanjelu. Od tod smo šli po njemu znanih stezah vse do njegovega doma. Takrat Kosovelovi še niso imeli svoje hiše, živeli so v šoli pod Tabrom. Doma sta bila oče in mati, ki sta naju gostoljubno sprejela. Oče, Anton Kosovel, prijeten človek, je bil tak kot ga še danes poznajo starejši Tomajci — njegovi učenci: »Kosovel je bil fajn mož, vesel, rad je popil kozarček terana in zapojou.* Mati je bila ljubezniva in dobra kot kraški kruh. Tomaj leži v čednem In prijaznem kraju ter je izredno lepa in velika kraška vas. Srečko naju je vodil po dolgem in po čes; vaščani so ga poznali in prijazno pozdravljali. ITALIJANSKA TV Prvi kanat 10.15 - 11.55 Kinematografski program 12.30 šola in vzgoja 13.00 Hišna rubrika 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Quark - potovanje v svet znanosti 14.50 «Squadra speciale Most Wanted» 15.40 šola in vzgoja 16.10 Risanka 16.30 TV dnevnik 16.50 Danes v parlamentu 17.00 TV dnevnik 17.05 Neposredno preko tvoje antene 17.10 Remi 17.30 Danes za jutri 18.00 Risanka 18.30 Programi pristopanja 18.50 Stanlio in Ollio 19.00 Osebe, osebnosti in dogodki 19.45 Almanah Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Tam tam - aktualne teme Današnja oddaja »Tam tam* bo zanimiva, ker bo obravnavala izredno aktualen problem. Italijanska družba se že doma otepa z zelo hudim vprašanjem, z vprašanjem mamil, oziroma z razpečevanjem mamil. Znano je, da je na primer Sicilija eno izmed mednarodnih središč za predelavo in dobavljanje mamil. Toda tudi drugod po svetu se ubadajo s tem problemom. Na primer tudi na Tajskem. In tudi tod so za pleteni v to nečedno dejav nost italijanski državljani Če so Italijani, ki so sedaj v tajskih zaporih zaradi raz pečavanja mamil, krivi ali ne, ne vemo in ne bomo niti sodili. Današnja oddaja pa bo govorila prav o tem 21.25 »Detective Harper: acqua alla gola* - Film 22.25 in 23.45 TV dnevnik Danes v parlamentu Vremenske razmere 23.50 Šnort Drugi Kanov 12.30 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 šola in vzgoja 14.00 16.30 Tandem 14.50 Odpirač 14.40 Risanka 15.15 «La pietra di Marco Polo* -TV film 15.40 Rebus 16.10 Risanka 16.20 V studiu 16.30 šola in vzgoja' 17.00 TV film iz serie Mork in Mindy 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tedenska oddaja o prostem času in turizmu 18.40 TV dnevnik - Šport 18.50 TV film iz serie »Starskv in Hutch» \'remenske razmere 19.45 TV dnevnik 20.30 Portobello 22.00 TV dnevnik 72.10 Dossier TG 2 23.05 «Luigi Ganna detective* -3. epizoda 'K).10 TV dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanol 10.15 11,55 Kinematografski programi 17.30 Boccaccio & C. 18.25 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 19.35 Igranje. ... življenje, .. . smeh ... 20.50 šola in vzgoja 20.30 Emani opera Iz neapeljskega gledališča San Carlo bodo danes prena šali Verdijevo opero Ernani. Ernani reši mladega špan- skega kralja Carla V., vendar se pozneje vključi v zaroto, katere namen je prav tega kralja tudi izločiti, ko je postal preveč oblasten. Toda kralj je vendarle toliko milosten, da Ernaniju odpusti, ker mu je hvaležen za velikodušno dejanje iz mladih let . . . 22.30 TV dnevnik 23.05 Sto italijanskih mest - Mu-rano JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 - 10.35 TV v šoli 17.25 Poročila 17.30 Slovenske narodne in pona rodele: štajerska Čeprav slovenski narodni pesmi prostor na naši TV že od vsega začetka ni bil skopo odmerjen, pa jih vendarle nismo doslej predstavljali sistematično in porazdeljeno po regijah svojega nastanka in obstajanja. V nizu šestih polurnih oddaj smo se zato lotili celovitejše obdelave po osnovni zamisli Frana Žižka in v izvedbi Koroškega akademskega okteta, ki je edini imel že obdelane in večinoma tudi posnete številne pesmi raznih slovenskih pokrajin ih področij. Tako se je za čela oblikovati predstavitev naslednjih zaokroženih celot v ciklusu: narodne in ponarodele iz Štajerske, Koroške, Gorenjske, Primorske, Dolenjske in Pomurja. Vprašanje polurnega izbora je po svoje spet kritično in o-mejeno, vendar je obveljala izbira najznačilnejših po eni in najlepših po drugi strani, čeprav je tudi tak kriterij lahko pristranski in subjektiven, če smo doslej dovolj nadrobno in predvsem sistematično obdelali slovenske ljudske plese po regijah, je torej priložnost, da podobno predstavimo tudi bogastvo našega ljudskega glasbenega izročila 18.00 Risanka - Tarzan 18.25 Obzornik 18.40 Koruza - izobraževalna serija 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Bolnišnica na koncu mesta -nadaljevanka 21.05 Zrcalo tedna 21.25 Nočni kino: Nasvet in odobritev - ameriški film 22.35 Poročila Koper 14.00 - 17.00 Odprta meja 17.30 TVD novice 17.35 TV šola 18.00 Visoki pritisk - glasbena od daja 19.00 Aktualna tema Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja« med drugimi predvajali tudi naslednje vesti: TRST — Protesti zaradi pobude MSI NOVA GORICA — Obisk delega-<(ie goriškega pokrajinskega odbora TRST — Sindikalna manifestacija TRST — Obračun prehajanja meje v zadnjem času TRCT — Slavnostna akademija Glasbene matice, ob koncu pa še Športna n c poved 19.30 TVD stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Deklica iracema - celovečer ni film 22.00 Turistični atlas 22 15 TVD danes 22.30 Ritmična gimnastika - Sve tovni pokal TRST A 7.00. 8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00 m 19.00 Poročila; 7.20 Dobro ju tro po naše; 8.10 Četrtkova sreča nja; 3.40 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; It.0(1 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Ena bolha me grize; 13.20 Naša gruda; 14.10 Ro man v nadaljevanjih: T. Svetina; »Ukana*. 11. del; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Od ekrana do ekrana; 16.00 Ivan Trin-ko ob 120 letnici rojstva 16 35 Instrumentalni solisti; 17 10 Mi in glasba: »Naša pesem 1982*- 18 00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljublje ni motivi; 18.40 Imena naših vasi. KOPER (Siovensk i rograml 6.30, 13.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro in Jutranji kole dar: 6.15 Cestne razmere; 6.45 Prometni servis in Napoved pro gramov; 7 15 Val 202: 12 10 Predstavitev programa. Zanimivo in Glasbena šola; 13 40 Glasbene že Ije; 14.00 Prisluhnite med glasbo...; Zborovska glasba; 14 45 Glasbene želje: 15.00 Dogodki in odmevi: 15 30 Glasba po željah; 16.00 Piknik ob koncu tedna; 16.30 Primorski dnevnik: 16.45 Objave. KOPER litolllonsk programi 6.15. 8.30 9 30, 10.30. 13.30 14 30, 16.30. 17.30 Poročila; 7.15, 12.30. 15.30. 18.30 Radijski dnevnik: 6.U0 9.30 Jutranji variete; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Glasbena od daja; 10.35 Vetrnica; 1100 Svet mladih; 1130 S prve strani; 1135 Glasbena oddaja; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Oddaja o kulturi in umetnosti: 15.45 Glasba; Pesem tedna; 16.32 Glasbena oddaja; 17.00 Lahka glasba: 17.32 Grand prh: 18.12 Glasbeni program; 19.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00. 8.00. 11.00. 13 00, 14 00 15.00 17.00. 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00 9.00 Jutranji programi; 9.00 Radio in jaz '83; 10.30 Pesem v času; 11.00 Prosti kotiček; 11.10 Top and roli; 11.33 Jaz. Claudio; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 12 58 in 13.20 Zeleni val; 13,30 Poštna ko či.ia. 13 27 Master; 14.28 Šola in vzgoja; 15.03 Homo sapiens: 16.00 11 paginone; 17.30 Globetrotter: 18 00 Glasbena.zabava; 18.30 Lov na junaka. 19.15 Svet motorjev; 19.30 Radiouno jazz ’83; 20 00 Li dia; 20.1F Vrtii-ak: 21 03 S mfoni čna sezona Koncert: 22 25 Auto rad’o flasli, 22(10 Italijanske po pevke; 22.50 Danes v parlamentu: 23 05 Telefonski pogovori; 23.28 Zaključek programov. '* ''A 6.00. 7.00. 8.00. 9 00. 10 00. 11 00 12.00 13 00 14.00, 21 (KI 22 00 ie 23.00 Poročila: 6 10. 6.45 in 7.35 Prometne informacije: 6.50 Dobre, jutro, otroci, 7.25 Sprehod po trž niči: 7.45 Iz naših sporedov; 8 05 Radijska šola: Rad imam dela L Suhodolčana; 8 35 Glasbena prav ljica: 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem: 9.0,5 G’asbena mati noja: 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate ■ 11 35 S pesmijo p; Jugoslaviji: 12 10 Iz glasbene t a diciie: 12.30 Km- ti iški nasvet); 12 40 Pihalne godbe; 13 00 Danes de '3 ure- Iz naših krajev Iz naših a,»redov; 13 20 Osmrtnice. ol)vesti'a in zabavna glasba- 13 30 Od melodije do melodije: 13 50 Človek in zdravje; 14 05 Valčki i/ baletov P. 1. Ča jkovskega 14 25 Naši poslušalci čestitajo in po zdravljajo: 15.00 Dogodki in od movi; 15.30 Napotki za turiste: 15 35 Obvestila in zabavna glas ba: 15.50 Radio danes, radio ju tri: 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studiool. 17. uri; 18.00 Pojemo ur godemo; 18 15 Gremo v kino; 19 00 Radij ski dnevnik, 19.25 Obvestila in za bavna glasba; 19 35 I ahko-noč. otroci; 19 45 Vsa zemlja bo z na mi zapela ..; 20 00 Uganite, pa vam zaigramo...; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 2215 In formativna oddaja v nemščini in angleščini: 22 25 Iz naših spore dov: 22.30 Iz glasbene skrinje; 0.05 Nočni program. PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 15. aprila 1983 Beograjska Crvena zvezda na kolenih protest zaradi enajstmetrovke, Po 24. kolu v prvi jugoslovanski nogometni ligi, kaže, da je povsem jasno, da sta ostala v boju za državni naslov le dve moštvi: zagrebški Dinamo in beograjski Partizan. Zagrebčani so na težkem gostovanju v Sarajevu iztržili Željezničarju izredno dragoceno točko. Tekma se je sicer končala brez zadetkov, vseeno pa je bilo srečanje na dokašnji kakovostni ravni. Partizan pa je v mestnem derbiju z zadetkoma Prekazija in mladega Manceja premagal moštvo Beograda, ki iz kola v kolo vse bolj tone v drugo ligo. Po tem srečanju je vodstvo Beograda vložilo neregularnega Mancejevega zadetka in nedosojene ki so Mrkelo zrušili v kazenskem prostoru. ■ V derbiju kola pa je niški Rad-nički doma premagal Crveno zvezdo in tako zadal Beograjčanom prvi poraz v drugem delu prvenstva. S tem porazom pa so se Beograjčani skoraj zanesljivo nposlo-vilh od državnega naslova, saj sedaj zaostajajo kar za šest točk za vodilnim Dinamom in za pet za drugouvrščenim Partizanom. Od ostalih srečanj gre v prvi vrsti omeniti visoko zmago Rečanov doma nad Sarajevom in seveda nov podvig ljubljanske Olimpije, ki je v Tuzli osvojila predragoceno točko. Sicer pa bi Ljubljančani lahko osvojili kar obe točki, saj so bili zanesljivo boljši od domačinov, ki so od 32. minute igrali v desetih, ker je sodnik zaradi grobe igre izključil Memi-ševiča. IZIDI 24. KOLA Sloboda - Olimpija 1:1 Željezničar - Dinamo (Z) 0:0 Rijeka - Sarajevo 3:0 Dinamo (V) - Budučnost 2:0 Vojvodina - Velež 1:0 Vardar - Osijek 2:1 Radnički - C. zvezda 2:0 Beograd - Partizan 1:2 Galenika - Hajduk 1:1 LESTVICA Dinamo Zagreb 34; Partizan 33, Hajduk 29; Crvena zvezda in Rad nički 28; Sarajevo in Željezničar 25; Sloboda in Vardar 24; Osijek 23; Dinamo Vinkovci, Olimpija in Budučnost 22; Rijeka in Vojvodina 21; Velež 20; Beograd 17; Galenika 14. PRIHODNJE KOLO (17.4.) Dinamo Zagreb . Olimpija; Budučnost - Željezničar; Partizan -Radnički; Hajduk - Beograd; Velež - Galenika; Osijek - Vojvodina; Sarajevo - Vardar; jutri, 16.4.; Rijeka Sloboda (po TV); Crvena zvezda - Dinamo Vinkovci. NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA EP V jutrišnjem srečanju z Rumunijo morajo «azzurri» izbojevati zmago Italijani so že včeraj odpotovali v Bukarešto - V dvomu Conti in Tardelli Kras namerava ustanoviti pravo namiznoteniško šolo BUKAREŠTA — člani italijanske nogometne reprezentance so včeraj odpotovali v Bukarešto, kjer se bodo jutri ob 19. uri v tekmi za kvalifikacijski del evropskega prvenstva pomerili z Romunijo, ki je trenutno (po treh odigranih tekmah) na prvem mestu v skupini s petimi točkami. »Azzurri* so včeraj zjutraj opravili še zadnji trening v Camagu pri Vareseju (telesna priprava, posamična tehnika, streli na vrata in tekma 8:8), kjer ima svoj sedež športno središče »Milanello*. Italijani morajo jutri nujno izbojevati zmago, če hočejo še o-bjektivno računati na uvrstitev v sklepni pariški del prvenstva. Neodločen izid bi jih sicer še ne stal matematične izločitve, a si ga prav gotovo ne smejo privoščiti, saj bi morali v tem primeru zmagati z veliko razliko v golih v vseh preostalih tekmah. .....................................................................m...............................„„„„„„„..................mn,m,,,,,,,,.,,...........................im.........................mm.. KOLESARSTVO Francozu Hinaultu «valonska puščica» HUY (Belgija) — Francoz Bernard Hinault je osvojil 47. izvedbo «valonske puščice*, ene najpomembnejših kolesarskih prireditev sploh. Proga je bila dolga 245 kilometrov, Hinault pa je v sprintu obračunal s petimi kolesarji, potem ko je kazalo, da bo dirko osvojil Nizozemec Johan Lammers. Vendar se .je 15 kilometrov od cilja Hinault znebil glavnine in začel zasledovati vodilnega. Njemu se je pridružilo še pet kolesarjev, njihova prednost pa se je nato večala. Lammersa so tako kmalu dohiteli in ker mu .je zmanjkalo sape tudi prehiteli. Glavnina .je na cilj prispela z več kot eno minuto zamude Italijan Giuseppe Saronni, ki je veljal za enega izmed favoritov, pa je 40 kilometrov pred ciljem odstopil. VRSTNI RED 1. Hinault (Fra.) 6 ur 56’0»” s Poprečno hitrostjo 37 km na uro 2. Bittinger (Fra.), 3. Seiz (Švi ), 4. Schepers (Bel.), 5. Boyer (ZDA), 6. Zoet'/znelk (Niz.) vsi v zmagovalčevem času, 7. Pollentier (Bel.) Po 1*12”, 8. Van Calster po 1 14”. KOŠARKA KK ŠIBENKA POSLAL PRITOŽBO Jugoslavija še vedno brez prvaka ■sr Sibenčani dodatne tekme nočejo igrati ■ Tudi Josip Gjergja v težavah Prvaka v prvi jugoslovanski košarkarski ligi še ni. In zanesljivo ta teden tudi ga ne bo. Kot je znano, je tekmovalna komisija v nedeljo zjutraj, dan po tretji in odločilni tekmi v Šibeniku, sklenila, da se srečanje razveljavi in da se mora dodatno tekmo odigrati na nevtralnem igrišču do sobote, to je do jutri. Medtem pa je «afera» okoli tega srečanja dobila tudi nezaželene razsežnosti. O-stre kritike so letele na račun organizatorja srečanja v Šibeniku, na sodnika Ilijo Matijeviča, ki je že večkrat razburil «košarkarske duhove* v Jugoslaviji, na samo tekmovalno komisijo, ki je sporno ukrepala itd. Medtem pa je vodstvo Šibenke tudi sklenilo, da dodatne tekme Šibenka ne bo igrala in da bo poslala pritožbo. In pritožbo je KK Šibenka tudi poslal, toda šele včeraj, tako da se tekmovalna komisija ni mogla sestati, kot najavlje no včeraj, kajti pritožbe včeraj v Beogradu še niso dobili. Komisi- ja se bo torej morala zopet sestati danes in seveda nemogoče je, da bi lahko določila, da bi dodatno srečanje igrali jutri ali pa v nedeljo. Ilija Matijevič Kdaj bomo torej izvedeli za jugoslovanskega prvaka? Težko je reči, kajti vse kaže, da šibenčani dodatnega srečanja nočejo igrati, po drugi strani pa gotovo tudi ni pričakovati, da bi tekmovalna komisija preklicala svojo odločitev. Da bi bila mera polna je zaradi teh zapletov v velikih težavah tudi zvezni trener Josip Gjergja, ki bo danes v Kranjski gori pričel s treningi za evropsko prvenstvo v Franciji. Na pripravah ne bo ne De-libašiča, ki je odpovedal udeležbo, in niti Jerkova. ki je poškodovan. Sedaj pa bo Gjergja ostal tudi brez košarkarjev Bosne in Šibenke. Jugoslovanski košarki se nedvomno ne obeta nič dobrega. NOGOMET NDR — Bolgarija 3:0 GERA — Vzhodna Nemčija je v prijateljskem nogometnem srečanju visoko s 3:0 premagala Bolgarijo. Strelci: Stejnbach, Streich in Busse. Romuni so v dosedanjih tekmah prepričljivo premagali Ciper in Švedsko, povrhu pa so neodločen izid (brez golov) iztrgali tudi v I-taliji. Njihovi rezultati resnici na ljubo niso kdove kaj presenetljivi, a prav gotovo velja, da se drugi tekmeci v skupini doslej niso izkazali, tako da so Romuni zaenkrat edini favoriti za uvrstitev v finale. Italijani pričakujejo tekmo z zavestjo, da gre za odločilen spopad. Prav zato si Bearzot ne sme privoščiti nobenega tveganja. Čeprav sta poškodbi, ki pestita Contija in Tardellija, dokaj rahli, ni rečeno, v 8. min. Faccini, v 16. min. Chieri-co (vsi Roma), v 28. min. Skov (Avellino), v 29. min. Falcao, v 42. min. avtogol Righettija (oba Roma), v 54. min. Skov in v 70. min. Baldie-ri (oba Avellino). Tako v 5. skupini DOSEDANJI IZIDI Romunija - Ciper C: 1; Romunija -Švedska 2:0; ČSSR - Švedska 2:2; Italija - ČSSR 2:2; Ciper - Švedska 0:1; Italija - Romunija 0:0; Ciper -Italija 1:1; Ciper - ČSSR 1:1. LESTVICA Romunija 3 2 1 0 5:1 5 ČSSR Italija Švedska Ciper 0 5:5 0 3:3 1 3:4 2 3:6 da bosta jutri zagotovo igrala. Italijanski selektor se namreč boji, da bi ju moral sredi tekme (ki bo najbrž izenačena) zamenjati, tega pa noče storiti. Tudi še ni znano, kdo bo zamenjal Orialija. Bo to njegov klubski tovariš Marini (ki ga Bearzot ceni, a ni v dobri formi), ali a se bo trener odločil za Vier-chovoda, s čimer bi na sredino i-grišča pomaknil Gentileja z nalogo, da »krije* Balacija, najnevarnejšega romunskega igralca? Sklep o tem, kdo bo stopil na igrišče, bo bržkone padel danes. Po zmagi z Avellinom Tudi Roma v četrtfinalu RIM — S sinočnjo zmago s 5:3 v povratni tekmi z Aveilinom se je Roma uvrstila v četrtfinale italijanskega nogometnega pokala. Sinočnja tekma je bila lepa in zanimiva, ma loštevilni gledalci pa so gotovo prišli na svoj račun, saj je padlo kar o-ren golov. Strelci: v 5. min. Iorio, Umrl Gerry Hitchens MOLD (WALES) — Za posledicami srčne kapi je v bolnišnici v Mol-du umrl bivši član angleške reprezentance Garry Hitchens. Star je bil 48 let. Hitchens se je v vrstah Aston Vil-le izkazal kot'izrazit strelec. Leta 1961 je za 143 tisoč dolarjev pre stopil k Interju. Za ta klub je igral leto dni, nakar so ga zamenjali z Jairjem. Tedaj je Hitchens prestopil k Torinu, nato pa še k Atalanti in Cagliariju, kjer je nehal igrati leta 1969. Pred dnevi je bil na županstvu v Zgoniku sestanek med občinskim odborom z županom Jožetom Guštinom na čelu in delegacijo ŠK Kras, ki so jo sestavljali podpredsednik Zvonko Simoneta ter namiznoteniška trerferja Sonja in Robert Milič. Na prisrčnem razgovoru so predstavniki Krasa iznesli vrsto problemov, s katerimi se sooča namiznoteniški odsek in postavili tudi nekaj vprašanj, oziroma zahtev. Glavno vprašanje zadeva dograditev novega športno-kulturnega centra v Zgoniku in njegovo uporabljivost. Namiznoteniški odsek bi z ozirom na razvejano dejavnost potreboval manjšo dvorano s skoraj polnim urnikom. še posebno, ker namerava Kras ustanoviti pravo namiznoteniško šolo, se pravi strokovno in znanstveno zasnovan vadbeni center, katerega delokrog bi šel tudi izven meja zgoniške-repentabrske občine. Župan je zagotovil razumevanje občinske uprave in namiznoteniški odsek Krasa bo nedvomno imel določeno prednost, vendar pa ne bo mogoče zanemarjati tudi drugih dejavnosti. Finansiranje objekta je že zagotovljeno, treba pa je premostiti še nekatere birokratske težave, preden bodo lahko dela dokončana. Prvenstvene nastope bo Kras, tudi v prihodnji sezoni, imel v Re-pnu, z novo sezono pa se bodo treningi skoraj gotovo lahko odvijali v Zgoniku. (B.S.) NOGOMET Zveza zavrnila priziv Vicenze RIM — Prizivni odbor nogometne zveze je zavrnil priziv ekipe C-I lige Vicenze zoper rezultata prvenstvene tekme med Piacenzo in Vi-cerzo. ki se je končala z zmago domačinov z 2:1. Vicenza je vložiia priziv zaradi tega, ker so pri stanju 1:1 nekateri navijači poskusili vdreti na igrišče. Portugalska — Madžarska 0:0 LIZBONA — Portugalska in Madžarska sta v prijateljski nogometni tekmi igrali neodločeno brez zadetkov. ........ OBOHHB -F BOJU PRED IZPADOM IZ PROMOCIJSKE LICE Za Bor Radensko «navija» tudi Polet ■sr Ce bodo «plavi» premagali Libertas bodo naredili uslugo še Opencem Bor Radenska — Libertas Tekma, ki velja štiri točke. Če bodo namreč zmagali borovci, bodo naredili veliko uslugo, poleg sebi, tudi poletovcem, ki imajo enako število točk kot Libertas. Kljub položaju na lestvici se Bor Radenska pravzaprav ne bori proti izpadu, zato bo lahko igral dokaj sproščeno. «Plavi» so tehnično in telesno mnogo boljši od gostov, vseeno pa bo tekma težka, saj igra Libertas na vse ali nič. Radiograf Control — Polet Radiograf se je po nekaterih nerodnih porazih znatno približal spodnjemu delu lestvice. Miljčani. ki niso slaba ekipa, verjetno nimajo težav glede obstanka, čeprav so v dokaj nevarnih vodah, če bo Polet igral agresivno in borbeno, utegne presenetiti. Saba — Kontovel Za naše bi morala biti ena izmed najlažjih prvenstvenih tekem, čeprav Kontovelci ta čas niso v naj- boljši formi. Naši so nedvomno boljši, a Saba bržkone želi pustiti zadnje mesto na lestvici peterki CUS, kar ji bo uspelo samo, če premaga Kontovel. 1. DIVIZIJA Bic — Bor A Borovi veterani so praktično brez možnosti. Gre za lep trening proti najkakovostnejši mladinski peterki v našem mestu. Ginnastica — Bor B Po porazu v društvenem derbiju bodo skušali mladi borovci iztrgati točki Ginnastici. Obe ekipi sta dokaj mladi, zato se obeta zanimiv in borben nastop. MLADINCI Scoglietto — Bor «Plavim» se ponuja možnost za zmago, čeprav je srečanje brez favoritov. Scoglietto je doslej igral slabše, a borovci bodo najbrž tokrat igrali v okrnjeni postavi, še zlasti težaven bo boj pod košema, saj so domačini višji. ..................................»»n.....•■■■m........■»••■•n".......................................................................................i rojim..........................................................................................................uiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiH»ii»ii'imi»m«nn»Hiiii»itniiim»i»ni»Miiniiiii»«iiiiiiiiiiiiniHiua ?' ................■............... ........ • ....... ‘................. I: Danes igra za vas Angelo Bogateč Ravno zato je tekma s Fortitu-dom izrednega pomena in bodo i-gralci Vesne, ki so preboleli težko krizo, nujno potrebovali pomoč svojih navijačev, da premostijo še to oviro. V PROSTORIH OSNOVNE ŠOLE «K. D. KAJUH» V GROPADI VADI TRIINDVAJSET OTROK Mira Grgič: «Za otroško telovadbo smo pri starših dobili vso podporo» Angelo Bogateč se je aktivno ba-*U z nogometom v mladinskih ekipah Vesne. Pred tremi leti je pre-v*el odgovorno mesto predsednika Istega društva. V tem obdobju je »esna napredovala iz druge v pr-v'-» amatersko ligo, letos pa se bo-H za obstanek v tej konkurenci. Predsednik Bogateč je prepričan, bo odločilne važnosti v boju za jjistanek ravno nedeljska tekma v sledeča: Atalanta - Reggiana X Bari - Catania 2 Bologna - Arezzo 1 Campobasso - Cavese X Como - Varese 1 Lazio - Foggia 1 Milan - Cremonese 1 Palermo - Lecce 1 Perugia - Sambenedet. X Pistoiese - Monza 1 Parma . Modena X Siena - Empoli 2 Gorizia - Vogherese 1 X Prejšnji teden je nogometaš Zarje Robi Franco dosegel 10 točk. Lestvica našega tekmovanja je sedaj X 2 Križn, ko se bo Vesna pomerila z ^posrednim konkurentom, miljskim *Vtitudom. V drugo amatersko li-So se bodo namreč selile tri ali šti-H ekipe, zafo je na dlani, da je po- Zarja), *rFbno na koncu prvenstva zasesti Zarja) Bl.imanj 12. mesto, da bi bili na farnem pred presenečenji. 11 točk: Sandro Šuligoj (nogomet Sovodnje), Pavel Gregorič (nogomet - Concgliano) 10 točk: Vojko Ražem (nogomet-Robi Franco (nogomet -Dario Antoni (nogomet -Primorje), Mauro Sgubin (odbojka - Bor JIK Banka) Na vzhodnem Krasu deluje še e-na skupina, ki se ukvarja z otroško telovadbo. Vodi jo Mira Grgič v prostorih osnovne šole «K. Destovnik Kajuh* v Gropadi. «Otroško telovadbo obiskuje triindvajset otrok, torej vsi otroci iz Pa-drič in Gropade. Seveda je število skromno, vendar če pomislimo, da je obisk stoodstoten, potem smo prav lahko zadovoljni in ker je bolj važno, s to akcijo smo uspeli: angažirali smo ne samo otroke, ampak tudi starše, saj smo prav pri njih dobili največjo podporo.* Tako je začela pogovor Mira Grgič. De jala je, da se s tem ukvarja že tri leta, saj je takoj po končanem šolanju na učiteljišču obiskovala ‘tečaj v Mozirju in z novim šolskim letom pričela redno vadbo. «Delo z našimi najmlajšimi me je vedno pritegovalo, zato sem tudi svoj študij usmerila prav v pedagoško smer. Delati z najmlajšimi, s tistimi, ki nam bodo sledili, vide-. ti kako doraščajo in se polagoma vključujejo v družbo, v našo slovensko družbo, to je nekaj poseb- nega in samo tisti, ki neprestano živi v stiku z mladino, lahko občuti, kaj to pomeni,* »Pri vseh društvih, ki so začela s tem delom, so največji problem prostori. Skoraj nikjer nimamo u strežne dvorane, kjer bi se dalo primerno vaditi. . .* »Tudi pri nas je tako. Pozimi vadimo v večji učilnici, ki ni prav nič Sestanek z goriškimi dopisniki V torek, 19. t.m.. bo ob 18. uri na sedežu goriške redakcije našega dnevnika, Drevored 24. maja 1, sestanek z goriškimi dopisniki športne strani. Pogovorili se bomo o možnosti boljšega informiranja ter o vseh vprašanjih, ki zadevajo našo stran. Vsi z Goriškega, ki dopisujejo na športni strani so napro-šeni, da se srečanja udeležijo. UREDNIŠTVO podobna telovadnici. O telovadnem orodju pa sploh ne morem govoriti, saj imamo le blazino in švedski lestvi. To pa je premalo. Ob lepem vremenu vadimo na odprtem in tu seveda imam več možnosti. Seveda se zavedam, da telovadnice tu pri nas ne bomo nikdar imeli, vendar če bi si s skupnimi močmi vseh o-snovnih organizacij, ki delujejo na tem področju, zamisliti športno dvo rano, bi bile po mojem mnenju najpomembnejše prav Padriče.* To seveda iz lokalpatriotizma. Vendar se Mira Grgič ni prav dosti zmotila: Padriče so nekje res središče za športna društva. Vendar so to le sanje, realnost pa je čisto drugačna. Telovadnice še dolgo ne bo in zato se bo morala Mira še naprej žrtvovati. Uspehe pa že ima, saj so starši navdušeni nad njenim delom in pripravljeni vedno in na katerikoli način pomagati. *Ob koncu šolskega leta tudi vi organizirate nekakšno zaključno prireditev. Misliš, da bi bil že čas za vseslovensko osnovnošolsko olimpiado?* Polet — Ferroviario Vodilni Ferroviario je premočan. Poletovci lahko torej računajo le na časten poraz, saj so v vseh pogledih slabši. KADETI Bor A — Bor B Derbi med starejšimi in mlajšimi kadeti Bora bo vsekakor zanimiv. »Ajevci* so tehnični in telesno močnejši, a «bejevci» jih bodo skušali presenetiti. Scoglietto — Kontovel Scoglietto je ta čas tretji in lahko še računa na napredovanje v Odborniški seminar ZSŠDI Danes prvo predavanje Danes se s predavanjem profesorice Marije Kosec iz Ljubljane prične niz strokovnih srečanj, ki so namenjena odbornikom naših športnih društev. Današnja tema nosi dokaj aktualen naslov »Predšolska organizirana telovadba kot baza za nadaljnjo vzgojo in rast športnika s posebnim oziroma to, da v praksi osnovnošolske telovadbe v Italijanskem šolskem sistemu velikokrat ni*. Na srečanje vabimo seveda vse naše odborniške moči, vaditelje in seveda učiteljski kader, saj se s problematiko predavanja srečujemo vsak dan, a o njej premalokrat spregovorimo. Predavanje bo na Opčinah v mali dvorani Prosvetnega doma s pričetkom ob 19. uri. »Mislim, da smo že pripravljeni za tako akcijo*. «Rodi bi še vedeli za tvoje mne nje o preobremenjenosti vaših najmlajših. . .» »Otroci so preobremenjeni, prezaposleni, da bi se potem resno posvetili eni sami dejavnosti. Prepričana pa sem, da pred katerokoli drugo aktivnostjo pride telesna vzgoja, če bomo znali naše najmlajše že od vsega začetka zainteresirati za športno aktivnost, ne bomo imeli v kasnejših letih nobe- nih problemov ne pri športu, še manj pa pri drugih prosvetnokul turnih dejavnostih. Poudarjam, po mojem mnenju pride na prvo mesto telesna kultura. Z njo se otrok telesno in duševno enakomerno razvija.* M. Šušteršič Disciplinski ukrepi Zaradi četrtega opomina je nogometna disciplinska komisija za eno kolo izključila igralca Vesne Bruna Starca. ^''HilliiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiMiiiHiiiiimiliiiiMiiiiiiimiiuiIlliiiiiilMmMiiiiiiiiiimiMiiiiiiiHiHiMiMiMiiiliiiilliHiliiHHiiiiiiHiiioMniiiiJiiiilMiiMiiiiiiniii j.’iiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiit»itiitiiii»iiiiiiiiiiii»iMiiiiiiiii»iiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin»ii»iiiliiiiiiii»iiii»iiiiiiimim»iiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiia li IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI • IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI Na Matajurju «beli tcden» za osnovnošolske otroke V zadnji številki Novega Matajurja (leto X, štev. 6), glasi-' la beneških Slovencev, je precej Prostora posvečenega športnemu dogajanju v Beneški Sloveniji: od nogometa, kolesarstva, do pohoda v občini Bardo. Med drugim zasledimo tudi članek Izpod peresa Germana Cendoua, tajnika teritorialnega odbora ZSšDl za videmsko pokrajino o smučarskih tekmovanjih na Matajurju. Iz članka lahko razbe ramo, da se na tem področju v Benečiji nekaj vendarle premika, obenem pa, da se za te Pobude zavzemajo tudi beneške šolske strukture (in starši), občinske uprave ter druge tam kaišnje organizacije, kar je nadvse pozitivno. Zato se nam zdi nrav, da delno povzamemo ta članek tudi v naši rubriki. .Nedavno sta bili na smučiščih r^atajurja pomembni športni mani-mstaciji: na prvi so sodelovali otro-J osnovnih šol iz Grmeka in Dreke, manifestacija pa je zajemala smučarsko člansko tekmovanje FI SI. Kot poudarja avtor članka, je bila prva manifestacija prava prelomnica, saj je bil to sploh prvi »beli teden* beneških otrok, za katerega sta dali pobudo občini Grmek in Dreka, sodelovala pa je tudi sovo-denjska občina. Otroci so se na zaključno tekmovanje pripravljali ves teden, prebivali pa so v prenovljenih prostorih osnovne šole v Ceplešiščih pod Matajurjem. Tako so bili blizu doma in so lahko red no obiskovali pouk. Na razpolago so imeli tudi usposobljene smučarske učitelje in ob koncu so bili dobe sedno vsi navdušeni in tudi najbolj nezaupljivi so stopili na smuči in se marsikaj naučili. V takem vzdušju so dočakali sklepno tekmovanje, na katerem razumljivo ni bilo ne zmagovalcev ne poražencev, v vseh je ostala le velika želja, da se na slednje leto spet snidejo in znova doživijo take nepozabne dni. Druga manifestacija pa je bilo člansko tekmovanje že odraslih. Organiziral ga je Sci club Matajur. Nastopilo je več kot 130 tekmovalcev. is vseh krajev Furlanije. Zma- gal je veteran Tach pred Taddeijem in Bonoro. Na žalost se Benečani niso najbolje odrezali, ker so imeli visoke startne številke in ko so prišli na vrsto, je bila proga že načeta. Cendou zaključuje svoj članek z željo, da bi naslednja sezona ne bila tako skopa s snežnimi padavina mi. K temu zapisu bi dodali še nekaj vrstic o zaključnem kulturno - družabnem večeru, ki so ga organizi- 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 X X 1 X 1 X 2 X rali udeleženci »belega* tedna (skupno z učiteljicami in starši). Večer je res lepo uspel v zadovoljstvo vseh udeležencev. Zaključni odlomek članka (v isti številki Novega Matajurja) pa bomo podali kar v originalu: «Škoda, da je že finilo, nam je jau vic ku an otrok gor par Hloc. Ušafal so an dobar sončni tiedan, an tale iniciativa je miela velik sušeč, zatuo so usi kontent, dreški in garmiški kamun, meštre, mate-ra in očeta in na posebno vižo otroc, ki teškuo čakajo drugo »settimano bianco*. Novosti v brazilski reprezentanci RIO DE JANEIRO - Kaže, da bo novi zvezni trener brazilske nogometne reprezentance Carlos Alberto Parreira nekoliko prenovil postavo reprezentance. V prijateljskem srečanju 28. a-prila bi morala Brazilija zato igra ti v naslednji postavi: , Acacio, Le-andro. Oscar, Batista. Marinho, Ju-nior, Jorginho, Socrates, Careca, Žico, Ze Sergio. ODBOJKA ZA POKRAJINSKI NASLOV «UNDER 15» V prvi tekmi tesen poraz Sokola ir Ce bodo v povratni tekmi igrale boljše, pa se Nabrežinkam gotovo obeta zmaga Sokol — Inter 1904 1:2 (5:15, 15:12, 9:15) SOKOL: Pertot, Ušaj, Venier, Radetič, Rudež, Jazbec, Gruden, Perdec, Pizziga, Legiša. V prvi finalni tekmi za naslov pokrajinskih prvakinj so Nabrežin-ke doživele na domačem igrišču tesen poraz proti Interju 1904, a se jim v povratni tekmi, ki bo v to rek v Trstu, prav gotovo obeta uspešnejši nastop, če se jim bo posrečilo igrati vsaj približno tako, kot resnično zmorejo. Naše igralke so namreč sinoči igrale daleč pod svo jimi sposobnostmi in poraz je treba v na j večji meri pripisati tremi. V prvem setu so nasprotnice spretno izkoriščale napake Nabre-žink, ki so se opomogle šele po visokem vodstvu gostujoče ekipe V drugem setu se do vodstva Inter ja z 10:2 stanje ni bistveno spremenilo. Šele tedaj so sokolice igrale boljše in s prepričljivim in zgovornim delnim izidom 13:2 tudi zasluženo izbojevale set. V tretjem setu pa spet razočaranje. Inter je že vodil z 12:1 in ta prednost je bila tako velika, da so bila vsa nadaljna prizadevanja naših igralk zaman. Za italijansko šesterko prav gotovo velja, kot je priznal sam trener po končani tekmi, da je odigrala najbrž svojo letošnjo najboljšo tekmo. Nabrežinke pa so zgrešile preveč servisov, da bi se lahko boljše upirale razigranim gostjam. Tudi zato lahko v povratni tekmi vendarle računajo na uspeh in uvrstitev v deželni finale, seveda, če bodo igrale zanesljiveje. (S. U.) 1. ŽENSKA DIVIZIJA (na Goriškem) Lib. Krmin — Sovodnje 3:1 OBVESTILA • OBVESTILA • OBVESTILA s Alpinistični odsek SPDT vabi svoje tečajnike, da se udeležijo plezalne vaje na kaninskem območju. Zbirališče tečajnikov in inštruktorjev bo jutri, 16. aprila, ob 13.30 na Trgu Oberdan. Obvezna je zimska oprema (cepin, dereze itd.). SPDT vabi svoje člane na 29. redni občni zbor, ki bo danes, 15. aprila, v Gregorčičevi dvorani v Trstu . j (Ul. sv. Frančiška 20/2). Prvo sklicanje bo ob 20.00, drugo pa ob 20.30. Na sporedu bo predsedniško, tajniško, blagajniško poročilo, poročila načelnikov raznih odsekov, razrešnica staremu ter volitve novega odbora, razprava na poročila in razno. Vabljeni! Športna šola Trst obvešča, da bo drugi del šahovskega turnirja za osnovnošolce in nižješolce jutri ob 15.30 na stadionu «1. maj*. nadaljnjo fazo, vendar le pod pogojem, da ne izgubi niti tekme. Tudi zato je naloga Kontovela, ki je manj motiviran, skorajda brezupna. V tem kolu bo Sokol počival. DEČKI Bor — Servolana Sodeč po uvrstitvi obeh ekip bi morala Servolana izbojevati visoko zmago. Najbrž pa ne bo tako. Že v prvi tekmi so ji bili borovci enakovredni. Tokrat igrajo naši na domačem igrišču. Servolana je favorit, presenečenje pa je vsekakor možno. Kontovel A — Grandi Motori Brez poškodovanega Terčona bo srečanje za mlade Kontovelce zelo težko. Vrnil se je Cingerle, a vprašanje je, ali bo to dovolj za uspeh. GM ni najboljša peterka prvenstva, a je izkušena in homogena. Kontovel B — Saba Saba je na drugem mestu lestvice in je torej upravičeno favorit. Naši so praktično brez možnosti. PROPAGANDA Grandi Motori — Polet Openci gostujejo pri solidnemu GM. Italijansko moštvo je eno izmed boljših, kar pomeni, da se našim najbrž ne bo posrečilo izogniti porazu. Bor — Libertas Tudi v tej tekmi so favoriti gostje. Za naše igralce je prednost domačega igrišča premajhna spodbuda. Sreča se jim lahko nasmehne samo, če bo Libertas naletel na ze'o slab dan (m r.) NOGOMET Kissinger predsednik organizacijskega odbora SP NEW YORK — Bivši ameriški državni tajnik Henry Kissinger je sprejel mesto predsednika organizacijskega odbora svetovnega nogometnega prvenstva leta 1986, katerega mu je ponudila nogometna zveza ZDA. Kissinger je ob tem dejal, da si bo z drugimi uglednimi osebnostmi zavzemal, da bi ZDA poverili organizacijo prihodnjega svetovnega prvenstva. Švica — Sovjetska zveza 0:T LOUSANNE — V prijateljski nogometni tekmi je v sredo zvečer Sovjetska zveza premagala Švico z 1:0 (1:0) z zadetkom, ki ga je v 37. min. dosegel Blohin. Undnlstvo upravo, oglasni oddelek TRSI Ul. Montacchi S. PP 559 Tal. (040) 79 46 72 (4 linl|o) TU 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 9 000 lir — celoletno 65.000 lir V SFRJ številko 6.00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, zo organizacije in podjetia mesečno 140,00 letno 1400,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za »talijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61C00 Liubljan« Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglas) Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 39 000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlaniie - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. i IČlan italijanska * FT »r«» časopisnih Sj|j|] af1Tr* založnikov FIEGAjIV 15, aprila 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel lzdaia| in tiska I PO IZJAVAH VODSTVA ZASEBNIH INDUSTRIJCEV Odločen odgovor sindikatov na nov napad Confindustrie Lama sa preokret v gospodarski politiki - Pred novimi stavkami v mnogih industrijskih strokah RIM — Odgovor sindikata na note napade vodstva Confindustrie je bil takojšen in odločen. Tajnik močnega sindikata kovinarjev Galli je označil obtožbe zasebnih industrij rev za vlažne in ohole* in zatrdil, da je nasprotno Confindustria edi na odgovorna za zastoj pogajanj o delovnih pogodbah in da hoče •spreobrniti* vsebino sporazuma o ceni dela z dne 22. januarja. Pridružil se mu je tajnik tekstilcev Cavigtro-le, ki je dejal, da samo Confin dustria zasleduje spopad in da je čas, da se preneha z besedami in začnejo resna pogajanja. Tajnik gradbincev Mitra je pa dodal, da delodajalci ne marajo skleniti novih pogodb, ker se še vedno zavzemajo za revanšo nad sindikati, ki pa bodo znali primerno odgovoriti, če bo potrebno s splošnimi stavkami. Sindikat kovinarjev FLM je izdal včeraj tudi uradno sporočilo, v ka terem zatrjuje, da je zadržanje vodstva industrijskega združenja «iz-raz hude neodgovornosti spričo gospodarskih in družbenih razmer*. Confindustria »strelja na vse*, poudarja nota FLM, kar ptiča o zaskrbljujočem upadanju njene sposobnosti, da išče dogovorjene rešitve. Zato sc sindikat sprašuje, s kom upa Confindustria. da bo uveljavila svojo oblast nad italijansko družbo, zaradi česar poziva pametnejše industrijce, naj si prizadevajo za preokret v zadržanju Confindustrie. Z oviranjem pogajanj za obnovitev delovnih pogodb si delodajalci prevzemajo veliko odgovornost, trdi v uvodniku za današnje glasilo KPI tajnik CGIL Lama. ker po eni strani ohranja družbeno napetost, po drugi pa prezira poglavitno brezposelnost, hud padec proizvod- •liillliiliiiifiiiilillilil im milil 11111111111 liiiiiiiiiliiiiitMimraiiiiiiiiiiMiiiiiiiiifiiiiiiiiHHiiiiiiMiMliiimiiiiiu ŽE PO PETNAJSTIH DNEH PREISKAVE Rimski upravitelji oproščeni vseh obtožb Rimska sodnica dr. Gerunda je morala ustaviti svojo zaletavo akcijo RLVl — Namestnik rimskega dr Javnega pravdnika Margherita Gerunda je naslovila preiskovalnemu sodniku Renatu Scini!lanteju zahtevo naj takoj prekliče vse obtožbe zoper rimskega župana Uga Vete-re,'a in občinska odbornika Renata Nicolinija in Bernarda Rossi Doria. Kot znano je približno pred dvema tednoma prav omenjena rimska sodnica sprožila sodni postopek proti t em rimskim upraviteljem, ki so bili obtoženi sodelovanja pri zlora bi javnega denarja ob priliki raznih potovanj, ki so jih službeno o-p.avili v Italiji in tujini. S tem dejanjem je dr, Gerunda dejansko odstopila od vseh svojih prvolnih obtožb, ki so rimske levičarske upravitelje pripeljale na čr-1 no kroniko in sprožile val političnih | špekulacij s strani vseli, ki so po i leg «t urinskega primera* na vsak | način hoteli še »rimskega*. Kar zadeva rimskega župana Ve tereja sodnica poudarja v svojih zaključkih, da je popolnoma oproščen obtožbe, da je izkoristil predujem dveh milijonov lir za kritje stroškov svoje telesne straže ob priliki potovanja na vsedržavni kon-g es KRI v Milan. Predujem naj bi bila izplačala občinska uprava. Sod niča torej zahteva popolno oprostitev obtoženca s formulo, da deja nje ne predstavlja prestopka. Z isto formulo zahteva dr. Gerun da oprostitev za odbornika Nicolinija in Rossi Dorio, ki sta bila prav tako obtožena poneverbe jav nega denarja ob priliki potovanj v ZDA, Indijo in Belgijo. Glede te ob tožbe velja tudi za župana, da je razbremenjen krivde, češ tla je sodeloval pri poneverbi s tem da je odobril predujm za ta potovanja. Nazadnje je rimska sodnica mnenja, naj preiskovalni sodnik razbremeni obtožbe goljufije odbornika za kulturo Nicolinija. a v tem primeru samo s formulo, ki dopušča dvont. Nicolini je bil obtožen slepar ije, ker naj bi si dal plačati potne stroške v Indijo, čeprav tega v resnici ni bilo treba, glede na to, da je stre ške potovanja kril organizator kulturne matrifeslacije, na katero je bil Nicolini vabljen. Odvetnika Summa in Tarsitano, ki zagovarjata obtožence, sta tisku dala daljšo izjavo, v kateri pouda rjata, da je morala namestnica dr- žavnega pravdnika že po petnajstih dnevih priznati neutenreljenost svojih obtožb in ustaviti svojo zaleta vo akcijo. Kljub temu pa brartilca trdita, da razbremenilna formula, ki jo je uporabila dr. Gerunda še vedno ni zadovoljiva, ker ponekod dopušča dvome Ko je župan Vetere izvedel za novico o oprostitvi vseh obtožb, je mirno dejal, da ga vsa zade.va nikoli ni posebno razburila, ker je bil prepričan, da bo resnica kmalu prišla na dan. Odbornik Nicolini pa je dejal, da diugače sploh ni moglo biti, glede na to. da so bile obtožbe očitno iz trte izvite. nje in nezadržno inflacijo. Za Lamo je »smešen* očitek Confindustrie, da se sindikat nagiba k spopadu, ko sama noče izvajati sporazuma o ceni dela. Zato izraža Lama upanje, da bodo javna podjetja osamila zasebne industrijce in zaključuje z zahtevo po korenitem preokretu gospodarske politike, ker sedanje vod stvo države «noče ali ne more* nakazati nobene perspektive za nov gospodarski razvoj. Napadom Confindustrie je odgovoril tudi minister za državno osebje Schietroma, ki je zabrusil Merlo-niju, naj ga nič ne skrbi, ker bo vlada pri novih pogodbah za javne uslužbence spoštovala dogovor o o-mejevanju inflacije in je zatrdil, da je pri poldržavnih uslužbencih celo prihranila na proračunih. Medtem se nadaljujejo prizadevanja sindikatov za sklepanje novih pogodb za posamezne stroke. Dobro pa na žalost kaže le pri pogajanjih z Intersind (državna kovinarska podjetja), ki bi se lahko ugodno zaključila že v prihodnjih dneh. Povsod drugod so pa obtičala, tako za tekstilce, steklarje, gradbince, mestne pometače, delavce v tobačnih tovarnah, ki se pripravljajo na nove stavke, ob že napovedani splošni 4-urni prekinitvi dela 21. tega meseca. Na Poljskem bodo gradili prvo jedrsko elektrarno MOSKVA — Sovjetska in poljska vlada sta včeraj sklenili sporazum za gradnjo pive jedrske elektrarne na poljskem ozemlju. Elektrarno bodo zgladili ob obali jezeri Zarno-whec v bližini Gdanska; njena zmogljivost bo 1.760 megavatov. Ni še znano, kolikšen del finančnih sred štev za ta načrt bo prispevala So vjetska zveza. VARŠAVA — Hud požar, ki je ?ajel tovarno elektronskega materiala v kraju Zabrze na Poljskem, je povzročil 375 milijonov zlotov škode, kar znaša 4.5 milijarde lir. Pri gašenju je sodelovalo 28 gasil-. skih enot, ki so se jim pridružili I še vojaki. Poplave v Zahodni Nemčiji V poplavah, ki so prizadele Zahodno Nemčijo, je položaj najtežji v Kolmi. kjer je dovinski del. Gladina reke je bila včeraj skoraj šest metrov nad normalo poplavljen ves zgo-(Telefoto AP) RAIPRA VA V BEOGRAJSKI ZVEZNI SKUPŠČINI Sredstva za posodobljenje carinarnic v Jugoslaviji V ta namen so določili 130 milijonov dinarjev, zvezna carinska uprava pa zahteva dodatnih 70 milijonov BEOGRAD — Odbor zveznega zbora skupščine SFRJ za proračun federacije je včeraj sprejel predlog sklepa o razporeditvi sredstev za negospodarske naložbe. Sklep bodo najverjetneje sprejeli na prihodnji seji zveznega zbora, ki bo 25. in 26. tega meseca. Med prednostne naložbe sodi tu di posodobitev carinskih objektov, predvsem carinarnice v Šentilju. Težave tamkajšnje carinarnice so znane, z nekaterimi naložbami pa bi to lahko postal zelo donosen o-bjekt za carino, s tem pa tudi za proračun federacije. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, koliko je carinarnica, ki prinaša določen prihodek, negospodarska naložba. Računajo, da bodo denar vložen v posodobitev Šentilja dobili nazaj v le tu in pol. Sklep predvideva, da bo do za posodobitev carinarnic name nili 130 milijonov dinarjev, zvezna carinska uprava pa zahteva dodat- llllllllllll«l»llllllllllllll»IIIIIIMIIIIII»llllllll||||(|IUl»**'»»»*'*lll»»linil»ia81IIIIII»lllll*»lll»»llllllllll»l»ll*llll«»l«HI«llllllllllMIIIII*llHIIIIHI«llllllllllll»IIU1llimi»llll»l»»l*l*lll»HIIIIIIIIII»1llimill»lllllllllillUIIHIlUIIII»IHIIIIIII» MEDTEM KO STRMOGLAVLJENI DIKTATOR AMIN NAPOVEDUJE POVRATEK Predsednik Ugande zavrača pogajanja s predstavniki protivladnih gibanj Cerkev predlagala, naj se Obote sestane z zastopniki gverile na sedežu OAE (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — Ob četrti obletnici strmoglavljenja krvave Aminove diktature v Ugandi, ki jo proslavljajo ta teden, je predsednik Milton Obote obljubil nadaljevati politiko nacionalne sprave, hkrati pa je zavrnil poziv ugandskega kardinala Nsubuge, naj bi se na «nev-tralnem terenu*, v Adis Abebi sestal z voditelji protivladnih gibanj, ki si že dve leti prizadevajo za nje govo strmoglavljenje. Vlada je v boju z uporniki sicer dosegla zadnji čas pomembne uspehe. Na slovesnosti ob četrti obletnici strmoglavljenja Amina v kraju Ka NiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiniiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«ii«iiiiiiniiliiiiiiiiiiliiili>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiii» Nov napad na iranske naftne vrelce Vse verja škoda bruhanja Etne CATAN1A Žareča lava. ki v dveh tokih leze vzdolž ju gozahodnega grebena vulkana Etna, nadaljuje svojo počasno |x>t vse globlje v dolino in sproti povzroča nova i »udejanja. Največjo škodo je povzročila pokrajinski cesti, ki povezuje dolino s spodnjo postajo vzpe iijačc na krater ognjenika. Popolnoma je izolirala velik ho tel in grozi tudi astrofizične-mu observatoriju, ki je eden najpomembnejših v Evropi. Et na torej ni več samo spekiakel. temveč že resno ogioža obmo čje, na katerem se je v nje govi senci razvilo intenzivno turistično gospodarstvo. Dosedanjo škodo 18 dnevnega po hoda zateče lave ocenjujejo na 15 milijard lir. brez dela pa je ostalo že 300 oseb Turislič no področje v pasu med 1300 in 1500 metri nadmorske višine p. aktično ne obstaja več, sku paj z lavo pa utegne razdejanje priti vse niže v dolino. j. >-y TEHERAN — Borbe na iransko iraški fronti, severno od mesta Fa keh, se nadaljujejo,, vesti o izgu bah in uspehih obeh strani pa si kot ponavadi, nasprotujejo. Najnovejši haski napad na iranska naftna pa lja, ki je povzročil novo škodo blizu že poškodovanih naprav za črpa nje nafte, ocenjujejo v Teheranu kot «maščevanje za izgube na frcn ti*. Iransko ministrstvo za nafto trdi. da je Bagdad s tem znova kr šil kuvajtsko konvencijo Sestanek zalivskih držav, na katerem bi se morali dogovoriti o ukrepih za preprečitev nadaljnjega izli vanja nafte v Perzijski zaliv in o zaščiti morskega okolja, so včeiaj že drugič odložili, po vsej verjet nosti zaradi najnovejših spopadov med Iranom in Irakom. Vendar pa so ministri držav, katerih obale o groza več kot dvajset tisoč kvadrat nih kilometrov velik naftni madež, včei aj skušali z neformalnimi pogo vori prepričati Iran in Irak, naj prenehata s sovražnostmi in orno gočita strokovnjakom zaustaviti iz. livanje nafte iz iranskih priobalnih vrelcev. Ugodni vetrovi naftni ma dež sicer še zadržujejo v varni raz dalji od obal zalivskih držav, ven dar vsako odlašanje s posegom za zajezitev nenadzorovanega izlivanja nafte in za nevtralizacijo madeža utegne usodno vplivati na ekolo ške in torej življenjske razmere v Perzijskem zalivu. Na sliki (teiefoto AP): goreča nafta iz vrelca, ki so ga iraške rakete poškodovale v zadnjem napadu na naftno polje Navriu. sese na zahodu Ugande se je Obo te zahvalil Tanzaniji za pomoč pri uničenju ene najhujših diktatur na črni celini, hkrati pa je prvič razkril, da so pri osvobajanju sodelo vali tudi Mozambik, Zambija in Alžirija. Obote je tudi omenil, da je bila za Ugandčane »velika lekcija*, ko je Amin vdrl v Tanzaniji in hotel zasesti del njenega ozemlja. Zagotovil je, da Uganda ni zainteresirana za destabilizacijo drugih držav, s čimer, je namignil, da isto ! pričakuje od drugih. Vlada je namreč obtožila Libijo, da pomaga pro ti vladnim gverilcem. Strmoglavljeni diktator Idi Amin je iz varnega zavetišča v Džcdi, v Saudski Arabiji, napovedal, da se namerava vrniti domov in stopiti na čelo protivladnih gverilcev, ki se bore proti «Obotejevi diktaturi*. Kot je rekel, ga je nedavno obis-1 kala delegacija ugandskih poglavarjev in politikov ter mu razgrnila «podrobni načrt za vrnitev*, ki ga je sprejel. To sicer ni prvič, j da je Amin obljubil vrnitev, vendar pa tega doslej v Ugandi ni nihče jemal resno. j Bolj nevšečna za vlado pa je de ; javnost obstoječih protivladnih gve- j rilcev, ki' jih vodi nekdanji obrani- I bni minister Yoweri Museveni. Nedavno je vladna vojska sprožila ob j sežno operacijo v okrožju Lpvvero 1 severno od Kampale, s katero je praktično razbila upornike. Ti so ' priznali, da so imeli hude izgube, ! izjavili pa so, da so svojo dejav j nost preselili na druga območja, j Toda operacija je povzročila tudi žrtve med civilisti in pripadniki vojske. | Za- adi tega trpljenja med clvili- 1 sti je ugandski katoliški kardinal Nsubuga pozval k «dialogu in spravi* ter predlagal Oboteju, naj se sestane z voditelji protivladnih gi , banj na sedežu OAE y Adis Abe bi. Predsednik Obote je sicer iz javil, da se »pogajanj ne boji*, da pa se noče sestajati na tujem / ljudmi, ki »se hočejo z nedemokratičnimi sredstvi polastiti oblasti*. Obote je rekel, da ne vidi raz- i uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiMi>iiiiiiiiiiniiiiiiiiii|iiiiiuiimiiiiuiiiiiifiiiiiiu4iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiniN*iiiiiiimiiiiiiilii|ii«viHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii» loga, zakaj Ugandčani ne bi spre jeli rezultatov volitev decembra 1980 za dokončno veljavne. Protivladna gverila je vzniknila ravno zato. ker je opozicija očitala Oboteju, da je ponaredil volilne izide. Toda poglavitni cilj Oboteja os taja slejkoprej obnova ugandskega gospodarstva, ki je bilo pod Aminom docela razdejano. Kot je nedavno povedal, si je dežela že za- gotovila kakih 52 odstotkov finančnih sredstev za uresničevanje dveletnega programa obnove, do leta 1985, kar priča o tem. da se zaupanje v Ugando počasi vrača. U-ganda ima vse možnosti, da znova postane «afriški biser*, pod pogojem seveda, da se reši notranje politične nestabilnosti. TIT DOBERŠEK j nih 70,7 milijona dinarjev kar bi, kot poudarja, veliko vplivalo na uresničitev načrtovanih sredstev od carin. To vprašanje ostaja za zdaj odprto, verjetno pa bodo poiskali rešitev, ki bo ustrezala carini, (dd) Danes pobratenje Rovinja i Adrio ROVINJ — Približno 150 prebivalcev Rovinja bo danes odpotovalo v mestece Adria na območju izliva Pada, kjer bodo sklenili pobratenje med obema občinama. V okviru tega srečanja bo na sporedu vrsta kulturnih in športnih prireditev. i Izdali primerjalni slovar vojaških gesel BEOGRAD — V jugoslovanskem vojaškem založniškem zavodu v Beogradu so včeraj predstavili najnovejšo enciklopedijo zavoda, primerjalni slovar vojaških gesel. Gre za znanstveno leksikografsko delo, ki vsebuje vojaška gesla v srbohrvaščini, makedonščini, slovenščini, albanščini in madžarščini. Slovar vsebuje 15.000 vojaških gesel, predvsem tiste, ki jih najpogosteje uporabljajo v vsakodnevni praksi oboroženih sil, oziroma v vojaški literaturi. V njem je tudi blizu 1.500 povelj, ki jih uporabljajo v oboroženih silah in posebej v teritorialni obrambi. (dd) Libijski zunanji minister v Parizu PARIZ — Libijski zunanji minister Obeidi je na uradnem obisku v Franciji. S šefom francoske diplomacije Cheyssonom je govoril predvsem o vprašanjih Afrike in Bližnjega vzhoda. VESTI S TELEPRINTERJA Ropali so parčke Rekorden ogled filma «V vrtincu» RIM Prvi del filma «V vrtincu* (Via col ven to), ki so ga predvajali po drugem televizijskem programu, je gledalo 23 milijonov in 800 tisoč gledalcev. Takih številk niso še zabeležili za ogled ka kegu filma po televiziji in predstavlja rekord /.a drugo televizijsko omrežje. Bržkone bodo podatki o drugem delu filma podobni, saj je malo verjetno, da je kdo zamudil drugi del, če je že gledal prvega. Podražitve na Kitajskem PEKING Pekinški dnevnik* objavlja za Kitajsko presenetljivo vest. da nekatere trgovine glavnega mesta ne spoštujejo cenikov in nezakonito viša,jo cene. Kot kaže so podražitve še najvišje za tujce, ki jim na Kitajskem prodajajo blago po trikrat višjih cenah. Škandal v Moskvi MOSKVA - »Pravda* je na notranjih straneh ob javih kratko vest. da so zaradi korupcije, kra e in drugih kaznivih dejanj proti družbenemu premoženju aretirali direktorja najbolj znane moskovske trgovine »Gastronom*. Za zapahi se je znašel tudi njegov namestnik, enaka usoda pa je doletela tudi štiri poslovodje posameznih oddelkov. Kot običajno se »Prav da* ne spušča v podrobnosti, za Moskovčane pa je jasno, da bodo morali črni borzisti poiskati nove do bavitelje. V Moskvi tudi šušljajo, da je v vso zadevo vpletena hči pokojnega Brez. n jeva Galina. BOLOGNA — Policija je končno izsledila skupini co, ki je otl oktobra lani ropala parčke zaljubljencev v okolici Bologne. Trojica aretiranih, med katerimi sta dva brata in 17-lctno dekle, se je posluževala vedno ene in iste metode. Med grmovjem gričevja kamor zahajajo bolonjski parčki je v zasedi čakala na primerni trenutek, da je v hipu razbila šipe parkiranega avtomobila in vanj naperila lovski puški. Nesrečneži so morali roparjem izročiti denar in dragocenosti, le v enem primem se je neki par uprl. da je prišlo do streljanja. Aretiranci so baje že priznali svojo krivdo, preiskovalci pa trdijo, da so trojici služili ropi za nakup mamil. Rdeča luč za bele prsi JOHANNESBURG — Južnoafriško novinarsko združenje je uvedlo postopek proti direktorju johan nesburškega dnevnika »Star*, ki je na svojih stra neh objavil sliko francoske igralke Brigitte Bardot. Direktor je imel namreč smolo, da ni imela igralka na sebi niti krpice blaga in da je sliko opazil priložnostni puritanec, ki je sprožil protestni postopek. Južnoafriška zakonodaja predvideva namreč, da je treba zakriti vsaj »nespodobne* dele telesa. V lem primeru je Bardotova na srečo razkazovala le prsi, saj bi v nasprotnem primem nastal še hujši škan dal. r St a rtov* direktor pa je svoje stanovske sodnike pobaral, kako to da ne sprožijo postopke tudi proti tistim dnevnikom in revijam, ki objavljajo gole prsi temnopoltih žensk. Morda pa je v rasistični Južni Afriki telo božji hram le za belce, ne pa za temno polto prebivalstvo. jbi Banca Popolare 00 di Novara Societa cooperativa a responsabilita limitata Sede sociale e centrale in Novara Registro Societa Tribunale di Novara n. 1 Zadruga z omejeno zavezo Družbeni in glavni sedež v Novari Družba vpisana v registru št. 1 na sedežu v Novari V nedeljo, 10. aprila 1983’ je bil v Novari redni občni zbor zavoda BANCA POPOLARE Dl NOVARA, ki se ga je udeležilo 3.294 čla nov. Predsednik gr. cr. odv. Roberto Di Tieri je začel občni zbor s sintetičnim prikazom narodnega in mednarodnega gospodarskega položaja, zlasti pa bančnega, v pretekli poslovni dobi. Nato je prikazal delovanje in u-speh zavoda v poslovnem letu 1982 kot sledi: • naložbe so se povišale v primerjavi s prejšnjim poslovnim letom za 127,9 milijarde lir in so ob koncu leta dosegle 3.976.8 milijarde lir; • zavodu zaupana sredstva so v istem časovnem razdobju narasla na 12.150.4 milijarde lir s poviškom 14,95%; • družbeno premoženje se je zvišalo na 751,1 milijarde lir s poviškom 13,52% ob koncu leto 1981; • število družbenih članov se je povečalo za 7.799 enot, tako da je bilo ob koncu leta 106.753 članov s 37.686,647 delnicami; • čisti dobiček je znašal 38.084.043.960 lir, kar omogoča razdelitev dividende neto 600 lir za vsako delnico. Poleg tega je zavod z odobritvijo bilance poslovnega leta 1982 nakazal 3.046.723.517 lir v dobrodelne in kulturne namene kot po svoji dolgoletni tradiciji. Vse, kar je zgoroj navedeno, je razvidno iz «poročila» nadzornega odbora, ki ga je prebral predsednik odbora samega odv. Giulio Cesare Allegra. Diskusije so se udeležili v sledečem vrstnem redu: dr. Pretti, dr. Damonte. prof. lom-bardini, rač. Bertini in rač. Agazzi. Na njihova vprašanja sta izčrpno odgovorilo predsednik Di Tieri in pooblaščeni upravitelj Venini. Z glasovanjem so soglasno odobrili poročilo upraviteljev in nadzornega odbora, bilanco poslovnega leta 1982 ter odgovarjajoči ekonomski račun in predlog o porazdelitvi čistega dobička. Po volitvah občnega zboro so bile funkcije tako razdeljene: • UPRAVNI SVET: predsednik odv. Roberto Di Tieri; podpredsednika prof. odv. Cajo Enricp Balossini in dr. rač. Alberto Ricevuti; pooblaščeni upravitel| vitez dela rač. Lino Venini; svetniki prof. inž. Sergio Baratti; vitez dela dr. Achille Boroll; dr. rač. Giovanni Brignone; odv. Antonio Bussi; vitez dela dr. Luigi Buzzi; vitez dela grof dr. Alessandro Cicogna Mozzoni; odv. Claudio Cocito: baron dr. Ernesto de'Ghi-slanzoni; dr. Edoardo Gregotti; dr. not. Alessandro Guasti; dr. Inž. Natale Mačehi; vitez delo dr. Guldo Maggia; vitez dela Mario Povesi; dr, inž. Pietro Stello. • NADZORNI ODBOR: predsednik odv. Giulio Cesare Allegra; Izvršno nadzornika odv. Marco Broggi, dr. inž. Luigi Buscaglia; dr. Carlo Dulio; rač. Giuseppe Scarpia; nod zornlka suplenta odv. Aldo Avondo in odv. Franco Zanetto. • RAZSODIŠČE: predsednik odv. Giovanni Scolari, Izvršna člana razsodišča dr. arh. Giuseppe Bronzini; dr. not. Enrlco Comola; nadzornika suplenta prof. dr. Pietro Angelo Cerrl; rač. Alberto Gramegna; odv Vittorio Tardlti. Dividenda 600 lir na delnico se lahko vnovči od cih omenjene banke. 11. aprila 1983 dalje pri vseh oken-