ftt 37.
V Gorici, t četrtek dne 26. maroa 1908.
Tečaj XXXVIII.
Iihaja trikrat i« Ud«, in Kioor v torek, Četrtek in sobote ob 4. tiri popoldne trr *tanr po polt prejonana ali vOorlcl na dom poAiljan«:
vst) K»to     .,,,,,, 15 K
Posamične JUovlIk* »tonejo 10 vin.
„S0Ca" »m« na&lcdnj« ieradne prilogo; Ob no> vym Mu „Rattpot po Gortlkem in SradtlCanskem" in „Raiipot po IJoblJaDt in kranjskih mestih", daljo dva. krat v letu „Vo*ni.red irtealc,, funlta^iupltijft. ster'.
Naročnino sprejema apmvniStvo v Gosposki ulici §tev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. tfabr5oe\ Ra naroiila bret doposlane naroinlne se ne osiromV
Oglasi in poslanice sv raeunijo p« IVtit vrmah i<? tiskano 1-krat Ifi v, 2-krat M v, 3-l.jat 12 v vsaka frsta. Večkrat po dogodbi. Vceje črke po* prostoru?"^ —• Reklame in spisi v uredniškem dolu :tl> v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo fRako odgovornost.
»Ve* za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavni.
Uredništvo
»o nahaja v GospoeVl ulloi »t, 7 v Goriol v I, nad ti Z nrodnikom Je mogoS? govorici vsak dan od S. do 12 dopoladne ter od f. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9, do 12». dopolndne. UpravniStro sena« haja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadute, na levo v tiskarni.
HaroCnino in oglase je plačati loco Gorica
Doplzl naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in droge roSi, katere n» »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravnlitvD.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 180.
»So5a« in fPrimoreoc se prodajata v Gorici t na§ih knjigarnah in teh-Ie tobakarnah: Sohwarzv Šolski nI., Jellorsitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališea Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pol kopaliScni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarai Lavrendi8 na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavči i v Gorici.
T»Ufo» it. 83. -                »Gor, Tiskarna« A, GabrSčck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
\ Greprirai ttio-ztatei volilnem otrajn.
Kako  pa je pravzaprav  v Gregorčičevem  državnozborskem   volilnem okraju? Lani je  dobil Gregorčič 5313 glasov, dr. Oruniar pa 2639. Gregorčič je imel torej ?6Č 2704 glasove.
Kako so vriskali klerikalci! Kako so hvalili volilce v gorah.
Kako pa je bilo letos? Največ glasov v splošni kuriji v ožji volitvi sta dobila: na naši strani dr. Franko 12014. na klerikalni pa Fon 1220K
Poglrmo torej, koliko glasov sta dobila Franka in Fon v Gregorčičevem državnozborskem volilnem okraju in primerjajmo potem te številke z onimi, katere je dobil lani dr. Gregorčič.
Franko                    Fon
Bovec       ......144.....127
Čezsoča......     46 ...   .          30
Log.......     15 ...   .          5y
Soča ........     27.....     25
Srpenica......     2*.....     3;>
Trenta.......     —.....     ¦**)
Žaga........124.....       4
Cerkno.......352.....06 i
Št. Viškagora  ....   2>t().....154
Šebrelje......     l'J.....1««»
Breginj......        129 .              .    132
Drežnica......     28.....1U3
Idersko.....         72.....     43
Kobarid.....173                       5;)
Kred.......135.....142
Livek.......     08 ...   .         48
Libušnje                            &                     --"'1
Sedlo......88 .   .   .             6»;
Trnovo......11.....     5"
Grahovo      .....-2*5 ....  .   420
Sv. Lucija.....212......378
Ponikve......     64.....»HO
Tolmin........361.....5^5
Volče    ........     1H>.....211»
Ajba........     8».....132
Anhovo    ......     07 .....   212
Franko		Fon
Avče......   .  -     45		72
		.   .   122
Bate.......69 -		.   .   116
Deskie.......     86 .		.   .     83
Kanal......169 .		.   .   214
		
Lokovec  ......    115 .		.   .    125
Ročtnj.......118 .		42
3705		5312
Torej Fon 5312		
Dr. Franko 3705		
Razlike      1607		
Dr. Gregorčič je  imel	lani	pri 5313
glasovih večine 2704 glasove.		
Letos ima  Fon v njegovem		državno-
zborskem   volilnem  okraju	pri	»312  gla-
sovih večine le 1607 glasov.		
Ce od 2704 glasov odštejemo		
1607      a		
dobimo         1097 glasov   manj  nego  lani.
! Za toliko so šli klerikalci nazaj.
'           Klerikalne gorske  trdnjave pokajo in
i Gregorčič zgubava tla celo v gorah.
i           Številke govorijo jasno.
}           In Gregorčič  naj bi bil sedaj, k o j e
bil s svojo politiko tepen na celi črti, zopet deželni podglavar ?!
j           Vlada  naj  nikar  ne igra  skrajno ne-
varne igre. Drugega tu ne rečemo.
DOPISI.
iz komenskega okraja.
IZ Ti»nlce. - Dne 7.3. 1W8. je priredil {»hod v Temnici naš državni poslane g. Alojzij Štrekelj; vsled hitrega naznanila in ko je bil delavnik, se je vse edno okoli 100 mož shoda vdeležilo: pravil in razkladal nam je vsakovrstne reči tako, da celo klerikalci so rekli: vendar ni prav, ako je naša duhovščina tako hudo obrekovala takega izobraženega in uljudnega moža. Nekateri klerikalci so ga pri ožjih volitvah tudi volili, ko prej so volili klerikalne kandidate. Povedati moram tudi, kako seje godilo pri ožjih volitvah v Temnici. Naš   Temniški nune ni bil že ni-
koli tako usmiljenega srca, kakor zdaj pred ožjimi volitvami, tekal je od hiše do hiše, kakor kak blazni človek in pri kaki stari ženici je a- v žep segnil in ji je kronco podal, čes -te je siromašna, ob enem je pa za starčka glasovnici pustil, aH kljub vsemu njegovemu strastnemu agitiranju ia od njegovega podrepnika nkadeta Robavsovega" vse edno bi bila v Temnici in v Lipi z veliko večino zmagala napredna stranka, ako bi ne bil Kostanjski debeli nune privlekel na volišče vse, kar je moglo laziti, celo takih, ki so po Temnici krnha prosjačili. Ali bi ne bilo bolje, da bi jih bil prej doma „nafutrala in potem v Temnico na volišče pripeljal; agitiral je ta nune do osme in devete ure zvečer po Kostanjevici, ko nasprotno naša stranka ni imela nobeiega agitatorja. Ta kostanjski nune je celo tako predrzen bil, da je začel na dan volitve v Temnici pred občinsko pisarno agi-tirati in g. Alojzija Štreklja blatiti, na kar pa pristopijo k njemu temniški možaki in mu par besedi prav po domače povejo; na to pa je hitro umolknil; ako bi bil še kaj takega naprej govoril, lahno bi bil par klofut po posvečenih ustih udobil ali najbrže se je spomnil, da ui v Kostanjevici, ampak da je v napredni Temnici in jo je brž v farovž z dolgim nosom pobrisal. Izreči moram tudi: slava naj doni napredni Lipi; o da bi bile na Goriškem vse vasi tako trdne kakor je napredna lipa, potem gotovo bi se veliko bolje godilo goriškim Slovencem! Zatorej neustrašljivi pogumni Lipenci, stojte vedno tako trdni kakor zdaj za narodno napredno stranko, potem spoštovali vas bodo vsi napredni Slovenci.
Temničan.
Iz tolminskega okraja.
Siap Ob Idriji. — Poglejmo ubozega kmeta-trpina. Kakor senca tava okrog, upognjen vsled težkega večnega dela, na obrazu mu je citati skrb in resnost življenja mu je zarisala v obličje neizbrisne črte, ki pričajo opresta-nem in bodočem trpljenju in le težko si je misliti uzroka, ki bi te ostre črte omilil v prijazen nasmeh, izvirajoč iz notranjega veselega navdušenja.   In   vendar je to napravila
naša sijajna zmaga o priliki deželnozborskm volitev.
11. t. m. smo od izletnikov iz Sv. Lucije izvedeli, da je zmaga naša in da so k njej pripomogli tudi naši glasovi. Kakor bi vdaril ob zvon, zbrala se je namah vsa vas, kolikor je je bilo naprednega mišljenja, navdušenje je rastlo od hipa do hipa. s ponosom smo pogledali na našo ogromno večino in navdušeno vskliknil«: Naš Slap je in ostane napreden! Kmalu smo tudi nabrali primerno vsoto denarja ter poslali nekoga v Gorico, da nam je omislil raket, s katerimi smo se namenili proslavi. to, za vso Goriško velepomembno zmago. In ko so zvečer začele rakete, liki žarki veselega upanja švigati v zrak, ko je iz 30 grl zadonela po širni okolici mogočna pesem aHej Slovenci8, bilo je veselje na vrhuncu, navdušenje nepopisno in gotovi smo, da takega dneva ne pozabimo izlepa. Ko smo raz grič dospeli v vas, opremili smo se pevci z razsvetljenimi balončki in z njimi smo napravili obhod po vasi. Do trebuške in baške doline so se raz-] legali  naši   živio-klici   in do neba je kipela
zahvala za zmago nad krutim sovražnikom. j           Seveda je naše navdušenje skoraj spra-
j vilo ob pamet nekaj klerikalnih zaslepljen-• cev, da so sikali kakor kača, če jej stopiš na ; vrat, a mi smo le s pomilovanjem gledali na ta izbruh onemogle jeze, zavedaje se, da znamo mi kot omikani naprednjaki dostojneje kazati, kaj nam polni srce. Ko so naše rakete švigale v zrak, so klerikalci streljali s puškami. Mirno smo jim prepustili to nedolžno veselje, saj so streljali k pogrebu klerikalne stranke in njenih voditeljev, dočim so bili naši klici izrazi veselja in zmage.
Nasprotniki   so nas pitali  s socijalisti Smešno!   Ako bi bilo tudi povsem resnično, da  so  nam  tudi  socijalisti  pripomogli do | tolike večine,   česar nam pa izkazi o izidu | volitev v posameznih občinah ne morejo do-f kazati, so storili socijalisti le svojo dolžnost, i ker se po svojem načelu   „boj za obstanek* gotovo bolj približujejo idejam naprednjakov, , nego pa onim klerikalcev, katerim je splošni '¦ blagor devetindevedeseta briga.   Sicer pa govori iz klerikalcev le ona sveta nevoščljivost,
Dvajset let pozneje.!
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =='
Francoski spisal: =====   ALEXANDRE DUMAS.   =====
(Dalje,)
—  Da, popolnoma; in sedaj, ko sem stvar premislil, zapuščam rad Pariz.
~ In tudi jaz, odvrne Athos; obžalujem samo, da nisem mogel d'Artagnana objeti za slovo, toda on je tako bistroumen, da bi bil uganil najin načrt.
Ko sta prijatelja poveeerjala, se je vrnil Blaisois.
~ Tu je odgovor gospoda d' Artagnana, gospod, je rekel.
¦— Toda saj Ti nisem rekel, da dobiš kak odgovor, Jurček! pravi Athos.
—  Saj tudi nisem čakal na odgovor, temveč sem odšel brez njega, toda poklical me je nazaj ter mi dal to-le.
In Blaisois je izročil Athosu majhno usnjato vrečico okroglo in žvenkljajočo.
Athos jo je odprl ter vzel iz nje najprvo listek naslednje vsebine:
»Moj dragi grof!
»Kadar človek popotuje, zlasti za dalj časa, nima nikdar dovolj denarja; spominjam se časov, ko smo trpeli pomankanje ter vam pošiljam polovico svoje *kat§<: to je oni denar, ki sem ga srečno Iztisnil Ma-atrinu. Prosim vas torej, ne porabit© ga preveč ulabo!
sKar se tiče tega, da pravite, da se morda ne vidiva več, vam ne verujem niti besediee; Človek, ki ima vaše srce in vaš meč, prestane vse srečno.
»Torej na svidenje, in ne z Bogom!                    i
»Lahko je umljivo, da sem začel ljubiti Kaoula kot svojega sina s prvim dnem, ko sem ga zagledal; toda bodite vendar uverjeni, da prosim iskreno Boga, da ne bi postal njegov oče, dasi bi bil ponosen na takega sina, kakršen je Raoul.
»Vaš d'Artagnan.
»P. S. Razume se seveda, da pošiljam teh petdeset zlatnikov tako vam kakor Aramisu, tako Ara-misu kakor vam.«
Athos se je nasmehnil, in njegovo lepo oko je zatemnila solza. D' Artagnan, katerega je vedno tako gorko ljubil, mu je bil forej še vedno udan, vkijub temu, da je bil Mazarinovec.
—  Pri moji veri, petdeset cekinov! vsklikne Ara-mis ter strese na mizo zlatnike s podobo kralja Lu-dovika XIII. Kaj nameravate s tem denarjem, grof? Ga H obdržite ali ga pošljete nazaj?
—  Obdržim ga, Aramis, in tudi ko bi ne imel potrebe, bi ga obdržal. Velikodušen dar treba tudi velikodušno sprejeti. Vzemite petindvajset cekinov, Aramis, in dajte meni ostalih petindvajset.
—  Hvala Bogu 1 Vesel sem, da ste tudi vi mojega mnenja. Ali naj takoj tu razdeliva ?
—  Kadar hočete; toda nimate H nobenega lakaja?
—  Ne, zakaj Bazin, ta pmmoda, je postal cerkovnik, kakor veste, In tako ne more ostaviti cerkve Notre-Datne.
—  Prav, vzamete Blaisoisa, ker ga ne rabim več, sedaj ko imam zopet Grimanda.
—  Prav rad, odvrne Aramis. V tem hipu se prikaže Grimand na pragu.
—  Vse pripravljeno, pravi kratko, po svoji navadi.
—  Torej pojdimo, pravi Athos. In res, konji so že čakali osedlani. Prijatelja sta
zajahala vsak svojega, lakaja istotako.
Na vogalu nasipa so srečali Bazina, ki je prihi-tel ves zasopljen.
—  Ah, gospod, pravi Bazin, hvala Bogu! Prišel sem še pravočasno.
—  Kaj pa je ?
—  Gospod Porthos je ravno odšel iz vašega stanovanja ter pustil to*le za vas, rekoč, da je zelo nujno in da vara moram izročiti to, še predno odidete.
—  Prav, pravi Aramis ter Vzame mošnjo, ki mu jo je pomolil Bazin, kaj pa je tu notri?
—  Čakajte, gospod abb6, tu imam še neko pismo.
—  Saj veš, da sem ti že povedal, da ti polomim kosti, če me boš imenoval drugače nego viteza. Daj mi pismo.
-- Kako boste čitali? vpraša Athos, tema je kakor v rogu.
—  Počakajte, pravi Bazin.
Bazin je prižgal malo zvito svečico, s katero je prižigal velike sveče v Notre-Dame. Pri svitu te sveče je Aramis čital: »Moj dragi d' Horblav 1
(Dalje prida.)'
ki je za oje same tako značilna. Mi vemo, da bi ne le naš slapski Cahejček, ampak marsikateri župnik samega veselja poljubil najbolj rdečega socialista, ako bi a njim glasoval.
V sovraštvu nasproti našemu zmago-slavju se je posebno odlikoval krctnar Reje, Mož je kar besnel in ko mu je po naši bak-Jjadi itmanjkalo artikuliranih glasov, je začel kar tuliti kakor obatreljena zver. Z dvema petrolejskima kangljama je tolkel ob zid in smo se že brli, da bo začel z glavo pomagati, čeS prazen sod ima močen glas, a v švojoj brihtni pameti je takoj pogruntal, da je njegova glava vendar za tri cele vinarje več vredna nego kanglja in nadaljeval obdelovati zid s prejšnim orodjem. V svoji besno-sti je rekel, da ne mara več nobenega liberalca v svojo krčmo. Ko, mi naprednjaki smo postrežljivi ljudje in mu to uslugo prav srčno radi napravimo. Samo o tem dvomimo, bo li mož hvaležen?
Izkazala sta se nadalje tudi Logar in Tone HHstov, a o takih zagrizencih se ne izplača govoriti tim manj pa pisati. Toliko moči še vseeno nimata, da b! Idrija tekla proti CeTknemn, kakor ne bosta slapskih naprednja-kov nikdar izpreobrnila. Raje jima zapojemo to-le:
Tuli Rejec, strelja Logar, zmerja nas Gahej samo, nas pa strah ni prav nikogar; Slap napreden je in bo!
b Blšle dlllM. — (Konec.) Napredni poslanci si lahko pridobe ljudstvo tako, da bode klerikalcem v gorah tudi kmalu odzvo-nilo. Lenobo deželnega odbora se posebno čuti pri nas, ko ni nikdar nobeden načrt bodisi te ali one stvari rešen. Vse se veseli tega nepričakovanega preobrata v politiki, ker bodemo imeli tudi mi dosedaj zapuščeni zastopnike, h katerim se bodemo lahko obračali, ne da bi se bilo treba plaziti po trebuha krog klerikalnih lenob.
Silno je potrl klerikalne nadnteže grozen poraz pri minulih volitvah. Poprej so ošabno pravili, da nas bodo vrgli, da ne bodemo nikdar več vstali, a sedaj je ravno narobe. Božji mBni meljejo počasi pa gotovo. Imeli so se za nepremagljive, pa so ploh vlekli. Grozno jih peče, da je prišel njih Kosmač v ožjo volitev.
Tolažijo se s tem, da imajo v občini večino. Mi jim zmago radi pripuščamo, samo da so poslanci naši Pa tudi v občini jim bode počasi odklenkalo.
Kako so nesramno hudobni, spričuje to, da so po prvih volitvah denuncirali vrle železničarje s postajeaačelnikom vred, da bi pri ožji volitvi odjedli nam 20 glasov, ker so Šli-volit. Te presega vse meje.
Menda so storili to v zahvalo, da je g. postajen. Testen župnika za njegov dolgi jezik pred scdnijo velikodušno odpustil, mesto da bi ga bil poslal ričet jest Dobrota je sirota, to je g. postajenačelnik prepozno spoznal.
Zapamtn si bode pa gotovo za vdragič. Saj so drugega še počenjali ti svetonliaci, niti pisali ne bomo, ker bi bilo preobširno.
Komičen prizor se je vršil pri nauka za velikonočno spoved za može, ko je župnik mesto nauka pričel razlagati možem volitve, ter jih hvaliti, da so se dobro držali.
Nekemu naprednjakn je bilo pa preveč, pa vstane ter reče župnika: „Daiies sem prišel nauk poslušat, volil sem včeraj. Z Bogom," pa je odšel iz cerkve. Nune je pa hitro vtihniL Tako naj bi delali povsod, pa bi hitro postili politiko zunaj cerkve.
Neka gospa je, ko so fantje dajali duška veselja vsled sijajne zmage e tem, da so iz-obesali zastavo, sikala skozi novo ukopljene zobe: cMa ja še srajco iz hlač potegnite in
pok.........* Mi ji svetujemo, naj v drugo take
psovke za zobmi drži, ker bi si jih lahko kaj pripetilo.
Izvirno maškarado se je videlo na pust pri nas.
Trije kisli obrazi so vlekli na vrvi velik ploh. Poleg ao jokale a silno tužnim glasom maske se bolj kislih obrazov. Zadaj so kozakali pa tri gospodje odločnega vedenja ter z biče- poganjali  one, ki ao vlekli ploh.
Na čela sprevoda je pa korakal mogočnež z neizogibnim loparjem, na katerem je bilo pisano Štrava in Kajzar. Hudomušneži pravijo, da sto te dve imeni biii pisani zato na loparju, ker jhn je .Gorica" prerokovala, da bedeta po volitvah žalostna in jahala lo- j par. O onih, ki so ploh vlekli, pravijo, da jo bila predpodoba padca klerikalnih kandidatov, Jokajoči da ao predstavljali klerikalne agita-! torje, odločni gospodje z bičem pa nate se-
danje poslance v splošni kurijl. Koliko jo res, se ne ve, ker nosijo klerikalni agitatorji vsi bolj kisle obraze.
Še en prlior naj povemo, ki se je vršil v volilni dvorani 11. t. m. Ko se je pričel skrutinU, je iupan slučajno odprl prvo glasovnico i imenom Juretič. Kaj pa je ta človek, vpraša začuden? Ko mu povedo, da je kandidat napredne stranke, začuden vpraša, ali ne bodo volili dr. Franko-ta, Brez ko-mentara!
Resnici na ljubo moramo povedati, da se je naš poštar Torkar kakor član komisije obnašal v naše zadovoljstvo popolnoma nepristransko.
Mi pa kličemo našim vrlim poslancem navdušeno: Živio!
Iz PodUlCI. — »Gorica** od sobote št. 21. piše pod naslovom »Liberalna sleparstva" med drugim tudi to, da so podmelški naprednjaki pisali anonimno pismo na Logaršče, ho-teč premotiti tamošnje klerikalne volilce s tem, da ne bo mogla volilna komisija 9. t. m. na Ponikve radi snega, i. t, d. torej tudi volitve ne bo, želeč prikrajšati klerikalno stranko na ta način za nekaj glasov.
Koliko je na tem resnice, ne vemo, poznamo pa in vemo za hiše, katere imajo posebno veselje do anonimnih pisem, in ni izključeno, da ni izšlo tudi to pismo iz one zlobne klerikalne roke z namenom, če ne zmagamo, jim bomo vsaj lahko sleparstvo predbacivali.
Vse to je torej prazno sumničenje, vredno le predalov rimske »Gorice*.
Ko bi bil g. dopisnik »Gorice" resnicoljuben človek, bi bil raje javnosti povedal, koliko podplatov je strgal in kdo jih je plačal dobremu priganjaču in še boljšemu klerikalnemu agitatorju »Jožku8 iz Podmelca, kateri je agitiral cel teden, posebno po Grapah, seveda vse za vero in čast božjo! — Da bi ga slav. c. kr. gozdna direkcija v Gorici plačevala kot c. kr. gozdnega čuvaja v ta namen, je neverjetno, če je pa kaj resnice na tem, bi bilo umestnejše, da bi gospod dopisnik »Gorice8 raje pohvalno naznanil direkciji, koliko volilcev je spravil ta klerikalni kori-stolovec na volišče, da celo iz tik erarskega gozda stoječih pet ur oddaljenih Ravni.
PlilkfB. — (Klerikalna laž.) Slučajno sem dobil v roke »Primorski list" z dne 12. marca ter tam čital med drugimi klobasami tudi dopis s Ponikev, v katerem nekdo prav po katoliško laže in obrekuje poštene volilce naprednjake; pravi med drugim, da so pokazali naši liberalci, kako so pobožni kristjani. Ko je na dan volitve šel duhovnik k bolniku z Najsvetejšim mimo gostilne, so liberalni pobožnjaki razsajali po gostilni in zabavljali nad pobožnostjo in molitvijo itd. Tako pravi svetohlinski klerikalni lažnik v njega vrednem »Primorskem listu". Kaj pa je resnice na tem? Nič, prav nič! Resnica je le, da smo res bili naprednjaki v tisti gostilni in kedar smo zaznali, da gre duhovnik z Najsv. proti gostilni, smo se odkrili in pokleknili, gostilničar je pa prižgal dve lnčici ter jih postavil na okno Najsvetejšemu v čast. Sramuj se, črni klerikalni mazač ,Prim. lista" 1
Sploh pa klerikalci na vso moč obiskujejo io lažejo, tolažeč si s tem velikansko presenečenje, ki so je doživeli pri ravnokar minolib volitvah.
Iz goriške okolice.
IZ KljttmlM ŽlflDijI. - (Spomini na volitve.) Volitve so torej skončale, toda spomini na nje še žive ter naravnost vzbujajo ˇ poštenem človeškem srcu gnjev in stud nad nasilnim in sramotnim početjem naših klerikalcev pred volitvami, med borbo in po volilni borbi   -
Da se bodo ti sveti možje takih nepoštenih sredstev in skrajno perfidnih rečij v dosego svojih namenov posluževali, nismo ni oddal eč pričakovali. Z zavijanjem resnice, lažmi, obrekovanjem in z verskim terorizmom šli so ponoči in po dnevu okrog kot deroči levi v boj proti svojemu političnemu nasprotniku. —
Celo zbali smo se, da nekojim klerikalnim nadntežem želodec poči samega »liberalizma", francoskih razmer, paganstva itd. Ker z verskim terorizmom ni držalo ne v cerkvah v družinah, začeli so pa obrekovati domačega župana na nsjpodtejli način. Kot glavni agitatorji g. župnika v S. so bili taki ljudje tudi, ki cerkev komaj od zunaj poznajo, vera pa jim je deveta briga, v družini ne poznajo verskega prepričanja, kličejo pa te med aeboj v družbi a .hudičem",  kndobo itd, Kaj ne, g.
župnik, da taki so stebri sv. vere — ml pa, ki Vas ob volitvah ne vbogamo, pa rulllel late. Dva župnikov« privrženca ste a silo po noči udrla v hišo našega pristaša ter gror.Ua mu, naj voli na lupn^ovo stran i ko pa sta uvidela energični nastop hišnega gospodarja, vbrala sta jo svojo pot, Tudi denar je igral prikupljlvo vlogo. Ljudje, ki še kronice v žepu ne ljubijo, razpolagali so kar z dese-taki; pravijo tudi, da v farovžu v Šmartem se je spečnlo približna dva „8tartma" vina, župnikova Anica je tudi sladko grozdje dajala zobat raznim volilcem; pili in zobati so tudi taki ljudje, ki niso volili na Anično stran. Prav so imeli!
Čast in slava zavednim našim volilcem, ki so ostali trdni kot nepremična skala v obrambo svoje stanovske časti, in da se niso dali speljati v farizejske mreže, nastavljene od ljudi, ki stoje daleč in daleč od kmetskih interesov. Gg., ki ste rabili proti domačinu taka podla sredstva, in ki ste mu boteli in mu še hočete vzeti vgled in veljavo med ljudstvom, imate li zato Cisto vest? Niste morda li Vi tisti, ki hočete nam vero iz srca strgati in speljati na napčna brez verska pota? Ali ste med nami za razširjanje 'laži in obrekovanj nad svojim bližnjim; za krajo časti in poštenja ljudem, ki Vam niso ne z besedo ne z dejanjem krivice povzročili? Kdo Vas vidi za blaginjo ljudstva med ljudstvom, izjemši pri volitvah ? I Ko opravimo prej in slej brez Vas, opravimo tudi takrat.
Gospoda, mi Vas spoštujemo iu sleherni Vaši opravičeni želji in zahtevi se vstreže; globoko spoštujemo tudi naše krščansko prepričanje, v katerem nas hočete Vi omajati, toda zaman vse Vaše prizadevanje, vojsko ste pričeli, ako jo hočete nadaljevati, Vam bomo tudi sledili z uma svitlim meiein. Kadar nam kaj odgovorite, spregovorimo zopet.
Več volilcev.
Iz PttBM. — G. Rožič izjavlja, da onih besed, katere so podtaknjene njemu (Mikeli) v predzadnji »Soči" v dopisu iz Pevme, ni izrekel, zlasti ni rekel p... d,.., ampak rekel je: v. š.. v... volitev, jaz imam druga opravila. Toliko resnici na ljubo, ker nočemo nobenemu delati krivice.
Iz tržiškega okraja.
Iz DlllM- — (Klerikalni denunci-j a n t i.) — Povsod se jasni in z radostoin srcem pozdravljamo napredno gibanje po deželi. Dosedaj v naši občini še nismo poznali, česa je sposoben črni klerikalizem s svojimi neznačajnimi pristaši. Netiti sovraštvo, delati nemir, pretiti z nevarnimi grožnjami, denuu-cirati poštene ljudi, to je sedaj geslo tistim preslepljenim Dovincem, ki so so iz zgolj »krščanskih, bogaboječih" nagibov preselili iz našega taborja v oni tabor, kjer so cedi mleko in med iz ust božjega namestnika. Prišel je k nam blagoslov božji in sicer v osebi preč. gosp. kaplana Frančiška Švare. Ta mož se je pripravljal in pripravljal za svoje misijonsko delo in sedaj hodi med ljudstvo, zbira okrog sebe može ter jim s pijačo in jedjo vteplje v glavo, da bi se v bran postavili pogubonosnim „liberalcemM, ki bočejo odpraviti vero, sodnijo, orožoištvo, H-naoco itd. Posledice božjih naukov so bogo-služna dejanja.
Vprašamo medvejskega, pardon devinskega župena, če oo kaj ?e, kdo je bil tisti de-nuncijaot, ki je tožil Železniškega uslužbenca
Ivana Peclker-ja pri železniškem nadzorništvu, da je on spletkar in proviročevatelj do vinskih razmer? VI kot repratentant in župan naše občine gotovo ljubite neprlatranost in boste kot poštenjak obsojali to nečuveno hudobijo, da bi ae ubogemu človeku godila krivica in da bi se hotelo Pecikarju škodovati potom ovadofltva zgol radi tega, ker ni pri J volitvi volil io agitiral za kandidate S. L. S V Menimo, da smo vsi svobodni državljani iu Če je g. kaplan agitiral za svojo stvar in se smel zraven posluževati vseh dovoljenih in nedovoljenih agitacijskih sredstev, potem je Še manj prepovedano, da bi ne smel gosp. Pecikar kazati svoje navdušenosti za napredno idejo. Tega nevarnega moža je treba denuncirati, ker ni letal iz vasi v vas, iz hiše v hišo in ker ni agitiral tako nesramno, kakor je to storil g, kaplan.
Menda se železniška uprava ne bo menila za politiške nasprotuike naših Kaplanov in njegovih podrepnikov, teipveč vrže lažnive tožbe grdih ovaduhov v koš.
CeJ — DevinČan.
Mati!
Prišla je vročina in ob jedaem čas nevarnih otročjih bolezni. Ali si se prepričala, da svojega otroka pravilno hranil in ga na ta način pred angeljem — morivcem otrok : pred bruhanjem, drisko io črevesnim katarjem ohraniš ? Samo ako ga hraniš z otročjo moko »KUFEKE8, ga najbolj gotovo ohraniš.
„Der Siugling" jako poučna knjiga, dobiti je brezplačno v prodajalnah ali pa pri R. Kufeke, Dunaj L
Domače vesti.
Stafiiikt fltllli&t l Sincl. — Sezona slovenskega gledališča v Gorici prične soloto 4. aprila t. I Pripravljajo se sledeči najbolj J uspeli komadi ljubljanskega gledališča: Bera-stein: »T a ta se je z velikim uspehom igral v Ljubljani in Celju ter imel tri r*?prize. »Velka Srenja". Batistini, repertoir dvornega gledališča, je prava goiirmandska igra svojega ž&nra. Da pa pridejo tudi oni, ki m radi smejejo na svoj račun, stt igri: Dva srečna dneva od Schontaua in Kudei-burga in Carla Weisa 80b lastnem kruhu". —• Tudi slovenski atvorji pridejo do besede. „Pohujsanje v dolini Št. Florijanski" od Cankarja. Satira aa naše umetniške razmere, ki hoče nas pokazati pri elekrični luči, kakošui sino, in bo zanimala vsakega rodoljuba. »Na smrt obsojeni": IV. Ks. Meško, narodna igra iz tužnega Korotana. Drama; „Dana Petrovič" od Koda-Kode, črta iz Slavonije, spe mioja na Hauptmanovo Elgo.
Tudi za popoldansko igro žn za mladino je v repertoiru poskrbljeno, in jim je namenjen »Domišljavi bolnik*, od Maliera.
In konečno toli priljubljena opereta: uMamzelle N i t o u c h e* od Meilhac in A. Millanda. Glasba od Herveja.
S tem repertoirom nudi slovensko gledališče loli mitogolicnosfci kakor nobeno drugo. Vsi ti komadi so najbolj vspeli v tekoči sezoni v Ljubljani io je takorekoč izvleček najboljšega. Da je pa mogoče res ta repertoir vestno izvesti, apelujemo na naše zavedno občinstvo, da to podjetje tudi po zaslugi podpira. Da bo pa tem iaglje poset našemu občinstvu gledaliških predftav,   uvede se abo-
Sa/ivaia.
Prisrčno se jakvaljujem vsem volilcem, kateri so me od-likovali s iem, da so pri jadnjik de$elno$borskik volitvak glaso~ vali ja mojo malenkost. Ravno tako ^akvaljujem se iskreno vsem prijateljem, znancem in somišljenikom ya poslane čestitke. Sagolavljam vse, da bom pri vsaki priliki branil narodno čast in delal ja vsestranski blagor naroda.
Rodoljubnim geslom: "Vse ja narod, svobodo in napredek kličem vsem: $iveli in h vala !
konten, 20. marca 1908.
3thj3ij (ŠtteRelj.
nement na 6 predstav s precejšnim popustom. Pobllže v „Sočitt In iz lepakov.
Pojasnila daj« g. blagajnik A. Jakie in li. prijaznosti bo v trgovini gosp. A UabrSčeka ležala pola za »bonoiuent na sedeže.
frti c ir. (ipiiiifilM kcmlsilo ti ljudski In
¦tttl§Slt illl I KOpru se prično prihodnji usposobljenosti izpiti v ponedeljek dne 4. maja 1.1.
Dotične prošnje, morajo biti vsaj do konca meseca,aprila i>1* V rokalj ^olhisijef**
Ki] dttt irimifti Milil tllar s ssni? —
Od raznih stranij dobivamo pritožbe,, da ljudje, ki so m oglasili za seno, ne dobivajo sena ; kar pa dobivajo, je vse po takih cenah, da se ljudje vprašujejo, čeinu -Je- bila -pravzaprav vsa akcija m .nabavo sena 't
Najeli so 6 ljudij, ki se pečajo s to rečjo, pa ne vemo, kaj pravzaprav delajo. — Povedali smo pred časom, kako je dobil na kolodvora v Gorici s potrebno izkaznico seno celo laški podanik, ki je fijakar v Gorici, naS človek je šel pa prazen domov.
Pajerjn brenči po glavi jubilejna razstava io druge reči, za tako važno nujno pomoč pa je deželni odbor malomaren prav po pajer-berbučevsko!
Zahtevamo, da to reč spravi deželni odbor vendar enkrat v pravi tir •— seveda j»oSten obračun s Pajerjeni ne izostane !
2 ItftffcM zmerja BGoricaa našega državnega poslanca Alojzija Štreklja, to je tistega poslanca, ki je tako marljiv io vesten kakor malokdo drugi. Kedar neha državni zbor, obišče ŠtrekeS.i vselej ves svoj volilni okraj, poroča ter sprejema nove prošnje in nabira nove potrebe, da jih potem kar najbolje zaslepi. Če kaj doseže, molči o tem, ker ne mara slavospevov in pohvale, s kako;sno po krivem poveličuje „Goriea* svoja dva Bpridna8 po-slauca. Navadno Šele po drugi poti izvemo za delo in pridobitve Širekljeve ter potem Šele na kratko poročamo. Tako dela Šurekelj. Klerikalna poslanca Fon in Gregorčič pa se kotalita po »Gorici*1 s pavovim perjem ter bi nadevata zasluge, kakoršuih nimata. — *ire-kelj dela neumorno d« Dunaju ter stori za vsakega, ki se nanj obrne, kar mogoče, in tudi odgovori, česar /lasti dr. Gregorčič ne pozna. Gregorčič živi na Dunaju komodao na Akerici, Fon si spoga Studeutovsko življenje, Štrekelj pa dela: vedno ima polno opravila, sedaj v t«mf sedaj v onem ministerstvu, sedaj s korespondenco. Tak »lenuh* je Štrekelj. Kadar opravi vse po svojem volilnem okraju, ko je državni zbor odgoden, pa gre v Dalmacijo ter vrti tam svojo službo. Vse pregledi, cel svoj jako obširni delokrog obhodi. Tako vesten mož je Alojzij Štrekelj. Fon pa lepo aedi v miru v Gorici ter vživa v veselih družbah počitnice brez vsakega del«. Gregorčiču se tudi ne ljubi hoditi v semenišče, marveč sedi lepo v svoji masti v Križni ulici ter leouhari. — Lani je obhodil &tre-kelj v veliki vročini po leti ves svoj volilni okraj, Gregorčič se je kisal v Gorici v svojem stanovanju, Fon pa se je hladil pod bombonom. Da bi se le preveč ne kazala nedelavnost klerikalnih poslancev ob delavnosti Ltrekljevi, je moral Fon „zbolelia. Potem je M v par bližnjih krajev v Goriški okolici na .Spas".
Kečem ti, da mi ne porečeš, tega gesla se ravnajo klerikalci pri udrihanju po neljubih jim osebah. Njihovi ljudje so polni napak in lenuhi. Da bi se pa to preveč ne videlo, mečejo te napake in Ienuharenje na druge.
Naj Se delajo tako - bodo naši novi uspehi tem lepši!
DeputlCljl trtflitlttf pod vodstvom g. Jos. . 8cbwarza iz Gorice se je predstavila pred kratkim v Igrani dunajskemu županu dr. Lnegerju, ki je obljubil, da bo kar je v nje govi moči [»odpiral težnje trafikantov. Tako zagotovilo so dobili tudi pri nekaterih drugih državnih poslancih. G. Schtvirz se je udeležil tudi važne seje drufitev trafikantov na Dunaju.   - -
Ulll Ji v tukajšnji bolnišnici po daljšem bolehanju g. Mohor B e n ed e t i č. Preostalim naše sožalje!
Oaltrijt Slafjanskemu Afrenjftfs k 59-iitnlc!. Pred enim mescem sem z veseljem čital oglas, da pride v Gorico g. Slavjanski s svojim zborom. Ko sem slišal Slavjanskega koncert v Rusiji, ko je še živela njegova žena in spominjaje se na tiste prijetne vtise, ki so mi ostali po njegovem koncertu, sem iel tudi tukaj z zadovoljnostjo na koncert, ker sem bil od prej že uverjen, da se najlepše pozabavam, prepričan, da •Hiim  najvarnejše petje.   Ko  pridem v
dvorano, vidim, da je precej prostorov praznih. Temu se začudim. — Vzdigne se zastor. Jaz sem osredotočil vso svojo pozornost na oder, toda kmalu sem moral obrniti oči v stran, zato ker na odru nisem zagledal ruskih bojark, temveč nekatera neusmiljeno namazana strnili«, ki so imela na sebi že zdavnaj ne več nove bojarske kostume (če se jih sme imenovati bojarske). Nato nastopi sam Slavjanski s svojo hčerjo f*fm**bm -z*čfi**-peti; -podani ta 2bor, a ga ne spoznam; zdi se mi neverjetno, da je to zbor Slavjanskega; — to je bila nekaka slaba posnema zbora Slavjanskega. Nisem mogel razumeti, kaj to pomeni, in po prvi pavzi sem šel k pevcem in sem se začel z njimi razgovarjati. In tu mi je takoj postalo jasno to, česar prej nisem mogel razumeti. Po koncertu slečejo vsi pevci bojarske kostume in se preoble-čejo v svoje obleke. Tedaj se je pokazala mojim očem skupina nekakih razcapancev in le kakih šest ali sedem ljudi oblečenih primerno. Tu se nisem mogel več vzdržati, postalo me je sram svojih rojakov in sklenil sem povedati svoje mnenje javno, aidč st\ da dosihmal niti en inozemski Časnik ni posvetil temu pozornosti.
Toda kdo je kriv temu ? G. Slavjanski. A ne toliko on, kolikor njegova skopost. Če bi bil jaz g« Slavjanski, tedaj bi me bilo sram, tak zbor prepeljevati po tujini (ne glede* n*. to, da je petje Slavjanskega zbora pod kritiko sedanjih časov, če se primerja sedanje petje njegovega zbora s petjem prejšnjega zbora in da je petje sploh v petnajstih letih napredovalo, zbor Slavjanskega pa nazadoval), toda g. Slavjanski, Čeprav oblečen v bojarskt kostum, nima ne ne samo ponosa ruskega bojarja. temveč nima niti ne ponosa ruskega Človeka. Vsak kmet, kadar gre iz vasi v mesto, se skuša obleči v najboljše, kar ima, a sem je prišel zbor g. Slavjanskega, moža, ki ima premoženja na milijone, ne iz vasi v mesto, temveč iz Rusije v inozemstvo in njegovi pevci so oblečeni kakor berači in dobivajo celo nekateri, kakor sem slišal, tako mi* zerno plačo, da se jim ni možno sebe vzdrževati. A v Trstu so baje videli pevca iz zbora Slavjanskega, ki je Šel po veliki ulici » kosom kruha pod pazduho in ga je jedel. To je sramota in neolikanost Kaj nam je prišel pokazat gospod Slavjanski v tujino?
Ali je g. Slavjanski videl vsaj enega umetnika ali vsaj en zbor, ki pride k nam v Rusijo izza meje, da bi podobno izgledal? AH g. Slavjanski ni mogel dobiti v Rusiji lepih koristk, ki bi imele lepe glasove ? Ali mogoče v Rusiji ni krasnih pevk ? Ali ni mogel, predno je šel v inozemstvo, g. Slavjanski dostojno obleči svojega zbora ? Ali se morda v Rusiji ni mogoče v kaj obleči ? Ne! Tam se dobi prvo in drugo. Toda za to je treba plačati. A revež Slavjanski ne more plačati bolje svojih pevcev in dostojno obleči svojega zbora. In on je prišel v inozemstvo izboljšat si premoženjsko stanje, računaje na svojo staro reklamo. Toda jaz sem svetoval gospodu Slavjanskemu, naj se spomni na ruski pregovor ;   »'Ii"  n><)*\    M..-KM---.   T«<   l,ti»**     :».!••>«.
(Kar je mogoče fajmoširu, to ni mogoče semenišniku). Kar lahko dela vsak izkoriščevalec, tega ne sme g. Slavjanski. In jaz si ne morem misliti, da bi se tako velik umetnik kakor g. Slavjanski izpreobrnil v kakega izkoriščevalca in skopega viteza, pozabivsi ves ruski ponos. Mislim, da se g. Slavjanski potrudi, da njegovi rojaki v prihodnje ne bodo zardevali pred tujci.
Rus.
BnlM H pmfci 4rvtfft Sitiirad r Rtitittrii g sedežem v Vati naznanja svojim članom, da bode imelo v soboto dne 2«. t. m. svoj redni letni občni zbor v prostorih gosp. Geržeja v Vasi po običajnem dnevnem redu. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Uilteljtt) druitto zi firtiki okraj vabi k zborovanju, ki bode dne 2. aprila t, 1 v Gorici v kavarni „ Central' ob 9Vf uri predpoldne. — Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. »Skioptikon in tega vporaba", poroča g. Fran Mnžger, c. kr. Šolski nadzornik, 8. Poročilo a) tajnikovo, b) blagajnikom i. Volitev novega odbora. 5. Eventualia. — K obilni udeležbi vabi                        odbor.
Južna JallznlCI sprejema do preklica blago le po posebnih odločbah radi preobloženih skltidišč v Trstu.
Razne vesti.
ReilU etlir je dospel včeraj v Benetke, kjer ga je pričakal laški kralj. Sprejem je bil jako slovesen. Cesar odpotuje na Rti,
Zl lllMUjt je izdelan načrt volilne reforme ; poslancev bi bilo 44; odpadla bi dva virilista in zastopniki trgovsko-obrtnib zbornic ; izvoljeni bi bili le ljudski poslanci,
Mtiia razsUta cOupju jedila otvor-jena kot jubilejna razstava dne 23*. t. m. Priredil je razstavo dunajski modni klub.
Akal tihi imfn jrifjif i Graic« javlja svoj odbor za letni tečaj 1008.: predsednik tov.: Šmid Konrad cand iur., podpredsednik tov.: Zupančič Fran stud. tehn., tajnik tov.: Vrečko Vladimir stud. med., blagajnik tov.: Ogorevc Martin stud. med., knjižničar tov.: Hrovat Anton stud. med., gospodar to?.: Vo-lavftek Josip stud. med,, odb. nam. tov. Dobrave Fran cand. phil., revizorja tov.: Pirnat Josip cand. phil., Stajnko Mihael stud. iur.
Strijsi SMifnt pri njakli. ~~ Z Dunaja poročajo, da je bil vojaški četovodja Al. ProkS obsojen na $ mesecev v ječo a postom *sak teden in Saržo izgubi, ker je naredil na obraz na tleh ležečega vojaka nekaj takega, česar ne moremo tu povedati.
Priti žMtl li RBIMSkm — fiomunska vlada je dala prefektom nalog, naj bi občine pregnale žide ter bi ne dopuščale, da sklepajo pogodbe za zakup zemljišča.
S pitrettJM si je čistila lase 19 letna nadporočnikova žena G. Kozil na Dunaju. Pri tem je prišla v dotiko s svečo, na kar so jej zgoreli lasje ter je dobila strašne opekline po celem telesu, katerim najbrže podleže.
,Satr, iraltfi siiktlMlsiliHi slaiiislll iki-
ISftilsf il 0Ma|i naznanja, da se je na I. red. občnem zbor« XI. tečaja izvolil sledeči odbor: predsednik: jur. Ciril Pavlin, podpredsednik : phil Kvgeo Vavken; tajnik: phil. Franc Zidar; blagajnik : pharm. Makso llamerlic; knjižničar: jur. Pavel Debeljak, arhivar: tehn. Fran Boris Tavčar; gospodar: med. Anton Košmelj; namestnika: med. Ivan llntar in vet. Aaton Sok ; pregledniki: phil. Itado Pavlic, jur. Fraac Košmelj in med. Josip K hm; člani legitimacij skega odseka: phil. Evgen Vavken in pharm. Makso Hamerlic.
Prt 8 lltis. — V Dulknn je neki 9-letni deček slekel 4 letno deklico, jo pretepel ter zvezal k drevesu. Deklico so dobili na pol Živo. Deček je pobegnil.
Kojižetfoosr.
nZflafllhlll kultoma". - Poroča se nam,
np?5le lzbBjntl tekom aPri,» v založništvu »Omladine" znanstvena knjižnica v mese8nih zvezkih 4-5 pol. Program tega novega podjetja je vrlo zanimiv in zasluži vsestransko podporo vsega slovenskega izobra-ženstva. ZnanstVMia knjižnica hoče po možnosti polniti veliko vrzel v slovenski literaturi s tem, da bo prinašala pregledna ali V,°A" delVosebnoiz P°-ia filozofije, so-oijciigije in politike. Izdajatelji so se postavili na stai&Se, da mora nuditi znanstvena knjižnica sicer sirSim slojem slovenske intelegence pristopno in interesen t no a vendar skozinskoz strogo znanstveno vsebino. Zato so posegli predvsem po prevodih del znamenitih učenjakov drugih kulturnih narodov — po znanem češkem Laichterjevem vzorcu. To stališče tudi mi odobravamo ter upamo od znanstvene knjižnice, ki stoji na takih principih, kar najlepših uspehov. Kot prvo delo se nam Izgublja slovečega češkega učenjaka prof. D rti ne sloveče delo: »Razvoj mišljenja evropskega ljudstva*. (MvSlen-kov^ v^voj evropske-ho Iidstvae) — delo, ki je ravno danes v časih misijonskega preobrata posebno aktualno. O tej knjigi izpregovorimo še posebej. „Znanstvena knjižnica"-, ki jo moremo najtopleje priporočati, bo izhajala pod jako ugodnimi pogoji. Kdor si želi natančnejših podatkov, naj se obrne na upravništvo »Omladine«, Ljubljana, Breg 12. po obširni prospekt ali ga naj zahteva pri svojem knji-gotržcu.
OtvorilsejevGoriei
Salon Robes
krojaški atelje za izdelovanje najnovejših in najelegantnejših damskih oblek in bluz, angleškega in francoskega kroja, finejšega perila za dame in gospode ter opreme za neveste.
Ker se dobiva vse blago, opreme in okraski v najini trgovini v IVgovskem domu, so zato cene zmerne.
Journal pomladanske in letne mode se razpošilja franko in gratis.
Modna hi mamfaktur.ia trgovina
Pregrad $ čemetič
Trgovski dom.
11
Goriška Tiskaroa" A. Gabršček
sprejme takoj ulagateljico za stroje.
Zahvala.
Tem potom se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki io na katerikoli način izrazili nam svoje sočutje ob priliki prebritke izgube.
Posebej te le zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Marija Brescu in dr. Itaai Villata, za njihovo požrtvovalno pomoč za časa dolge in mučne bolezni predrage ranjke. Nadalje se zahvaljujemo tudi gg. zdravnikoma ir. Weiniechnerju in ir. Pifiji za njihovo skrb v najhujših urah.
Inkreno se zahvaljujemo tudi g. Levu pl. Sionu za njegove drage in tolažljive obiske tekom zadnjih mesecev, kakor tudi Častitim usmiljenim sestram rdečega tarifa za njihovo postrežbo v zadnjih dneh.
GORICA, m. marca 1908.
Rodbina Rys.
Knjigoveznica Ivan-a Bednafika
se je preselila
V Via delit Croce št. 6. (nasproti Šolskega doma).
Gostilna
v »Narodnem Domu v Celju" odda se s 1. junijem
pod ugodnimi pogoji v najem.
Natančneji  pogoji se izvejo  pri »Posojilnici  v   Celju", katera sprejma tudi ponudbe do 10. aprila 1908.
Bratje Tannenberger, Dunaj IX. Vlahringstr. 22.
flajuečja specijalna zaloga umetnih predmetou iz kitajskega srebra, alpaka,
medenine, bakra in nikla. Bogata zaloga daril za osako priliko.        _______
~    .    - 3edilno orodje in drugi predmeti neprekosljiue kakouosti.              ~
Sprejemajo se razna popravila.
Dopisuje se u slouenščini, italijanščini
in nemščini.
Modeli „37"
Cenik se pošlje na zahteuo zastonj in poštnine
prosto. Poštnina In zauojnina se pri pošiljaluali
ne zaračuna.
Jako zadovoljni
smo z zadnjič poslanimi makaroni,'piše pri zopetnem naročilu »Oskrbništvo ljubljansko knezoškofijskih graščin« Prvi (kranjski tovarni testenin Znideršič & Valenčič v II. Bistrici.
Županstvo Bovec razpisuje
službo
občinskega redarja,   ki  ima   pobirati   tudi   občinske  užitnine. Prosilci zmožni slovenskega  in  nemškega jezika,  branja, pisanja in računstva naj predložijo   prošnje   podpisanemu   županstvu do 15. aprila  1908. Mesečna plača znaša SO kron.
ŽUPANSTVO BOVEC
dne 17. miuca  1908. Župan: A. MLEKUŠ.
Ivan Kravos
na Komu št- II. GORICA na Komu it. i!, sedlarska delavnica
in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa t<'žko vožnjo; dalja ima v zalogi različne* konj-ske potrebščine;, potovalne potrebščine kakor: kov. Cege, torbice, denarnice, listnice itd. ~~ Izvršuje in sprejma v K^hV^}'-1 popravo atazliCne koleseljne in SttEr ............:........  kočije. —...........—
Poprauila se izvršujejo ločno. Ce n e zme me.
Andrej Fajt  j
S pekovski mojster S
§ v Gorici Horso Franc. Bius. št. 2. g S "— Filijalka v Dombergn. — S S Sprejema naročila vsakovrstnega S S peciva, tudi najfinejoga, za nove f m maše   in   godove,   kolače   za   bir- •
*   maneo, poroke itd. Vsa naročila % g izvrSuje točno in natančno po Žolji • g naročnikov.                                            5
*      Ima tudi na prodaj različne moke, S S fino pecivo, lina vina in likerje S S L>o zmernih cenah.
S Za  veliko   noč   priporoča   goriške g                  pliico, potice Itd.
••••Ml
Odlikovana pefcarija ia slaitilaria
Rarol Draščik
v CcricS n km v (lattii M)
zvrfuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za btrmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in lik«rj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za nmogo-broina naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦H*- po Jako zmernih cenah, *"*•
Prua goriška tovarna
umetnih ognjev
s slrojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične   ognje, rimske   sueče,
koksa itd. Itd.
Posebnost: papirnati topiči.
Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo is t velikosti ca
7= 100 >: 150 2 monogramom. ==
ferd. ITIakuc
pooblaščen ia priinan pyrolehaik Gorica. tEkaUšče Frana j:s. 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni ,I> o g a n aa tik sodnijske palaCt*.
jJjVJI   Varstvena znamka: „S!dro"    ICfVl
pgža| iiniment. G a p s i c i comp. ISsSA
'-                              Nadomestek it                  ¦¦¦¦¦P^
Anker-Pain-Expeller
je povsod pripoznaao kot  najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceuo 80 vin.,  K 140 in  2—  se dobi po vseh  lekarnah.  Pri  nakupu   tega tako priljubljenega  domačega zdravila se je posluževati  le  originalnih steklenice  v škatljah z našo varstveno znamko „si« drom" ker le tako je  zagotovljeno, da je izdelek pravi. Or.RICHTERJEVA LEKARNA lrer^.|      k ,.il»teni lera" f Pragi lufV™ KliaabothgaBse St«v. 5 nov«. IfHp' Ontvoo riipoliljinj«.             1(1^10
j Anton Potafzky v Gorici.
N« uredi Ra*t*Jj» ?.
TRGOVINA NA DROBNO »; DEBELC
N»Jceno|e kup«vai»čs ilraieriktfi 1» drobisfa btags ter ifcasts, prtje Ia al!!j.
POTREBŠČINE
za pisaraice, kaiifcg in papatalki.
Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTKKB&ČINE
za krojai* in iovljarja.
Svetlnjfee. — Kotni venel. — Kalne knjtllee.
iišna obuvala ia vss Isfne čase.
Poiibnoii:
Semena za zelenjave, travi ia detelje.
Najbolje   oskrbljena zaloga za kramarje, kroinjarje, prodajalce po sejmih ia irgib ter na deželi    i    3i -s'
Kožuhovne ovratnike
--------- (boa) ---------
v najuečji izberi - po čudouito nizkih cenah
Raznovrstne pletenine za zimo
Jaegerperilo iti
naj si v lastno korist ogleda vsakdo pred nakupom y trgovini
J. ZORNIK - Gorica, Gosposka ulica št. 10.
Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljša! Solidna postrežba!  —  Cene stalne!
TrLcWsko-obrtqa zadruga \/ Gorici
rogrlBirovans aadruga ¦ ne omejenim Jamttvom
NaCeistvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z oziram na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 80. decembra 1005. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Dajo svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačila po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obreatovanjo.
Doba za odplačilo pri posojilih na abroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izpoaojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine \,% prispevka v posebno rezevvo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po *',%, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži oo dvojni; opravilni po 8 kroni, glavni po 30 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; Če jih pa po pomoti nI kdo dcbil, naj se ogla« v zadružnem uradu v »Trgovskem domu*.
NaCelatvo In nadzorstvo.