* V Ljubljani, dne 17. avgusta 1929. Posamezna številka 1 Din Leto II. Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno. DELO Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. Kougres narodnega Ljubljana, 16. avgusta 1929. Prvotno je bil namen, sklicati kom greš narodnega delavstva v Kranju na dan 7. in 8. septembra. Več podružnic nam je pa javilo, da 7. in 8. septembra vsled raznih prireditev ni računati na večjo udeležbo in da zato predlagajo preložitev, kongresa. Upravni odbor Narodnotstrokovne zveze se je posve; toval in po vsestranskem razmišljanju prišel do zaključka, da se kongres na; rodnega delavstva v Kranju preloži na dan 5. in 6. oktobra. S to odločitvijo Narodne;strokovne zveze smo pridobili na času, da se tem; bolj vestno pripravimo na kongres in da izvedemo organizacijo za čimvečjo udeležbo narodnega delavstva na kon; gresu, ki je za strokovni pokret izred; ne važnosti. Verujemo, da ni lahko pridobiti več; jega števila delavstva, da se udeleži kongresa, ki se vrši izven kraja bivali; šča posameznika. Težke so gmotne razmere delavstva in vsakdo z največ; jo težavo utrpi tudi najmanjši znesek za potovanje. Vsaj s svojim zaslužkom delavec komaj krije najnujnejše živ; Ijenjske potrebe in mu zato razumljivo ne preostaja denarja, ki bi ga potrošil za udeležbo na zborovanjih. Ako bi imeli pred očmi le mizerni položaj delavstva, potem sploh ne bi sklicevali kongresov. Vendar je pa kongres narodnega delavstva tako po; trebna prireditev, da moramo apelirati na gmotne žrtve vseh zavednih delav; cev. Za udeležbo na kongresu izdani denar ni brez potrebe potrošen denar, ampak dobro naložen kapital, ki se bo slej ali prej vrnil delavstvu v tej ali oni obliki. Na svojem kongresu bo narodno de; lavstvo manifestativno ugotovilo svoje zahteve in povedalo svoje težnje tako na glas, da nihče ne bo mogel prešli; sati, kako si hoče urediti delavstvo svo; je življenje. Delodajalci dnevno zborujejo, sestav; lja.jo in sprejemajo spomenice, v kate; rih zavzemajo svoje stališče napram organizaciji dela, plačilu dela, porabi delovne moči in napram zaščitni soci; alni zakonodaji Merodajni faktorji v državi bi slišali samo eno plat zvona, ako bi dobivali v roke le spomenice de; lodajalcev. Merodajni faktorji v drža; vi morajo dobiti v svoje roke tudi spo; menice delojemalcev, ker dobe le na ta način popolno sliko, kako urediti de; lovni trg v zadovoljstvo obeh gonilnih sil gospodarskega in socialnega življe; n ja: delavcev in delodajalcev. Ni pa dovolj, da predlagajo delav; ske zahteve le njih zakonite zaščitnice Delavske zbornice ali vodstva strokov; nih organizacij, potrebno je, da da tem zahtevam najširši krog delavcev po; vdarka na javnih zborovanjih. Izpod; biti moramo z javnimi manifestacijami mnenje, da st avl ja jo zahteve le posa; mezniki, ampak da so zahteve enodu; šen izraz volje vsega delavstva. Narav; no je, čimvečji je ta povdarek, čimveč; ja je javna manifestacija, tem močnej; še in pomembnejše je izražena volja celokupnega delavstva. Kongresi delav; stva morajo biti zato pogosti in obU skani od kar največjih množic delov; nega ljudstva. Do oktoberskega kongresa narodne; ga delavstva imamo dovolj časa na raz; Polago, da ustanovimo v vsakem kraju Posebne fonde, s katerimi omogočimo tudi najrevnejšim potovanje v Kranj, Usak teden zberimo nekaj denarja in do oktobra ga imamo toliko, da ne bo treba nobenemu delavcu ostati doma v Casu, ko bo narodno delavstvo manife; stiralo za svoje najvitalnejše interese. Poleg tega je pa važen kongres in z n]im združeno zborovanje Narodne strokovne zveze v Kranju tudi zato, da okrepimo strokovno organizatorno de; lo. Ako ne doseže delavstvo primernih uspehov, je pogosto vzrok v tem, da je delavstvo prešibko organizirano. Strokovne organizacije imajo premalo članov, predvsem zavednih članov. Na kranjskem kongresu moramo z veliko udeležbo dokumentirati, da naša stro; kovna organizacija raste in da imamo dovolj inicijative in življenjske moči svojo organizacijo še izpopolniti in predvsem zvečati. Srečna je bila izbira, da se vrši kon; greš narodnega delavstva baš v Kra; 1. Otvoritev kongresa. 2. Pozdravi gostov. 3. Poročilo o delegatskem zboru NSZ. 4. Starostno in brezposelno zavarovanje. Refer.: tov. dr. Joža Bohinjec. Navodila .udeležencem kongresa. Po sklepu upravnega odbora Narodno strokovne zveze 'se vrši letošnji kongres NSZ v Kranju. Izvrševalni odbor je z vsemi predpripravami že pri kraju in je te dri razposlal vabila in podrobna navodila vsem svojim podružnicam in društvom. Vzlic temu, da smo razposlali podrobna navodila, se nam zdi nujno potrebno dati tudi s tega mesta navodila vsem onim, ki se udeležijo letošnjega kongresa. Po prijavah sodeč bo tudi letošnji naš kongres, ki se vrši prvič v prestolici naše lepe Gorenjske, zbral v Kranju par sto naših delavcev, da manifestirajo za svoja prava. Vse udeležnce prosimo, da se držijo tukaj danih navodil, ker le na ta način je zasigurano, da bodo 'kongresni dnevi potekli v najlepšem redu in da bodo vsi udeleženci zadovoljni. Polovična vožnja. Ministrstvo sao-bračaja je dovolilo polovično vožnjo z vsemi vlaki razun z orijent-ekspresom. Udeleženci dobijo pri svoji podružnici ali direktno pri Narodni strokovni zvezi v Ljubljani, palača Delavske zbornice, II. vhod na Miklošičevi cesti, II. nadstropje, izkaznico, s katero potuje udeleženec na kongres za polovično ceno. Z izkaznico kupi na odhodni' postaji cel vozni listek in da izkaznico žigosati. V Kranju listka in izkaznice ne odda, temveč da izkaznico potrditi na kongresu in je vozni listek z izkaznico veljaven za brezplačen povratek. Žigosanje izkaznic. Izkaznice se bodo žigosale pri vhodu v dvorano Narodnega doma v Kranju pred in po kon-i gresu. Tudi se bodo žigosale med obe- delavstva n ju, v mestu, ki se je zadnja leta pri; čelo industrijalizirati. V Kranju je na tisoče delavcev, katere imamo ravno s svojim kongresom vzpodbuditi do stro; kovno;organizatornega dela. Pričakuje; mo, da ne bo kranjski kongres pomem; ben le za narodno delavstvo v sploš; nem, ampak tudi v ožjem smislu za kranjsko delavstvo, ki bi stopilo v krog naših organizacij. Tovariši in tovarišice, na delo, da bo kongres v Kranju velik po številu ude; ležencev in po sklepih in manifestaci; jah, ki se vrše na kongresni dan! 5. Kako se nam godi in kakšne so naše zahteve. Referent: tov. Ivan Tavčar. 6. Resolucije. dom in na veselici. Brez žigosane izkaznice povratek na že kupljeno karto ne bo veljavn. Skrbeti je torej, da bo izkaznica žigosana. Prehrana. Odbor za prehrano v Kranju je poskrbel za delegate, ki pridejo že v soboto popoldne, za večerjo. Večerja bo skupna v Narodnem domu in bo stala 10 dinarjev. Na dan kongresa bo pripravljen skupen obed v Narodnem domu in bo stal 17 dinarjev za osebo. Od strani podjetnikov je neprestan klic po reviziji obstoječe socialne zakonodaje. Ta akcija je že tako napredovala, da izgleda, da stojimo v resnici pred revizijo. Stališče delodajalcev je itak znano. Največ se sklicujejo na razne gospodarske krize itd. Ali je revizija potrebna? Centralno tajništvo delavskih zbornic je izdalo skupno s strokovnimi organizacijami že znano spomenico na predsednika vlade in ministrstvo' za socialno politiko, v kateri so z dobro podprtimi dejstvi docela ovrgle trditev industri-jalcev, da so sedanja socialna bremena vzrok gospodarske krize. Delavstvo tudi ni povsem zadovoljno s sedanjo socialno zakonodajo, vendar je pa mnenja, da ni nujno potrebna revizija naše socialne zakonodaje, zlasti ker se določila posameznih zakonov še niso izvedla. Bolje bi bilo, da se ti zakoni popolnoma izvedejo in le tam, kjer bi se pokazala neobhodna potreba po zboljšanju, popravijo v cilju napredka. Obed v zadružni gostilni bo stal za osebo 10 dinarjev. Prijave za obede in večerje sprejemajo podružnice in centrala. Prenočišča. Delegatom bodo pripravljena prenočišča v različnih hotelih in nekaj tudi privatno. Prenočišča bodo stala od 15 do 20 dinarjev na osebo. Tudi za prenočišča je treba predhodno javiti podružnici ali centrali. Znaki. Vsi udeleženci morajo nositi društvene znake, ki se dobijo pri podružnicah. Znaki se bodo dobili tudi na kongresu. Znak stane samo 5 dinarjev in je dolžnost vsakega člana, da ,ga povsod in ob vsaki priliki nosa. Prihod v Kranj. Delegati morajo gledati na to, da so v soboto popoldne že v Kranju. Ostali udeleženci morajo priti v Kranj z dopoldanskimi odn. jutranjimi vlaki. Centrala bo sporočila podružnicam natančno vlake, s katerimi naj pridejo udeleženci posameznih podružnic in krajev. Člani dobijo natančna navodila glede potovanja pri podružnici. Sprevod. Po prihodu vseh vlakov se bo formiral sprevod na čelu z godbo in prapori ter bo šel po mestu do mestne hiše, kjer bo župan mesta Kranja pozdravil došle goste. Sprevod gre potem do Narodnega doma, kjer bo kongres. Udeleženci naj na kolodvoru v Kranju čakajo prihoda vseh vlakov in se potem uvrstijo v sprevod. Pri prihodu bodo udeleženci dobili navodila od rediteljev, katerim se je v vsem pokoriti. Prapori. Podružnice, ki imajo prapore, jih morajo prinesti seboj. Veselica. Popoldne se bo vršila v zadružni gostilni na Podrtini ljudska veselica, pri kateri bo sodelovala godba jeseniškega Sokola in orkester Narodne čitalnice v Kranju. Vsi udeleženci naj se sigurno udeleže tudi veselice in si ob tej priliki ogledajo zadružno gostilno in delavsko kuhinjo. Ogledovanje mesta. Po obedih bo dve uri časa za ogledovanje mesta. Ogled se vrši v skupinah in pod vodstvom rediteljev, ki jim bodo razkazali mesto Kranj. Važno opozorilo. Udeleženci, ki ne bi imeli izkaznice za polovično vožnjo, naj vzamejo na odhodni postaji cel vozni listek in prosijo za mokri žig. V Kranju dobijo potem izkaznico, ki jih opraviči za brezplačen povratek domov. Doma naj pa nihče ne ostane, če nima izkaznice. Potuje naj brez nje. Podružnice in vse članstvo opozarjamo na važnost kongresa in ponovno prosimo, da razvijejo čim širšo agitacijo, da bo udeležba čim večja. Naj nihče ne ostane doma. Vsi in vse na letošnji kongres! Potrebno je poudariti še to, da ne izvirajo zahteve delodajalcev po reviziji sedanje socialne zakonodaje iz ljubezni po njenem zboljšanju, ampak iz želje, da se taista v splošnem poslabša. To dokazuje vsa desetletna zgodovina. Skozi vseh deset let je moralo delavstvo sistematično braniti zakonitost, dočim so podjetniki sabotirali zaščitne zakone in organe, ki bazirajo v teh zaščitnih zakonih. Revizija v smislu zahtev delodajalcev ni potrebna tudi, ako precenjujemo položaj z drugega stališča. Dolgoletna izkušnja uči. da pokazuje socialno zakonodajstvo relativno najboljše rezultate, pa naj se vzame v poštev zaščita najemnikov, zavarovanje delavcev, delovanje delavskih zbornic, inšpekcij dela, borz dela ali pa upliv delovanja teh ustanov na unificiranje državne administracije. Kakšen bodi cilj revizije? Revizija ne sme iti pod nobenim pogojem v smislu zahtev delodajalcev, to je, da se zavarovanje in zaščita delav- Izvrševalni odbor Efar.-strok ovne zveze v lijnblJani vabi na kongres narodnega delavstva ki se bo vršil v nedeljo, dne <>. oktobra 1920 ob lO. nri dopoldne v dvorani „Narodnega doma44 v Kranj n. DtfEVKI RED: Popoldne ljudska veselica v Zadružni gostilni VSZ. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1929. Izvrševalni odbor Narodno-strokovne zveze v Ljubljani. Rmlolf JTavan, Vimlimli' Kravos, predsednik. tajnik. Di*. Joža Bohinjec, Ivan Tavčar, Franjo Kapnik, Davorin Stopar, Anton Varšek, Albin Tomc, Lovro Kapar, člani odbora. cev poslabša, ampak da se obstoječa socialna zakonodaja im njene ustanove ob-drže, da se še dalje izoblikuje v tem pravcu in da se razširi še na ona polja, katera spadajo po svojem bistvu v področje socialne zakonodaje, pa klijub temu še niso vdelana v ta sklop. V kratkem: Delavstvo je za to, da se sedanje socialno zakonodajstvo razširi in izpolni. Drugače bi bila revizija brez pomena in bi rodila nepotrebne boje. Materija revizije. a) Unifikacija socialne zakonodaje. Tendenca gotovih grup1 je, da se delavska zaščita in delavsko zavarovanje razbije, da se stvarjajo za posamezne gospodarske panoge posebni predpisi. Razvoj moderimega gospodarstva in de-lavškega stanu pa zahteva, da so splošni principi delavske zaščite, delavskega zavarovanja, inšpekcij dela, borz dela uzakonjeni v splošnih zakotnih, ki naj veljajo za vse kategorije delavcev in nameščencev ter za vsa podjetja. Specijalni zakotni, ako bi bili potrebni, naj bi te splošne zakone le izpopolnjevali in zboljševali. Iz teh razlogov bi moralo biti centralni državni vrhovni crgan celokupne javne zaščite delavcev in uradnikov vseh kategorij ministrstvo za socialno politiko, pristojnost drugih ministrstev bi pa morala biti v tem pogledu brezpogojno ukinjena. To načelo bi moralo veljati v prvi vrsti za rudarje in železničarje, ki so danes izven območja ministrstva za socialno politiko. V čem naj bo zboljšanje obstoječe socialne zakonodaje? V svrho zaščite delavcev so potrebni posebni zakotni ali pa odredbe v sledečih vprašanjih: . 1. O vajencih radi njihove osebne zaščite; radi zasiguranja njihove izobrazbe, določitve števila vajencev v posameznih obratih itd. 2. O kolektivnih pogodbah, njihovi registraciji in pravnem svojstvu. 3. O posredovanju v primeru sporov, ki izvirajo iz delovnega razmerja. 4. O obrtnem sodstvu. Zakon o zaščiti delavcev. Kar se tiče sedanjega zakona o zaščiti delavcev je v načelu sprejemljiv, vendar naj bi se pa še dopolnil. Predvsem bi bilo treba odpraviti nejasnost v pogledu zabranitve nočnega dela v pekarijah. Izkušnje so pokazale, da niso dovoljne sankcije, ki naj bi zabranile pre-kršitev osemurnika. Dalje bi bile potrebne ostrejše odredbe, da bi zidala podjetja zdrava delavska stanovanja in dečja zavetišča. Z zakonom o zaščiti delavcev bi se tudi morali zasigurati plačani dopusti delavcev in nameščencev na podlagi službenih let v posameznem podjetju. .Po dosedanjih določilih niso skoraj nič zaščiteni obratni delavski zaupniki. Z novo odredbo bi se moral ta nedosta-tek odpraviti. Zlasti bi se morali zaščititi za primer redukcij in odpustov delavstva. Borze dela. Zakon o zaščiti delavcev predvideva sicer državne borze dela. Razvoj borz dela je pa šel v drugačnem pravcu. Sedanje stanje naj bi se ne spreminjalo1, radi tega bi ta oddelek lahko: izpadel iz zakona. Borze dela naj bi ostale samostojne, samoupravna telesa, ki naj bi ne bila pri opravljanju svojih poslov vezana niti na delavsko zavarovanje niti na 'Pred tedni je dnevno časopisje poročalo, da .je upravni odbor Delavske zbornice za Slovenijo v .Ljubljani razpuščen in da je imenovan komisar, ki je poverjen z vodstvom tekočih poslov. Vest je bila že prvi dan maloverjetna in se je tudi takoj potem izkazalo, da niti govora ne more biti, da bi bil za' Delavsko zbornico imenovan komisar. Najlepši odgovor na vesti o komisa-rijatih je dalo ministrstvo za socialno politiko s svojim odlokom z dne 23. ju- delavske zbornice. Da bi mogle svoje naloge čim uspešneje vršiti, bi morala država in samoupravne oblasti določiti v svojih proračunih posebne postavke za podporo borz dela. Istotako je potrebno, da plačujejo prispevke za borze dela rudarji in železničarji. Inspekcije dela. Sedanji zakon o inšpekcijah dela je v splošnem dober. iNesreča je v tem, da nimajo inšpekcije dela dovolj materjel-nih sredstev in da je premalo inšpekcij dela. Nujne bi bile .posebne inspekcije dela za mornarje, rudarje in železničarje. V svrho čim uspešnejšega izvajanja zakona o zaščiti delavcev bi se moral delokrog in materijelna oblast inšpektorjev povečati, zlasti naj bi imeli pravico izvršiti prepoved obratovanja podjetjem, ki stalno in sistematično kršijo določbe zakona. Vsako novo podjetje bi moralo svoje načrte predložiti tudi pri-stojnim inšpekcijam dela. Zelo važna je tudi popolna .neodvisnost inšpektorjev. Radi tega bi se jim morala zasigurati stalnost s činom višjih državnih uradnikov. Zavarovanje za slučaj starosti, onemoglosti in smrti. Celokupno delavstvo je pozdravilo odločitev vlade, da izvede zavarovanje za slučaj starosti, onemoglosti im smrti. To zavarovanje ni potrebno le za ca. 700.000 delavcev in nameščencev, ki so zavarovani pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in drugih posebnih zavodih, ampak je še bolj potrebno za naše narodno gospodarstvo in za vso državo. Na izvedbi tega zavarovanja je namreč zainteresiranih nad 2 milijona delavcev in njihovih družin. Izvedba tega .zavarovanja bi imela poleg moralne vrednosti, ker bi bil za-siguran eksistenčni obstanek milijonom' državljanov, še sledeče materijeine dobrine: 'Zmanjšanje brezposelnosti. Stari in onemogli bi namreč odstopili svoja mesta .mlajšim. Sanacija bolniškega 'Zavarovanja bi bila lažje izvedljiva. Kajti v breme današnjemu zavarovanju za slučaj bolezni pade velik procent takih zavarovancev, ki prav za prav niso bolni, ampak stari ali pa onemogli. Ker se je pojavila v javnosti misel, da (je mogoča izvedba tega zavarovanja brez državne subvencije in ne da bi bili Obremenjeni delavci ter podjetniki, s prihranki že sedaj obstoječega zavaro-varovanja vseh panog, 'moramo' pripomniti, da ne tvori ta zamisel niti zdrave podlage, niti poti, ki naj bi vedla do izvedbe starostnega zavarovanja. Ne bomo tajili, da je mogoča reor-ganizaciija obstoječega zavarovanja, toda veseli bi morali biti, če bi imela ta reorganizacija za posledico prihranke, ki bi omogočili kritje kroničnih deficitov obstoječega zavarovanja in ustvaritev rezervnih fondov, iz katerih naj bi se krili nepredvideni izdatki. Na drugi strani bi pa bili taki .prihranki tako malenkostni, da bi krili v najboljšem primeru komaj desetino kapitala, ki je potreben za izvedbo zdravega starostnega zavarovanja. Radi tega je izključena izvedba tega zavarovanja brez novih bremen. Delavstvo je pripravljeno z ozirom na naravnost eksistenčno' važnost tega zavarovanja na pametne žrtve. Delavstvo je prepričano, da uvide-vajo na odločujočih mestih opravičenost teh zahtev in da so tudi pripravljeni na njihovo izpolnitev, ker bi bila sicer vedla revizija v še večji kaos, kakor je že. lija 1929, ko je odobrilo vse proračune Delavskih zbornic v državi!, tudi ljubljanske zbornice, in s tem odobrilo sklepe po časopisnih vesteh razpuščenega plenuma Delavske zbornice. Proračuni Delavskih zbornic veljajo za obdobje od 1. avgusta 1929 do 31. julija 1930. Proračun Delavske zbornice za Slovenijo izkazuje 2,080.000 Din Izdatkov, ki se razdele na: Račun inventarja Dim Račun upravnih stro- 40.000.— škov » Račun stroškov za 534.285,— samoupravne organe » Račun za publikacije 122.000.— in statistiko » Račun stroškov za ljudsko 30.000,— vzgojo in izobrazbo » Račun stroškov za 672.845.— socialno politiko » Račun stroškov za posle v prenešenem delo- 310.870.— krogu » Odkup stavbe v Ljub- 150.000,— ljani, drugi obrok » Izredna dotacija 'za sta- 140.000.— tistiko » 80.000.— Skupaj... Din 2,080.000.— Dohodki Delavske zbornice za Slovenijo se pa stekajo iz predpisa OUZD Din 1,850.000, predpisa »'Merkurja« Din 160.000 in predpisa »Bratovskih skiad-nic« 'Din 440.000; skupaj Din 2,450.000. Pretekli mesec se je vršila pri rudarski direkciji v Beogradu konferenca, ki je 'razpravljala o osnutku novega rudarskega zakona. Konference sio se udeležili zastopniki delavskih zbornic in strokovnih organizacij. 'Narodno-stro-kovno zvezo je zastopal na konferenci tov. dr. Joža Bohinjec. Konferenco je ob navzočnosti ministra za šume in rude vodil generalni direktor Kostič. Pred konferenco se je vršil v prostorih beograjske delavske zbornice' sestanek vseh zastopnikov delavskih organizacij, na katerem se je prccziralo stališče, kakršno naj delavci zavzamejo napram novemu osnutku rudarskega zakona. Sestanek je prišel do soglasnih zaključkov, katere objavljamo na drugem' mestu. Konferenca pri rudarski direkciji ni prišla do nobenih končnih zaključkov, Vsaj. se še z meritorno razpravo o novem zakonu ni pričelo. Gospod minister za šume In rude je osvojil .predlog zastopnikov delodajalcev iz Zagreba in Splita, da se konferenca odloži1, ker delodajalci niso imeli dovolj časa na razpolago, da bi osnutek .rudarskega zakona preštudirali. Gospod minister za šume in rude je odredil, da se vrši konferenca čez mesec dni. Upamo, da bodo zaključki konference čez mesec dni ugodni za rudarske delavce in nameščence in da bo tud: zakon tak, ki bo zboljšal pravni položaj rudarjev. To upanje imamo predvsem zato, ker je minister za šume in rude na konferenci izjavil, da hoče pri razgovoru o novem zakonu najtesnejše sodelovati z zastopniki delavstva in da hoče z novim zakonom urediti razmerje med delavci in podjetniki v zadovoljstvo obeh strani. 'Potreba novega za vso državo enotnega zakona je velika ravno zaradi' silno raznolikih zakonskih določb za posamezne pokrajine in pa zaradi zasta-relo'sti osnovnih smernic veljavnih zakonov. Da delavstvo seznanimo z določbami osnutka novega rudarskega zakona, prinašamo bistvena določila novega zakona. Mora se reči, da se pri oshutku novega zakona pozna vešča roka in bistra glava, klijub temu, da se nahajajo v, zakonu stvari, ki jih delavštvo ne more v celoti sprejeti. Zakon urejuje vse razmere in prilike rudarske industrije. Mimo določb čisto tehničnega značaja naj se ozremo le na predpise, ki se v večji meri tičejb delavstva in nameščenstva. Od teh je govora v dvanajstem, trinajstem' in štirinajstem poglavju zakona v čl. 143. Delovno razmerje. Ped rudarski zakon naj spadajo vsi delavci in nameščenci., zaposleni v podjetjih, ki po bistvu produkcije spadajo pod ta zakon. Med ta podjetja naj bi po novem, zakonu spadala tudi ona za pridobivanje mineralne vode in podobnega. 'V kolikor ni posebnih določb veljajo tudi za rudarska podjetja .posebni zakoni, a posebno zakon o zaščiti delav- Proračuni ostalih delavskih zbornic znašajo: v Beogradu Din 2,390.000; v Zagrebu Din 3,500.000, v Sarajevu Din 1,570.000, v Novem Sadu Din 1,868.000, v Splitu Din 747.800 in proračun Centralnega tajništva v Beogradu pa Din 953.500. Proračun centralnega tajništva Delavskih Zbornic v Beogradu je pokrit s prispevki vseh Delavskih zbornic in sicer prispeva Delavska zbornica v Beogradu Din .183.799, Delavska zbornica v Zagrebu Din 269.500, Delavska zbornica v Ljubljani Din 175.560, Delavska zbornica v Novem Sadu Din 144.590, Delavska zbornica v Sarajevu Din 125.895 in Delavska .zbornica v Splitu Din 54.156. Z odobritvijo proračunov je delavskim Zbornicam omogočeno' za delovno dobo od 1. avgusta 1929 do 31. julija 1930 redno poslovanje v korist delavcem in nameščencem. Pričakujemo, da bo posebno v teh časih poslovanje Delavskih zbornic kar najbolj uspešno! cev. Izvajanje teh zakonov nadzira izključno rudarska oblast. Osemurnik velja v celoti; v ta čas se všteva tudi vhod in izhod iz ‘jame, delavnice itd. Zakon predvideva individualne in kolektivne delovne pogodbe; zadnje potrjuje pristojna rud. oblast. O tem se bo izdala posebna uredba. Odpovedni rok je za obe strani polu-mesečni. Ako pa je trajalo delovno razmerje več kot pol leta, pa enomesečni. Nato določa zakon slučaje, ko- ena ali druga stranka izvrši odpoved brez odpovednega roka. Iz rudniških stanovanj se morajo izseliti rudaril po poteku odpovednega roka. Glede izplačevanja določa zakon, da se morajo vršiti v denarju polumesečno ali najdalje mesečno. V slučaju mesečnega izplačevanja se morajo na zahtevo dati pol um e sečni predujmi. Materijal in orodje mora dati podjetje delavcem brezplačno. Plače rudarjev se ne morejo rubiti razen alimentov. Za vsak rudnik mora biti predpisan posebej službeni red in sicer posebej za delavce in preddelavce in za nameščence. Zakon določa, kaj vse mora vsebovati tak delovni red. Sestaviti se mora v sporazumu s predstavniki dela st v a in ga mora odobriti rudarska oblast. V primeru nesporazuma med strankami, odloča rudarska oblast. Med posebnimi odredbami se omenlja v osnutku zakona kot dolžnost podjetnikov graditev higijenskih vodnjakov in vodovodov, kopališč, Šol za otroke itd'. Za slučaje stavke morajo na poziv rudarske oblasti vršiti zasilna in vzdrževalna dela vsi, ki jih oblast pozove. V spore glede kolektivnih individualnih delovnih pogodb more posegati rudarska oblast samo kot posrednica. Delavska sodišča. V svrfio zaščite delavcev im nameščencev v sporih s podjetjem, ki so ci-vilno-pravnega značaja in ki jih ni mogla rešiti rudarska oblast, bo minister za pravosodstvo po potrebi odredil naj-bliižja redna sodišča kot delavska sodišča in bo s posebno uredbo predpisal v to svrho posebno- hiter in brezplačen postopek. Stroške nosi podjetnik, ako bo obsojen. Rudarsko zavarovanje. Trinajsto poglavje vsebuje določila o zavarovanju delavcev in nameščencev za slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti, starosti in smrti pri bratovskih skladbicah. Tudi osebje podjetij, ki ne spadajo pod rudarski zakon, a so z onimi v tesni zvezi, se zavarujejo pri- brat. skladmicah. Nameščenci, ki So za slučaj onemoglosti, starosti in smrti že zavarovani, se od obveznosti zavarovanja pri brat. skladnicah izivzemajO' v slučaju, da so že zavarovani po posebnih zakonih. (Pokojninski zavod). Bratovske skladbice so javne samoupravne ustanove pod' nadzorstvom: rudarske oblasti. n jih mora rud. oblast ali brat. skladbica kazensko zasledovati. Brat. skladnice so oproščene vseh taks in pristojbin, vsa imovina je oproščena tudi vseh državnih, samoupravnih fn občinskih davščin. Poštne pošiljke so oproščene vsake poštnine. Rudarske oblasti. Najvišja rudarska oblast je resorni minister. Oblasti druge stopnje so rudarska glavarstva in rudarske inspekcije kot delegirani organi rud,, glavarstva. V ministrstvu deluje poseben oddelek za rudarstvo, kateremu načeluje generalni direktor — rudarski inženjer po možnosti pravnik. Oblastna rudar-ska glavarstva morajo poleg drugega najmanj enkrat v letu pregledati vsa rudarska podjetja in topilnice. Pri oddelku za rudarstvo se osnuje rudarski svet, ki stavlja ministrstvu predloge in mišljenja za napredek in zboljšanje rudarstva. Člani sveta, katere imenuje minister za tri leta, so: gen. direktor, načelnik odseka in pravni referent oddelka za rudarstvo, vsi rudarski glavarji, direktor državnih podjetij, plo en predstavnik vseh rudarskih oddelkov tehničnih fakultet v državi, p0‘ dva predstavnika rud. podjetnikov in kvalifciranih nameščencev, ki jih imenuje .minister na predlog njihovih strokovnih korporacij im končno dva obče priznana rudarska strokovnjaka. Rudarske zbornice. iV s vrbo napredka in zaščite rudarske stroke naj bi v smislu osnutka zakona osno,vali podjetniki, nameščenci in delavci eno ali več rudarskih zbornic, vsako s tremi neodvisnimi oddelki: oddelek podjetnikov, oddelek nameščencev in oddelek delavcev. — Dohodki za upravo zbornic naj bi bile dosedanje dajatve rudarskih interesentov obstoječim zbornicam. Zbornice bi bile pod nadzorstvom rudarske oblasti. Delokrog in delovanje bo predpisano s posebno1 ministrsko uredbo. Premogarski sindikat. Da se organizira in regulira produkcija in potrošnja, se bo v roku treh let Po uveljavljenju tega zakona osnovalo eden ali več sindikatov vseh premogov- nikov v državi. Ako, se bo osnovalo več sindikatov, se mora osnovati zveza sindikatov. Sindikati stoje pod nadzorstvom državnega premogarskega sveta Sindikati morajo imeti upravni in nad,-zotstveni odbor, v katerem morata biti tudi po dva zastopnika delavcev im nameščencev. Podrobneje se bo določilo .vse v uredbi, ki jo bo izdal, minister v siporazumu z ministrom industrije in trgovine. Kdor bi se ne pokoraval zakonskim predpisom in odredbam državnega premog, sveta, bo kaznovan z globo do 200.000 Din. Državnj premogarski svet. V cilju regulacije gospodarjenja z domačim in tujim premogom, briketom in koksom potom premogarskih sindikatov prenaša država svoje pravice nadzorstva in kontrole nad sindikati' in uvozniki inozemskega in izvozniki domačega premoga na državni premogar-sfki svet. Ta svet, sestoječ iz 25 članov imenuje predsednik Vlade na predlog ministrov za gozdove in rudnike lin trgovine in industrije za dve leti, kakor sledi: po dva predstavnika resornega ministrstva in mimisitilsltva trgovine in industrije, dva zastopnika prometnega ministrstva, financ in predsedništva vlade, štiri predstavniki premogarskih sindikatov, Štiri zastopniki rudarskih delavcev, dva zastopnika trgovcev s premogom, dva zastopnika tehničnih in komer,delnih nameščencev, dva predstavnika iinduistrije, ki trošijo, premog, Sooialno-kulturni fond. Za ozemlje vsake rudarske oblasti se osnuje za rudarske delavce in nameščence sodjalno-kulturni fond, kot avtonomni fond, v katerega imajo vplačevati podjetniki pet odstotkov od izkazanega čistega dobička. Poleg tega naj bi plačevalo delavstvo in nameščenstvo pol odstotka od svoje kosmate plače. V fond se stekajo vse denarne kazni po, odredbah delovnega reda. Upravo fonda postavlja rudarska oblast na predlog strokovnih korporacij, poslodavčev, nameščencev in delavcev. Zastopani so:. dve petini podjetnikov in tri petine delavcev in nameščencev. Od teh treh petim imajo delavci dve tretjini, nameščenci pa eno tretjino. TočnejSa ureditev fonda bo, predpisana s 'posebno uredbo. skem poglavarstvu potrebne vsote, iz katerih more rudarska oblast v slučaju potrebe izplačati delavske plače. Ako se delavske plače ne izplačajo v predpisanem roku, mora biti posloda* vec dolžan izplačati delaVcem poleg plače 12 odst. obresti. Ako je zadržalo podjetje delavske plače dalje nego dva meseca, je treba rudarsko oblast po* oblastiti, da odvzame rudniška prava in da proda rudniško imovino, v ko* likor je to potrebno za izplačilo mezd. Ako akordne cene niso v kolektivni pogodbi določene, se imajo sporeče* vati rudarjem za mesec dni naprej. Spremembe v toku meseca naj so mo* goče samo v sporazumu z delavci. V vsakem! slučaju se morajo zagarantira* ti minimalne plače, katere je treba sporočiti vsakemu novemu delavcu najkasneje 10 dni potem, ko je vstopil v delo. Z zakonom se mora omejiti de* lovni čas za nevarnejša dela na manj, kakor o'semurnik. Denarno kaznovanje delavstva naj se omeji na ta način, da ne more biti v enemf mesecu kaznovan nihče več, kakor trikrat in da skupen iznos kaz* ni na mesec ne bo večji od enodnevne plače. III. V pogledu delavskega zavarovanja stoje Delavske zbornice na stališču, da bi bilo treba priključiti bratovske skladnice splošnemu zavarovanju, po* tem ko bi se to zavarovanje tako pre* uredilo, da bi odgovarjalo posebnim potrebam rudarskih delavcev. Dokler se revizija splošnega zava* rovanja v tej smeri ne bi izvršila, se Sedanja vlada želi odpraviti vsa vi* seča vprašanja in na ta način odstra* niti razne nesporazume in trenja, ki se pojavljajo v javnosti. Tudi na socialno političnem polju je še mnogo nedovršenega, ki upije ali po zboljšanju ali po zgraditvi od fum damenta. Med ta vprašanja spada v prvi vrsti obrtni zakon. Sedaj veljavni je namreč popolno* ma zastarel in ne odgovarja več niti faktičnemu stanju, niti potrebam časa. Te potrebe zahtevajo enoten obrtni zakon za vso državo. Moderni obrtni zakon bi se moral omejiti na urejeva* nje odnosov, v katerih stoje obrtna podjetja med seboj in napram držav* nim ter samoupravnim oblastem. Glavni znak preživelosti sedanjega obrtnega zakona je ta, da obsega do* ločila, ki spadajo izključno med de* lavsko zaščitno zakonodajo. Radi te* ga bi moral novi obrtni zakon vse te materije izključiti, ki naj bi se obdela* le v posebnih zakonih Katere so te materije?, ■Vi vseh obrtnih zakonih v naši dr* žavi so norme o načinu izplačevanja delavskih mezd, o odpovednem roku, o prekinitvi službenega razmerja. Da* lje so v obrtnih zakonih poglavja, ki obravnavajo službeni odnos in učno' razmerje obrtnih vajencev ter poglav* ja, ki se nanašajo na reševanje sporov, izhajajočih iz službenega odnosa obrt* nega pomožnega osobja. Vse te in slične norme bi se mogle obdelati v posebnih zakonih, in sicer bi morali dobiti poleg novega obrt* nega zakona še te*le zakone: 1. Zakon o delovni pogodbi pomož* nega osobja. 2. Zakon o vajencih. 3. Zakon o obrtnem sodstvu. Delovna pogodba je obdelana že v naših civilnih zakonih. V prvi vrsti je merodajno načelo privatne pogodbe in svobodnega pristanka delavčevega. V predpostavki svobodnega pristan* ka je pa velika zmota. Znano je dej* stvo, da ni delavec v največ slučajih svoboden pri sklepanju pogodbe. Zelo velikokrat mora sprejeti delo pod vsa* kim pogojem. Če je tako, ne more po* stati individualna pogodba edini in glavni regulator službenega razmerja. Potreben je zakon, ki daje več, kakor pa zašcitć individualnih pogodb, ki vsebuje prisilne norme v cilju zaščite delavcev in ki se ne more razveljaviti z nikako pogodbo. je treba izogibati vsega, kar bi splošno zavarovanje še bolj desorganiziralo, kar bi se zgodilo, če bi prišla pod rudarski zakon in bratovske skladnice nova nerudarska podjetja, kot tovarne cementa v Dalmaciji, Beočinu itd. Če je nemogoče, da se fiksirajo pri* spevki in dajatve rudarskega zavaro* vanja že v zakonu samem, se mora v zakonu vsaj zajamčiti, da rudarsko za* varovanje v pogledu prispevkov, daj a* tev in uprave v nobenem slučaju za delavce in nameščence ne sme biti ne* ugodnejše od splošnega zavarovanja. Tudi kontinuiteta članskih pravic za slučaj onemoglosti in starosti se mo* ra z zakonom zajamčiti Eksploatiranj e rudnikov se ne sme dovoliti prej, predno se niso zgradila higijensko neoporečna delavska stano* vanja. Delavci in nameščenci, zaposleni na postranskih podjetjih rudnikov, se mo* rajo zavarovati tudi za slučaj onemog* losti in starosti. IV. Za nameravani socialni fond se mo* ra označiti cilj in svrha že v zakonu. Ta fond naj bi vršil za rudarje funkci* je borz dela, razven tega bi se moglo podpreti iz njega rudarsko tehnično šolstvo. V soglasju z rudarskimi stro* kovnimi organizacijami zavračajo De* lavske zbornice snovanje skupnih ru* darskih zbornic, v katerih bi bili zasto* pani tako poslodavci, kakor delavci in nameščenci in zahtevajo, da vrše ob* stoječe zbornice v smislu veljavnih zakonov svoje funkcije tudi v pogledu rudarskih delavcev in nameščencev. Sicer že obstoja pri nas specijelni zakon, ki urejuje po teh načelih služ* beno razmerje, to je zakon o delovni pogodbi trgovskih pomočnikov in so* rodnih strok, ki je v veljavi le v Slo* veniji in Dalmaciji. Vendar pa je po* treben splošen zakon o delovni po* godbi pomožnega osobja, ki naj bi veljal za vse vrste pomožnega osobja, v kolikor ne proza jo specijelni zakoni poedinim panogam pomožnega osob? Ja boljše zaščite. Da bi se zavaroval delavec pred raz* nimi poizkusi izkoriščanja, bi moral obsegati zakon še te odredbe: 1. Delavska plača se mora plačevati vedno v gotovini in le izjemoma tudi v naturalijah; 2. Za delavske plače jamči podjetje, pod kojega firmo se vrši delo. Zaračunanje predujmov bi se mora* lo urediti tako, da bi smel delodajalec odtegniti samo četrtino plače na ra* čun predujmov. 3. Zaščititi bi se morale delavske mezde pred rubljenjem. Pred vojno je bil del delavske plače zaščiten pred rubežnijo. Ker je bil ta del fiksiran v denarju, je radi devalvacije danes de* lavska mezda nezaščitena in se sme rubiti v celoti. 4. Zaščita ob priliki prekinitve služ* benega razmerja. Sicer obstojajo že po sedaj veljavnih zakonih odpovedni službeni roki. Toda ti roki so večji del prekratki, poleg tega se pa smejo po* tom medsebojne pogodbe poljubno iz* premeniti. Ker je pa delavec šibkejši pogodbenik, ga je treba v tem pogledu tako zaščititi, da se določijo ob priliki prekinitve službenega razmerja čim* daljši službeni roki, ki se ne morejo skrajšati ali ukiniti niti s pristankom delavca. Polje delavske zaščite je zelo širo* ko in ne more biti za vse delavce ena* ko. Radi tega so potrebne posebne do* polnitve k tem prisilnim normam. To bi bile kolektivne pogodbe. Kolektivne pogodbe so nujno po* trebne iz dveh razlogov. S kolektivno pogodbo se razširja število prisilnih norm, ki urejajo službeno razmerje, a tako, da velja ta razširitev samo za določen čas in določen krog delavcev. Kolektivne pogodbe so garancija za mir v tovarniških \in obrtnih obratih. Zakon o jvajencih. Prvo vprašanje, ki se tiče vajencev, je vprašanje poklicne izbere. Sedaj vlada absolutna svoboda. Je pa v in* Delavske zbornice so mnenja, da se mora zagotoviti v vprašanjih izvajanja delavske zaščite in socialnega zdrav* stva za rudarsko delavstvo sodelova* nje med ministrstvom za socialno po*, litiko in narodno zdravje in ministr* stvom za šume in rude. Ako je po* trebno, da vrše funkcije s tega področ* ja kot organi I. stopnje rudarska po* glavarstva, bi se morala podrediti ru* darska poglavarstva v pogledu teh funkcij ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja kot oblasti druge stopnje. II. V zakonu je treba določiti, da ve* Ijajo predpisi individualnih pogodb sa* mo v tem slučaju, če so za delavce in nameščence ugodnejši od predpisov kolektivnih pogodb. Pri naštevanju možnosti odpustitve delavcev in name* ščencev brez odpovednega roka se je treba izogibati splošnih izrazov, tem* več se morajo razlogi za odpust kon* kretizirati, da se onemogočijo zlorabe. Bolezen ne sme biti v nobenem slu* čaju razlog za odpust iz službe brez odpovednega roka. Odpovedne roke je treba določiti tako, da bodo zaščiteni delavci, ki so dalje v službi, kakor tudi delavci z rodbino in delavci rekonvalescenti z daljšimi odpovednimi roki. Delavce in nameščence, ki so priddbili za slučaj onemoglosti in starosti pravico na pen* zijo, kakor tudi delavske in nameščen* fke zaupnike, člane delavskih zbornic Jn člane odborov bratovskih skladnic Je treba zaščititi na ta način, da se jim služba ne more odpovedati prej, pred* no je rudarsko, poglavarstvo ugotovi* lo, da obstoje razlogi, ki jih predvideva zakon za odpust delavcev brez odpo* vednega roka. V slučaju redukcij vsled zmanjšanja posla se ima odpovedo* vati delo po vrsti tako, da se počne z onimi, ki so bili v podjetju najmanj časa zaposleni. Šele kot zadnji naj pridejo na vrsto delavski in nameščenski zaupniki, čla* ni delavskih zbornic in odborniki bra* tovskih skladnic. Rok za izselitev iz rudniških stano* vanj, se mora podaljšati tako, da se odpuščenemu delavcu omogoči, da po* išče drugo službo in drugo stanovanje. Zlasti se morajo dovoliti daljši roki za izselitev v slučajih obustavitve de* la, v nesrečnih in smrtnih slučajih, ka* kor v slučajih upokojitve. Izplačilni roki naj bodo povsod pol* mesečni. V pogledu odbijanja pred* ujmov na plačo brez ozira na to, ali so dani ti predujmi v denarju ali živ* 1 jenskih potrebščinah, morajo veljati za lastnika rudnika iste omejitve, ka* kor za vse druge upnike. Delavske zbornice so mnenja, da bi se moralo omejiti odbijanje predujmov od delav* skih plač na četrtino iznosa celokupne plače in to samo na slučaje, v katerih je delavec na odbijanje pismeno pri* stal. Pod tem pogojem bi se mogla do* voliti na eno četrtino delavske plače tudi sodna eksekucija. Delavske plače naj garantira soli* darno s podjetnikom tudi njegov za* konski drug. Kadar se izdajajo konce* sije za iskanje rud, naj se zahteva, da deponirajo koncesijonarji pri rudar* O obrtnem zakonu teresu poklicnih panog, da se omeji dotok novih sil. S prevelikim dotokom se zniža standard poklicnih delavcev, obenem pa vodi preveliko število va« jencev do velikega števila mojstrov, kar često ni v korist obrti. Radi tega poskušajo delavske in delodajalske strokovne organizacije, da bi čimbolj omejile dotok vajencev. Vsi ti poizkus si so bili do danes splošno brez uspe* ha. Radi tega se pri nas podvoji števi* lo strokovnih delavcev vsakih deset let. Na splošno ni škodljivo večanje strokovnega delavstva, ako se vrši izs obrazba tako, -da ne ubija sposobnosti in volje za najtežja dela. Naj bo tako ali tako, stalna kontrola gibanja šte* vila vajencev je vsekakor potrebna. Dalnje splošno načelo bi moralo bb ti, da se uči pri enem mojstru samo toliko vajencev, kolikor jih morejo-tam zaposlene delovne moči učiti. So pa slučaji, da je razmerje med mojstri in pomočniki na eni strani in vajenci na drugi strani 1 : 10. Jasno je, da se ne more pod takimi pogoji vajenca dobro izučiti. Le preradi gledajo na vajenca kot brezplačno delovno silo. Radi tega bi se morala določiti za vajenca neka minimalna mezda, katere višina naj bi se kretala po plači doučenega pomoč* nika dotične stroke in po učni dobi. Že ta minimalna plača bi bila nekak korektiv proti zaposlitvi prevelikega števila vajencev. Najbolj zdravo bi bi* lo načelo, da bi smel imeti mojster enega vajenca, na vsaka dva pomoč* nika pa še po enega. Na ta način bi se na eni strani znižal letni dotok kva* lificiranih delavcev, na drugi strani bi se pa dvignila strokovna kvalifikacija vajencev. V svrho nadzorstva števila in gibanja vajencev naj bi se ustano* vile posebne posvetovalnice za poklic* no izbiro. V poglavju obrtnega šolstva bi mo* ral dovršiti vsak vajenec vajeniško* strokovno šolo. Vajenec, ki ne bi do* vršil te šole, bi mogel sicer postati, ako bi položil praktični izpit, pomoč* nik, nikoli pa ne mojster. Nasprotno bi pa moral odpasti takozvani mojster* ski izpit. Mogel bi se pa oprostiti vsak vajenec obiskovanja nadaljevalne šo* le, v kolikor gre za splošni pouk, ako je dovršil tri razrede srednje šole, pod nobenim pogojem se pa ne bi mogel odtegniti obiskovanju strokovne šole. Pouk naj hi trajal osem ur tedensko in najmanj 200 ur letno. Vršil naj bi se med delovnim časom, nikakor pa ne ob večerih in ob nedeljah. Posebno važno je, da se zaščitijo v novem zakonu bolje nego do sedaj pravice vajencev za slučaj prekinitve učnega razmerja in za slučaj, da vaje* nec ni napravil praktičnega izpita. Samo ob sebi je umljivo, da morajo veljati za vajenca vsi predpisi zakona o zaščiti delavcev. Zakon o obrtnem sodstvu. Zakaj so potrebni posebni predpisi za reševanje sporov, ki izvirajo iz služ* benega odnosa delavcev in nameščen* cev? V takih sporih je potreben cenen in hiter sodni postopek. Predmet spora je namreč največkrat delavska mezda. Radi tega delavec ne more čakati, da se mu prizna pravica v dolgotrajnem procesu. Poleg tega tudi nima sredstev za drag proces. Kakšno sliko nudi dosedanje obrtno sodstvo v naši državi? Naše obrtno sodstvo je različno. V Srbiji in Črni gori razsojajo v obrtnih Sporih na podlagi zakona o radnjama potom posebnih sodišč. Praksa teh so* dišč je zadovoljiva. Sta pa dve glavni napaki: 1. na celem ozemlju posluje le pet takih sodišč; 2. da ni v senatih nobe* nega poklicnega sodnika. Obrtno sodstvo v Sloveniji in Dal* maciji urejuje avstrijski zakon o obrt* nih sodiščih. Obrtna sodišča po tem zakonu niso organičen del splošne sod* ne administracije, temveč od nje po* polnoma'ločeni organi. Senat obrtnega sodišča tvorijo poklicni sodniki in po dva sodnika lajika, eden iz vrst delo* dajalcev, eden pa iz vrst delojemalcev. Na celem področju Slovenije in Dal* macije je le eno obrtno sodišče, in sicer v Ljubljani. Na teritoriju Hrvatske in Vojvodi* ne razsojajo v sporih na podlagi obrt* nega reda obrtne oblasti. Razsodba prve instance je takoj izvršna. Delav* stvo v splošnem ni nezadovoljno s tem sodnim postopkom. Stranka, ki ni zadovoljna z razsodbo obrtne oblasti, more izpodbijati to razsodbo pri red* nem sodišču. Pritožba pa nima odlo* žilne moči. V Vojvodini se postopek od onega na Hrvatskem v toliko razlikuje, da mora izvršbo odrediti vedno sodišče. V Bosni in LIercegovini sploh ni te* meljev za posebno obrtno razsojo. Praktično razsojajo obrtne spore obrt* ne oblasti. Do popolne unifikacije obrtnega sodstva za enkrat še ne more priti, ker predpostavlja taka unifikacija uni* fikacijo sodne administracije. Z ozi* rom na to naj bi se za enkrat obrtno sodstvo izpopolnilo na podlagi zako* nov, ki so v raznih pokrajinah v velja* vi. Na teritorij Bosne in Hercegovine naj bi se pa razširili predpisi hrvatsko* slavonskega obrtnega reda v pogledu reševanja obrtnih sporov. Za vse po* krajine naj bi se pa izdalo določilo, da morajo postati razsodbe prvih in* stanc v obrtnih sporih do zneska 5000 dinarjev takoj izvršne, četudi je še do* pusten proti njim po obstoječih zako* nih pravni lek. Navedene misli tvorijo le glavne obrise celega ogrodja, ki naj bi sestav* Ijalo moderno obrtno zakonodajo. Že* leli bi, da bi merodajni faktorji upo* števali, posebno če imajo pred očmi dejstva, da postaja delavsko vpraša* nje -tako v državi, kakor svetovno ved* no akutnejše in da ga morejo rešiti posamezne države le s pomočjo jas* nih, določnih ter duhu časa ustrezajo* čih državnih zakonov in naredb. Kole MUntoo in socialna politik Že takoj prvi dan, ko so stopili v veljavo razni zakoni socialno- poli-fian-e vsebine, so naleteli na odpor takozvanih gospodarskih krogov. Največkrat so utemeljevali in še utemeljujejo svoje postopanje z občo gospodarsko krizo. To je splošna trditev brez tehtnih dokazov. Ako- hočemo- ugotoviti položaj našega gospodarstva, ga moramo- razdeliti na posamezne sestavne panoge, sicer pridemo le do hio-tne in zabrisane slike. Glavni sestavni deli našega gospodarstva so: poljedelstvo, obrt in industrija. Pri poljedelstvu pridejo v po-štev veliki- in mali posestniki ter najemniki. Pri obrti in industriji razlikujemo: Male obrtnike, trgovce, industrijalce, velike trgovce in banke. Pri tem pa ne smemo pustiti iz vida položaje širokih mas konsunientov, kateri tvorijo- uradniki, nameščenci m delavci. Pesnica je, da -zavisi kolikor toliko vsaka gospodarska panoga -ođ druge, vendar pa je Prt vseh velika razlika, Vs-le-d česar ne „zadene morebitna gospodarska kriza vseh enako. Nasprotno ene panoge lahko občutno zadene, do-čim drugim zelo koristi. Ako pa hočemo-izlečiti bo-leha-jo-či organizem, moramo preiskati', katere rane so- majhuijlše in po1-trebujej-o najprvo zdravljenja v interesu družbe in države. Poljedelstvo. iBre'z dvoma je najvažnejši za naše gospodarstvo- položaj poljedelstva. Kmečko prebivalstvo tvori na-jviSji- procent državljanov, a kmetijski produkti' pa 45.-36 celotne proizvodnje. Rudarstvo gozdovi, hišne industrije in ribolov so-izVzeti. Poljedelstvo pride torej v poštev kot producent, predvsem pa kot ko-nsument. Od kupne moči poljedelskega prebivalstva zavisi v prvi vrsti tisti del industrije, ki proizvaja za domači trg, to. je mala obrt in trgovina -na -drobno. -Razvoj našega poljedelstva ni šel v smeri naraščanja, ampak padanja. Obse ja-n a je bila sicer vedno večja površina, toda pridelek je bil manjši. Vzrok so vremenske nezgode. Glavni udarec je pa dobilo poljedelstvo s padcem cen na svetovnem trgu 1. 1925. Cene po'l-je-delslki-m proizvodom so se zniževale na svetovnem tržišču tudi še leta 1926 im deloma 1927. Isto je bilo pri živini. Leta 1923. je bila povprečna cena za izvožen o žival Din 263, leta 1924. Din- 263, leta 1925. Dih 1-94, leta 1926 Din 150, leta 1927 Din 133. V letih 1926. in 1927. je bil zelo velik i-zvo-z zlasti svinj, toda izkupiček je bil veliko manjši. Vse -te okolnosti so povzročile manjšo-kupno moč poljedelskega prebivalstva, manjše kmete im bajtarje pa pognale na delavni trg. Slaba leta v poljedelstvu so prizadela ljudi-, kojih eksistenca zavisi od -dohodkov njihovega dela in one obrti, ki so v neposrednem stiku s prebivalstvom, -dočim so pa veliki industriji koristile. Deloma so jim dovaljlale cenene delovne moči, deloma pa cenejše sirovine, ki -se dobivajo iz poljedelstva: žito, meso, kože -itd. Radi slabih letin tudi veleposestva niso trpela, ker so dobila nadoknado v -cenejših -delavcih. Isto tako jim je koristil nenaden dvig cen. Iz naveidenega sledi, da ne more biti govora o splošrii gospodarski krizi,, marveč .še celo- o dvigu nekaterih panog industrije zaradi neugodnih razmer poljedelstva. Industrija. K industriji prištevamo tudi obrt. O tej pa na žalost ni mlkakih zanesljivih podatkov, razen 'koliko je takih podjetij v naši državi. O njej moremo- sklepati le to, da seje njen položaj precej poslabšal vsl-ed slabe kupne- moči u radništva, nameščemicev in -del-avioev. Gotovo je, da je to dejstvo slabiče uničilo ter jih pognalo med odvisne sloje. Pa tudi to je gotovo, da ni bil povod -njihovega propada prekratek delovni čas. Takih obratov ne bi rešil niti 15 urni delovnik. S sigurnostjo- pa moremo- zasledovati dva važna faktorja v industriji: bančni -in industrijski kapital. Za prvega lahko z všo sigurnostjo- trdimo-, da- ni bil popolnoma nič prizadet od raznih gospodarskih kriz. Njegova obre-sltna mera je. še vedno 15 odstotkov, torej trikrat do štirikrat višja, kakor v drugih deželah. Če bi kdo hotel govoriti o faktorjih, ki obremenjujejo naše gospodarstvo, potem bi moral pokazati v prvi vrsti na njegovega največjega sovražnika — na oderuštvo v obliki visokih obresti. Stanje bančnega kapitala je sledeče: lastna tekoči vloge Leto sredstva računi v milijonih dinarjev 1923 3581 1924 2450 6901 4652 1925 2554 7630 5832 1926 2655 4461 6839 1927 2610 4675 7134 Pri tem pa ni všteto denarno stanje -narodne banke, državne hipotekarne banke in poštne hranilnice. Nadaljni dokaz, da ni industrija kot celota nazadovala, ampak napredovala, -dokazuje tudii povečanje števila delavcev. Po podatkih osrednjega urada za zavarovanje delavcev v -Zagrebu se je kretalo povprečno število zavarovancev tako-le: 1923 1924 1925 1926 1927 1928 354215-7 4593112 470491 473506 509172 576464 Da je industrija v splošnem rastla, dokazuje tudi uvoz strojev. V našo državo- je strojev: bilo uvoženih Leta kg vrednost Din 1920 13,677.552 84,718.670 1921 35,891.822 248,156.656 1922 39,399.623 432,359.104 1923 33,307.603 1 510.093.815 1924 21,567.522 491,547.615 1925 29,767.647 630,947.754 1926 31,042.748 661,471.808 1927 25,488.588 6-12,793.333 (Konec prihodnjič) Narodno-strokovna zveza Delegatsko zborovanje Narodno strokovne zveze se vrši v soboto, dne 5. oktobra 1929 točno ob 5 uri popoldne v prostorih Narodnega doma v Kranju. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poročilo verifikacijskega odseka. 3. Poročilo tajništva. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Volitve: a) Izvrševalnega odbora (predsednika, L tajnika lin L blagajnika), b) upravnega odbora, c) nadzorstva. 7. Predlogi: a) upravnega odbora, b) razni. 8. Slučajnosti. Pri vstopu v zborovalno dvorano je oddati legitimacijo s polnim imenom in žigom podružnice odin. organizacije, katero delegat zastopa. IBrez legitimacije vstop ni -dovoljen. V Ljubljani, dne 25. julija 1929. Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze Rudolf Juvan, 1. r., t. č. predsednik. Vladimir Kravos, L r. t. č. tajnik. Ustanovitev delavske kuhinje v Kranju. Podružnica Narodno strokovne zveze v Kranju je ustanovila svojo delavsko kuhinjo v bivših gostilniških prosto- rih na Podrtini. Kuhinja je namenjena vsemu delavstvu Kranja. Dobijo se obedi, večerje in zajtrki po prav nizkih cenah. Že v začetku se je prijavilo nad 30 stalnih abonentov, vse -pa kaže, da se bo- kuhinja prav lepo razvila. Delavstvo je z -veliki-m veseljem pozdravilo novo delavsko kuhinjo, ker mu je tako dana možnost, da dobi za mal denar pošteno kosilo- in večerjo-. Ustanovni občni zbor podružnice NSZ v Kranju. V nedeljo, dne 4. avgusta t. 1. se je vršil v Kranju ustanovni občni zbor podružnice Narodno1 strokovne zveze. Na občnem- zboru se je zbralo prav lepo Število delavstva iz različnih kranjskih -tovarn. Po poročilu pripravljalnega odbora je občni zbor pozdravil tajnik -tov. Kravos, ki je pojasnil nujno potrebo po strokovni organizaciji v Kranju, ki postaja zelo važen industrijski center. Po poročilu tov. Kravosa se je izvolil naslednji novi odbor: predsednik Avgust Cvikelj, podpredsednik J-o-že Bizovičar, tajnik Albert Potočnik, blagajnik Franc Tomažič, odborniki Franc Gruden, Franc Kavčič sen., Anton Pr-im-čič, Jože Bohinc, Andrej Pižent in Alojz Judnič. Novi odbor je pričel takoj z delom in ustanovil poseben odbor za priprave o priliki kongresa. Novi odbor pozdravljamo in mu želimo obilo sreče. Vsem podružnicam NSZ. Vse podružnice opozarjamo na okrožnice, ki smo jih razposlali v zadevi kongresa in jih prosimo-, naj se po njih ravnajo. Podružnice naj nam do določenega roka pošljejo vprašalne pole z natančnimi -odgovori. lim flf' i ili Izdajatelj: Dr. Jos-p Bohinjec. — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jezeršek.