Folitični ogled.Državni zbor bo imel prvo sejo, kakor j poročajo z Duaaja, 17. aovembr«. Novi fiaančni minister dr. Kozel bo predložil proračun za leto 1905, katerega je 3e izdelal Bohm Bawerk. Pri tej priliki bo dr. Kozel tudi razvil svoje finaačne načrte. Zbornici bo vlada tudi kratko po otvoritvi predložila načrt o posojilu za voja ke svrhe. Gla*aa skrb vlade bo omogočiti parlamentarno reSitev prcračuna za 1. 1905. Naši novi ministri. V zadcji številki smo na kratko naznali novoimeaovane ministre. S prva je aaj bolj preseaetilo Nemce, da je zopet tmenovan čeSki minister. Kakor se }e pa zdaj zvedeio, |e to zahteval c<esar sam in miaistrski predsednik Korber je moral dati čeravBo nerad Čohora miaistra. Novi čeSki minister dr. Aaton vitez Raada je rojen t Bistrici na Češkem ter je prekoračil 8 jul t. 1. 701eto. Randa, ki je pristaS staročeSke stranke, se pristeva med najboljse iuris'e in nčenjake. Bil ie več let prchsor na vseu<MIi8ču in je ad maogih znanstvenih draitev. Za svoje priznano izvrstno delovanje kct prcfeeor in kot ud gosposke zbcrnice, kateri pripada od 1. 1881, ko je dobil plemstvo, je dobil red iel. krone 3. razr., častai znak za umetnost in znanstvo ter je pcstal dvorni svetnik. — Novi poljedeljski naiaister Ferdinand grof Buqu> y je rojea Dunajčan. Star je 48. let. Njegov brat je predsednik zveze veleposestnikov v českem dei. zboru. Posebao marljivo ie deloval v deželaem kulturnein svetn. — Zt» finančaega ministra je itnenovan judom prijazen dr. Mansuet Kczel. Rojen je v Galiciji ter dovrSil 50. leto svoje starosti. Njegova mati je bila judiaja in njegova sestra je cžanjena z judovskim poalancem dr. Mengerjem. Bil je dvorni svetnik v trgovskem miništerstvu in aekaj časa ravnatelj poStaega hranilničnega urada. Kako je ta človek priSel iz trgovinskega ministerstva v fiaanfino kot fiaančni minister, je skoro aorazumljivo. Seveda jadom prijazen je in ti morajo imeti v ministrstvu svojega prijatelja. Tudi je velik prijatelj ministrskega predsedaika Korberja. Vse to ga )u potegnilo na ministrski stolec. Istrski deželni ibor. Dne 25. m. m. se je predstavil novi tržaiki namestaik gnez Hohenlohe istrskemu deželnemu zboru. Govoril je italijanski in slovenski. V sloveaskem delu svojega govora je zatrdil, da mu bo v posebno skrb, da se bo državna uprava vaikdar gibala v mejah zakooa, tako da bo vsakdo brez razlike narodaosti dobival svoje pravo, ki mu gre po načelu: vsem jednake pravice. Ako bodo tem namestnikovim beseda:« sledila tndi slična dejaaja, potem se izogne novi namestnik gotovo vaem pritožbam od slrani primorskib Slovaaov, ki niso nikdar zahtevali drngega od vlade in njenih oblastij, nego strogo izvrSevanjs zakonov in pa jednakopravnosti. (V naSem deielnem zboru se še dosedaj Stajerski namestnik grof Clary ni povspel do te jednakopravnosti, da bi govoril katere besede sloveaski. Njegovo načelo torej ni: Vsem jednake pravice.) V tej seji ie tudi deželai zbor soglasm sklenil povabiti tozadevna miaistrstva, naj bi se izdal zakoa, po katerem bi bilo napravljanje umetnih vin popolnoma prepovedano in prodaja pol-vin pa dovoljeaa le pod gotovtmi pogoji. Kaj se godi na Balkann. Novi nemiri so bili na meji med Črnogoro in Turčijo. Dne 14. m. m. je bil na Mokri Plaaiai b j med Rugovezi in Črnogorci, ki je trajal nekaj ar. Izgube niao znace. Turki v VraneSu 80 boteli ravno na ta dan napasti pravoslavao prebivalstvo v Baricah. A prebivalstvo je iz-vedelo, kaj nameravajo Turki in brzojavno aaznanilo sultanu. Sultan je t&koj odredil vsrnostne odredbe in tako je bil preprefien napad. Dne 15. m. m. so Ragovezi in kot baSibczuki preoblečeni turdki vojaki pri stražnici Kahora zavratno napadli Črncgorce. Naatal je ve?Grni b^\ * katerag8 izidu pa ni poročil.