J* 1898
23. številka.

▼ te rek vratar tt. Mrturja IStS.)
Tečaj rxni
tohaja p« trikrat um (odaa t t«** to-<»*jih ob tovkth, Aatvtklh t« •»boOaJi. Zjvtraaja U danje i»-
Haja ob S. nri ajntraj, roiorao pa ob 7. 1*1 voAor. — Obojno iadaaje ataa« : t* )ed<wuM>rft . t. i.—, lavaa AraMJo f. 1.9C en Ul MKtiri . . a S,— tam M pol lota . , .	. * •
M v« loto . . . U.— . • • 18.— NaraMaa to plaiavatl aapr«] m iiriiki Hrai prltozoao aaratalaa m sprava m ailra.
Fa«uaitaa itorilko •• dobivaj* v pro-dftjAlnicab tobaka v Iraiu po S nri. lave« Trata p* ft avl.
EDINOST
Oflaol m radaaa pa taiiftv v potita; at aaolova ■ dabalial irkami ao plaS.. „ prootor, kolikor obooga navodalb rro . Poaloaa, ooartaioo la jarae tahr >la, taoAi og'ati itd. «o raAnoajo po p*?«'- o
Tii dopiai aaj ao poiiljajo «etwi*Si tile* Caaoraa* It. 18. Voakc pt?o»f m* . biti frankovaao, kor aofraakovoaa ao > aprojomajo. Bokopiol ao »racajo,
N«fnioino, rokloiaaHio in of ^ c i«»» upravrUmtvo aliea	piv
oolo hit. S, II. aadat. Naro6nino ia ogla« jo platavati loeo Trat. Odprta roVnmi q:)o ao pro«t» pcMiji*.*''
GlatiU •ltv«ntk«fla p«lltlia«|a tfpaAlva sa Prlmartk«,
r »««HM Jm (MT.
Blamaža.
.Slovenec" pr.javlja na« top ni članak :
V	predvčerajšnji Raji deželnega zbora Ister-ekega prečital j« vladai zastopnik cesarsko odločbo, s katero se je sklep deželnega zbora, da
• je raspravni jezik v njen ie italijanski, rat-veljavil in izrekel hrazapljivnim. 1 Ta korak vlade je povsem korekten in odkrite hvale vreden. Tako postopanje je jedine prava pot, da se pride v okom ta pa tam pojavljajoči ae narodni prenapetosti, iz katere ki ateg-aile v vseh jezikovno aaeiovitib dsžalali naztati nepregledue kousekvence. Italijanska večina v isterskeni deželnem abor« hotela je hrvatskim in alovendkim poslancem sahraniti, posluževati se svojega materinega jezika 1 Če bi bil obveljal zadevni sklep, našel bi v današnjem času narodae "prenapetosti in razdivjanosti gotovo posnemanje tudi v dragih deželah Saj je znatie, da so Nemci ▼ deželnem zbora Štajerskem ie grozili, da proglasijo v poslovnika le nemški kakor jedini raspravni jeziki
Opozarjali ama takrat, da bi tak sklep moral imeti kakor neizogibno konse veaco, da bi deželni zbor Kranjski proglasil slovenski kakor jadine svoj razp avui jezik. Take bi šla stvar 4alje — povsodi bi narodaa večina brezobzirno majorizovala narodno maajiiuo: aEs ist der Flaeh dar bOsen That, dass sie fortseagend bfces muss gebiluoa".
V	vseh mešovitih deželah bi bilo prišle do nesnosnih razmer.
Vse to bilo je zaprečiti — kaker sme ob svojem časa povdarjali — le po energične« po-atepanja vlade. Vlada je k takema postopanja opravičena in obvezaaa, kajti vsak aklep deželnega zboia, ki hoče pcslauoa braniti, posluževati ae deželnega jezika, aaeprotaje čl. 19. drž. tem. sakona o pravicah državljanov, po katerem je za-
jamčena jezikovna ravnopravnost v šoli, nrada in v javnem življenja.
Vlad* je torej prav storila, ko je sistirala sklep italijanske vačine deželnega zbora istrskega
in dobro je pogodila, da je ta korak hitro ia energično storila. To velja: „Principiis obstal" Prveme posausu, frivolne raiiti temeljno pravieo deželnega pesianca in brezvestno izrabiti naredne večine, treba je bilo odločno nasprotovati. 8 tem se aamab zapreč^ne vse daljne, zgoraj opra-viiens konseicvence. Tudi nemška večina v deželnem zboru Štajerskem se je prepričala, da z njene lepe idej:), prepovedati slovenskim poslancem slovensko besedo, ne bode nič in da nad oblastjo slučajne večino stoji še višja, državns oblast, ki ima jednak'* čuvati pravice v«eh diž*?ljanov bres razlik« narodnosti.
Hvala baronu Gantschu, da je z energičnim dejanjem takoj v početku saprečii nadaljno pooštrenje uarodaih bojev, ter zajedno varoval te-msljno pravic« naših istrskih rojakov.
Italijanska večina deželne?« zbora isterskega pa je doživela blamažo, kat»vo je poštene zaslttiils.	_
Deželni zbor istrski.
VIII. »tja dne 9 februnu-ja 1898.
(Dalje.)
Temu jo *lediia dogovorjena in uprav iz trte ' izvita komedija. V dvorano je prihitel namreč, navidezno ves razdražen, pesi. Bartoli, ter ju priobe-iil kliajeuim ogorčenjem, da je pred zbornico ob* i rožena sil*, na kar se je uprizorila splošna zme-i iujava v zbornici in na galeriji, t Predstduik je šel iz dvorana, da bi sa prepričal o stvari, a povrnil se je kmala ia je priob* j čil, ia |w bil aadzornik stražarjev samo na potu v I urad c. k. ekrajue*a glavarstva. Po tej prgavi m je pomrila slavna večina, in moglo sa je preiti v podrobno razpravo.
PODLISTEK.
Prednja straža.
8»
SOKAK.
Poljaki apiaal Boleslar Praa. Poalovonil PadravskL
Nekaj povsem nepričakovanega ju je čakalo M dvorišča. Polževa in Andrejček sta znosila pred kilo stole z naslonjači ter višnjevo mizo, pokrila jo s namiznim prtom, položila na njo pladnike, kositrene tlice, kos surovega masla in krajec kruha ter sira s lamino. Na kočiuem pragu je stala pripravljena renja kislega mleka, nekoliko na strani so tri krileče kokoši z veliko množico pidčet zobale proso.
Gospoda sta se začudeno pogledala.
„No, no", je zasepetal mlajši „še plemič bi n^ja bolje ne pogostil*.
Sedla sta k misi, pojedla pol renje mleka, pohvalila sir in maslo; naposled je starejli vprašal Polža, koliko je dolžan. . „Naj vama slaži k zdravju" je odgovorila lana.
Gospoda sta se začudila še bojj. ^ * Brezplačno vendar ne moreva obedovati pri vas", je rekel starejši gospod.
.Midva ne jem^jeva denarja za pogoščenje. jSlicer pa je naš lant toliko zaslužil pri vas, kakor bi bil delal ves dan".
y
„A kaj? . . . • je zasepetal mlajši gospod Starejšemu. .Taki so poljski kmetje I ... *
Bila sta videti oba jako zadovoljna.
Starejši gospod pa je rekel Polžu :
,Za tak sprejem postavimo vam ne daleč od tukaj postajo".
Polž se je priklonil.
,Ko pa ne vem, čemu je to in kaj gospodje hočejo narediti pri nas?"
„Zgradimo vam tukaj železnico".
„Železno cesto", je ponovil mlajii gospod.
„A kdo od nas bo vozaril po njej ? . . . . Najstarejši konj bi se na njej odri kopita 1"
tSaj vozov ne bodo vlekli konji, marveč hlapon".
Kmet si je popraskal glavo.
a0 čem premišljuješ tako" ga je vprašal starejši gospod.
»Nemara nam ne prinese dobička ta cesta", je rekel Polž, „ker z vožnjo si človek itak nič ne zasluži".
Oba gospoda sta se nasmejala, starejši pa je rekel:
„Ne boj se, moj dragi, ta cesta vam prinese areče, a zlasti tebi, ki boš bival najbližje postaje Vozaril boš tovare, popotnike, prodaval maslo, jajca, kokoši, zelje in vsega, kar pridelji^ješ. Mi dobro plačamo vse to ... Za poskušajo nam prodaš ta- le piščeta. Koliko jih je?
»Dvaindvajset* se je oglasila Polževa.
.Po čem jih date ?"
Med tem je stopil naglo v dvorano poslanec Gambiti ter ja naznanil razberjeao, da pred vratai aboraiee stoji redarstve.
Predsednik je sopet bežal is dvorane, v zbornici ia na geleriji pa je navstal sil*n vriič. Pesi. Temmasi je kričal: Brsojavimo na Dnnaj, pa pojdimo domov. Poel. N. Venier: Pretrgajme zasedanje, dekler ne izposlajeme, de redarji ne smejo v to poslopje.
Povrnivši se v dvorano, je predsednik zsgo-tevljal zopet, da ni vei tajnih redarjev pred zbornico, ter da ee kaj takega se zgodi več.
Pesi. Venier je kričal, da navzočnost bodisi tajae ali javne sile žali imuniteto poslancev, in da vznemirja občinstvo na galeriji.
Vladni zastopnik je izjavil, da je morale biti neko nespora&aaljenje ter da se redarji le pe o-pravila došli v urad.
Poel. Glezer je odgovarjal vladnemu zastopniku eiitaje mu, da jaden agent spijonira zunaj. V tej dvorani da se rabi taji jezik, s katerim se onečešča ta dvorana. Rudi tega je bil govornik proti tema, da se zboruje v tej dvorani.
Poz', dr. Laginja: Tako govori člen čitaonice ed leta 1871!
Predsednik je razjašnjeval Še jedenkrat, da je aaiel zunaj samo jodnega redarja, kateri da mu je povedal, da je bil ta le medpotoma v cts. kr. arad; da ae eventavalno sapusti dež. zbor, ako bi ss ponovilo to.
S tem je bila zakljsčena ta umetno zasnovana predigra, da je moglo občinstvo potem, ps seji, nemotjeno žvižgati hrvatske-alovenskim poslancem, ko ao le ti šli iz zberaic« po stopujicah doli.
Brez razprave sta bila potrjena: a) kenačni račun deželnega šolskega zaklada za leto 1896, b) sklepni račun pokojninskega zaklada zal. 1896.
Na predlog raznih poročevalcev se se rešile razne prelaje za podpore, povečanje pokojnin, miloščine, zvekšauje plač, itd. učiteljev, njihovih udov
.Kolikor se vam poljubi".
.Ali jih date po dva (poljska) goldinarja?"
Polževa je pogledala mota mimogrede. Doslej so plačevali piščeta k večjemu po goldinarju".
„Naj jih gospoda vzameta", je dejala.
.Ta malopridnež, žid", je zamrmljal mlajši, prodaja nam jih po pol rublja".
„Ali imate mnogo avežega masla ?" je vpra-Šal starejši gospod Polževo.
„Za kaka dva lonca".
„Po čem?
»Kolikor se vam poljubi".
„Ali daš liter za pet (poljskih) goldinarjev ?
Gospodinja se je samo priklenila. Žid ji je plačal zanj samo pol rublja.
Na tak način sta gospoda kupila še nekoliko hlebčkov sira, dve kopi rakov, kopo knmar, nekoliko hlebov kruha ter ukazala dovesti vse to pod les, kjer sta stala dva šotora. Mlajši se je čudil neprestano, kako je to po ceni, starejši pa se je hvalil, da on ima vedno tako srečo v knpčiji. Predno sta odšla, plačala sta gospodinji 16 papirnatih rub^jev ter pol srebrnega in sta vprašala:
.Misliva, da vam nisva provzročila krivice ?"
.Kake krivice 1" je odvrnila Polževa. .Kobi vsaki dan tako prodajala".
.Boste prodajali, kadar zgradimo železnico".
(Pride še).
in sm>t -- k*kor j* >.e pa^r.-j sklutiil »l>tićni od-»tik iu predložil iu*rnic .
Ob< iiih B škH j? j>r»«-J» P' ^'i »» ar*j«af« |>0t0fcs, Ki t*' H rki'li VMS. Ker pa j* U prešla v hrvfttukg rok«1, j* t* devolj finicrnfrrn odseka. d* pradlagal, nuj m prek« rečena prošnje pteida »* du*viu red. V imena odjeka je poročal po*l. Vidaiich.
Po*!. Koznlič je aflattl za b*»ade. A ko-n:«j j* spr^gnvoril: „Nifcar t« čudit®, foapoda, ako ču'ite d' ne«t besed* dveh Loimianav* — nafti, I je v zDoru tii tu ha g«l*r j«h silea ^riać in krik. Na t« »n sledili aavadni prizar., spremljani žvižganjem, |h?M*ui po klapvh i> divjim vakli-kanjeoj. vri.« je ulik, 4» m ui euia ni govornika, ui predaednika, ki j» »pemiajal aa tad, ui njenega zvoncu. Kolovadja tega škandala ao bili bližnji rojaki Kozoličevi Osora in Čr«M. Ti »-gi>.jo »ploh prvo ulog« na v«»k ina%d*lih. Slednjič je vendar n*!ož 1 pre4«eduik, da je izpraznili gor-uja galerija. Hkratu je ^«««1 ludi oa »am.
Občinstvo aa galerijah pa je bacale ae n*-daj . M"d dragim ue kričali kakor baaai: fora, litra porchi 1 in Rusni«, ia strada, in Raaaia ia
Rus? * con Uri, preti apietni, g.....inc... alla
forca, lota i ščavi, sove f-rche prepararghe, Istr.a italiana, fora dali'Iatria ... MM tem kri-č»u|«'t»i <) ob.*Jn*tvo aa zgornji galeriji d v»krat za-pel**: .Nella patri a de R*sttti* in pojavljala gornje sramotilne urane.
Predsednik a« je povrnil v zberoico iu je is-javil: ker se galerija prazni le počasi, in ker je a: u že pozua, zaključuje dana»nje sejo in deleča prihednjo za jntri.	(Pride še).
DOPISI.
S Pomjailičine. (Iz v. dopis.) Šola v Krka v ah.
V davčni občini Krkavce, spadajoči k občini Pomjan (okraj Koper), živi veliko več otrok godnih za šolo, nego zahteva zakon za ustanovitev ljudske šule. Ker pa tam in tudi v bližini ni bilo nobene ljudske šole, je slavni okrajni šolski svet v Kopru zavkazal kraj. šolsk. svetu pomjanskemu s dopisom od dne Koper 5. maja 1886 it. 129, da odredi potrebno za vstanovitev ljudske iole. Vsled tega je sklenil krajni šolski svet pomjanski, da se vstanovi ljudska šola v hiši kat. štev. 65 z. t. 1 vi. štev. 337 kat. obč. Krkavce, pri ka-Lil clcci vlinjižena lastninska pravica na korist občine Krkavee, a katero je od pamtiveka posedovalo in vživalo vpravništvo cerkve v Kar-kavcih, da je mogle spravljati v njej svoje stvari. Občinski svet Pomjanski je privolil teau glasom zapisnika seje od dne 12. julija 1894, na kar sta tudi visoki dež. šolski svet a odlokom od dne 13. jau. 1895 št. 1914/1. S. in si. e. k. okr. šolski svet od dne Koper 21. jan. 1895 št. 53/B. S. R. privolila vstanovitev pomožne šole v gori navedeni hiši v Krkavcih se slovenskim učnim jezikom. Ta odredba pa ni bila všeč nekaterim neprijateljem slovenskega iivlja in so hoteli na vse načine preprečiti, da se šola odpre ; a kljubu temu je bila hiša popolnoma popravljena io se je šola odprla.
Tako ae je pred par leti odprla v Krkavcih v občinski hiši pomožna šola. Seveda na pol podrta hiša se je marala dobre popraviti v občo korist ondotmh občinarjev. Vspeh v šoli je dosedaj jako povoljan, in tudi ljudstvo je, brez razlike strank, zadovoljno s šolo, razun par podrepnic italijanske gospode koperake. — Takoj v začetku naletala je slovenska pomožna šola mnogo nasprotnikov. V prvi vrsti seveda je dobila naspret-nika v deželnem sboru istrskem in v neizogibni gospodi koperski. V italijanskih b* Krkavcik naj bode slovenska šolal To se jim idelo nezaslišano! Ljudstvo, ki prerado in vse veijame zvitim italijanskim lisjakom, Šlo jim je v začetku ree nekoliko na limanice. Lagali so namreč ti Jjudje obči-aarjem, da so občinsko hišo, v kateri je šola, zgubili in da je postala lastnina župnijske cerkve. Naredimo .rekorš«, ker mi hočemo imeti svojo kilo nazaj 1 ,Šior« Tonin je bil seveda takoj pri roki, in je baje sam letal po hiiah ter lovil pod-piae in križe ia U bresmiselni .rekerl". Mnogi so res podpisali U rekurs ali podkrižali, a vsej dve tretjini gotovo niste cmali, kaj ao podpisali. Te
smo doznali pozneje prav za gotovo. A kaj, saj je dosti, da je tkarto" napisal ,šjor Tonin«, potem naj kode, kar hoče; šior Tonin je tako rekel, pa baata 1 — Deželni odbor je seveda z odprtimi rokami ugodil .rekoršu", ter poslal dva poverienika, ki naj vzameta občinsko hišo zopet v pojest, ter naj nedolžne otročiče prav vandalski izženeta iz šole. A — ni šlo !
Ker pa so bile vse njih nakane brezvspešne, so vlož li v imenu podobčine Karkavce proti občini Pumj;uiški in c. kr. kraj nema šolskemu svetu tožbo ile pres. 26. julija 1895 št. 7361 na c. kr. okrajnem sodišču v Kopru, čes, da je omenjena hiša lastnina podobčine Krkavce in da občinski svet in c. kr. krajni šolski svet Pomjanski nista bila opravičena odrediti, da se rabi omenjena hiša za šolo; v imenu davčne občine Krkavce zahtevajo z omenjeno tožbo, da mora omenjena šola iti iz te hiše, v kateri se nahaja.
Nezakonitost, ta tožbe je očividua na prvi ! pogled, kajti občinski svet PoinjansU je bil brez t dvombe opravičen to odrediti, ker upravlja po za-, konu tudi premoženje davčni h občin, ki spadajo k i občini Pomjan. Vihu tega pa je tudi očividno, da j je ta spor, ki se suče le o prašauju, je-li je bil | občinski svet opravičen do omenjene naredbe ali | ne, Čisto administrativnega značaja in da spada i razsojevanje o isteui izključljivo v kompetenco si. i c. kr. političnih obl»sti.
Nadalje je bila tožba nezakonita, ker ni bila j dostavljena za si. c. k. krajni šolski svet, kakor i določuje izrecno ministerijalua naredba od dne 14. julija 1872 št. 119 drž. zak., si. c. kr. finančni
>	prokuraturi. Tudi radi raznih družili lormelnih in i stvaruih razlogov je bila tožba nezakonita. Radi ! tega se je tedajni župan Pomjanski v imenu ob-
>	čine upiral proti omenjeni tožbi.
Ko je bil kasneje razpuščen občinski svet j pomjanski, je postavila vlada tej občini upravitelja. Za časa upraviteljstva gosp. Avgusta Her-b i c h a pa je slednji pooblastil znanega g. Josipa Guguaz-a, da zastopa občino v tej pravdi in posebno, da sme odstopiti od vseh prigovorov proti tožbi.
Vsled tega je izjavil imenovani Josip Gugnaz na zapisniku, da odstopa od prigovorov proti tožbi in da privoljuje, da se toibi ugodi in da se [torej razsodi, da mora tmmjena šola iz hiše, v kateri se na-; haja. Na podlagi te izjave je al. c. kr. okrajno : sodišče izdalo razsodbo od dne 12.- novembra \ 1897. štev. 8512/178, ugodivši tožbi, vsled česar i mora šola prenehati.
j Tako je občina pomjanska zgubila pravdo le i radi tega, ker je tako hotel oni, ki je zastopal to i občino — gosp. Gugnaz Kako naj imenujemo tako
>	početje ? Vsemogočni Gugnaz je hotel torej, da se ! šola zapre. A zopet — ni šlo, in še sedaj ne gre « prav. Čakati je treba še ugodneje prilike. Nekdo j se namreč vendar malce boji KrkavČanov, ki ne
>	bi videli radi, da se jim šola zapre brez potrebe j in vzroka. Kaj ie, stiah je tudi dober! Posebno ; pred občinskimi volitvami 1 Ugodna prilika pak naj i bi kila takrat, ko dobi italijanska stianka občino
popolnoma v roke. — Ker je bilo postopanje bivšega občinakega upravitelja in njegovega svetovalca, sedanjega predsednika občinske uprave, i jako čudno in z ozirom na koristi od njega zasto-i. pane občine naravnost neverjetno, moral je gosp. j g. Gugnaz, na zahtevo členov krajae^a šolskega i eveta, sklicati odkorovo sejo, v kateri se je imelo j raspravljati ravno to vprašanje glede imenovaue | šole. Vsi členi so pričakovali za^gotove,'da se bode predsednik g. Gugnaz o tej točki vedel, kakor mož, a zgodilo se je ravno nasprotno. Člen veleč. g. I. Ladavac ga je vprašal, je-li je njemu, kakor voditelji občine kaj znano, da ae ima šola v Krkavcik zapreti, in da-li sploh kaj ve o tem? — — In kaj je odgovoril Gugnaz P Tajil ja v obraz vaeh členov kraj. šolskega sveta, da on o tem ničesar n* vi 1 In da je bila neresnica še bolj debela, poklical je o tej točki avojega svetovalca gosp. Bartolich-a na pomoč, ki mu je kaj dabro pomagal govoriti, kar ni bilo res. Namesto da bi bil pripoinal kakor mož, da je nasproten ioli — vsaj resiicoljukni možje delajo tako — pa je mol janaski tajil. Res, taki se ti ljubljenčki izvestnih vladnih •rganov v Kopru. Kadar si ne movejo pomagati is zadrege, pa govore, kar ni res! Da obstoji sploh italijanska stranka ia sami laži, krivici, nasilslvi vaake vrste, o tem smo prepričani že davno, da
si pa drzne predsednik upravnega odbora ? Pom-janu četorici akademično iaobraženih mitž v obra* tako — tajiti notoriika dejstva, tega bi ne bili pričakovali! Mi čestitamo dotičnim vUdoim organom v Kopru, da si aiao mogli najti boljpih mok za vadstvo občine.
Tudi Krkavčanom bi radi rekli katero. Možje, nikdar in nikoli ne mislit«, da so oni ljudje vaši prijatelji in dobrotniki, ki vam hočejo vzeti ae to revno šolo, ampak to so vam in vanim otroko« največji sovražniki. Saj vam in otrokom ne privoščijo niti tega, kar sami rabijo krvavo. Kuj me* nite, da bi se bil g. Gugnaz tako visoko povzdignil ob času, ko nihče ni mislil na to, ako bi ne znal malo citati in podpisati svoje ime? Gotovo ne 1 Ako je pa njemu že to malo, kar zna, dobro j in koristno, zakaj naj bi pa vaši otroci ne znali ! čitati in pisati ? ! Zakaj naj bi se ravno va^i otroci { ne naučili kaj potrebnega?! Ne dopustite torej, da bi vam odvzeli tali potrebno šolo I Kakov Bi-gatti naj vam govori, kar hoče, a kaj bi bil ravno : on, kt bi ne znal pirati in čitati I Seveda, go* spodje in njiti podajoči bi radi, da bi sami oni znali kaj, ubogi kmetovalec pa molči in gledi, kako te pritiskajo na vseh straneh, za hrbtom ae ti pa smejejo. — Sedaj imate še šolo, ali zapomnite si: kakor hitro bi zmagala italijanska stranka, jo zgubite gotovo! To vemo iz gotovega vira. Na vas samih je torej, da si ohranite šolo I To pokažite na občinskih volitvah I
ff* on i A ti ik« 'iar€>afc 11*
▼ TRSTU* dne 19. febrnvarja 1898.
V	deželnem zbora Kranjskem je prišlo
Včeraj do pieeej o*trtg« spopada m d deželnim predsednikom na j»-dui ia poidanceuaa K a 1 a u on in Hribarjem na dragi str&ui. Posl. Kalan jo prijel barona Hema, ker je vla la prepovedala igro »Nemški ne znaj )', ki se je imela uprizoriti v ka- • toliškt-m 'iotfii. V svojem zagtvoru je bil baron Hein jako nesrečen. Ušel mu je tudi i/rek, da posl. Kalan ni vreden, da bi se o nj nt zgubljalo mnogo besed. fesi. Kalan se je po vsej pravid . postavil po robn takema bagatelizovanjn. Izworea je bil tudi vsklik poslanca Hribarja, da gospod deželni pred»edaik Ima lahko kakoršno hoče pri-, vatno menenje o posamičnih poslancih, nikakor pa ne sme v zborniai naitopati na tak način.
Poslanec Hribar ia tovariši so predlagali j nujno:
•C. kr. vlada ae pezivlja, takoj storiti vse potrebno, rta se i>odo varovale »iovenske'iiu, uzi« roma hrvatskemu prebivalstvu na Štajerske«, Koroškem , Kvaujskem ia Primorskem v uuavi | zajauiene praviec, ia da se ščiti to prebivalstvo nasilstva vtfi>ne, kjar je v manjšini v zakonod^J-; nih zborih vsled aaajiefa števila v deželi ali pa s vsled umeta« prikrojenega volilnega reda*.
Utemeljevanje tega predloga se postavi na j dnevni red prihodnje atja.
Po predltgo poralevalca Ž it u i k a je ta de-; želni sbor dovolil 1000 gld. podpore za zgradbo I bolnice zh. zdravatven« ekrežje Vipavalco. Poalaneo . B » ž i č se je topla zavzel za stvar, označivii j zdravstvene razmere na Vipavskem drastičnim j vsklikom, da se take, kakor v kakem tnrikem vijaletu.
- K položaju. Vas kej na bojaerc polju Čei-kem se suče vedae ekale vprašanja: aH naj ao prične ia ked^j razprava a adre*i na krorvv Po poročilih ia Praga se bete tri sile: Nemci se bott proti razpravi in hoiejo izstopiti is deželnega zbori, čim as pri™« razprava; Čehi z^hte-ajr, i-. t« razprava prične takaj, dež«lai maršal pa bučo postaviti isto na daavai red da la po drugem čitanju deželnega proraiuaa.
V	tem boja je seveda izključena zmaga Nea-eev, paS pa je vprašanje, ali obvelja velja deželnega maršala, ali pa Mladečehev? Kakor pa viak atraaten baj navadna zaktava svojih žrtev, tako bode tadi to pot žrtve — go»p. namestnik grof Ceudenkeve. Le,-»a edatepi baja že sredi meseea ■araa in postane pedpredeadaikom najvišega ra* auaakega dvora. Kde aa kode naslednikom, o tem aolče porečila.
Važne vpraia^je, ki zaaiaa vse politiiko javnost, ja tedi ene seatave novega predsedniitvt v zberaiei poalaneev. V toa pogleda je četi slo* kerai hip kaj novega. Danes javljajo z Danaja, 4|
i« b&ivii Gautsch pokl'e*! k sebi aut^euiukega odličujaka .ha. l'attaya,. da-!» b: h.tel v-prejeti mesto podpre is-djua. D.'. Pattay Ja še ui dat določnega odgo»' t*
Vrnitev avstrijske vojske s Krete. Na Kreti zaostalo vojaštvo ia mornaric* avstrijska se povrneta skoraj gotovo domov v kratkem. Tak6 se je določilo baje, ko sta se mudila v Budimpešti ▼ojni miuister iu poveljnik mornarice avstrijske.
Pravda proti Zoli. Kakimi .sredstvi delajo židovstvo in njega najemniki na Francozkem, do-kazuje dejstvo, da državni odvetnik uvede sodno preiskavo proti zaupniku židovske rodbine Drey-ftas, ker je hotel korumpirati izvedence.
H az liĆne voditi«
Biskupu Strossmayer]u so čestitali tudi slovenski po.-ianci v deželnem zboru tržaškem z nastopno brzojavko:
Vzvišeni dr. J. Strossmayer, vladika
D j ako v o.
Slovenski poslanci Tist-okolice pošiljajo nty-adanejše čestitke prigodom biserne sv. maše — proseči Previdnost Božjo, naj Vašo Vzvišenost valile in okrepčnje v brambo in slavo cerkvi in narodu!
Ivan Nabergoj, Fran Dollenz, Vek. Goriup, Ivan
Goriup, Fran Kosec, Iv. Mar. Vatovec.
Minole nedelje je dobil gospod Ivan vitez Nabergoj nastopno brzojavno zahvalo:
Vam in vsem ostalim častnim slovenskim poslancem srčna hvala na čestitki. Naj Vas blago-»lovi Bog in naj izpolni Vaše plemenite želje.
Strossmayer, biskup.
Knezoškofom v Ljubljani je imenovan dr. Anton Jeglič, „Bosanska Pošta- javlja, da je novi ikof dobil od papeževega nuncija na Dunaju poročilo o tem imeuovanju ter da se poda radi tega dne 23. t. m. osebno na Dunaj.
Isto vest potrjuje tudi včerajšnji .Slovenec", Novoimenovani kuezoškof je doma iz Begunj na Gorenjskem. Rojen je bil leta 1860.
Predsednikom deželnega aodiiča v LJubljani jb imenovan gosp. Albert Levi čn i k, dosedanji podpredsednik temu sodišča. Ljubljanski listi so jako zadovoljni s tem imenovanjem. Res ja bil ie čas, da je po dolgi eri Gertscherjev in Hočevarjev prišel mož, ki ja izboren jurist, objektiven mož in — naše gore liat.
Žaloatna prikazan je res ta nesrečni mež, ki ledi in — oaahaje in ie ziblje na stola predsednika v deželnem iborn istrskem. Žalostno je sare«, ako je mol, ki naj vodi razprave v zakonodajnem zastopa, le senca samega sebe in svoje avtoritete. In naj bi ia bilo, ako bi mu nedostajalo energije le nasproti onim, katere bi ■oral voditi in katerim je mesto v zbornici. Ali da se tak mož, tak dostojanstvenik, oprt na obilico ugleda in avtoritete, ki ura jo daje pravilnik, pogaja z dečaki na galeriji kakor s kako posebne ▼lastjo in da potem navadno — kapitulira pred njimi, to je žalostno, prežalostuo. Kadar ae za-gromeli „goepoije« na galeriji — g. deželni glavar istrski govori vedne o „gospodi*, kadar tolmači aaiim poslancem, zakaj besni galerija — g. de-ielni glavar navadno pograblja po svojem klobuku in beži izdrorane, da je le ustreženo .gospodam", ki si žele časa, da ae morejo napaova ti 1 G. de« ielni glavar daje naleg, naj se izprazni galerija, kateri odredbi je navadno efekt ta, da galerija -- će bolj buči. To je goli faklam, da se ni zgodilo Se nijedeuirat, da bi se bila galerija res iz-praznila.
Up drastičen dokaz e vseublastnoitl galerije in o onemoglosti dež. glavarja smo pa dobili l seji dne 9. febravarja.
Predseduj k je dal nalog, naj se isprazni galerija in zajedno je ta senca svoje lastae av. toritete — kakor je že aavada tako — odplaval is dvorane, kakor megle, kadar jih ženejo vetrovi sem in tja. In ko se je povrnil, je bila .galerija" ie vedno na galeriji! A mesto da b.l storil, kar bi bil storil sleherni predsednik, ki ni le senea samega sebe: mesto da bil bi energično uveljavil svojo voljo, je ustal in izjavil: Ker se galerija prasni le počasi, treba da zaključimo sejo.
Zakenodajai zastop se je moral pokoriti
volji galerije v **čen aponm, da je v Ms 1898.
predsedoval d*ž?luruBU 4boiu istrskemu g-jpod _
Campitelli,
Za ene, ki ne umejs I V p ro^la o VIII. »*ji dna 9. fekrnvarj* d»ž«lnega zbora istrskega morejo čitati naši ^poitovaui Čitatelji razsth dišečih naslovov, katerimi se isroveži na galeriji ob« pali naše poslance. Kolikor je čitalaljev, veščih italijanščini, si že gotove tiščo nas pral takšnim — smradom. K« pA imamo med čitatelji tudi maogo tacih, ki ui*a vcači tesju jezik«, morda bode jrav, ako par teb dtiačik cvetk pokažaan v slov*a*kem zrcalu. Ti pojavi avit« eolture se (lasa: Va», vea sviuj«! V Rusijo, na ulico, v Ruiij«, v Riaije žujiuiil Viatimo jih vea 1 Svinja I Grtaini farji/... tu je sledil viklik, katerega ae amemo napiaati, ker nau ta branijo moral a i čat ia oziri do sra-moijivoati dosLaja« ljuiij i* »»*«ba« aašik čitate-ljic. Pat*ta aa dtljo: Na vislice, aa vislice, ven z ščavi 1 Pripravimo jim nova vislice 1 I«ira je italijanska, ve* žujimi is litre... 1
In taki Ijndje k«čej<t biti uasitelji kaliarel! Ne, ae: nikdar š« ni aobea Slovaa tako auečastil italijanskega jezika, kak»r ga oi»ieščuj«j» ljudje," ki rabijo ta lvpijeaik za ubruk«Qje takfg* smrada ! Ta sodrga, ti ao najtiaji *a»rameval«i svojega lastnega jezika, kov tirajo narodao iaat italij. sstva doli v kalažo, v kateri »e valjajo oni sa«.i kaj radi, in v kateri a« bodo valjali tako dolg«, dokler se aduše v njem... Ali je še kaj doaUjnib iiv-Ijev v italijanskem Ukoru F Iu če jih je, ali jim ne bije še jediajsia ora, ali ni Ze skrajui č^s, da se vsa silo mržeje iz dražbe, ki dala le sramoto vaemu italijanstvu ? t
Galerija v Pulju. Kakor popred galerija v Poreču, tako sluje sedaj galerija v Pulju. Ako čitaš laške liste, moraš misliti, da se na galeriji zbira sam cvet prebivalstva, poklican v prvi vrati, da predstavlja — narod.
Misliti moraš, da se na galeriji dež. zbora v Pulju zbirajo sami velmožje, avtoriteta, ki ima vso pravico, da svobodno tlači inferijorne poslance hrvatsko slovensko, jih zasramuje in obsiplje psovkami, kakoršnih bi se sramoval marsikateri san-sculot ali neapeljski lazzaron .... in kateri se morejo pokoriti tudi vsi členi slavne večine in katere voljo mora primernim spoštovanjem poštovati tudi predsednik zbornice, prejasni gospod Gampitelli. To so se bahatila ponosne razna italijanska glasila, češ: glejte kako odločno, kako plemenito, kako impozantno je dokazalo to prebivalstvo puljsko, da todi Pulj stoji na klasičnih latinskih tleh, da tudi ono čuti vsem svojem ognjem ljubezen do starih tradicij, da tudi ono hoče braniti do zadnjega izdihljaja italijanstvo te pokrajine.
Iz kratka: v vsej paradi so nam predstavljali .elito prebivalstva puljskoga", ki se shaja na gornji galeriji zbornice. Seveda bi zadoščali v označenje te „elite" izrazi, ki jih navajamo danes na drugem mestu in katerimi je ta — sit vonia verbo — svojat v seji dne 9. februvarja obsipala naše poslanee-mučenike, izrazi, katerih bi se sramovala — kakor rečeno — mnogokateri sansculot in mnogokatera damica iz tistih hiš sramote in moralnega močvirja; ali v ie bolje označenje vsega sleparstva, katerim se naročeno in plačano razgrajanje in divjanje hoče prikazavati kakor energija dostojnih ljudi, bodi navedeno tu, kakimi individuvi in kako se polni galerija v deželnem aboru v Pnlju.
Slavna večina ima najetih gotovo število junakov, ne le iz Pujja, ampak tudi od zunaj; vsi ti dobivajo ustopnice sleherni dan. Da pa stvar ne pada taka v oči, pušča se na galerijo so kdo drugi od laške gospode. Zato treba varčiti z listopni-cami. To se pa godi tako-le: Od najetih in naročenih razgrajačev paščajo najprej na galerijo po 10—12. Sluge pa so poučeni tako, da jim ob ustopu ne odjemljejo kart, ampak še le potem, ko je ta dvanajstorica ali desetorica srečne dospela na galerijo, je naloga za to poučenemu redarju, da jim ozemlje odstopnice in jih izroča potem drugi partiji . . . predstaviteljev cveta prebivalstva in elite peljske družbe.
1848 - 1898. (Z išetak.)
Namemba j« za sedaj presto ali dobrovoljno trnmo sgol iz Iitrijanov napraviti, in to pod sledečim pogodbami:
1 Služba bo terpela aamo sa čas tekoče vojake.
9. T,kala bo sarao lati.jo iu jri® »rje, to je samo brambo ititnjanake zeinlj it k uj«j stotih otokov.
3.	Vojake postav i« pr v.'ila, ki za Cesarske trume veljajo, bodo tudi za to dobrovoljno trumo veljale, kolikor jih pričijoče pismo ae premeni.
4.	Kdor koli bi v ti alažbi ebn«mag*], bo pravico terjati imel, da ga deržava po pravilak preakroi, ki za Cesarska armada veljajo.
5.	Vsi tist», ki bodo hvalevrodso *lužili in po razpuščeuju dobruvotjne trume v Cesarsko armado stopiti željeli, bodo v njo po -tann vzeti, kteroga so v prosti ali dobrovoljni trumi imel.
6.	Kdor bi h itel aa sekaj časa po svojih opravilah kam oditi in si veljavnega n&u>*fttuika preskrbeti, bo k temu po ekolnostik dovoljenja prejel, tode vonder brez do bi bil svoje dolžnosti odvezan.
7.	Plačilo po različnih staneh bo tako, kakor je pri pešcah Cesarska armade navadno.
Vsak vojšak brez razliko stanu po dobil, kakor je v cesarski armadi pravilo, sleherni daa polovico hleba za viitak.
8.	Prosta ali dobrovoljna trnma ostane t svojem narodnom oblačilu Pomagalo se ji pa vonder bo v skazanih potrebah posebno s perilaa in s obutvo.
9.	Vojaško znamenje bode volnata plava (modra višnjeva) rožiea na narodni domači kapi. Vojaški predniki bodo na prsih leve gorne strani znamenje spoznanja imeli.
10.	Orožje, strelni prah in drage vojaško potrebe bo vladarstvo pripravilo.
11.	Vsaki mož debi o pristopu precej 3, vsaki korporal 4, vsaki saržant 6 goldinarjev na roko, s kter m si mora potrebne reči za čistoto in za ohranjanje svojega orožja v dobrom stana, na priliku: sapon (žajto), česač, mazilo za obutvo, olje in drugo preskrbeti.
19. Truma bo previđena, kolikor kolj bo mogoče iz njene lastne sredine s korporali, sar-žanti in oficiri, ki znajo slavjaosko ali italijansko. Rado se bodejo vzeli za nižji oficirje tudi istri* jauski prebivavci gosposkoga stana, pokazavši se vredni za službo.
To so pogodbe, o sinovi Istrijel s katermi ste sedaj k orožju poklicani.
Stiskavni ia aevarai čas terja posebno silo in posebni trud, samo tako se npati da, de si budemo miia sadje pridobili Bolji je orožje ob časa vzeti in varovati deželne meje, kakor naboj s protivnikom čakati v lastni zemlji, v lastin bi«i.
Došel je po oznauilu vojaške oblasti v primerja 96toga dneva pretečanoga mesca vam osnaojen čas. Domovina potrebuje vašega krepkoga dlana. Čujte tedaj njeni glas, glas gosposke svoje, ia svojih častivrednih duhovnih pastirjev. Združita se iu vsi zavpite i nami:
Nej živi Ferdinand, conštitučni Cesar, nej živi Austrija, ia živi nej dr.\ga in mila domovina!
Po ukazi vojaške gospoake v primorju.
Pazin *4. Rašnika 1S48.
M. Lazarich,	Reielin,
Oberst.	Majer.
Vest o maskaradi „Sokola" nismo mogli priobčiti danes iz tiskarsko-tehaičnih ozirov, ker smo (radi Pusta) morali zaključiti list že ob 1. uri popoludne. Radi istega vzroka je moralo izostati marsikaj druzega.
Družba sv. Mohorja izda za leto 1899. te-lo knjige: .Nii oeizr". Spomenica ob 50 letnici Njo« govega vladanja. „Veliki Katekizem". .Zgodbe sv. pisma*. .Poljedelstvo" II. del. .Slovenake večer-niče". .Koledar4 za leto 1899.
Sedaj je ie čas upisati se. Nobena slovenska kiia bi ne smela biti broz Mohorjevih knjig. Leto« še tem bolj, ker slavi naš vladar svojo 50 letnico vladanja, in izda v tej priliki naša družba kujl%) v Čast njegovega Veličanstva : knjigo .Nad cesar".
Kdo ne ve, kake tesne so vezi, ki spajajo narod slovenski z dinastije Habsbariaaev I To vezi so tako tesne, da bode gotove sleherni Slo« venee ljubeznijo iital rečene lepo ia primerno knjigo.
0 „Slovenki" piše v Zagreba isbajajeia .Narodna misao": V vseh narodih svata opaftemo neko bajne gibanje. Osobito ieaski svet jo dvignil svojo male glavico ia jal — kazati nase.. Ustanovil rf je svoje liste, v katerik govori o svojih tožnjak — kako bi se dale te isboljiati ia popraviti... Žal,
da ieete pogledi i preko svojik graac, ▼ krejeve, kjer ae aikakor ae aore sok i pri■era o kretati...
I f aae, t Slovencih, so se počele dvigati taie sestrice. .Će hotel, slovenska mati, da kedol frava olikovalka svojega naroda in sadonosna va
Cojiteljica slate dece svoje, jemlji rada slovensko knjigo v roke". Tako nekako bi ee mogel
označiti ves njihov prograa.
Ustanovile so si tudi svoj organ, .Slovenko", ki uaj jim bo sredstvo za dosego njihovega az-▼iienega cilja. Program listov je — njih program I
—	Dose4aj je iziel t*ga Ihta že cel prvi letnik (308 str.) in itirje zvezki (96 str.) drngega.
Urednica, dična naša pisateljica Marics, se tradi z v?e»i močmi, da je list raznovrstnejli, pri-aeraejti za svoje čitateljstvo — da je svest svojemu programn. List ni visokoleteč — ne raspravlja e vprašanjih, o katerih si rasbijajo njihove drugorodne sestre, lepe in nmne svoje glavice-... Naravno I V nas oi tako nčenih žensk, kakor jih imajo n. pr. Čehi, Poljaki, Rasi, Nemei i. t d. No. pa tudi vsak početek je teiak. Čudimo ae le, da še tako ide 1 S toliko ženskami, ki hi saale lepo in dobro pisati, se pa moremo ponaiati Slovenci? — .Slovenka" si mora ie le odgajati, si ie le pripravljati mlade sile, kratko rečeno: gojiti sama sebi in roda svojemu mladi ženski naraičaj. In s sedanjim svojim pisanjem dela res tako; Bog daj, da bi tudi te ia ostalo nekoliko časa, ker naiema ženstvi, ki leži ie v povojih, treba zdrave, tečne hrane, na pa neprebavljivih, ptnjih snovij...
Nssrsče. Teiak Fr. Živic se je sbodal včeraj na dela z Insko v desno oko. Pedal ae je v bolnišnice. — Neki Aleksander Pakoret se je peike-doval včeraj na desni roki ob razkladanja sa-bojev. Zateči se je moral na sdravoiike postajo.
—	13-letni Gaido Mertor prižigal je umetelna o gaje. O tem se je precej hado poškodoval na obrasa. — Na pomožoi postaji Trevesa so rešili včeraj ribiča Antena Viessoli, potegnivii mu is grla kcšSico, ki se mu je bila ustavila Um.
Tatvina. Pred hotelom .Al buon pastore" je stal voziček, ki je bil lastnina gospodarja hotela. Voziček je vreden kakih 30 gld. Minolega ponedeljka je prišel tam mimo Karol Massioni, bivajoči V ulici Molin a vento, ki je porabil lepo priliko in je odpeljal seboj voziček brez vsakega dovoljenja gospodarjevega. Osobje hotela je ie o pravem času zapazilo, da ni več vozička, in je sledilo tatn. Dohiteli so ga in ga dali zapreti.
Včeraj so zaprli natakarja Anton B., ker si je pridižal in porabil ves dnevni inkaso.
V krčmi .All'antiea Selinnnte" so akradU Ivanu Dardejs, bivajočemn v ulici Molin granda it. 9, žepno uro in verižico, vredno 8 gold.
98leten starac obsojsn aa 15 lat jača Stari hišnik Furek Abdi je živel ločau od svoje 701etoe žene. Zaljubil pa se je strastno v ženo svojega soseda, v lepo Galizar. Ni se mogel več vsdrzati in razkril jej je to svojo ljubezen. Seveda aa je Borala Gtilizar le smijati takema poklona. Osramočen sh je stari vruil k svoji ženi, ali tudi ta ni hotela vedeti nič več o njen. Abdi je sklenil se maščevati. In res, vzel je samokres ter se je podal najprej v hišo lastne ž^ne, da jo vstreli; podavši se ko; na, to v hišo Gulizarke ja izstrelil ie to. Te dni se je vršila razprava proti ajejnfl v Trapecinta v Malej Aziji in je bil obsojen na 15 let ječe. Smešno, da človeku, ki živi že 100 let, prihajajo tako iquhe na um. Ko prestane kazen, kar .ne pa najbiže ne zgodi, težko da se mu še povrnejo iako mlademšae zeije.
Nesreća v rudokopu. It Bohum« (Nemčija) poročaj", da je v rudokopu .Veieinigte-Karoliuen-Glttck-Haptaae" nastala grozna ek.«plozicij». De sedaj je bilo izkopanih že , 33 trupel, 30 delavcev pijlo jn Lu jo raojauib. Zakopanih j^ že kadita 40 delavcev, ki so uajbjže v«i mrt»i.
Urednik „Doma ia sveta" in Aristoteli.
Odgovor.
Kdor koče kaj povedati ljudem e vojskofodjik Starega včka, imenu ie jim Aleksandra Velikega kakor prvag« vojskov.>d|o; kdor pa . jim hoče kaj naznaniti o tilos flji, so?e Aristotelja .največjim umoni ntsrega vdka". Slednja trdi urednik „Dama in Sveta". Kdor drugače sodi o Aristotelja, je
.čatak", veaj pe sodbi rečenoga listo. 1*ere{ oglej n o si etvar I
Aristetelj je dvajset let peelaiel svojega Bči-teija Plato a a. V toliko« časa se človek gotove naači mnego tega, ako iina kaj nma Ia volje. Volje do eka Aristotelja gotovo ni aodoetajalo; sieer bi preje bil pobegnil od vznožja svojega ačU teljs. Is istega razlogs pak smemo tudi saditi, da je Aristetelj imel tolike ama, da bi sprevidel is-vrstnost svojega ačitelja Platona. A praiam: kako je Aristetelj, ta .veleam", povrnil trad svojemu u-iteljn Platonu f — Jaz pravim v „Matiiaem letopisu", da ravao s tsm, da je proti Platonu odkril avoj „bai aeblagi značaj". Kako to ? — Ker je Anstotelj, kar trdHo stoji, prvič oplenil vss predavanja ia vse spise svojega učitelja ter je is-dal za svoje misli, ia drngii, ker je vrk tega ie opravljal Platoaa aa prav aeblagi način, kakor delajo vai nehvaležniki aasproti avojim dobrotnikom. Aristoteljev očiti namen e tem je bil, da bi z očrnjenjem svojega dobrotnika prekril avojo no-hvaležnost do njega, čei, ssj se nisem kaj prida Bsnčil od toga nančitelja. Pri tem pa je Aristotelj hotel sakriti tadi aveje neštevne plagijate, meni, da nihče sa sapasi tega, ker on zmerja svojega nlitelja; kajti „mnadus vult deeipi; ergo deeipia-tnr", Če Platona prav debelo oitejem. Ali Aristotelja oe je asčrt eeloma posesrečil • učeni svet va, kar ima Ariatotelj dobrega, da to ima kakor pla-giator deloma Platonov, deloma kaker kompilator is bogato založene sakladniee grike književnosti; njegovo laatno blage pa je jako dvomljive vred aosti. Zdaj pak praiam: ali tako dejanje Aristo-teljevo ae kaže, kakšnega je ta mež bil snačaja t S tem faktea je že deloma ovrženo ono menenje o Aristotelju, da bi ta bil velik pristen mislec ali pa ieaijalen iznajditelj v vedah. V resnici je rasmera maj Platonom ia Aristoteljem ta-lo: Platoa ja avojo nčenee in čitatelje tako rekoč osipaval s originalnimi mislimi, a Aristetelj je kakor nekakov .famulus" pobiral te bisere ter je pridno sapiaaval ia phsl v svoje .kompendije", kar je delal tudi s spisi drugih učenjakov. Izvirnosti pa je temu aaheaaa misleca nedostajalo popoluomu. j i«, kakor sem rekel v .Matičnem letopiaa", , belj .opazovalec nego sndroslnvec" ; bolj nabira* | lec in opisovslec, nego uoajdjteJj.
Da Aristotelja v stari filozofiji ne pripada j nedvojbeao prvo mesto, tako so ž* sodili filozofi starega »eka. Cicen u, imeniten govornik, di celĆ ' neorieinalei mi»lec. dn-si izvrstno poučen v mo-1 proslovji, kateieg« oe je naučil že z mladih let, pozneje pa je vedno imel kakega imenitnega filo-j sofa v svoji hiši za društvenika — kuea Ciceron ! postavlja na prvo mesto te znanosti? Meri kakor urednik ,D.—k in S,—a" : Aristotelja? — Nika-[ kor; temveč, kjer oti krHi Aristotelja kakor ime i nitnegMam pristavlja: .Platonom semper ex«cip;o" ! t. j. Platona pa vedno izjemam. Tako je sodil Ciceron, gotove v soglasju z mnogimi. Torej se mu Aristotelj nikakor ni sdel prvim filozofom.
(Zvršetek pride.)
Tvftua oan« (Coaoao razumejo na debele le s oarlss vred.)
Somadt pridelki.
«	Ceu
Flftol: K«kt...........100 K.
Mandoloni..................„
svatlerodeii ........	.
mta4oliii ................„
kanarček..................„
bohinjski .........	„
od for. 14.-
do for
14.95
9.50 -.-
koH veliki . . .
. »aH . . . saloni, dolgi . .
. o k t« f li . . saeiani kmtiki . i taj otoki gnil Ia* itajersko fofaaoa it. 10 .... jp ti • *
lolje krujik«
• « • •
lina
Krompir, Prm kranjske Leća, kranjska svak Kast
IlTI Mocca .
Cejlon Plant.
. Perl......
Portoricco......
Jara Malang.....
Guatnmala......
Ban Domingo .....
lfalabar Plant.....
„ native.....
Laguajra Plant .... „ native ....
BunUa fini......
. srednje fini . . , .
m srednji.....
„ ordinar .,..., Kio oprani ......
*	najfiniji......
, srednji ......
•lfdkor Centri fiigal I. Trato . Gonemi ......
v glavah ......
razkosani.....
Bil italijanski fini.....
„ srednji .... Japan fini ......
*	srednji.....
Raugoon astra ......
I.......
II. ...-. . Petrolej ruski v sodih ....
t zabojih od 29 kil. Olja Italijansko najfineji . . . a srednjefin0 . . bombažno, amerik. . . dalmatinsko ......
Limoni Mesinski .....
Pomarančo „ .....
Mandeljni Oalmatinskil - Bari . .j
Pinjoli ..........
luiienlse .......
Vamparll novi.......
OlVba ........
Kodra galloa........
Aoftlšl Dalmatinski novi. . .
„ Pu^tiki.......
8a0kV0 PuljeSke .....
, Oriko v Tenoih, Polsaavke srednje velikosti . „ velike ..... . male . . . .i.. . Blanlkl v velikih Hodih . . . » T '/» » • ....
•'.Ti	
10 M	11—
t!so	
es.-	to-'—
11.—	—
l.T—	
14.75	
S.—	6.15
5.25	5.50
3.80	4.-
9.50	10.-
59* —	so'.—
se.—	57.-
146	1*7.—
166. -	168,-
176,-	178.-
147,—	148,—
111.—	111.-
109 —	110.-
u« —	118—
—.—	)
_ _	____
96-	97' —
»0,—	91 —
84. ~	85.—
76 —	78—
—	—,_
96 —	97. _
84.—	85.—
	—,—
37.75	—
38 60	39^
38.60	38.71
91.50	_._
20.50	—
18.50	—.—
17.50	—
14.50	—
13.75	
10.75	—,—
16.25	—,—
5.40	—. -
75.-	7t-
68.-	69.—
27.-	27.50
4.—	
4.-	5.—
77. -	7ŠZ
86.-	88.-
48.-	C2.—
36.—	-.17
45.-	43.—
22.—	12.51
12.50	—. —
13.26	13.50
16.50	16 T5
89,—	—
39.-	—
40.—	—. —
16. -	16.—
7.50	8.—
»aboj 100 K.	—
10.50 —
Svoji t svojim!
Podpisani naznanjam, da sem •dprl v Sežani z dnem 15 fe-bruvarja 18y8 zalogo in prodajo piva iz svoje pivarne v Laškem-trgu, ter oddal zastop g. Josipu Štolfa. Jamčim za točno in najboljše postrežbo toliko od svoje kolikor od strani g. J. Stolfa. — Naslanjaje na geslo „Svoji k svojim" nadejam se, da bode slavno občinstvo podpiralo domačo industrijo ter nas počastilo z mnogobrojni mi naročili.
Udani S. Kukec.
; OOOOOCX>OOOCOOOCOOOCOOCOOOOCCCC^Cfc _
flljalka cea. kralj, univerzitetne tihi »rne „Styria"
13 Sack8tra8se — GFADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE IN CONTO-KNJIGE
listen .Patent Workmann Chicago" Rnatrlrnt uvod — Hnjlgove»tvo. priporočnje se ta prijatno naračbe se tatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Itdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: iasMksv, rokotvorov v vsake« ofasoijii, brolvr, plakatov cenikov,, raiunov, B*moranSov, okrožnic, papirja za liste is zavitkov a napisom, naslovnih listkov Jodilnlh list, pavabll itd. itd. — Bogata talogu glavnih-, Coste-Corrent-hnJig, Saldi-Coati, Fsktvrv Debitorea, Orod ItereS, Cassa-knjig, Strazza, Memorlale, Journalov, Prima-note, odpravnih, moajieaih *ao»-zapadllh Ia knjig za kepimn]«, kakor tadi vtth po-moinih knjig, potem raztrlrnega (irtanegs papirja, Conto-Ccrrent, svilenega papirja zn kopiranje, Matov h kavteks rti kopiranje, skledic I? cinka za kopiranja itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti ie jp do glavnega tastopnika
Trst, Via delle Acque B — ARN.OLDO COEN — Trst, Via deli^ Acque 5,
' a«!
rOOOOCOOOOOOOOOOOOOO000000000000000000000000000|
Lastnik kaasorcij uhia .Jfidiaoat . Isdavatnii t» oda:o7orn< nrednik r Kran ftodnik- — Tiskarna DoIhbo v Twta.