Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. - Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 22. maj 1978 Leto XVII - Št. 7 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE SPREJEM TITOVE ŠTAFETE Topli majski veter se je ujel v trobojnico, kot da bi tudi on hotel pozdraviti štafeto našemu najdražjemd državljanu. Drevje se je razcvetelo v prekrasne šopke in ob cestah pozdravlja tisoče nosilcev štafet. Na svoji dvomesečni poti bo obiskala številna mesta in vasi Jugoslavije, nosil jo bo splitski mornar, banjaluški vojak, niška dijakinja, kosovski rudar, ključavničar iz Maribora, kmetica iz Banata, železar iz Nikšiča, učiteljica iz Bitole; vsi pa srečni, nasmejani, saj je čestitka mladih, ki mu jo bodo izročili 25. maja, tovarišu Titu najdražja. Tito je pojem, simbol Jugoslavije. Z njegovim imenom je najtesneje povezan preporod partije pred 40 leti, naša NOB in revolucija, uvedba delavskega samoupravljanja in gospodarski dvig nerazvite dežele in politika neuvrščenosti. Ko so ob naše meje butali valovi političnih pretresov v tujini, je znal s svojim nenadkriljivim občutkom za trenutni položaj in prekanjeno daljnovidnostjo vedno voditi krhko deželo v razvoju, ki se je v tridesetih letih, iz revne zaostale kraljevine Jugoslavije, spremenila v srednje razvito neodvisno socialistično državo. Naše bogastvo ie v rudnikih, gozdovih, poljih in tovarnah ... a malenkostno je to bogastvo, če ga primerjamo z jugoslovanskim človekom. Naš delavec, prežet z bratstvom in enotnostjo, oborožen z revolucionarnimi tradicijami in znanjem, z željo po rušenju starega in zidanju novega, boljšega, to je pravo bogastvo, to je sila, ki nam zagotavlja, da bomo vedno svobodni in v nenehnem razvoju. In čim bolj se bomo družbeno in družbenopolitično angažirali, hitrejši bo naš razvoj. Mladi smo si v poletnih mesecih zadah mnogo nalog. Med najpomembnejšimi so delovne akcije in kongres ZSMS. Letošnje delovne akcije so se začele 1. aprila na Dan brigadirjev z izgradnjo drugega tira proge Šamac-Sarajevo. Akcije, ki se jih vsako leto udeleži več deset tisoč mladincev - brigadirjev, imajo delovni namen Štafeta s pozdravi za rojstni dan predsednika Tita v Domžalah poleg tega pa se na njih srečujejo mladi iz vse Jugoslavije ter se tako spoznavajo in spoprijateljijo. Brigada je velika šola bratstva, kolegialnosti in solidarnosti, za mnoge pa tudi prvi direktni stik s samoupravljanjem. - Kongres ZSMS jeseni v Novi Gorici, pa je letošnja največja politična, organizacijska in programska naloga mladih. Kongres ZSMS leta 1974 je pomenil pravo preokretnico v delovanju mladih. V 4 letih je mladina spet postala enakovreden družbenopolitični dejavnik. Članstvo v naši organizaciji ni več le ena od možnosti za preživljanje prostega časa, ampak potreba, zavestna želja mladih, da organizirano nadgrajujejo našo družbo Vsaka mladina je že po naravi revolucionarna,»nezadovoljna s starim. Zato bi jo bilo nespametno zavirati in onemogočati. Treba je le najti prave metode in cilje, da bomo mladi lahko spreminjali svet. Zveza komunistov pa mora biti amortizer, ki bo mladostno zagnanost v pravem trenutku znala preusmeriti s stranskih poti. Ker zaupanje tovariša Tita v mlade je veliko, tako neomajno, da je prišlo že kar v pregovor. Prepričan sem, da mladina sebi m drugim ne bo dovohla da bi se zaupanje omajalo, saj'mladi, ko gre za dejanja, ne uporabljajo besed, žehmo, dobro bi bilo, verjetno bi bilo bolje, mogoče, ampak hočemo, naredili bomo. Ko bodo mladinci prinesli štafeto v kateri je že na stotine pozdravov, bomo tudi mi vložili vanjo pozdravno pismo. Koliko različnih želja v jezikih naših narodov in narodnosti! Vse pa v venec prepleta ena sama misel: Veliko zdravja, tovariš Tito, in še dolga leta nas uspešno vodi' - POZDRAVNO PISMO Kot že tolikokrat doslej, se ti tudi danes oglašamo mladi iz občine Domžale z voščili ob tvojem rojstnem dnevu in pozdravom, ki ni le naš, temveč je združitev misli in hotenj vse mlade generacije naše širše domovine. Vsi mladi imamo veliko skupnega. Borimo se za vrednote, ki izhajajo iz narodnoosvobodilnega boja in hočemo ustvariti resnično samoupravno družbo, želimo dobro delati, se učiti, biti pravični, pošteni, tovariškL V tem smo in tudi bomo izraz časa, v katerem živimo. Naš čas pa je v naših očeh lahko le čas miroljubnega reševanja odnosov med vsemi ljudmi na svetu. Kot v najhujših časih naših narodov, se tudi danes borimo za svobodo. Svobode se kljub mladosti globoko zavedamo, saj jo občutimo na vsakem koraku. Zavedamo se, da biti svoboden pomeni, da lahko delaš tisto, kar te veseli, da se v delu res lahko izraža pridnost, volja do dela in pripravljenost boriti se za lepši danes in jutri. Dragi tovariš Tito! Vsi mladi še ne moremo razumeti globoke vsebine, ki jo prinaša samoupravljanje. Teorija o samoupravni družbi vendarle črpa svoje sile iz široko zasnovanega znanstvenega socializma. A naj še tako težko razumemo družbena dogajanja pri nas, smo le v času, ki ga doživljamo vsak dan Imamo čedalje več šol, vse več nas obiskuje srednje in visoke šole, čedalje več je tistih, ki se lahko izkažejo pri delu v organizacijah združenega dela. Teh nekaj besed, ki ti jih, tovariš Tito, pošiljamo s štafetno palico, naj bodo pozdrav ob tvojem in našem prazniku. Zavedamo pa se, da naše čestitke in želje ob tvojih praznovanjih ne smejo biti samo manifestativna oblika naših trenutnih aktivnosti, ampak naša stalna prisotnost v vseh družbenopolitičnih dogajanjih v naši občini in celotni družbi Zato se ob vseh slovesnostih zavedamo, da ti bo najlepše darilo naša aktivnost, naše delo in učenje. Zato ti obljubljamo, da bomo vso našo energijo prenesli na naše delo in aktivnosti, da bodo obujali revolucionarne tradicije, da bomo krepili bratstvo in enotnost, da se bomo z vsemi našimi močmi trudi- (Nadaljevanje na 2. strani) VELIKI DELOVNI USPEH NA TROJANAH V OBČINI SMO DOBILI PRE-POTREBNE PRENOČITVENE ZMOGLJIVOSTI Pred vhodom v nov objekt znanega gostišča „Pri Konšku" na Trojanah je Rajka Konšek, direktor delovne organizacije, pozdravila prve goste, ki so se udeležili otvoritve. Med gosti so bili predstavniki občine in družbenopolitičnih oiganizacij ter tudi predstavniki pobratene občine Koprivnice, ki so se ta dan mudili pri nas. Koje tovarišica Konškova na kratko orisala razvoj delovne organizacije od leta 1960 dalje in se zadržala pri današnjem poslovanju, je med drugim dejala: „S ponosom lahko rečem, da smo od vsega začetka pa do danes Tovarišica Rajka Konšek, direktorica delovne organizacije „Pri Konšku" med pozdravnim govorom bili resnično v „službi" vedno nam dobrodošlega gosta. Le malo je gostov iz bližnje in daljne okolice, kakor tudi iz zamejstva, da se ne bi ponovno vračali k nam. Ob tem, ko danes slavimo še eno zmago delovnih in ustvarjalnih naporov, se zavedamo, da z otvoritvijo novega objekta dajemo nove možnosti večjega zadovoljevanja gostov. S tem pa si nalagamo še bolj (Nadaljevanje s 1. strani) li za razvoj in krepitev našega samoupravnega socialističnega sistema. Mladi, delovni ljudje in občani, zbrani na tej slovesnosti, ti kličemo, naš dragi tovariš Tito: „Dolgo vodi naše narode in narodnosti v miru in bodi zdrav!" Mladi iz občine Domžale odgovorne naloge — skrb za človeka." Predsednica zbora delavcev Jožica Sopotnik se je zadržala pri podatkih, ki kažejo rast te delovne organizacije in pri problemih, kijih je moral premagovati delovni kolektiv. Z osnovnimi sredstvi, kijih je dobila delovna organizacija leta 1960 od bivše kmetijske zadruge v višini 98.000 din, je bil ustvarjen dohodek 679.000 din, kar je pomenilo začetek novih naložb v višini 460.000 din in to v pre-potrebne nove zmogljivosti: sobe za goste, garaže, verando, adaptacije in preureditve lokala ter kasneje še v štiristezno kegljišče. Leta 1962 pa je po dolgotrajnih naporih uspelo kolektivu prodreti z edinstveno kvaliteto - krofi, ki so hitro zasloveli in že prvo leto so jih gostje pokupili kar 140.000; lansko leto pa je prodaja že dosegla številko 1,925.750 krofov. Do sedaj je bilo prodanih že 16,931.380 krofov, mesečno pa največ lani avgusta, ko so prodali kar 220.000 krofov. Ravno tako pa je bilo v poletnih mesecih v lanskem letu prodanih od 800 do 1000 kg piščancev mesečno. Med drugim je tov. Sopotnikova dejala: „Omeniti velja tudi pečenice z zeljem, ki so tudi na vrhu prodajne lestvice. Pečenice so pristni domači proizvod. Prav pri teh naštevanjih moram še posebno omeniti direktorico Rajko Konšek kot „avtorja" krofov in pečenic. Njeni delovni vnemi, pridnim rokam in smotrnim ciljem je kolektiv hvaležen, saj je bila kljub številnim težavam od vsega začetka pa do danes zvesta delovni organizaciji, poštena in vzorna delavka z veliko mero medsebojnega razumevanja in dobrih človeških odnosov." Tov. Sopotnikova je poudarila velik uspeh, ki je bil dosežen v lanskem letu, ko je delovna organizacija ustvarila 24.501.327 din skupnega prihodka in dosegla 13.671.000 din čistega dohodka, kar je brez dvoma rezultat dobrega gospodarjenja in ekonomičnosti. Gradnja novega objekta — prenočišč je znašala 14,500.000 din. Sredstva so bila zagotovljena iz lastnih v višini 59,30 % in s kreditom Ljubljanske banke — podružnice Domžale v višini 40,70 %. V novem objektu je 29 sob, od tega 25 z balkonom, 63 postelj, kopalnice, tuši, sanitarije, sodobno urejena zajtrkovalnica, centralno ogrevanje in parkirišče. Izredno lepa okolica, svež zrak, mir, možnosti za sprehode bodo brez dvoma velikega pomena za nadaljnji razvoj turizma na Trojanah. Na koncu je govornica opozorila na nekatere probleme, ki izhajajo iz oddaljenosti delovne organizacije od večjih središč, delovnega časa, težjih pogojev dela in stanovanjske problematike. Toda vsi Sodobno urejene sobe za prenočevanje so si ogledali tudi gostje iz pobratene Koprivnice, ki so se na dan otvoritve nahajali v naši občini člani se zavedajo, da bodo tudi te probleme rešili, saj se zavedajo, da samoupravljanje ni samo pravica, ampak tudi dolžnost ter delo, s katerim se ustvarjajo nove možnosti za reševanje vseh življenjskih vprašanj. Prepričani smo, da bo delovni kolektiv tudi v bodoče reševal mnoge probleme in veliko doprinesel k razvoju gostinstva in turizma v naši občini. J. S. »TOSAMA« JE PRAZNOVALA Sobota, 29. aprila 1978 — lep, sončen dan, prava pomlad. V vetru plapojoče zastave in zvoki borbenih pesmi. Ob vhodu igra domžalska godba koračnice, po asfaltnem dvorišču se veselo vrtijo narodne noše. Vse je tako praznično, čeprav se ropot strojev in delo delavk za delovno mizo tudi ta dan ni ustavil. Vendar samo do pričetka proslave, ob 11. uri, ko seje zbrala velika množica pred tribuno - povabljeni gostje, poslovni partnerji, upokojenci, krajani. TOSAMA PRAZNUJE. Nove delovne zmage, 55. obletnico obstoja in praznik dela, I. MAJ! S pozdravnim govorom je otvo-ril proslavo predsednik skupnega delavskega sveta Ivan Cerar. Kulturni program so pod vodstvom tovarišice Lahove izvedli osnovnošolci OŠ Martin Kožej iz Doba in oktet TOSAMA. S posebno pozornostjo smo delavci Tosame prisluhnili besedam tov. Vinka HAFNERJA, predsednika Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Tov. Hafner je izrekel delavcem visoko priznanje za dosežene rezultate dela, ki so, kot je dejal, odraz velike delov- ne zavzetosti in samoupravljalske zavesti delavcev. Tov. Jernej Lenič, predsednik Skupščine občine Domžale, je v pozdravnem govoru omenil pomembno vlogo Tosame v občini in izrazil zadovoljstvo nad doseženimi uspehi. Ob tej priliki je Skupščina občine Domžale podelila sedmim članom kolektiva občinska priznanja, za zasluženo delo pri opravljanju delovnih nalog in aktivnost v samoupravnih organih, družbenopoli- (Nadaljevanje na 3. strani) Predsednik Republiškega odbora Zveze Sindikatov Slovenije je v svojem govoru spregovoril o velikih nalogah na področju samoupravljanja IF1 ms\\h - v --------- »-> « f O razvoju delovne organizacije je spregovoril Slavko Bajec, generalni direktor Tosame. V ozadju mladinski pevski zbor OŠ Martin Koželj Dob, spredaj pa Domžalska godba (Nadaljevanje z 2. strani) tičnih organizacijah in društvih v okviru delovne organizacije in krajevne skupnosti. PRIZNANJA SO PREJELI: Franc PETERLIN, dipl. ing, Viktor GABERŠEK, Urška KERSNIK, Vida HROVAT, Marija STARBEK, Viljem DOLENC in Janez RODE. Tudi Občinska gasilska zveza je za posebna prizadevanja podelila dve priznanji in sicer: Poldki BRCAR in Tonetu PRVINŠKU. Generalni direktor Tosame tov. Slavko BAJEC je v zaključnem govoru opisal samorastniško pot Tosame, njen dosedanji in bodoči razvoj. Marca 1923. leta je bila proto-kolirana tvrdka Franc KOCJAN-ČIČ, in začela s tremi delavkami izdelovati obveze in vato. Iz majhne in nepomembne delavnice je zrasla do danes v moderno delovno organizacijo za proizvodnjo sanitetnega materiala, bolniške, ženske in otroške higiene ter proizvodnjo filtrov za cigarete. Po svojem obsegu poslovanja, moderniziranega tehnološkega postopka in strojnega parka, se primerja z največjimi tovrstnimi podjetji v Evropi. POMEMBNO LETO 1959 Drugi, zelo pomembni dogodek v razvoju Tosame je druga rekonstrukcija, ki je bila končana leta 1971. Naredili smo moderno proizvodno dvorano in modernizirali proizvodnjo. Pri tem moramo poudariti novo proizvodnjo Molny plenic za enkratno uporabo, Molny hlačk za dojenčke-in Mimosept higienskih vložkov. S tem smo občutno povečali obseg proizvodnje, dali na trg večje število novih izdelkov, s katerimi sije Tosama še bolj utrdila pot na domačem in inozemskem trgu. Dodatno je dobilo zaposlitev še 300 delavcev in bilo ob koncu leta 1971 zaposlenih že preko 700 delavcev. TOSAMA je tako postala močna delovna organizacija s čvrstimi temelji in pripravljena na še hitrejši nadaljnji razvoj. Nova tehnologija proizvodnje sanitetnega materiala, kakor tudi potrebe trga so od nas zahtevali nadaljnjo razširitev in povečanje proizvodnih kapacitet ter razširitve obsega asortimana naših izdelkov. Pazljivo smo spremljali tehnični in tehnološki razvoj inozemskega trga, sorazmerno z našimi možnostmi pa hitro osvajali proizvodnjo in s povečanim asortimanom izdelkov pridobivali domače in inozemske kupce. TOSAMA NAČRTUJE NADALJNJI RAZVOJ, SLAVI NOVE DOSEŽKE Glede na tako hiter razvoj proizvodnje in prodaje naših izdelkov, od leta 1971-1975, smo 3,9-krat-no povečali vrednostni obseg proizvodnje in prodaje naših izdelkov, so obstoječi prostori postali pre-utesnjeni za kakršenkoli nadaljnji razvoj. Skrbno smo pripravili srednjeročni plan razvoja TOSAME za obdobje 1976-1980 z usmeritvijo poslovne politike. Začrtali smo si pot nadaljnjega razvoja in pristopili k akciji realizacije sprejetih programov. V začrtanem programu smo analizirali mesto in vlogo Tosame na domačem in inozemskem trgu v tehnično-tehnološkem in marketinškem pogledu. Izdelali smo zazidalni načrt, vrstni red prioritetnih del in program izvajanja poslovne politike. Po dve in pol letnem delu danes slovesno otvarjamo novo proizvodno dvorano, skladišče surovin in pomožnega materiala, modernizirano postrojenje tkalnic, kompletno postrojenje za proizvodnjo netkanega blaga ter ostalih, pomembnih investicij, v skupni vrednosti približno 15 milijard starih dinarjev. Od te vrednosti smo dobili 4,5 milijarde starih din kredita, vse ostalo pa so lastna sredstva. Z zaključkom III. faze rekonstrukcije bodo dani vsi pogoji za še hitrejši nadaljnji razvoj, za še večjo intenzivnost v usmerjanju poslovne politike, kajti za Tosamo ne sme biti „rdečega semaforja", niti ležernosti pri delu, hitro bi nas povozil čas napredka in razvoja. Od vseh investicij največ pričakujemo od linije netkanega blaga, ki za Tosamo predstavlja najbolj trdno podlago nadaljnega razvoja, večjega števila izdelkov za enkratno uporabo za bolniško, žensko in otroško higieno ter ostalih izdelkov široke potrošnje. V Tosami danes združuje delo 950 delavcev, pričakujemo 650 trilijonov din obsega proizvodnje, preraščamo iz srednje velike v veliko delovno organizacijo, zato je naša naslednja naloga nadaljnja samoupravna in tehnična organiziranost celotne delovne organizacije. Tudi na tem področju nam je dala III. faza rekonstrukcije možnost nadaljnje samoupravne organiziranosti, kajti tehnološki procesi so postali zaokrožene delovne celote, ki se dajo samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in delavci bodo uresničevali svoje družbenoekonomske in druge samoupravne, pravice mnogo bolj uspešno kot doslej. TUDI NA ČLOVEKA NE SMEMO POZABITI Res je, da nimamo perečih stanovanjskih problemov, da imamo tudi dovolj počitniških kapacitet za rekreacijo in oddih, da smo si organizirali družbeno prehrano, nismo se pa še dovolj posvetili zdravstveni zaščiti naših delavcev. Nujno potrebujemo lastno ambulanto v delovni organizaciji , kjer bi dali največ pozornosti preventivnemu zdravstvenemu varstvu naših delavcev. Po končanem programu je generalni direktor zaprosil tov. Vinka HAFNERJA da preda nove proizvodne prostore v obratovanje. Sledil je ogled tovarne, katerega so se udeležili vsi udeleženci proslave. SLAVNOSTNA SEJA SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Na predvečer praznovanja je bila slavnostna seja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Po pozdravnem govoru pred- sednika KOOS Franca Kerča, predsednika skupnega delavskega sveta Ivana Cerarja in generalnega direktorja Slavka Bajca, izvajanju kulturnega programa učencev OŠ Martin Koželj iz Doba in OKTETA Tosama, so bila podeljena priznanja in odlikovanja članom kolektiva, za: ŠPORTNO DEJAVNOST Med mnogimi svečanostmi, ki so bile organizirane v počastitev delovnega jubileja našega kolektiva so tudi športniki množično, kot še nikoli doslej z vrsto tekmovanj posvetili svojo pozornost temu jubileju. V kegljanju, šahu, nogometu, streljanju, smučanju in namiznem tenisu se je medseboj pomerilo kar preko 200 tekmovalcev iz naše delovne organizacije. Vsem prvim, drugo in tretje uvrščenim so bila podeljena odlikovanja in priznanja. DELOVNI JUBILEJI Sodelavcem, ki imajo skupno delovno dobo 30 oz. 20 let, so bile podeljene jubilejne nagrade. Prav tako sodelavcem za 10-let-no delo, vendar upoštevajoč le delo v DO TOSAMA. Skupaj je prejelo jubilejne nagrade 172 delavcev. PRIZNANJA ZA POSEBNA PRIZADEVANJA PRI DELU Montažo strojev v nove proizvodne dvorane smo izvršili sami, s posebno prizadevnostjo nekaterih delavcev. Tem so bila izrečena priznanja z denarnimi nagradami. S tem sestavkom smo vas zeleh na kratko seznaniti, dragi občani, ne le o našem praznovanju, temveč tudi o življenju in delu v Tosami. Morda nam je uspelo, vsaj nekoliko. Pripravila:Bcrlec V. O velikih prizadevanjih Ribiške družine je spregovoril Franc Plešec, kije tudi uradno otvoril nov ribnik na Križu OTVORITEV RIBNIKA »KRIŽ« Ribiška družina BISTRICA Domžale, ki upravlja z vodami celotnega porečja Kamniške Bistrice, Pšate, Rače in številnih Mlinščic, je izročila svojemu namenu nov ribnik „KRIŽ". Predsednik družine Franc Plešec je na otvoritvi pozdravil prisotne goste, med katerimi so bili tudi Franc Svetelj, (Nadaljevanje na 4. strani; PRIZNANJA OF PODELJENA bene zavesti. Kajti pri uresničevanju samoupravljanja ne moremo in ne smemo biti pasivni, samo opazovalci dogajanj in mehanični izvrševalci nalog, ampak ustvarjal- NOV je sodeloval od 15. 5. 1943, član ZK pa je od junija 1943. leta. Bil je odlikovan za zasluge z Medaljo za hrabrost in Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Novak Namestnik sekretarja komiteja Občinske konference ZKS Domžale Stane Mlakar med svečanim govorom Letošnjo osrednjo proslavo ob dnevu ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda so pripravile Skupščina občine, družbenopolitične organizacije in Kulturna skupnost, 25. aprila v Mengšu. Slovesnost je bila združena s podelitvijo Priznanj OF, odlikovanj in revijo pihalnih godb iz Kamnika, Moravč, Domžal in Mengša. Udeležencem proslave je spregovoril o pomenu Praznika OF in 1. maja namestnik sekretarja komiteja Občinske konference ZKS Domžale STANE MLAKAR. Iz njegovega govora povzemamo tisto, na kar je tov. Mlakar še posebno opozoril in to z namenom, da se vedno zavedamo vseh nalog in odgovornosti, ki jih pred nas postavlja čas, v katerem živimo in delamo. „Ko ocenjujemo naša revolucionarna dogajanja v naši polpretekli zgodovini, je dejal tov. Mlakar, ni potrebno, da iščemo posamezne dogodke vsepovsod, kajti tudi doma imamo dovolj bogato zakladnico revolucionarne preteklosti, ki jo lahko vtkemo v dogajanja širom Franc Avbelj domovine. Našo stvarnost moramo iskati v velikih stavkah, v bojih za socialne in ekonomske pravice, v ljudskofrontnem gibanju in v delovanju komunistov v naši občini pred drugo svetovno vojno. Tabor in Judeževa domačija nad Ihanom sta svetla mejnika, ki jih moramo povezati z vsem tistim, kar se je dogajalo v dneh vstaje 1941. leta ... In ta boj okronan z revolucijo se je končal v cvetočem maju, pa čeprav rred razvalinami in opustošenjem, je v vsej svoji razsežnosti svobode bil zveličaven in dokončen. Suverenost, svoboda in ljudska oblast - trije v Triglavu združeni simboli — so se zlili v mogočno reko jugoslovanske socialistične stvarnosti." Ko je govoril o 1. maju, se je tov. Mlakar zadržal ob bojih delavskega razreda za svoje pravice in na graditvi naše povojne socialistične stvarnosti. Poudaril je, da je naša stvarnost zrasla v naši družbi in med drugim dejal: „ln ravno ta samoniklost zahteva od vsakega izmed nas več dela, večjo aktivnost in samostojnost, visoko razvito osebno odgovornost in visoko stopnjo osebne in druž- (Nadaljevanje s 3. strani) Jernej Lenič, Alfonz Avbelj-Savo, Milan Narat, Jože Ogrinc, Lojze Komočar in drugi, in nanizal vrsto delovnih uspehov družine, ki skrbi za ohranjevanje življenja predvsem v ribnikih in potokih. Večje reke so danes že toliko onesnažene, da je v njih življenje že skoraj povsem izumrlo. Tako je tudi pododbor družine Kamnik dal pred dvema letoma iniciativo za obnovo ribnika Križ. Ob sodelovanju obeh občinskih skupščin je tudi delovna ogani-zacija Emona z razumevanjem sprejela pobudo, da se obnovi ribnik. Obnova je trajala dve leti in zahtevala preko 200.000 din sredstev, ribiči pa so opravili preko 800 prostovoljnih delovnih ur. V ribnik je bilo vloženih okoli 3.000 enoletnih mladic, 5.000 dvoletnih mladic in preko 500 metr- skih krapov in linjev. To je sedaj najbogatejši ribnik, s katerim upravlja družina. Toda v zadnjem času potekajo razgovori, ki bi omogočili ureditev ribnika v Lahovčah na površini 2 ha skupne površine. Tudi tu bo mogoče urediti takšno rekreacijsko središče, kot je sedaj na Križu. Na koncu se je predsednik tov. Plešec zahvalil vsem, ki so omogočili izgradnjo ribnika in izrazil prepričanje, da se bo delo družine v obeh občinah še naprej razvijalo. Le tako bo tudi ribolov lahko postal del turizma in živel v takšnih okoljih, kamor ne bodo prodirale vedno večje strupene odplake, ki so uničile življenje v rekah. Ribiški družini želimo še veliko delovnih uspehov, saj je interes obeh občin, da se ta dejavnost še bolj razvija. F. J. Albin Pavlin ni, pristni in vestni delavci... Nikoli ne smemo pozabiti, da imamo doma in v svetu sile, ki jim je ustvarjalna moč, izražena v homogenosti naše družbe na poti pri njihovih manipulacijah v današnjem nestabilnem svetu." Potem je sekretar Občinske konference SZDL Maks Jeran v* imenu žirije za podeljevanje Priznanj OF prebral imena letošnjih nagrajencev in obrazložitve. Ravno tako je navzoče seznanil s tem, da bo Franc Avbelj-Lojko prejel republiško priznanje na svečanosti v Ljubljani. Priznanja je podelila predsednica OK SZDL Marija Ivko-vič. Predsednik skupščine občine Jernej Lenič pa je podelil odlikovanja, s katerimi je predsednik republike odlikoval posameznike iz naše občine. PRIZNANJA OF so prejeli: DEDIĆ Mile, za sodelovanje v NOV in povojno družbenopolitično delo. Tovariš Mile je bil rojen 2. 11. 1921 v Orahovem pri Titogradu v revni kmečki družini. Še zelo mlad se je leta 1943 vključil v NOV in bil že leta 1944 sprejet v ZK. Bilje v slavni Peti proletarski brigadi in v bojih je bil trikrat ranjen. Danes je vojaški vojni invalid. Ves čas po vojni je družbenopolitično aktiven v organizaciji ZZB NOV in ZWI, opravljal pa je tudi vrsto pomembnih dolžnosti v ZK - sekretar osnovne organizacije, član OK ZKS, član OK SZDL, delal v samoupravnih organih v delovni organizaciji. Poleg tega kot rezervni major deluje v organizaciji ZRVS, aktiven pa je tudi v raznih organih samoupravnih interesnih skupnosti. Je nosilec večih odlikovanj. Dvakrat je prejel Red za hrabrost, Medaljo za hrabrost in Red zaslug za narod s srebrno zvezdo. S svojim prispevkom v NOV in dosedanjo aktivnostjo v družbenopolitičnih organizacijah si je zaslužil Priznanje OF. NOVAK Franc-Ingo, za sodelovanje v NOV in povojno družbenopolitično delo. Rojen je bil 25. 2. 1921 v Krašcah, po poklicu paje ekonomski tehnik - sedaj že upokojen. V Albin Penič Danica Zidarič Franc Novak Franc je dolgoletni družbenopolitični delavec v organih Socialistične zveze in v organih ZK. Bilje večkrat član organov krajevne konference SZDL, kjer si je prizadeval za uveljavitev Socialistične zveze kot najširše fronte delovnih ljudi. Bil je tudi delegat v skupščini občine Domžale in delegat skupščine zdravstvene skupnosti. V zadnjem obdobju je vložil veliko truda v priprave in izvedbo volitev. S svojim dosedanjim delom je prispeval pomemben delež k razvoju samoupravnih socialističnih odnosov v KS in občini. PAVLIN Albin, za sodelovanje v NOV in povojno družbenopolitično delo. (Nadaljevanje na 5. strani) (Nadaljevanje s 4. strani) Rojen je bil 1. 2. 1920. leta v Domžalah. Zaradi znane napredne usmerjenosti so ga Nemci takoj po Franc Trampuž Tovarišica Vera Grošelj je sprejela Priznanje, ki ga je prejela Občinska konferenca ZSMS Domžale okupaciji zaprli v Celju. V NOV se je vključil 1943. leta, 1944 pa je bil ranjen; po okrevanju pa je v partizanski vojski opravljal pomembne funkcije politdelegata in komisarja čete. V NOV je bil sprejet tudi v ZK. Ves čas po vojni je opravljal vrsto zelo odgovornih funkcij v kraju in v občini. Ves čas je tudi družbenopolitično aktiven. Med drugim je bil predsednik Občinske konference SZDL, sekretar osnovne organizacije ZK Domžale, sedaj je član Predsedstva občinskega odbora ZZB NOV in komisij pri organizaciji ZZB NOV. PENIČ Albin, za dolgotrajno družbenopolitično delo. Rojen je bil 27. 4. 1923 v Mengšu, sedaj pa stanuje na Vrh-polju pri Moravčah, kjer poučuje v Osnovni šoli na Vrh polju. Tovariš Penič je že dolga leta zelo aktiven družbenopolitični delavec in predan član naše socialistične družbene skupnosti. Že v mladih letih je bil sekretar SKOJ, predsednik organizacije ZSM, član občinskega komiteja ZK, kasneje pa več let odbornik občinske skupščine, član sveta za finance, član komisije za družbeni nadzor in drugih organih družbenopolitičnih organizacij. V ZK je od 1946. leta, sedaj deluje v osnovni organizaciji ZK Moravče kot član sekretariata. V krajevni skupnosti Vrhpolje je gonilna sila sleherne akcije, poln razumevanja za probleme občanov in tudi kot tajnik Krajevne skupnosti ter učitelj pripravljen pomagati kjerkoli je to potrebno. TRAMPUŽ Franc, za sodelovanje v NOB in povojno družbenopolitično delo. Rojen je bil 23. 9. 1924 na Golem brdu, Medvode, stanujoč v Mengšu, Zoranina 18, po poklicu mizar, sedaj osebni upokojenec, v NOB je sodeloval od 28. 9. 1941, član ZK od julija 1943. Za zasluge je bil odlikovan zRedom zaslug za narod z zlato zvezdo in Medaljo za hrabrost. Trampuž Franc je aktiven družbenopolitični delavec v krajevni skupnosti, predvsem v Zvezi komunistov in v krajevnem odboru ZZB NOV. V preteklem mandatu je aktivno in prizadevno sodeloval v vseh fazah predvolilnega postopka, za volitve delegatov. Kot sekretar krajevne organizacije ZK je vložil veliko naporov in dela v vključevanje mladih v šole rezervnih vojaških starešin in v vrste ZK ter v idejnopolitično usposabljanje komunistov. Veliko truda in naporov je vložil tudi v priprave tedna Komunista v Krajevni skupnosti Mengeš. Trampuž Franc je s svojim aktivnim delom prispeval k razvoju in ugledu Zveze komunistov kot vodilne sile v Socialistični zvezi kot najširši fronti delovnih ljudi. ZIDARIČ Danica, za sodelovanje v NOV in dolgoletno povojno družbenopolitično delo. Izhaja iz skromne in številne družine, rojena je 1910. leta v Pazinu. V Mariboru je končala učiteljišče in kasneje poučevala v Miklavžu pri Ormožu. Nemci sojo 1941. leta zaradi njenega aktivnega dela in naprednega mišljenja zaprli v Ptuju, na Dradu Borlu in v Mariboru, kasneje pa je bila izgnana v Srbijo. V Čačku je potem ves čas pomagala pri oskrbovanju partizanske vojske. Po vojni je službovala na različnih oddaljenejših in nerazvitih področjih, kjer je mnogo časa žrtvovala tudi za iz-venšolsko delo. V občini Domžale aktivno deluje v družbenopolitičnih organizacijah že več kot 20 let. Bila je pobudnica organizacije partizanskih pohodov in tudi organizatorka pri urejanju partizanskih spomenikov in obeležij. Članica ZKje že 30 let. OBČINSKA KONFERENCA ZSMS DOMŽALE - za uspešno družbenopolitično delo, zlasti na področju organiziranja mladinskih delovni) brigad. Organizacija zveze socialistične mladine Domžale je v preteklem obdobju, predvsem v zadnjih dveh letih dosegla vidne rezultate na vseh področjih družbenega življenja, še posebej pa pri organiziranju mladinskih delovnih brigad. Najbolj uspele delovne akcije Brdo 1976, Peče 1977, Kožbana 1976 in Slovenske gorice 1977, so mnogo prispevale k povezovanju mladih, njihovemu vključevanju v razvite socialistične samoupravne odnose, spoštovanju dela in rezultatov dela in razvijanju socialistične zavesti med mladimi. Občinska konferenca ZSMS je razvijala uspešno dejavnost tudi na področju vzgoje in izobraževanja, na področju štipendiranja, informativno propagandne dejavnosti ter na področju sodelovanja z enotami JLA, za kar je prejela tudi odličje 22. december. FRANC AVBELJ-LOJKO je prejel republiško Priznanje Osvobodilne fronte za vsestransko družbenopolitično in zavzeto prenašanje revolucionarnih tradicij na domžalskem področju. Rojen 27. 10. 1914. Že pred vojno je simpatiziral z naprednim delavskim gibanjem, leta 1941 seje odzval pozivu KP ter odšel v partizane. Leta 1942 je postal član KPJ. Za izredno hrabrost v NOB je bil odlikovan z redom narodnega heroja in drugimi odlikovanji. Je nosilec spomenice 1941. Tudi v povojnem obdobju je nadaljeval z družbenopolitičnim delom zlasti v ZK, SZDL in ZZB NOV. Veliko je prispeval k oblikovanju enotne fronte vseh socialističnih sil v KS Vir in občini. Še posebej prizadeven je na področjih obujanja tradicij NOB med šolsko in delavsko mladino in spomeniškega varstva v občini Domžale. \sa povojna leta obiskuje osnovne šole in mlademu rodu vzbuja ljubezen do domovine tako, da jim pripoveduje v živem domačem jeziku o dosežkih, o slavnih dneh naše revolucije. Posebno rada ga ima delavska in študentska mladina. Z njim je na vseh prireditvah in pohodih v znane partizanske kraje, aktiven je tudi pri telesno-kulturnem delu invalidov in je predsednik društva Invalid. ODLIKOVANJA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je z ukazom številka 5 z dne 12. 1. 1978 za posebne zasluge na področju javnega delovanja odlikoval naslednje naše občane z naslednjimi odlikovanji: BEVK IVANKO-MICKO, roj. 13. 11. 1911, stanujočo na Viru, Ipav-čeva 12. Tovarišica BEVKOVA je nosilka partizanske spomenice 1941. Bila je borka Kamniškega bataljona, Slandrove brigade in pozneje vse do osvoboditve aktivistka okrožja Kamnik. Tudi po vojni je bila aktivna družbenopolitična delavka na terenu občine Domžale. Z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM KOVAČ dr. LUDVIKA, roj. 6. 4. '914, zdravnika, stanuj očega v Domžalah, Tabor 8. Tovariš KOVAČ je predvojni komunist, ki se je že leta 1935 vključil v revolucionarno gibanje. Aktivno je sodeloval tudi v NOB vse do osvoboditve. Bil je v. d. direktorja Zdravstvenega doma Domžale, ki je pod njegovim dolgoletnim vodstvom napravil velik napredek tudi v organiziranem zdravstvenem varstvu za delovne ljudi in občane. Z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI IN Z REDOM ZA HRABROST STARIN STANKOTA, roj. 16. 2. 1920, stanujočega v Domžalah, Ljubljanska cesta 85. Tovariš Starin je predvojni komunist in bil leta 1937 vključen v narodno osvobodilno gibanje. Med vojno je bO v ilegali, leta 1943 pa je vstopil v NOV, kjer je bil vse do osvoboditve. Danes je upokojen, osebno je skromen in je še vedno pripravljen sodelovati pri prenašanju tradicij iz sindikalnega in frontnega gibanja. Z MEDALJO DELA VRBOLE-OMAN JUDITO, roj. 26. 10. 1944, stanujočo v Kamniku, Kidričeva 5. Tovarišica Judita je končala pravno fakulteto in opravila pravosodni izpit v Ljubljani. Že 8 let opravlja funkcijo sodnika in vodje organa za kaznovanje prekrškov v občini Domžale. Njena prizadevnost pri delu pomembno vpliva na uspešnost in tudi preventivno v celotnem delovanju tega organa v občini in tudi v širši družbeni skupnosti. Kulturni del programa pa je začela Domžalska godba, ki je v dokaj zahtevnih skladbah pokazala veliko ubranost in tudi kvaliteto. Razveseljivo je to, da so to mladi godbeniki, kar brez dvoma pogojuje še večje uspehe, kot jih je že dosegla na dosedanjih številnih tekmovanjih v najtežjih jakostnih skupinah. Prijetno so nas presenetili mladi godbeniki iz Kamnika. Za vse poslušalce, ki poznamo to godbo, je bilo izvajanje še posebno prijetno in presenetljivo, kajti prvič smo lahko spoznali, koliko lahko mladi godbeniki napredujejo s svojo mladostno zagnanostjo. In ravno tako so poslušalce presenetili godbeniki iz Moravč. Brez dvoma lahko zapišemo, da so se vsi godbeniki dobro predstavili, kar je brez dvoma zahtevalo veliko skupnega dela in tudi volje njihovih kapelnikov: Toneta Ju-vana, Leandra Pegana, Miroslava Capudra in Josipa Grgasoviča. Vsem iskrene čestitke za prijeten glasbeni večer, kakršnih si še želimo. Občinska konferenca SZDL Domžale PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE V PEČAH OB PRAZNIKU DELA Iz vseh krajev v občini nam poročajo o prvomajskih srečanjih, o številnih proslavah in shodih, kjer so se zbirali delovni ljudje in občani ter z najrazličnejšimi aktivnostmi obeležili praznične dni. Slovesnosti ob 27. aprilu -Dnevu ustanovitve Osvobodilne fronte in prvem maju - Prazniku dela so postale nekaj, kar še bolj združuje ljudi v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Mimo osrednje proslave ob Dnevu OF v Mengšu in na predvečer Praznika dela v Domžalah, je bila vrsta proslav in srečanj. V prazničnih dneh so bili Mengšani na Gobavici in tam tudi kresovali, občani Jarš in Rodice so bili na svojem že 9. tradicionalnem prvomajskem srečanju na Rudniku, kjer so počastili spomin na padle borce pri spomeniku, delavci TOSAME so praznovali 55-letnico obstoja delovne organizacije, mladina je organizirala pohodne enote k spomeniku na Oklem, po okoliških vrhovih so goreli kresovi. Skratka veliko slovesnosti in kljub ne ravno najboljšemu vremenu, veliko dobre volje in veselih trenutkov. Na predvečer prvega maja je bila v Domžalah v organizaciji Nogometnega kluba Domžale in Te-lesnokulturne skupnosti večja slovesnost, katere pokrovitelj je bil Občinski svet Zveze sindikatov Domžale. Slovesnost se je začela s svečano povorko, v kateri so sodelovali prapori borčevskih in delovnih organizacij, gasilcev in društev, mnogi gasilci prostovoljnih in industrijskih društev, člani .telesno-vzgojnih organizacij, mladina, taborniki in narodne noše, ki jih je spremljala Domžalska godba. Pred spomenikom BORBE IN DELA je številne občane, in udeležence povorke pozdravil predsednik NK Drago PEVEC, ki se je spomnil proslavljanja 1. maja v težkih časih boja za delavske pravice in primerjal ta boj z današnjimi prizadevanji pri izgradnji naše družbe in samoupravljanja. Nastopil je tudi recitator Boris KOPITAR. Osrednja slovesnost je bila na ploščadi pri Veleblagovnici, kjer je Domžalska godba imela prome-nadni koncert. Prisotne je pozdravil predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Marjan KOPITAR, ki je med drugim dejal: Predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale Marjan Kopitar pozdravlja udeležence zborovanja pred Praznikom dela ,Jn tudi tega ne prezrimo, ko danes praznujemo delavski praznik, da so žal v ta simbol uprte oči še mnogih ljudstev sodobnega sveta, ki se za pridobitve, ki so utelešene v 1. maju, šele bore. Živimo sredi sveta, ki v praznično razpoloženje vnaša primesi trpkosti in zaskrbljenosti... Nam vsem pa mora 1. maj pomeniti tudi priznanje za pot, ki smo jo opravili pri razvoju samoupravne socialistične družbe, ki jo vsi skupaj gradimo in dograjujemo." Nato je sledil štafetni tek po domžalskih ulicah, svečanost pa je bila zaključena z veličastnim ognjemetom. PRVOMAJSKO JUTRO se je začelo z budnicami godb v Moravčah, Mengšu in Domžalah. Kot vsako leto so tudi letos ljudje povsod z navdušenjem sprejeli praznične zvoke koračnic, ki so prinašale vedro razpoloženje v sicer oblačnem vremenu. Se prav posebno pozornost je zbudila Domžalska godba, ki se je pojavila na ulicah v novih ,,safari" uniformah in klobuki tovarne Universale Domžale. Ljudje so na mnogih krajih zaustavljali godbenike s prigrizki in dobro domačo kapljico, povsod so bili zadovoljni obrazi in praznično razpoloženje. Da, to je bil resnično praznik za vse in velika odločenost, da še naprej gradimo družbene odnose in da ohranjamo veličino naših zmag in da jih oplemenitimo s še bolj veličastnejšimi. r' VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD OBČINE DOMŽALE vabi vse starše in prijatelje otrok na OTROŠKO PRIREDITEV ob 30-letnici organiziranega varstva v občini Domžale, ki bo v torek, 30. maja ob 17.30 uri v Kinodvorani v Domžalah. Sodelovali bodo otroci iz vseh vrtcev občine Domžale. Mladina naše OO ZSMS je sklenila: ob 1. maju moramo nekaj pripraviti za naše krajane in obenem proslaviti tudi 27. aprU - Dan ustanovitve OF slovenskega naroda. 30. april. V Gasilskem domu tečejo še zadnje priprave, ura se pomika proti šesti, dvorana se počasi polni. Želeli smo pripraviti malo več vesejja, naučili smo se veselo obarvane enodejanke z naslovom Nove žene, ob kateri so se gledalci kar prijetno zabavali (bolj težko je bilo za nas na odru, ko se nismo smeli smejati, čeprav se je vsa dvorana in smo ob nekaterih prizorih s težavo zadrževali smeh). Vsebina igre sega v čas druge svetovne vojne v Srbiji. Nekateri še živijo po starih nazorih in se sprva nočejo vmešavati v boj, a ko vidijo, da sovražnik in domači izdajalci sejejo le smrt, se trdno odločijo za boj, za čimprejšnjo osvoboditev domovine, v boju pokažejo vse svoje sposobnosti tudi žene in dekleta, čeprav nekateri v njihovo moč niso verjeli rekoč, kaj se bo le ženska vmešavala v vojsko? Po končani igri je zadonela Interna-cionala, kulturni program z recitacijami in borbenimi pesmimi. Z vsem smo skušali obuditi spomin na dneve, ko se je začel organiziran boj našega naroda za osvoboditev, spomnili pa se tudi nekdaj težkega položaja našega delavca. Na bližnjem hribu pa je že vabil kres in harmonikar s prijetnimi melodijami. Veselje ni privabilo samo nas mladih, ki ne moremo spati, privabilo je tudi starejše. Od prijetnih viž so nas začeli srbeti podplati in okoli kresa je kmalu nastalo pravo plesišče. Iz naših grl je donela pesem, kres je dogoreval, kazalec se je pomikal proti deveti in počasi se je vesela druščina začela odpravljati proti domu. Veseli smo bili polne dvorane našega Gasilskega doma, saj smo videli, da mnogo prostih uric, ki smo jih porabili za vaje in priprave le ni bilo zaman. Ob pogledu na zadovoljne obraze obiskovalcev je v nas tlelo tiho zadovoljstvo in spodbuda za prihodnje, da pripravimo za ljudi naše KS še več prijetnih uric in razvedrila. S proslavami ob državnih in republiških praznikih pa budimo narodno zavest, zavest pripadnosti domovini, ki je bila osvobojena tudi s krvjo mnogih sovaščanov. Naš enolični vsakdan bomo skušali popestriti še kako drugače, še bolj pestro, le če nam bo prišlo kaj pametnega na misel. Seveda bo - kako ne? Saj smo vendar mladi." Julijana Avbelj DELOVNO SMO PRAZNOVALI lisico, šaljivem tekmovanju, premagovanju ovir, lokostrelstvu in igri ,,med dvema ognjema". Na tekmovanju so sodelovali medvedki in čebelice iz OŠ Radomlje, OŠ Šlandrove brigade in OŠ Josip Broz Tito. Po posameznih skupinah so bili doseženi naslednji rezultati: Mlajše čebelice: 1. Jagode 2. Modri mesec 3. Rdeči tulipan -Mlajši medvedki:, 1. Tarzani 2. Polarna zvezda 3. Malezijski tigri Starejše čebelice: 1. Kačje sestre 2. Pege 3. Mravljice Starejši medvedki: 1. Modri bivoli 2. Bobri 3. Crna puščica OŠ JBT OŠ JBT OŠ JBT OŠ JBT OŠ JBT OŠ JBT OŠ JBT OŠ Radomlje OŠ Radomlje OŠ JBT Pred 27. leti - 22. aprila so se v Ljubljani zbrali predstavniki takratnih taborniških rodov in čet in se združili v organizacijo Združenje tabornikov Slovenije. Oa tistega leta praznujemo slovenski taborniki na ta dan svoj praznik. Letos smo ga domžalski taborniki praznovali prav posebno slovesno in še bolj delovno, saj letošnje leto mineva 25 let od kar je v Domžalah pričela z delom družina Skalnih taborov. Pozno jeseni, ali točneje 6. decembra letos, bo minilo 25 let od ustanovnega občnega zbora. Ze na letni skupščini smo se dogovorili, da bomo jubilejno leto prazno vali tako, da borno« na vseh področjih še bolj aktivni, kot smo bili prejšnja leta in s tem dokazali tudi za naslednjih 25 let zagotovljen razvoj taborništva v naši občini. V naših vrstah je vključenih preko 300 članov, od najmlajših murnov do klubovcev. Naše člane najdemc v taborniških enotah v Domžalah, Dobu, na Homcu, v Radomljah in v Moravčah. V sredini meseca aprila smo zaključili z vodniškim tečajem, katerega seje stalno udeleževalo okoli 20 novih vodnikov, ki bodo v bodoče prevzeli vodenje mlajših članov. Na dan tabornikov - 22. aprila - pa smo pri OŠ JBT prižgali že tradicionalni taborni ogenj, ob katerem se je zbralo kar precej tabornikov. Taborni ogenj in program ob njem si je ogledalo tudi precej staršev in prijateljev taborniške organizacije. Naslednji dan, 23. aprila, seje zbralo na občinskem tekmovanju v taborniškem mnogoboju 20 ekip medvedkov in čebelic. Preko 100 najmlajših članov naše organizacije se je pomerilo v kurjenju ognja, orientacijskem teku, lovu na r--- OGLAS V delovo razmerje za nedoločen čas sprejmem 4 DELAVCE ZA DELO V GALVANI. OD po dogovoru. Samsko stanovanje, SPLOŠNA GALVANA, Franc MARTINJAK, Homec, VIII. ul. št. 8. Ekipe, ki so v posameznih kategorijah zasedle prva mesta, so zastopale naš Odred na področnem tekmovanju, kije bilo 7. maja v Borovnici. V okviru praznovanja delavskega praznika 1. maja smo na Gorjuši pri Jamarskem domu postavili propagandni tabor, s katerim smo želeli prikazati našo dejavnost tudi širšemu krogu naših občanov. Pred nami je še vrsta akcij in nalog, ki jih bomo organizirali do letnega taborjenja, ki bo tudi letos v Bohinju. Ivo Jarc UTRJEVANJE KRAJEVNE SAMOUPRAVE V občini še vedno poteka razprava o osnutku OBČINSKEGA STATUTA, ki ga bomo morali sprejeti v mesecu juniju. Med mnogimi odprtimi in življenjsko pomembnimi vprašanji je tudi to, kako organizirati krajevno samoupravo, da bo odgovarjala vsem tistim interesom in nalogam, kijih moramo utrditi v krajevnih skupnostih. V današnjem sestavku skušamo nakazati nekaj odprtih vprašanj, o katerih se bomo morali čimpreje opredeliti v krajevnih skupnostih. Torej gre za razmišljanja o KRAJEVNI SAMOUPRAVI in njeni organiziranosti. V večini krajevnih skupnosti je zborom delegatov oziroma skupščinam KS ter svetom KS potekel štiriletni mandat. Osrednji organ samoupravljanja v KS je skupščina KS (odslej naj bi uporabljali ta izraz), ki po sestavi bolj ali manj ustreza dosedanjim zborom delegatov v KS. Svet KS pa mora postati (statutarno in dejansko) izvršilni organ skupščine KS, ki ga tudi imenuje in razrešuje. V neposrednih pripravah na volitve smo se dogovorili, da ni smotrno ob splošnih volitvah delegacij organizirati tudi volitve članov samoupravnih organov (skupščine in sveta), ker bi v času velike obremenjenosti morda tej pomembni nalogi posvetili premalo pozornosti. Dogovorili pa smo se tudi, da bomo ob evidentiranju za delegacije pripravili kadrovske rešitve vsaj za najodgovornejše funkcije v skupščini KS in svetu KS. Če smo to delo opravili nas čakata v zvezi s samim oblikovanjem skupščine KS dve neposredni nalogi: 1. da se v statutih KS jasno opredeli vloga sestava in podlaga okvir za oblikovanje skupščin KS ter pristojnosti skupščine in sveta KS; 2. drugo, obsežnejšo nalogo predstavljajo same volitve oz. oblikovanje skupščin KS. Ker je KS razčlenjena skupnost — prepletanja različnih interesov, morajo biti ti interesi preko delegatov v skupščini zastopani. Skupščino KS naj sestavljajo: 1. Delegati prebivalcev KS, oziroma delegati naselij in njenih delov. Te delegate lahko izvolimo na neposrednih volitvah ob morebitnem referendumu. Druga možnost je, da koordinacijski odbor za kadre pri SZDL ali izvršni odbor pripravi kandidatno listo za te delegate, o njej razpravljajo občani na vaških in uličnih zborih, krajevna konferenca SZDL pa bi tako listo na svoji seji potem potrdila. Določitev delegatov — občanov bi lahko opravili tudi na zboru občanov KS, vendar le v najmanjših KS, ker je udeležba na zborih v večjih KS glede na število prebivalcev premajhna. 2. Delegati delavcev v TOZD, ki delujejo v KS oziroma tistih zunaj nje, pa njihovi delavci živijo in uresničujejo svoje interese v KS (za „zunanje" TOZD bi se bilo koristno dogovoriti za najmanjše število delavcev, ki pride v poštev). V TOZD naj bi delegate za skupščino KS izvolili na zborih delavcev ali pa jih delegira delavski svet iz svoje sestave ali izmed drugih delavcev. Pripravo teh volitev naj bi organizirali sindikati, vsekakor pa mora KS dati pobudo ustreznim TOZD. Tudi na občinski ravni smo se s sindikatom dogovorili o skupni akciji. 3. Delegati ZK, SZDL, ZZB in ZSMS, ki naj bi jih izvolili na sestankih 00 ZK, 00 ZSMS, OOZZB in KK SZDL. 4. Delegati društev, združenj, družbenih organizacij naj bi se izvolili na občnih zborih oz. sestankih članov teh društev. Iz teh pojasnil sledi, da praktično nikjer ne bo mogoče hkrati izvoliti celotne sestave skupščine KS in da je treba čimpreje pripraviti dogovore z vsemi nosilci volilnih in delegatskih opravil, da bi akcija tekla usklajeno in da bi bila skupščina KS ustrezno oblikovana. V tem okviru je potrebno določiti tudi število delegatov - občanov, družbenopolitičnih organizacij, društev in delavcev TOZD, da skupščina ne bi bila preštevilna. V dosedanjih razpravah o krajevni samoupravi je bilo večkrat načeto vprašanje vključevanja izvoljenih delegatov za skupščino občine in skupščine SIS v skupščino KS. Gotovo moramo ločevati izvoljene delegacije od skupščine KS in sveta KS, povezava in koordinacija med njimi pa je nujno potrebna. Najbrž ne bi bila ustrezna rešitev, da bi kar vse izvoljene delegate (za SOb in SIS) vključili v skupščino KS, ker bi bila skupščina KS marsikje preširoka ali pa ne bi bila zastopana vsa območja KS (naselja, ulice). Po drugi strani pa je nujno potrebno v skupščino KS vključiti kot-delegate občanov vsaj nekaj delegatov izvoljenih na mar-čevskih volitvah iz delegacije za zbor KS SOb in delegacije za SIS. Tudi v svetu KS naj bodo zastopane delegacije. Člani sveta KS pa naj ne bi bili tudi člani — delegati skupščine KS, ker je svet skupščini odgovoren za svoje delo in ga le-ta imenuje na svoji prvi seji. Opozarjamo naj še na dva pomembna organa v KS, ki sta ponekod deležna premalo pozornosti. To je svet potrošnikov, ki naj usklajuje interese proizvajalcev in potrošnikov blaga in poravnalni svet, ki skuša izboljševati medsebojne odnose v kraju. Omeniti velja tudi takoimeno-vane interesne zbore delovnih ljudi in občanov (zbori stanovalcev, zbori zavarovancev, zbori uporabnikov dobrin in storitev), o katerih pa je še celo vrsto nedorečenosti in se zato tudi v praksi še niso uveljavili. Torej v krajevni samoupravi ni večjih sprememb, zatq te stvari niso nove, prav pa je, da jih obnovimo. Naša prizadevanja pa morajo biti usmerjena v najširšo družbeno politično aktivnost, ki naj ustvari pogoje, da bodo organi resnično zaživeli in da se bodo v njih uresničevali skupni interesi. Občinska konferenca SZDL Domžale V MENGŠU SO SE ODLOČILI V začetku aprila 2. 4. 1978, so se krajani Mengša odločali z referendumom za boljšo komunalno opremljenost svojega kraja, ki se je v zadnjih 10 letih povečal v svojem obsegu skoraj za še enkratno površino. S tem, ko se je v tem obdobju na vseh koncih kraja pospešeno gradilo, pretežno individualna gradnja, pa seje pri vsakem objektu, pri vsaki novi ulici, samo še večal razkorak rred potrebno komunalno opremo in med tisto, ki jo je v tem trenutku kraj imel. Pri tem mislimo na vodovod, na javno razsvetljavo, na kanalizacijo, na asfaltirane ulice, skratka na vse stvari, ki nam omogočajo, da se v okolju, za katerega smo se odločili, da v njem živimo, čimbolje počutimo. Za preskrbo s pitno vodo v zadovoljivi meri skrbi komunalna enota podjetja Hidrometal, medtem ko so ostale stvari naložene v urejanje Krajevne skupnosti Mengeš, ki le s težavo dohaja korak s potrebami, ki so v kraju prisotne; delno to zaradi obsega teh zahtev, v veliki meri pa zaradi finančnih sredstev, kijih ni nikdar dovolj. Da se ujame korak razvoja kraja in njegovih potreb po komunalnih objektih, si je Krajevna skupnost zastavila obsežen program izgradnje teh pre-potrebnih objektov, ki ga bo po predvidenem planu realizirala v letih 1978 in 1979. Ta program je bil v celoti sprejet in potrjen na zborih volilcev. Da je temu res tako, pa kaže tudi rezultat pravkar izvedenega referenduma, na katerem so se občani z 81 % ,,ZA" odločili in podprli program Krajevne skupnosti. Naj o tem programu spregovorimo tudi nekaj besed: V letih 1978 in 1979 bo Mengeš dobil naslednje nove komunalne objekte: - kanalizacijo: Ulica Toma Brejca, Medvedova, Novakova, Šlandrova, Ulica OF, Jelovškova z razbremenilnikom, Maistrova, Ulica Mengeške skupine, Zadružniška, del Zavrti.del Kersnikove, Slamnikarska ulica in Stara pot; - novo asfaltirane ulice: Ulica dr. Ti-neta Zajca, Proletarska, Ropretova, Ulica OF, Jelovškova, Maistrova, Zadružniška, Ulica Mengeške skupine, Zoranina, Zavrti, Slamnikarska, Novakova, Šlandrova, Veselovo nabrežje, Ulica Toma Brejca, Medvedova, del Kersnikove in Stara pot. Vsa ta obsežna dela bodo opravljena v dveh letih. Vrednost vseh teh predvidenih del znaša po grobi oceni 13,000.000 novih din. Celotna investicija se bo financirala iz sredstev zbranih na osnovi izglasovanega referenduma, iz sredstev Krajevne skupnosti in iz sredstev kreditov Banke Domžale. Za prva dela so že podpisane izvajalne pogodbe, prav tako se je z deli tudi že začelo tako, da vse teče po predvidenem planu in predvidenih rokih. Že v juniju bodo prve ulice iz tega programa dobile asfaltno prevleko, medtem ko so nekatere že dobile tudi kanalizacijo. V času, ko po ceh naši domovini teče obsežna akcija za lepše, zdravo in čisto okolje, bo kraj s temi objekti še bolj prispeval k razultatom te akcije, katere akterji smo prav vsi občani naše občine, prav vsi člani naše samoupravne socialistične družbe. Vemo, da je bilo v teh smereh v preteklih letih, kot tudi v zadnjem letu, veliko že storjenega. Tako ima Mengeš že dalj časa svojo čistilno napravo za prečiščevanje odpadnih kanalskih voda, ki bo z dograditvijo novih kanalov še bolj upravičila svoj obstoj in namen. Možnost onesnaženja podtalnice bo tako vedno manjša. Prav tako bomo v kratkem izgubili eno največjih „crnih" točk v zgornjem delu Mengša, to je vsem znano veliko odlagališče vseh vrst smeti v gramozni jami, ki se že sanira tako, da se bo v nekaj letih popolnoma spojila z okolico. Ob rob temu dodamo lahko še to, da se je kolo urejanja komunalnih zadev v Mengšu začelo vrteti hitreje kot dose-daj. Impulz, ki pa je povzročil ta zagon, pa je vedno bolj izražena solidarnost naših delovnih ljudi, je pravilen odnos do skupnih interesov celega kraja in želja, da se zastavljene naloge in cilji na takih osnovah tudi čimprej dosežejo. Krajevna skupnost Mengeš Odbor za medsebojna razmerja delavcev v delovni skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: organiziranje in priprava civilne zaščite Pogoji za sprejem: višja šola upravne, pravne smeri, dve leti delovnih izkušenj, strokovni izpit. Za vsa dela je določeno poskusno delo, ki traja tri mesece. Kandidati naj vložijo v 15 dnen po objavi pismene ponudbe za sprejem s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE, oddelek za splošne zadeve in družbene službe, Domžale, Ljubljanska 69. PEŠEC... v prometu si najštevilnejši, a vendar najbolj ogrožen ZAKAJ? Najšibkejši udeleženec v prometu si, nezaščiten in najbolj izpostavljen hudim posledicam, ki se lahko zgodijo že pri najmanjši napaki na prometnem prostoru, ki je namenjen tudi drugim, zlasti motornim vozilom. S polno mero odgovornosti in prometno etične osveščenosti se boš izognil nevarnemu prometnemu okolju in tako prispeval k večji lastni varnosti in varnosti drugih v cestnem prometu. Posredujemo nekaj nasvetov, ki naj ti pomagajo za varnejšo udeležbo v cestnem prometu sploh. PEŠEC? „Pešec je oseba, ki je udeležena v cestnem prometu, pa ne vozi vozila in se ne pelje v njem, oseba, ki z lastno močjo potiska otroško prevozno sredstvo, kolo, kolo z motorjem ali voziček za slabotne, kot tudi oseba, ki se pelje na premičnem vozičku za slabotne, katerega premika z lastno močjo ali z močjo motorja, če se pri tem premika s hitrostjo, kot da bi hodil." SPLOŠNA PROMETNA PRAVILA Tudi ti si dolžan ravnati v skladu s predpisi o prometnih pravilih, v skladu s prometnimi znaki in v skladu z znaki in odredbami, kijih dajejo pooblaščene osebe. Pešec, tako kot drugi udeleženci v prometu, je dolžan upoštevati omejitve, prepovedi in obveznosti, izražene s postavljenimi prometnimi znaki. POSEBNA PROMETNA PRAVILA ZA PEŠCE HOJA PO CESTI Pešec praviloma ne sme hoditi po vozišču in na njem postajati. Če gre pešec po vozišču, mora hoditi čim bližje robu vozišča;-; in sicer skrajno previdno ter tako, da ne ovira ali preprečuje prometa vozil. Na cesti, ki ima pločnik ali drugo, za pešce namenjeno površino oziroma površino ob vozišču, ki je primerna za pešce; mora pešec hoditi po taki površini. Kadar gredo po vozišču, na katerem varnost prometa to terja, zlasti pri slabi preglednosti ceste, zmanjšani vidljivosti ali gostem prometu, morajo hoditi pešci drug za drugim. Pešec, ki hodi po vozišču na javni cesti zunaj naselja, mora hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje. Izjemoma sme hoditi pešec ob desnem robu vozišča samo tedaj, kadar je to zanj varneje — nepregleden ovinek, prepad, usek, plaz in podobno. Pešec, ki potiska kolo, kolo z motorjem ali motorno kolo, osebe, ki se premikajo z vozičkom za slabotne in organizirana kolona pešcev, se morajo pomikati ob desnem robu vozišča v smeri gibanja. PREČKANJE CESTE Pešec je dolžan iti čez vozišče pazljivo in po najkrajši poti. Na cesti, ki ima zaznamovane prehode ali posebej napravljene prehode za pešce, mora pešec čez cesto na takem prehodu. Zunaj prehoda za pešce sme pešec prečkati cesto, če je najbližji prehod joddaljen več kot 100 metrov. Na zaznamovanem prehodu, na katerem je promet pešcev urejen s svetlobnimi znaki za pešce, se mora pešec ravnati po teh znakih. Tam, kjer za pešce ni posebnega svetlobnega znaka, se morajo pešci ravnati po svetlobnih znakih za vozila ali po znakih, ki jih daje pooblaščena oseba. Na zaznamovanem prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki in tudi ne z znaki, ki jih daje pooblaščena oseba, mora pešec predno stopi na prehod, paziti na oddaljenost in hitrost vozil, ki se mu približujejo. Pešec, ki namerava čez vozišče na mestu, kjer ni zaznamovanega prehoda za pešce ne sme stopiti na vozišče, če s tem ovira promet vozil. HOJA ČEZ ŽELEZNIŠKI PREHOD Pešec se mora ustaviti pred prehodom čez železniško progo v ravnini, če so zapornice spuščene ali če so se že začele spuščati ali pa če svetlobni ali zvočni znaki opozarjajo, da se bodo zapornice začele spuščati oziroma, da po progi prihaja vlak. Ko namerava pešec prečkati železniški prehod, mora to storiti s potrebno previdnostjo tudi kadar luči na prehodu niso prižgane. Na prehodu ceste čez železniško progo v ravnini, na kateri ni zapornic in ne naprav, ki bi z znaki napovedovale približevanje vlaka, smejo pešci čez železniško progo šele, ko se prepričajo, da po progi ne prihaja vlak, ali kakšno drugo vozilo, ki vozi po tirnicah. VOZILA S PREDNOSTJO Da omogočijo pešci prehod rešilnim, gasilskim, vozilom milice in drugim prednostnim vozilom, se morajo umakniti z vozišča in počakati dokler ta vozila ne peljejo mimo. PEŠEC IN PROMETNA NEZGODA Pešec, ki se znajde na kraju prometne nesreče, v kateri je kdo poškodovan ali kdor pride tam mimo, je dolžan pomagati poškodovanim. VIDNOST PEŠCA V PROMETU V času od prvega somraka do popolne zdanitve (ponoči) ter podnevi ob zmanjšani vidljivosti morajo nositi prižgane luči skupine pešcev, ki hodijo po vozišču zunaj naselja in sicer: Organizirana skupina pešcev ali sprevod — najmanj eno belo ali rumeno luč na čelu kolone oziroma sprevoda in najmanj eno rdečo luč na začelju. Namesto omenjenih luči se smejo uporabljati odsevajoče snovi. Na sploh pa je varno za vsake- ga pešca, da ponoči v mraku in ob slabi ah zmanjšani vidljivosti nosi nek s svetlobo odbojen predmet. Če druge možnosti ni, naj hodi oblečen v svetlejša oblačila. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SOb Domžale LASTNIKI TRAKTORJEV - POZOR Vse češče se dogaja, da opravljajo s traktorji bodisi po javnih cestah ali pa po obdelovalnih površinah otroci ali mlajši mladoletniki brez prisotnosti staršev ali oseb, ki imajo ustrezne izkušnje za opravljanje vožnje s traktorji. Znano je, daje traktor zelo nevaren delovni stroj, saj nam o tem pričajo podatki o vse pogostejših hudih nezgodah, celo pri izkušenih voznikih - traktoristih. Do usodnih posledic pa prav gotovo pride, če otrok ali mladoletnik vozi traktor po javnih cestah v javnem prometu. Zato vas opozarjamo ne samo na določilo 81. člena zakona o varnosti cestnega prometa, da ni dovoljeno upravljati ali dati v upravljanje motornih vozil osebam, ki nimajo vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije, temveč tudi zato, da ne bi ugasnila komaj začeta življenja naših in vaših otrok. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu OBVESTILO Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Domžale v sodelovanju z Avto-moto društvi in Združenjem šoferjev in avto-mehanikov - podružnica Domžale organizira v okviru družbene samozaščite in varnosti občanov predavanje o aktualnih problemih v cestnem prometu z željo, da vse občane seznani o perečih problemih prometne varnosti. Ta predavanja bodo v: Domžalah dne 29. 5.1978 ob 17,30 v Kino dvorani, Radomljah 30. S. 1978 ob 19. uri v sejni dvorani KS Radomlje, Mengšu 5. 6.1978 ob 19. uri v Kino dvorani, Trzinu 6. 6.1978 v dvorani KS Trzin ob 19. uri, Moravčah 28. 5.1978 ob 8. uri v osnovni šoli Jurij Vega Moravče. Predaval bo prometni strokovnjak MOŽE ing. Vinko iz UJV Ljubljana. Prepričani smo, da se boste v lastnem interesu kot vsakodnevni udeleženci v prometu tega predavanja zagotovo udeležili. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Domžale RAZPIS IP „ALPREM" KAMNIK 61240 KAMNIK, Usnjarska c. 9 Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja dela in naloge: 1. ANALITIKA Pogoj: višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. 2. 15 MONTERJEV za aluminij in stavbno-ključavničarska dela. Pogoj: KV ključavničar ali KV mizar in vsaj 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok. 3. 15 PK MONTERJEV za aluminij in stavbno-ključavničarska dela. Pogoj: priučen delavec in 3 leta delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok. 4. 10 NK DELAVCEV Pogoj: 1 leto delovnih izkušenj. 5. 2 SNAŽILKI Pogoj: 1 leto delovnih izkušenj. Dela se za vsa dela in naloge združujejo na nedoločen čas. Samoupravni sporazum predvideva za vse delokroge tudi poskusno delo. Če želite postati naš sodelavec, vas vabimo, da pošljete prijavo s kratkim življenjepisom na gornji naslov v 15 dneh. Vse podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi podjetja. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE razpisuje z organizacijsko, strokovno in materialno pomočjo Zveze socialistične mladine Slovenije, Zveze sindikatov Slovenije, Kulturne skupnosti Slovenije, Združenja gledaliških skupin Slovenije, Društva slovenskih pisateljev, Kulturno prosvetnega društva Ernestek Golob Peter iz Gradišča, revije Antene, revije M, kulturnih in družbenopolitičnih organizacij in skupnosti v občinah Nova Gorica, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Ptuj, Celje, Kranj, Kočevje, Črnomelj in Lenart 7. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Področna srečanja bodo v: - Slovenj Gradcu - Črnomlju - Kranju - Ptuju - Novi Gorici - Celju - Kočevju - Murska Sobota 9. in 10. junija 1978 15. in 16. julija 1978 10. septembra 1978 23. septembra 1978 30. septembra in 1. oktobra 1978 6. in 7. oktobra 1978 7. in 8. oktobra 1978 13. oktobra 1978 Osrednje srečanje bo v Gradišču v Slovenskih goricah, v soboto in nedeljo, 10. in 11. februarja 1979 za najuspešnejše avtorje vseh območnih srečanj. Na srečanju lahko sodelujejo pesniki in pisatelji začetniki, ki še niso izdali (razen v samozaložbi) nobenega svojega dela v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih srečanjih pesnikov in pisateljev začetnikov. Kandidati morajo biti stari več kot petnajst let. Posamezni kandidati lahko sodelujejo z največ tremi prispevki v slovenskem jeziku, napisanimi s pisalnim strojem v treh izvodih. Posamezen prispevek v prozi ne sme po dolžini presegati: — za črtico tri strani, — za esej deset strani, — za novelo petnajst strani, — za gledališki tekst šestdeset strani, — za roman sto strani. V poeziji pa ne sme biti daljši kot dve strani (prispevki naj bodo pisani le po eni strani lista). Svoje prispevke pošljite pod šifro v zapečateni ovojnici (na njej naj bo zapisana tudi vaša matična občina). V tej ovojnici naj bo manjša zaprta ovojnica z vašim točnim naslovom, šifro prispevkov, izobrazbo, poklicem in starostjo. Organizacijski odbor ne bo upošteval prispevkov, ki bodo namesto s šifro podpisani v veliki ovojnici z vašim pravim imenom. K sodelovanju vabimo vse pesnike in pisatelje začetnike iz Slovenije, Slovence v drugih republikah, iz slovenskih zamejskih območij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, kakor tudi pesnike in pisatelje začetnike med delavci v tujini, izseljenci in pripadnike JLA. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizacijski odbor bo prispevke sprejemal do 20. maja 1978 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije (za 7. srečanje), Ljubljana, Dalmatinova 4/II. Tričlanske žirije (dva Člana bo imenoval organizator območnega srečanja, enega pa odbor za literarno dejavnost pri ZKOS) bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrale po deset najboljših avtorjev za nastop na območnem srečanju. Tričlanska osrednja žirija, ki jo bo imenoval odbor za literarno dejavnost pri ZKO Slovenije, pa bo izbrala: — po dva najboljša avtorja iz vsakega območnega srečanja, — pet avtorjev izmed vseh ostalih avtorjev, ki so bili izbrani za območna srečanja in — do pet avtorjev izmed tistih, ki niso bili uvrščeni na območna srečanja, a osrednja žirija zanje meni, da dosegajo raven, ustrezajo materialom in temeljnim ciljemsrečanja. Območne žirije bodo zaključile svoje delo do 10. junija 1978 in objavile spiske izbranih avtorjev najkasneje do 15. junija 1978. Osrednja žirija bo zaključila svoje delo do 1. decembra (praviloma po območnih srečanjih) in objavila spisek izbranih avtorjev do 10. decembra 1978. Organizacijski odbor bo objavil dela izbranih avtorjev do 15. januarja 1979 na način in v obsegu, ki bo ustrezal gmotnim in organizacijskim možnostim. Morebitne dodatne informacije, zbiranje prispevkov in organizacijske predpriprave dobite na naslovu: ZKO Slovenije, Organizacijski odbor 7. srečanja, Ljubljana, Dalmatinova 4 (tel. 061-310-532). NOVOSTI DAVČNE ZAKONODAJE Srednjeročni program naše občine posveča posebno pozornost razvoju malega gospodarstva. Z uvedenimi davčnimi olajšavami za obrtnike — začetnike ter z olajšavami za zavezance, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, bodo ustvarjeni ugodni pogoji za stimulacijo občanov pri odpiranju novih in razširjanju obstoječih obrtnih delavnic. Davčne olajšave in stimulativna kreditna politika pa bosta še posebno podpirali razvoj obrtno storitvenih dejavnosti, predvsem storitev, ki so nujno potrebne za občane. V nadaljevanju bomo prikazali nekatere spremembe in novosti republiške in občinske davčne zakonodaje. 1. Kmetijska dejavnost Osebni dohodki iz kmetijske dejavnosti, ki izvirajo iz negozdnih površin, se obdavčujejo po katastrskem dohodku, kateri je hkrati tudi osnova za obdavčitev gozdnih zemljišč kot premoženja, ki je v posesti občanov, ki nimajo priznanega statusa kmeta. Novi katastrski dohodek (objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale, št. 1/78) je za več kot štirikrat večji od dosedanjega. Naše stališče je, da se davčne obveznosti iz kmetijske dejavnosti v globalu ne bi spremenile, zato smo davčni instrumentarij prilagodili na novo izračunanemu katastrskemu dohodku, da smo znižali davčne stopnje, s čimer smo v globalu zadržali davčne obveznosti na enakem nivoju. Po teh spremembah so se znižale stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijstva (objavljene v Uradnem vestniku občine Domžale, št. 4/78) v skladu s porastom katastrskega dohodka in so za posamezne skupine katastrskih občin naslednje: — prva skupina 9 % — druga skupina 6 "/„ — tretja skupina 4 % — četrta skupina 1,5 %. Te stopnje veljajo za zavezance, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje. Za tiste zavezance, ki tega zavarovanja nimajo, pa so davčne stopnje večje za 6 % po posamezni katastrski občini. (Pred spremembo pa so bile za 24 % večje). Oprostitve in olajšave davka od kmetijske dejavnosti so: — plačila davka od kmetijstva so oproščeni zavezanci, ki prebivajo v naseljih (oddaljenejšega hribovitega območja) navedenih vil. členu odloka o davkih občanov (Uradni vestnik občine Domžale, št. 6/77) pod pogojem, če njihov letni katastrski dohodek od negozdnih zemljišč ne presega 15.000 din (pred tem je znašal 4.000 din); — 10% znižanje odmerjenega davka, če kmetijski zavezanci preživljajo mladoletne otroke ali za delo nezmožne družinske člane in njihov letni dohodek ne presega 5.600 din (preje 1.200 din); — 50 % znižanje odmerjenega davka zavezancem, ki niso zmožni za delo in nimajo za delo zmožnih družinskih članov in če njihov dohodek gospodinjstva ne presega 19.000 din letno (preje 4.000 din); — davka iz kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 4.000 din (I. odstavek 66. člena republiškega zakona o davkih občanov - preje 100 din); — olajšave zaradi vlaganja sredstev v preusmeritev gospodarstva (graditev in obnavljanje gospodarskih poslopij, nakup kmetijskih strojev in opreme itd.) se lahko priznajo zavezancem davka od kmetijske dejavnosti le, če je zavezanec vložil najmanj 9.400 din (preje 2.000 din) v letu, za katero se davek odmerja. Ta olajšava se prizna pri individualnem ali skupnem vlaganju sredstev. 2. Obrta dejavnost Republiška davčna zakonodaja predpisuje olajšave za vključevanje učencev v malo gospodarstvo, vse druge olajšave pa so v pristojnosti občine, ki jih lahko predpisuje samostojno ali pa v skladu z usmeritvijo republiškega zakona o davkih občanov. Naša občina je predpisala naslednje davčne olajšave: — davčnim zavezancem začetnikom (po 27. členu zakona o davkih občanov), ki bodo vlagali sredstva v razširjeno reprodukcijo (obnova, razširitev ali izgradnja poslovnih prostorov in nabava opreme) se občinski davek odmeri po najnižji davčni stopnji, zmanjšani za 20 %; — davčnim zavezancem, ki niso zajeti v I. alinei, razen prevoznikov z motornimi vozili ter občanov, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic (pavšalisti), se občinski davek od dela davčne osnove, ki ustreza znesku, vloženemu v razširjeno reprodukcijo, odmeri po najnižji stopnji, zmanjšani za 10 "/<>. Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 50.000 din (1. člen zakona o spremembah zakona o davkih občanov Ur. list SRS, št. 8/78), in ki ne zaposlujejo tuje delovne sile (preje je ta cenzus znašal 25.000 din). V odloku o davkih občanov (Ur. vestnik občine Domžale, št. 6/77) se v I. odstavku 23. člena spremeni davčna stopnja od 22 % na 25 %. S to stopnjo so obdavčeni občani, katerim obrtna dejavnost ni glavni poklic (pavšalisti) in za njih velja poseben režim obdavčenja. Ti občani plačujejo prispevke za SIS iz dohodka, ki ga pridobivajo na osnovi glavnega poklica in zato njim ni potrebno plačevati prispevkov iz dohodka, ki ga dosegajo iz postranske dejavnosti. S 1. 3. 1978 je republika predpisala 1 % davek od bruto osebnega dohodka občanov (objavljeno v Uradnem vestniku občine Domžale, št. 4/78). Ta davek se obračunava od davčne osnove zavezancev do višine bruto osebnega dohodka in od bruto osebnega dohodka delavcev, ki so pri njih zaposleni. Izdelan je tudi predlog odloka o uvedbi občinskega davka od bruto osebnega dohodka v višini 0,5 %, ki naj bi ga po predlogu pričeli plačevati od 1.6.1978 dalje. 3. Obveznosti, ki izvirajo iz premoženja Spremenil se je predpis (49. člen odloka o davkih občanov Ur. vestnik občine Domžale, št. 4/78), po katerem se vrednost stavbe revalorizira takrat, ko se gradbena cena 1 kv. m koristne stanovanjske površine poveča za več kot 20 % v primerjavi s tovrstnim podatkom za preteklo leto 1974. Ta novost pomeni, da zaenkrat ne bo prišlo do povečanja davka od stavb. Povečala pa se je stopnja občinskega davka za počitniške hišice (50. člen omenjenega odloka), ki znaša 0,60 %. To pomeni, da se je ta davek povečal za 100 %. S tem člankom smo vas želeli seznaniti s spremembami republiške in občinske davčne zakonodaje. V tem smislu, da so davčni zavezanci poleg svojih obveznosti seznanjeni tudi s svojimi pravicami. PREDSTOJNIK DAVČNE UPRAVE Almira ZEMUIČ RADIOFOTOGRAFIRANJE PREBIVALSTVA Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze ter na podlagi določil zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, odloka o obveznem radiofotografiranju prebivalstva občine Domžale bo od 29. maja do 12. junija 1978 obvezno radiofotografiranje vseh prebivalcev občine Domžale, ki so bili rojeni v letu 1949 in pred tem časom. Radiofotografija ima namen, da pravočasno odkriva med prebivalstvom vsa poznana obolenja prsnega koša (obolenja pljuč, srca, velikih žil ipd.). Najpomembnejši obolenji, ki jih množična radiofotografija uspeva pravočasno odkrivati, sta tuberkuloza in pljučni rak. Med najpoglavitnejše naloge boja proti tuberkulozi prištevamo danes vsekakor pravočasno odkrivanje tuberkuloznih bolnikov. Cim hitreje uspe zdravstvena služba odkriti tuberkulozna obolenja v pljučih, v čim začetnej-šem razvoju se bolezen prične zdraviti, brez oslabitve delovne sposobnosti in se zato tem hitreje vrne na delo. Poznano je, da število bolnikov s pljučnim rakom tudi pri nas iz leta v leto narašča. Pravočasno odkritje raka na pljučih je odvisno izključno od pravočasnega rentgenološkega pregleda. Rak lahko mesece in mesece raste, ne da bi bolnika v dovoljni meri opozoril na to, da se spontano zateče na zdravniški pregled. Prav zato je kaj značilno, da množična radiofotografija vse pogosteje preseneti navidezno zdravega človeka z odkritjem rakastega obolenja. POZIVAMO VAS, DA SE NAVEDENEGA DNE IN URE, KI JE DOLOČEN PO PROGRAMU NA VABILU ZGLASITE V KRAJU, KJER VAS BO ZDRAVNIŠKA EKIPA PREGLEDALA OZIROMA RADIOFOTO-GRAFIRALA. PREGLED JE OBVEZEN IN BREZPLAČEN. Vsak neopravičen izostanek se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din na podlagi odloka o obveznem radiofotografiranju prebivalstva občine Domžale in zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Ur.listSRS.št. 7/77). 2. 6.1978 7.-8,30 ZALOG pod TROJICO RAZPORED PO KRAJIH: DATUM URA 29. 5. 1978 7.-12. 13. 18. 30. 5. 1978 7.-12. 1 3. 18. 31. 5. 1978 7.-12. 13.-18. 1..6.1978 7. 12. 13.-18. 2. 6. 1978 7.-12. 3.-18. 5. 6. 1978 7.-12. 1 3. 18. 6. 6.1978 7.-12. 13.-18. 7. 6.1978 7.15. 8. 6. 1978 7.-12. 13.-18 9. 6. 1978 7.-11. 9. 6. 1978 12.-17. 2. 6. 1978 7.-14. 12. 6. 1978 15.-16. 29. 5. 1978 7.-13. 14.-18. 30.5. 1978 7.-8. 8,30-13. 13,30-15. 31. 5.1978 7.-11. 12.-15. 1.6. 1978 8.-10,30 12.-14. KRAJ DOMŽALE Dom upokojencev MENGEŠ Dom počitka ZGJARŠE „INDUPLATI" VIR DOB OSNOVNA SOLA RADOMLJE KULTURNI DOM ZAMUDNIKI DOMŽALE -Dom upokojencev IHAN OSNOVNA SOLA DRAGOMELJ OSNOVNA SOLA .URANKAR" (ZLATO POLJE) Obrše LUKOVICA KRAJEVNI URAD RAFOLCE pri MARTINČKU PREVOJE KRTINA OSNOVNA SOLA PECE obrat Induplati GABERJE pri „RAVNIKAR" 9.-11,30 KRASCE gostilna „FRFRAV" 10-15. 5.6.1978 7.-15. VRHPOLJE OSNOVNA SOLA MORAVČE KULTURNI DOM 6.6.1978 7.-15. TRZIN OSNOVNA SOLA 7.6.1978 7.-10. KOLlCEVO PAPIRNICA - AMBUL 10,30-12. ROVA gostilna „PIRC" 12,30-17,30 HOMEC POS 8.6. 1978.7.-11. BLAGOVICA Krajevni urad 12.-14. 9. 6.1978 7.-14. 12.6.1978 7.-11,30 TROJANE GASILNI DOM RODICA celod. varstvo šola KRASNJA NASELJE Domžale, Sr. Pavel, Zaboršt, Depala vas Mengeš, Topole Zg. Jarše, Preserje pri Radomljah Vir, Podrečje ZADRUŽNI DOM Dob, Gorjuša, Zelodnik Radomlje, Hudo, Skrjančevo Ihan, Brdo, Selo, Goričica, Prelog Dragomelj, Bišče, Mala Loka, Pšata Zlato polje, Obrše, Mala Lasna, Preserje pri Zl. polju, Brezovicu Podgora, Trnovče Videm, Preserje, Sp. Koseze, Trnjava, Zg. Prapreče, Brdo, Ceplje -Gradišče, Lukovica Straža, Dupeljne, Vrhovi« Rafolče Vrba, Šentvid, Prevoje, Imovica, Prevalje Krtina, Brezovica, Brezje. Rača, Laze, Skocjan Gora pri Pečah, Križate, Podgorica, Preterž, Zg. Koseze Gaberje, Hrastnik, Mošeni), Ples, Limbarska gora, Selce 12.30-16,30 LOKA PRI MENGŠU GASILNI DOM Zg. Dobrava Zalog pod Trojico, Kokošnje, Trojica, Goričica, Žeje, Racni vrh, Studenec Dole pri Krašcah, Gorica, Imenje, Krašce, Prikernica, Selo pri Moravčah Dole, Zg. Tustanj, Stegne Sp. Tustanj, Zg. JavoršČica, \«ipolje, Sp. Javorščica Cešnjice, Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Podstran, Pogled, Rudnik, Serjuče, Soteska, Sp. Preker, Zalog pri Kresnicah, Zalog pri Moravčah, Drtija, Sp. Dobrava, Moravče Trzin Količevo, Crnelo, Turnše, Cešenik Rova, Dolenje, Zagorica, Ziče, Jasen, Kolovec Homec, Nožice Selce, Poljane, Cešnjice, Lipa, Prevoje, Prilesje, Vel. Jetnik, Gol čaj, Posmrečje, Zlatenek, Jelša, Mali Jelnik, Blagovica, Vošce, Zg. Loke, Korpe, Gaberje, Log, Gorenje, Vranke, Podmilj, Suša, Javorje, Sp. Petelinjek, Zg. Petelinjek Trojane, Učak, Sentožbolt, Bršlenovica, Prvine, Hribi, Jelševica, Zide, Zavrh Rodica, Sp. Jarše, Sr. Jarše Krašnja, Kranje brdo, Vinje, Koreno, Vrh, Kompolje, Neeastrn, Zirovše, Sp. Loke Loka pri Mengšu, Dobeno Stab za radiofotografiranje SOb Domžale LJUBLJANSKA BANKA BANKA DOMŽALE Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti Ljubljanske banke — Banke Domžale OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: I. v oddelku blagajne, likvidature in trezorja: blagajnika dinarsko—valutne blagajne dveh dinarskih odpravnikov - blagajnikov II. v oddelku računovodstva: referenta usklajevalca III. za ekspozituro Vir referenta splošne likvidature Za opravljanje vseh del in nalog morajo kandidati imeti dokončano ekonomsko srednjo šolo ali gimnazijo in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Izbrani delavci bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju v 15 dneh od objave na naslov: Ljubljanska bankf — Banka Domžale, komisija za delovna razmerja. O rezultatih objave, bodo obveščeni v 30 dneh po zaključenem roku za zbiranje J UČNA MESTA ZA MLADE SKUPNI RAZPIS UČNIH MEST za šolsko leto 1978/79 organizacij združenega dela ter obrtnikov z območja občine. I. Organizacije združenega dela: L TOSAMA 1 učno mesto za strojnega ključavničarja 1 učno mesto za elektrikarja 2. AVTOSERVIS DOMŽALE 3 učna mesta za avtomehanika 9 učnih mest za avtomobilskega kleparja 7 učnih mest za ključavničarja 4 učna mesta za voznega ličarja 3 učna mesta za avtoelektrikarja 1 učno mesto za voznega tapetnika 3. HIDROMETAL MENGEŠ 5 učnih mest za strojnega ključavničarja 3 učna mesta za strugarja 3 učna mesta za monterja ogrevalnih naprav 4. MLINOSTROJ DOMŽALE 10 učnih mest za strojnega ključavničarja 5 učnih mest za strugana 5. FILC MENGEŠ 2 učni mesti za strojnega ključavničarja 6. TAMIZ MENGEŠ 2 učna rr.e^ta za orodjarja 5 učnih mest za pohištvenega mizarja 7. MELODIJA MENGEŠ 2 učni mttti 7a glasbilarja 8. KOMUI-ALf;0 GOSPODARSTVO MENGEŠ 2 učni mesti za zidarja 2 učni mesti za delo v steklarstvu 2 učni lti^sti za ključavničarja 9. TOKO - TOZD Maloprodaja, poslovalnica Ljubljana, Nazorjeva 5 5 učnih mest za prodajalce 10. METALKA DOMŽALE 1 učno mesto za prodajalce II. ŽITO - TOZD MLINI VIR 1 učno mesto za mlinarja v mlinu Homec 12. GOSTIŠČE „PRI KONSKU" TROJANE 5 učnih mest za kuharja 5 učnih mest za natakarja 13. MOJCA LUKOVICA 3 učna mesta za krojilca zgornjih delov obutve V_._ ---\ 10 učnih mest za šivalca zgornjih delov obutve Prošnje sprejemajo kadrovske službe OZD do 15. 6. 1978. II. Obrtniki: 1. CAPUDER VINKO - kovinopasarstvo, Aškerčeva 35, Domžale 1 učno mesto za orodjarja 2. RUPAR HILDA, Selo 1, IHAN 1 učno mesto za orodjarja 3. FERKOLJ SLAVKO, Selo 1, IHAN 1 učno mesto za orodjarja 4. POClVAVSEK ing. ANDREJ - elektroinstalacije, Jarčeva 22, Domžale 1 učno mesto za elektroinstalaterja 5. STRGAR MAKS - elektroinstalacije, Ljubljanska 119 1 učno mesto za elektroinstalaterja 6. SMOLNIKAR MARJAN - mizarstvo, Vir, Zoisova 32 2 učni mesti za mizarja 7. NAGLIC JANKO - pleskarstvo, Vir, Cufarjeva 9 2 učni mesti za slikopleskarja 8. KRIZMAN FRANC - soboslikarstvo, Trzin, Mengeška 56 2 učni mesti za slikopleskarja 9. SMOLNIKAR PREVEČ - pletiljstvo, Depala vas 54 2 učni mesti za pletiljo 10. SMOLNIKAR SAŠA - strojno pletiljstvo, Kraigherjeva 27, Domžale 1 učno mesto za pletiljo 11. HRIBAR DARINKA - frizerstvo, Mengeške skupnosti 1, Mengeš 1 učno mesto za frizerko 12. ŽEKAR ANTON - tesarstvo, Nožice, Gostičeva 15 1 učno mesto za tesarja 13. Del Bello, Kolodvorska 9, DOMŽALE 1 učno mesto za frizerko 14. RETELJ VIDA, Kovičeva 10, Domžale 1 učno mesto za pletiljo Učenci naj se osebno zglasijo pri navedenih obrtnikih. ABC POMURKA - "NAPREDEK DOMŽALE" 45 učnih mest za prodajalca 5 učnih mest za mesarja prodajalca 3 učna mesta za mesarja proizvajalca 4 učna mesta za natakarja 3 učna mesta za kuharja 2 učni mesti za slaščičarja. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE DOMŽALE Ljube Sercerja 4 POTI DO TELEFONOV TELEFONSKI NAROČNIKI BODO PODPISOVALI SAMOUPRAVNI SPORAZUM Skupščina Območne SIS za ptt promet je spodbudila akcijo za podpisovanje samoupravnega sporazuma o financiranju razvojnega programa ptt kapacitet med uporabniki ptt storitev I. skupine, to so telefonski naročniki s telefoni v stanovanjih. Izvršni odbor Območne SIS in samoupravni organi Podjetja za ptt promet Ljubljana kot izvajalci pripravljajo s pomočjo dmžbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin podpisovanje sporazumov. Območna samoupravna interesna skupnost za ptt promet je sprejela temelje srednjeročnega plana za razvoj ptt kapacitet in nato samoupravni sporazum o financiranju programa razvoja. S programom so si izvajalci ptt delavci zadah cilj doseči 15 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev oziroma povečati število telefonskih priključkov od 51.880 na 103.240 ob koncu planskega obdobja 1976-1980. Da bi dosegli cilj, je treba zgraditi in povečati ptt zgradbe, kabelsko omrežje, telefonske centrale in druge investicije. Po izračunih v letu 1975 je za izpolnitev načrta potrebnih 1.255 milijonov dinar- jev. Uporabniki bodo prispevali 32 % sredtev, 34 % zagotavljajo izvajalci delavci Podjetja za ptt promet Ljubljana in 34 % krediti, kijih najema podjetje. Organizacije združenega dela in druge organizacije združujejo sredstva že od 1976 dalje. V mesecu maju bodo naročniki prejeli pismo s samoupravnim sporazumom o financiranju programa razvoja ptt prometa in izjavo o soglasju. Izvršni odbor Območne SIS za ptt promet in izvajalci ptt delavci so prepričani, da bodoelefon-ski naročniki podpisali samoupravni sporazum, ker bodo s tem omogočili povečati in izboljšati telefonske zveze. Sedanja obremenjenost telefonskih central je tolikšna, da ni mogoče zagotoviti kvalitetnih zvez, in še manj ustreči številnim prosilcem za telefonski priključek. Prispevek znaša 10 par za opravljeni impulz. Ali drugače, naročnik, ki bo izkoristil le 50 impulzov, ki so že vračunani v naročnini, bo prispeval 5 dinarjev. Prispevek bo prikazan v računu ptt storitev pod šifro 64, ker se za združena sredstva vodi poseben račun. Območna SIS za ptt promet in izvajalci ptt delavci so že doslej vlagali velike napore in sredstva za povečanje in izgradnjo objektov in si prizadevajo zadovoljiti potrebe. Vendar podjetje z lastnimi močmi ne more dohitevati družbenega razvoja in premagovati težave, ki so pri uresničevanju srednjeročnega načrta. Tem prizadevanjem so se pridružili poslovni partnerji Iskra, Tegrad, PAP, Elektrotehna in SGP Grosuplje, s katerimi je ptt podjetje podpisalo sporazum o poslovnem sodelovanju. Čeprav so ptt delavci ob zaključku preteklega leta morali ugotoviti, da zaostajajo pri uresničevanju investicijskih načrtov, upajo, da jim bo s sodelovanjem vseh interesentov, predvsem pa krajanov, uspelo doseči zastavljeni cilj.. Na koncu je potrebno poudari-ti,da krajaniprvič neposredno združujejo interese in sredstva v neki SIS, v tem primeru v Območni SIS za ptt promet Ljubljana. S podpisom samoupravnega sporazuma o financiranju programa razvoja bodo prispevali k izpolnitvi načrta in dali priznanje ptt delavcem za njihova prizadevanja za razvoj dejavnosti. V mesecu maju bo skupščina Območne SIS za ptt promet Ljubljana. Delegati bodo razpravljali o srednjeročnem načrtu razvoja ptt kapacitet in na tej osnovi sprejeli sklepe za njegovo uresničenje. C SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Oddelek za splošne zadeve in družbene službe objavlja na podlagi 13. člena zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SRS, št. 31/76) JAVNO DRAŽBO NAJDENIH STVARI dne 25. 5. 1978 v Domžalah, Krakovska 26 ob 8. uri. Na javni dražbi bomo prodajah najdena kolesa in druge predmete. Oškodovanci, ki imajo dokazilo o lastništvu omenjenih predmetov, imajo možnost ogleda, dne 24. 5. 1978 od 12. do 15. ure v Krakovski 26, Domžale. TUDI TO JE DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Koordinacijski odbor za LO in družbeno samozaščito pri OK SZDL je razpravljal o zavarovanju največjega bogastva — o življenju ljudi. Odbor je na svojstven način obravnaval poročila upravnih organov OS za preteklo leto in je iz poročil LM, sodišča, tožilstva in inšpekcijskih služb izluščil bistvo problematike, ki kaže na vzroke v prometnih nesrečah in na razmeroma številne samomore v preteklem letu. Obravnaval je tudi skope podatke o nesrečah pri delu (podatki se namreč zbirajo v SRS). Neslavni rekord izgubljenih življenj opozarja družbeno skupnost na močnejše uveljavljanje podruž-bljanja družbene samozaščite. Porast samomorov pa še zlasti govori o tem, da so nekateri ljudje kljub množici, ki jih obkroža, v stiskah silno osamljeni. Odbor je zaprosil tudi strokovne službe zdravstva in socialnega skrbstva za mnenje. Le ta so potrdila opravičenosti skrbne razprave. Po obširni razpravi, v kateri so sodelovali člani odbora, strokovnih služb, družbenih organizacij in društev so ugotovili: V občini Domžale je bilo v 1. 1977: 7 nesreč pri delu 19 samomorov 15 najdenih mrtvih oseb. V 252 pronetnih nesrečah: 28 mrtvih 131 hudih telesnih poškodb. V 30 prometnih nesrečah so bili udeleženi otroci. Med njimi je utrpelo telesne poškodbe 26, eden pa je bil ob življenje. 3 otroci so bili v starosti 0-4 let 1 otrok od 4-7 let 12 otrok od 7-14 let, med njimi eden smrtno poškodovan, 10 otrok od 14-18 let. GLAVNI VZROČNIK ZA IZGUBO ŽIVLJENJ JE ALKOHOLIZEM! Izhajajoč iz tega, je KO sprejel stališče, da vse družbenopolitične organizacije poglobijo razpravo o alkoholizmu, njegovih posledicah in boju proti temu družbenemu zlu. S tem se bo dala širša podpora tudi koordinacijskemu odboru za boj proti alkoholizmu, kije nosilec aktivnosti in že skrbi za uresničevanje akcijskega programa. - Tudi j samoupravne interesne skupnosti (soc. skrbstvo, soc. varstvo, zdravstvo, zaposlovanje, izobraževanje) naj k uresničitvi akcijskega programa pristopijo z vidika hudih družbenih posledic alkoholizma. - Če kaže potreba, je potrebno ustanavljati ustrezne klube rudi v krajevnih skupnostih. - Glede varnosti v cestnem prometu, je potrebno posebej povabiti občinsko izobraževalno skupnost in skupnost otroškega varstva, da proučijo razmere in ugotovijo kje in kdaj je potrebno zagotoviti spremstvo za najmlajše otroke pri prehodih čez prometna križišča in ceste. - Občinski poročevalec naj postane tudi s tega vidika informator in sredstvo za usposabljanje ljudi v cestnem prometu (morda bi z vzgojnega vidika kazalo objavljati tudi kaznovanje za hujše prekrške). Občinski poročevalec lahko na določen način pomaga ljudem v stiskah, da bi vedeli kam naj se obračajo po pomoč (morda klicne telefonske številke). Aktivnost naj steče tako, da bo ČLOVEK VEDEL, DA NI SAM, NE NA CESTI, DOMA ALI NA DELU. - Vse temeljne skupnosti naj ponovno preverijo varnostne ocene in načrt in zagotovijo, da bo problematika našla svoje mesto v njih. Odbori LO in DSZ v krajevnih skupnostih in TOZD se morajo soočiti z lastnimi razmerami s tega vidika in se dogovoriti o akciji. KOORDINACIJSKI ODBOR za SLO in DSZ PROSTOR ZA MLADINO DOMŽAL .j Po večletnih prošnjah, moledovanju in jadikovanju smo mladinci Domžal dobili prostor, ki smo ga tako težko čakali. Naši prostori so v starem Domu počitka, za dodelitev prostorov pa se moramo iskreno zahvaliti Samoupravni stanovanjski skupnosti, ter se hkrati tov. Borisu Lenčku opravičiti za vse grobe besede, ki smo jih, priznamo, večinoma izrekli neupravičeno. Zahvalo smo dolžni tudi KS Domžale in KK SZDL Domžale, ki sta nam vseskozi stali ob strani, denarno pa nam bosta pomagali pri opremi in plačevanju najemnine. Da pa bomo dodelitev prostorov z elanom, idejami in predvsem delom upravičili, naj povemo, katere akcije bi radi izvedli v prihodnjih mesecih. V aprilu bomo obiskali osmošolce in jim predstavili delo 00 ZSMS v krajevni skupnosti ter jih poskušali pritegniti za nadaljnje delo v naših vrstah. 6. maja bomo, če bo vreme dopuščalo, v Športnem parku Domžale, pod pokroviteljstvom KS Domžale, organizirali enodnevno delovno akcijo, s pričetkom ob 7. uri. Vključili bomo tudi mladince iz šol, ki so v naši KS, vabljeni pa ste Zelo radi se zgražamo o vseh mogočih odpadkih ob naših cestah, da ne govorimo o tem, kaj vse skrivajo gozdovi in grmovje. Našem fotografu je „za las" ušel občan z AMI-jem, ki je odložil svojo kulturo nedaleč od ceste proti Mengšu. Prepričani pa smo, da bo spoznal „svoje imetje"in da bo vsaj malce, čeprav na skrivaj, spremenil barvo! tudi vsi drugi občani in mladinci. Akcija bo trajala ves dan tako, da bo v popoldanskem času športno srečanje, zvečer pa ob tabornem ognju kulturni program. Naslednja akcija, na katero se že dalj časa pripravljamo skupaj s Klubom štipendistov, bo že tradicionalni „kulturni teden". Ker bi želeli kar najbolj celovito predstaviti umetniško ustvarjanje mladih, vabimo vse mlade pesnike, slikarje, glasbenike in fotoamaterje, ne glede na to, ali žive v naši KS ali ne, da nam (ali pa OK ZSMS) spo-roče, če bi želeli sodelovati. Kaj več o programu Kulturnega tedna pa vas bomo obvestili v eni naslednjih številk. Na koncu bi želeli znova privabiti v nase vrste čim več mladih, kajti novi prostori nam nudijo več možnosti za zanimivejše in pestrejše delo. Torej pridite na Ljubljansko 34 - čisto zgoraj je mladinska soba. 00 ZSMS DOMŽALE ODKRITJE SPOMENIKA DR. ANTONU BREZNIKU .j V nedeljo, 9. aprila 1978, je bilo v Ihanu vse slavnostno, s hiš so plapolale zastave, videli smo številne narodne noše, pred „Navžarievo domačijo" so uredili park, v katerem sedaj stoji spomenik najbolj znanemu Ihancu, slovenskemu slovničarju dr. Antonu Brezniku. Odkritje samo je bilo tudi vrh praznovanja v okviru proslav ob 750-letnici Ihana. Spomenik sam je postavljen tudi v neposredni bližini njegove rojstne hiše, kjer mu je bila 24. septembra 1974 odkrita tudi spominska plošča. Goste ter veliko število domači- nov in okoličanov, med katerimi je bilo veliko takih, ki so dr. Breznika osebno poznali, kakor tudi številne njegove učence, je v imenu Krajevne skupnosti Ihan pozdravil član pripravljalnega odbora in upravitelj Osnovne šole Ihan Anton Križaj. V kratkem nagovoru je poudaril, „da smo se zbrali v neposredni bližini rojstne hiše našega rojaka, pomembnega znanstvenika - jezikoslovca dr. Antona Breznika z namenom, da se poklonimo spominu nanj in odkrijemo spomenik, ki naj nas nenehno spominja na eno (Nadaljevanje na 14. strani) Spomenik jezikoslovcu dr. Antonu Brezniku v Ihanu (Nadaljevanje s 13. strani) izmed največjih vrednot našega naroda, na jezik, ki smo ga spoznali v najnežnejših letih, ko smo bili se v materinem naročju. Kakor se je trudil dr. Breznik, da bi bil naš materin jezik čist in lep, tako smo dolžni tudi mi, da nadaljujemo njegovo delo s tem, da uporabljamo v našem govorjenju pristne domače izraze, da skrbimo za čistost in lepoto našega govora. Kako velikega pomena za razvoj in obstoj naroda ali narodne manjšine je ravno jezik, nam nenehno dokazujejo koroški Slovenci, ki jim je odvzeta pravica do lastnega materinskega jezika v javnosti in celo v zasebnem življenju. To bolečino so prestali tudi naši starejši rojaki v času nemške in italijanske okupacije. Okupatorji so se zavedali, če odvzamejo narodu jezik, mu vzamejo tudi suverenost in pravico do obstoja. Čeprav so se trudili s potujčevanjem štiri leta, jim njihovi načrti niso uspeli. Zakaj? Naši ljudje so spoznali že davno pred časom vrednost jezika in bogastvo besednega zaklada, ki so ga nam nenehno odkrivali vodniki ljudstva od ljudskih pevcev, mimo Trubarja, Dalmatina, Cankarja, do mojstra slovenske besede Otona Župančiča. Tudi Brezniku velja zahvala za njegov trud pri osveščanju našega naroda. Nato je podal besedo slavnostnemu govorniku univerzitetnemu profesorju dr. Jožetu " Toprišič, ki je v zares lepih in vsem prisotnim izredno razumljivih besedah prikazal lik slovenskega jezikoslovca in slavista Ihanca dr. Antona Breznika. Najprej je o njem podat biografske podatke. Rojen je bil 26.1.1881 v Ihanu pri Pekletu in je bil prvi izmed petero otrok. Osnovno šolo je v Ihanu obiskoval 6 let, leta 1893/94 je obiskoval 4. razred ljudske mestne osnovne šole v Ljubljani, od jeseni leta 1894-1902 je obiskoval humanistično gimnazijo v Ljubljani, od 1902-1906 je bil v bogoslovju v Ljubljani, do leta 1907 je bil kaplan v Postojni,, od 1907-1910 je obiskoval univeizo v Gradcu, kjer je napravil tudi doktorat ir nato opravljal službo profesoija in rav natelja Škofijske gimnazije v Šentvidu pri Ljubljani in med okupacijo živel v Ljubljani, kjer je 26. 3.1944 uiml stai komaj 63 let. Bil je samorastni znanstveni slavist in v tesnem stiku z graškim profesorjem Karlom Strekljem, znanim predvsem iz obširnega dela slovenskih narodnih fesmi in slavistom patrom Stanislavom krabcem. Zbiral je ljudske pesmi, zapisoval celo kletve v domačem okolju, bil je dialektolog, raziskoval razna narečja, bil je besedoslovec, raziskoval je pa tudi druge prvine jezikovnega ustvarjanja kot so skladnja in besedotvorje. Bil je profesor in urednik, ponujeno lektorsko mesto na Ljubljanski univerzi je odklonil, ker bi moral učiti le tiste študente, ki jim slovenščina ni bila materin jezik. Leta 1940 je bil tudi izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. ,,Breznik je bil znan predvsem kot prikazovalec preteklih obdobij in stanj našega knjižnega jezika, torej kot jezikovni zgodovinar, veliko je dosegel v skladnji slovenskega ježka, znan je predvsem po slovnicah in njegovem delu pri pravopisu ter številnih ocenah in poročilih." Dr. Jože ToporšiČ je ob koncu pohvalil domačine, ki so hvaležni USPEL KONCERT MENGEŠKE GODBE Slavnostni govornik dr. Jože Toporišič svojemu rojaku, ki je toliko prispeval k lepoti našega slovenskega jezika in so se mu pred štirimi leti oddolžili z vzidavo spominske plošče na njegovi rojstni hiši, letos pa s postavitvijo spomenika. Za tem je spomenik tudi odkril. V kulturnem programu, ki je nato sledil, so sodelovali: Ihanski pevski zbor pod vodstvom Anice Bemotove, Stobljanski oktet, ki ga vodi Karel Leskovec; nastopila sta tudi recitatorja KPD Svoboda Ihan Dragica Pire in Boris Kopitar, kije recitiral narodno: Škrjanček poje žvrgoli, ljudsko pesem, ki jo je v Ihanu zapisal dr. Anton Breznik, in odlonek iz Dume, pesnika Otona Župančiča. Članica DKD Svoboda Ihan Marta Cerar pa je zaigrala na citrah in spremljala recitatorja Borisa Kopitarja. Goste in številne občane je pozdravil tudi predsednik odbora za praznovanje 750-letnice Ihana Janez Gregorin, ki je spomenik in park izročil v varstvo učencem ihanske šole. Pionirka se je zahvalila za zaupanje, ki ga je šoli izkazal odbor in zagotovila, da bodo pionirji skrbeli za to, da bo spomenik in okolica vedno lepo vzdrževana. Ob koncu se je predsednik odbora zahvalil vsem, ki so pripomogli, da so Ihanci lahko odkrili spomenik svojemu velikemu rojaku. V Osnovni šoli so si nato gostje in ostali ogledali razstavo del dr. Antona Breznika in razstavo gobelinov. K prazničnemu vzdušju je pri .pomoglo tudi izredno^ lepo vreme. Tone Ravnikar V petek, 7. aprila 1978 so imeli godbeniki, člani Mengeške godbe, v dvorani Kulturnega doma izredno uspel spomladanski koncert resne in narodno zabavne glasbe. Koncert so namenili predvsem članom delovnih kolektivov in krajanom Mengša, ki so s svojimi prispevki poma- fali pri nabavi novih instrumentov, za ar se jim je v imenu Mengeške godbe zahvalil član mengeške Svobode Jože Gogala. Koncert je bil tudi v sklopu spomladanskih prireditev ZKO in družbenopolitičnih organizacij in posvečen 8. kongresu ZKS. Godbeniki so se uvodoma predstavili s koračnico „Pozdrav Mengšu" Gvida Učakarja, vojnega glasbenika, dirigenta in skladatelja, ki se je že v mladih letih odpravil iz rodnih Moravč v vojaško glasbeno šolo v Vršac. Tu je postal dober glasbenik na pozavni in baritonu ter dirigent in je dosegel vidne uspehe še predvsem kot skladatelj. Bil je eden redkih skladateljev, ki je mislil tudi na preprostega amaterskega godbenika, ohranjal je pa tudi pristno slovensko pesem. Ustvaril je veliko skladb z narodnimi motivi za pihalne orkestre, ki jih sedaj izvajajo godbeniki po vsej Jugoslaviji in tudi zunaj naših meja. Zato so godbeniki izvedli še eno njegovih skladb, ki ji je dal naslov ,,Za goro* . Skladba „Večer za mamico" je sad prijateljstva med Slovencem in Dalmatincem, saj sta jo zložila Alojz Toplak in Josip Grgasovič, dirigent Mengeške godbe, kije ta valček tudi aranžiral. Skladbo ,.Pohod na Triglav" je uglasbil Miroslav Matic. Z vložki srbskega kola spoznamo kako se je prijatelj iz Srbije odpravil na naš očak Triglav. Bil je odločen in je kljub naporom dosegel težko zaželjeni vrh, kjer sta mu tišina in prekrasen razgled poplačala ves trud. OGLAS Izgubil se je pes bele barve, ima črna ušesa in sliši na ime „PIKO". Prosim poštenega najditelja naj sporoči na naslov: MARINKO-VIČ ĐURO, Koširjeva 10: Domžale. OGLAS Prodam garažo v samem centru Domžal. Informacije na telefon števj 72-524 vsak dan od 15. do 16. ure. V skladbi „Klarinet Kapriolen" se je na klarinetu odlično predstavil mladi Primož Kosec, učenec Glasbene šole -oddelka Mengeš in član godbe, ki je bil deležen nemajhnega aplavza številnih obiskovalcev Mengša in okolice, ki so napolnili dvorano. V drugem delu koncerta so se godbeniki predstavili predvsem z zabavnimi skladbami. Najprej so izvajali znano skladbo popularnih beetlesov v aranžmaju Josipa Grgasoviča „Yesterday". Aranžman za to skladbo je nastal v ne-razdružljivem predavateljskem triu, ki poučuje na oddelku Glasbene šole Domžale v Mengšu Grgasovič-Make-lja-Matjašič v znani Pavovčevi gostilni pri odličnem dunajskem zrezku in pristni istrski črnini. Seveda tudi ni smela izostati skladba „Skalinada", Zdenka Runjiča, kije bila že lani deležna največ priznanja in v kateri se je kot odličen vokalni solist ponovno predstavil dirigent Josip Grgasovič, ki je rodno dalmatinsko skladbo zapel zares enkratno. V skladbi „Koktail", ki jo je dirigent Josip Grgasovič napisal za predsednika godbe, Marjana Trobca, ki se nam je kot solist na trobenti odlično predstavil. Ob koncu se nam je ponovno kot odličen pevec predstavil v svoji skladbi ,,Malinkonija" dirigent Josip Grgasovič. Večino skladb v drugem delu koncerta so morali godbeniki po bučnem aplavzu ponoviti. In kaj naj rečem ob koncu? Ta spomladanski koncert, ki ga je pripravila Mengeška godba je bU lep prikaz dela v zadnjih mesecih in dobra priprava za bližnjo revijo pihalnih orkestrov. Godbenikom za uspel koncert iskrene čestitke. Tone Ravnikar Mengeška godba med nastopom VABILO ZA BRIGADIRJE VETERANE Občinski konferenci ZSMS Domžale in Kamnik nameravata letos v mesecu juliju organizirati srečanje mladinske delovne brigade PIRŠ JOŽE - LUKA in ostalih veteranov v mladinskih delovnih brigadah ter okrajnih funkcionarjev SKOJ-a in mladih iz leta 1946-1950. V prijavi navedite točen naslov in ostale podatke o vaši udeležbi v mladinskih delovnih brigadah. Prosimo vas tudi, da nam pošljete gradiva iz MDB, kot so brigadne izkaznice, fotografije iz mladinskih delovnih brigad, diplome itd., v originalu ali fotokopirano, kar bomo rabili za razstavo. Prijave pošljite takoj na Občinsko konferenco ZSMS Kamnik, Titov trg 1, Kamnik. Iniciativni odbor 50 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA Malo je veselih dogodkov v Domu počitka Mengeš. Če pa praznujeta oskrbovanca Lenčetova 50 let skupnega zakonskega življenja, to je zlato poroko, potem se njunemu praznovanju spontano pridruži vsa hiša in jima prisrčno zaželi, s stiskom rok, še mnogo skupnih srečnih dni. Lenče Leopold, kmet v 85. letu ter Lenče Antonija, gospodinja v 82. letu sta, dokler sta bila še pri močeh, preživljala senčne in sončne dni svojega življenja na kmetiji v Savijah. Trdo sta morala delati, da sta se preživljala. Lenče Leopold ni ne pil in ne kadil, rad pa je šel v hribe in prehodil je skoraj vse Kamniške planine, pa Karavanke in tudi Julijci mu niso neznani. Ko se spomni, kolikrat je šel na Triglav, se mu nagubano lice za hip zjasni in prežene solze, ki jih ima Vseskozi, ko se mu spomin vrača nazaj v preteklost. Iz njunega pripovedovanja zvemo, da sta vzajemno sodelovala prav v vsem in povsod in da je bila osnova za tako sožitje ljubezen, ki jo še danes prav nič ne skrivata. Morda sta danes še bolj navezana, saj ne moreta več živeti na svojem domu, ker sta že močno dpešala. Povrhu vsega so morali Lenče Antoniji, zaradi bolezni, odrezati obe nogi, pa je vseeno takoj pripravljena na dobro voljo in šegavost. V nedeljo, dne 2. aprila smo oba pogostili v našem klubskem prostom. Otroci iz sosedstva iz Savelj ter osebje domaje pripravilo zakusko in jima z veselim razpoloženjem in pesmijo vsaj skromno nadomestili tisto vzdušje, katerega bi bila deležna, če bi tak jubilej praznovala še doma, zdrava med svojimi prijatelji in sorodniki. Direktor doma jima je zaželel še mnogo let življenja in na koncu pristavil, da so zlate poroke, s takim harmoničnim sožitjem, danes vse redkejše. P. J. MLADI FOTOGRAFI Prizadevni mojster umetniške fotografije VLASTJA SIMONČIČ že drugo leto vpeljuje učence Osnovne šole Radomlje v svet umetniške slike. Delo poteka v dveh skupinah. Mlajši rišejo s kemikalijami po fotografskem papirju in ob tem spoznavajo osnovne lastnosti fotografskega materiala ter kompozicijo slike. Starejša skupina pa si je z izleti v okolico pripravila zajeten izbor posnetkov. Po oceni posamezne slike preidejo k izdelavi povečav primernih za razstave. Podoben tečaj o vsakdanji uporabi fotografske kamere pa mojster VLASTJA vodi tudi v tovarni LEK v Mengšu. PETER ROJ C Starejši pionirji se pod strokovnim vodstvom učijo slikati RAZSTAVE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Na pobudo nekaterih animator-jev za pospeševanje kulture v delovnih organizacijah se je Likovno društvo Petra Lobode v Domžalah ogrelo, da bo prirejalo likovne razstave v delovnih organizacijah. Namen teh razstav naj bi bil v tem, da bi pri delavcih vzbudile večjo vnemo in razgledanost za likovno kulturo in da bi se morebiti iz vrst delavcev, ki imajo prirodne sposobnosti in smisel za slikarstvo, le-te oblikovale in da bi ti ljudje postali člani Likovnega društva. Tako so bile do sedaj organizirane razstave v Mlinostroju, Toku, Leku in Traku. Na teh razstavah so bile zastopane domala vse slikarske in grafične tehnike, ki se uporabljajo v slikarstvu danes. Razstavo si je ogledalo neverjetno veliko števi- lo delavcev. V splošnem prevladuje mnenje, da je taka oblika razstavljanja zelo uspešna, kar ugodno vpliva na likovno vzgojo delavcev. Pri naših delavcih lahko zasledimo, da razpolagajo z mnogotero ustvarjalno sposobnostjo, saj imamo vrsto dobrih pevcev, igralcev, recitatorjev, likovnikov, folk-loristov, pesnikov in pisateljev. Vsakemu posamezniku bi bilo treba nuditi najosnovnejše znanje za področje, ki ga zanima. Take delavce, ki razpolagajo s kakršnokoli sposobnostjo, bi bilo potrebno angažirati, zlasti pa bi moral animator za pospeševanje kulturnega življenja več delati in skrbeti, da bi se v posamezne zvrsti vključilo še več mladine. Z načrtnim in preudarnim delom ter veliko mero potrpljenja bo mogoče doseči zaželjene uspehe in dosežke na mnogih področjih kulturne dejavnosti. Dolfe Prešeren Zlatoporočenca v Domu počitka v Mengšu GORENJSKI SLIKARJI-AMATERJI SO RAZSTAVLJALI Kmalu po zaključku samostojne razstave dipl. ing. Bogdana Potnika, so v preddverju hale komunalnega centra v Domžalah razstavljali svoja dela gorenjski slikarji - amaterji. Sprehod po razstavi je prepričljivo potrdil, da imamo v vrstah slikarjev-amaterjev res veliko nadarjenih likovnih ustvarjalcev. Na razstavi so sodelovali slikarji, ki sodelujejo v likovnih skupinah v Tržiču, Jesenicah, Radovljici, Kranju, Skofji Loki, Domžalah in ZKO Kranju. Osem-inštirideset slikarjev je posredovalo svoja kakovostna dela, delno v realistič-no-naturalistični, delnino impresionistični smeri. Slike so prikazale razne vedute, industrijsko krajino, pejsaže, portrete, tihožitja, interiere in posamezne izseke iz vsakdanjega življenja. Motivi so kompozicijsko dobro ujeti in ustrezajo razpoloženju glede svetlobe, vremena in barvne skale. V intimni obliki hranijo nekatere slike nekaj urbanih in arhitektonskih prvin. Kiparstvo zastopata na razstavi Jože Volarič in Janez Vovk v kar dobri izvedbi tako v lesu, kakor v kovini. Vsi slikarji so v svojem bistvu skromni in je njihovo umetniško zorenje od razstave do razstave otiplivejše. Njihov napredek se odvija plodno v pravcu sodobnih slikarskih teženj in na podlagi zanesljivega tehničnega znanja. Prevzeli so določene prvine iz okolja sodobne likovne ustvarjalnosti in so slike več ah manj izoblikovane na pobudi naprednih slikarskih tokov. Likovne skupine so s to razstavo prikazale svoje dosežke na likovnem področju. Predstavili se bodo s svojimi izbranimi in najboljšimi deli slovenski javnosti v vseh večjih krajih Gorenjske, Dolfe Prešeren RADIOAMATERSKI KLUB V DOMŽALAH Kot skoraj vsako leto, je domžalski radioamaterski klub YU3CAB jeseni pričel s šolanjem nove skupine radioamaterjev-začet-nikov. Na tečajih, ki so bili najmanj dvakrat tedensko, se je redno zbiralo do 16 slušateljev. Kot je že v navadi, se je tečaja udeležila mladina od 14. leta dalje, zanimivo pa je, da je bilo letos med slušatelji tudi nekaj starejših letnikov, ki so jih med amaterje privabile možnosti in priljubljenost dela na UKV postajah dom, v naravi, med vožnjo v avtomobilu in ne nazadnje tudi v novo ustanovljeni sekciji kluba YU4DRJ v Jaršah. Tečaj sta nesebično vodila predsednik kluba Franci Mermal (tehnika) in Ljubo Nardin (telegrafija), pomagali pa so tudi drugi izkušeni člani kluba. Prva skupina 8 starejših članov je 30. marca pred republiško komisijo opravljala in | v celoti uspešno naredila izpite E, D, oziroma C kategorije. Po mnenju članov komisije, posebej še ing. Mihe Pavlica, so kandidati pokazali ustrezno znanje iz tehnike in iz sprejemanja telegrafije, žal pa zaradi neustreznega prostora ne tudi iz oddajanja telegrafije. Zato bi bilo res zaželeno, da ustrezni občinski organi končno ugodijo prošnji radiokluba in dovolijo delo v sosednjih prostorih, kjer je za tovrstne potrebe ljudskega odpora in teritorialne obrambe povsem opremljena učilnica, ki bi brez dodatnih stroškov lahko služila tudi izobraževanju mladih radioamaterjev, s tem pa posredno tudi svojemu osnovnemu namenu. B. Novak SKRBIMO ZA LEPO IN ZDRAVO OKOLJE Razvoj tehnike in gospodarstva sploh dvigata standard prebivalstva. Na žalost pa opažamo, da stanovalci modernih komfortnih stanovanj nimajo pravega odnosa do bližnje in daljne okolice. Odpadki ob cestah, v gozdovih in ob potokih so kaj slabo spričevalo za naše okolje. Lahkomiselno uničevanje zelenic, nasadov in zelenih površin nikakor ni v ponos nobenemu kraju. Kdo je temu kriv? Domača vzgoja? Šola? Družba? Vsi po vrsti si izpra-šajmo vest, potem pa zavihajmo rokave in začnimo drugače. Poskrbimo za lepo in zdravo okolje svojega kraja! V Mengšu smo že začeli. Turistično olepševalno društvo Mengeš je skupaj s Krajevno skupnostjo zasadilo ob poti proti Muljavi drevored. Za delo so poprijel! odborniki društva pod vodstvom svojega predsednika, krajani, med katerimi je bil tudi tajnik KS tov. Merčun, strokovnjake Semesadike je vodil direktor tov. Lipovšek, mladi rod pa so zastopali učenci višjih razredov Osnovne šole Matije Blejca- Matevža. Tudi gasilci so priskočili na pomoč in zalili mlada drevesa. Ali ni prijetno delo v takšni družbi? Mladi so se veselili in tudi obljubili, da bodo čuvali nasad. Društvo bo tudi poskrbelo, da bodo organizirana predavanja in da bo izvedena množična očiščevalna akcija, v kateri naj bi sodelovali vsi. V slogi je moč! In le tako bomo Mengšani lahko poskrbeli, da bo kraj čist in da bomo sami zadovoljni, kakor tudi tisti, ki bodo prihajali k nam. I. T. Oglas Iščem snažilko za dvakrat mesečno po 4 ure. Majda Bauer, Koširjeva 9, Domža-le-Rodica, vila Marjetica. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre ANTONIJE KURENT gostilničarke iz Trzina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih slovesa. Zahvaljujemo se organizaciji ZZB NOV in Gasilskemu društvu za spremstvo in duhovščini za pogrebni obred. Prisrčna hvala tudi dr. Ivotu Pevcu za zdravljenje v času njene bolezni Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Rezka in Tončka z družinama. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, strica in brata JOŽETA LOŽA - MILOŠA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli so/.alje, darovali cvetje in g« v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti v prerani grob. Posebno se zahvaljujemo Krajevni organizaciji ZZB NOV in ZWT Domžale, dr. Petru Cerarju za lajšanje bolečin v času njegove bolezm, pevcem Invalidskega pevskega zbora ,,Janez Cerar" Domžale, Domžalski godbi in govornikoma Albinu Pavlinu ter Bojanu Bogataju za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Angelca, hčerke: Marija, Angelca in Olga z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta ANTONA BROJ/NA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo KO ZZB NOV in MK SZDL Mengeš in Loka ter GD Mengeš za poslovilne besede in vsem ostalim društvom za spremstvo, delavcem DO Indu-plati Jarše in TOZD Slamnik Mengeš. Iskrena hvala dr. Miranu Celestini za vso pomoč med njegovo dolgotrajno boleznijo, duhovščini za poslovilni obred, Društvu upokojencev, Mengeški godbi ter pevcem za žalostinke. Žalujoči: žena Marija, hčerka Jelka in sin Peter z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža URANKAR ŽARKOTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in sodelavcem, ki so darovali cvetje ter izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam občine Domžale in KS Mengeš, Štabu TO, Mengeški godbi in Pevskemu zboru , Janez Cerar" iz Domžal. Iskrena hvala tovarišu Lenič Blažu in Maligoj Romanu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči: žena, sinova ter ostalo sorodstvo ■SLUnfcKi JA SGP „SLOVENIJA CESTE" n. sol. o. LJUBLJANA, TITOVA 38 OBJAVLJA V TOZD Opekarna Mengeš prosta dela in naloge ČISTILKE - KURIRKE Pogoji: nepopolna osnovna šola z delovnimi izkušnjami ali tudi brez. Delo združujemo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela, ki traja 30 dni. Stanovanja ni. Rok za vlaganje prijav je 15 dni od objave v časopisu. Prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev sprejema: SGP „Slovenija ceste" TOZD Opekarna Mengeš, Ropretova 16. ŠTAFETNI TEK PO ULICAH DOMŽAL Na predvečer 1. maja je bil v okviru slovesnosti v počastitev tega praznika po ulicah Domžal organiziran štafetni tek. Ob prazniku dela naj bi ta tek postal tradicionalen pregled množične dejavnosti v vseh Telesno-kulturnih organizacijah. V letošnjem letu je imela pravico nastopa samo po ena ekipa ŠŠD v obeh kategorijah ter po ena ekipa vsake TKO. V bodoče bo najbrž potrebno v razpis vnesti tudi možnost nastopa ekip KS ter delavskih športnih društev, saj se bo množičnost v bodoče razvijala prav v okviru teh sredin. Rezultati štafetnega teka: ŠŠD - dečki: 1. ŠŠD Brdo 2. ŠŠD Vencelj Perko 3. ŠŠD Josip Broz Tito ŠŠD - deklice: 1. ŠŠD Brdo 2. ŠŠD Josip Broz Tito 3. ŠŠD Mengeš TELESNOKULTURNE ORGANIZACIJE: 1. Hokejski klub Prevoje 2. Atletski klub Domžale v ustanavljanju 3. Gasilsko društvo Dob 4. Nogometni klub Domžale 5. Smučarski klub Ihan 6. Nogometni klub Dob 7. Športno društvo Trzin 8. Košarkarski klub Domžale 9. Gasilsko društvo Stob 10. Športno društvo Helios Izven konkurence je nastopila tudi ženska ekipa NK Domžale. Zmagovalci so prejeli prehodne pokale ter pokale v trajno last, prve tri ekipe vsake kategorije pa medalje v trajno last. R. C. IN MEMORIAM JOŽE LOŽ - MILOŠ HELENA BOBEK Na domžalskih Žalah smo se 23. aprila za vedno poslovili od soborca, vojaškega vojnega invalida, prijatelja in tovariša Jožeta Loža. Pokojni Jože se je rodil leta 1921 v Podgorici kot sin delavske družine. Izučil se je za mizarja, vendar ga je vse bolj zanimala literatura, iz katere je našel izhod tudi v začetku vojne. Na terenu se je vključil v delo za NOG, vendar je moral 1943. leta oditi! med borce, saj je delo postalo prenevarno. Vstopil je v Kamniško-zasavski bataljon in pozneje v Slandrovo brigado. Izkazal se je kot prekaljen borec in tovariš, neustrašen v spopadih in zato je bil poklican v Glavni štab NOV in PO Slovenije, kjer je bil dodeljen kot osebni spremljevalec Viktorju Avblju. Med drugim se je udeležil legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko in pozneje deloval v sklopu 9. korpusa za osvoboditev Primorske. Na domžalskih Žalah smo se 24. aprila poslovili od Helene Bobek. Pokojnica se je rodila pred 57. leti v kmečki družini v Lazah pri Litiji. V najtežjih časih je delovala v NOB kot kurirka in /. biralk a hrane in zdravil. Po osvoboditvi je bil zaradi slabega zdravja demobiliziran, se zaposlil in si ustvaril družino. Toda njegovo delo je bilo tesno povezano z delom družbenopolitičnih organizacij v občini in Domžalah. Vrline, ki jih je dobil v vojni, je tudi s pridom uporabljal pri političnem delu: skromnost, tovarištvo, pomoč vsem v težavah in življenjska vedrost so bile mnogokrat v pomoč ljudem, ki so se obračali do njega. Tovariša Jožeta smo poznali in zaradi tega je bilo slovo še toliko težje, saj smo izgubili zopet enega izmed tistih, ki so se razdajali za današnjo stvarnost. Poslednje besede, žalostinke in melodije so spremenile spomladanski dan v žalostno slovo, vendar bo Jožetov lik in njegove vrline za vedno ostal med nami. Iskrena ti zahvala, dragi Miloš, za vse, kar si storil za našo svobodo in mirno počivaj v zemlji, za katero si se tako požrtvovalno boril. K. S. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi sina, brata in strica JANEZA PESTOTNIKA se zahvaljujemo vsem, sorodnikom in znancem, ki so mu podarili cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti v prerani grob. Zahvaljujemo se tudi pevcem in župniku za pogrebni obred in poslovilni govor. Vsem iskrena hvala.. Žalujoči: mama Marija z rejenčki, brata France in Ciril z družinama. ZAHVALA vsem sorodnikom in sosedom, ki so našo drago mamo pospremili v tako velikem številu k zadnjemu počitku. Iskrena hvala vsem, ki so darovali cvetje, posebno pa še bližnjim sosedom. Se posebno se zahvaljujemo dr. Matiji Goršku za tolažilne besede v zadnjih letih njenega življenja. Iskrena zahvala Še enkrat vsem. Sin Polde in Olga z družino. JUSTINA REPANŠEK Na pokopališču v Mengšu smo se 23. aprila poslovili od Justine Repanšek. Pokojnica se je rodila 1905. leta v Žicah in se pred vojno poročila k Perneto-vim v Loko pri Msngšu. Njen mož Tone je kot mesar veliko pomagal partizanom, katerim se je moral pozneje tudi pridružiti. Toda vojna sreča mu ni bila naklonjena in je daroval mlado življenje za svobodo. Justina je ostala sama s 4 nedoraslimi otroki, vendar je kh'ub vsemu pomagala NOG. Po osvoboditvi si je ponovno ustvarila družino in vestno skrbela za 6 otrok. Bila je priljubljena in to je pokazalo tudi poslednje slovo. Pokojno Justino bomo ohranili v lepem spominu. F. Stegnar MNOŽIČNE AKCIJE ZTKO PREJELI SMO - OBČINE DOMŽALE OBJAVLJAMO Program množične telesno-kultume dejavnosti za leto 1978 je sestavljen iz že preizkušenih množičnih akcij, TRIM tekmovanj ter športno političnih manifestacij. Meseci januar, februar in marec so bila pretežno smučarski, od prvenstev šol, občinskega prvenstva ŠŠD, sindikata ter 4 tečajev ,.Naučimo se smučati" vendar je bilo o delu naših smučarjev že dovolj napisanega. Tako odbor za rekreacijo pri ZTKO kot predsedstvo ZTKO občine Domžale sta sprejela program za mesece od aprila do oktobra. Izdelan je bil kompletni program z nosilci množičnih akcij in datumi prireditev. Sindikalne tekme v alpskem smučanju so bile 15. 4. 1978 na Krvavcu v organizaciji SD Domžale - tehnična izvedba. Vsakoletni pohod ,.Pohod 78" v Ihanu v organizaciji SK Ihan je bil preložen zaradi slabega vremena, nepričakovani sneg je poti spremenil v blato. Na predvečer 1. maja bo letos zopet svečano. Poleg kulturnih prireditev bo tek po ulicah Domžal v organizaciji NK Domžale in TKS Domžale. Mesec maj je mesec v katerem je največ športne dejavnosti tako v množičnih akcijah in v SSD ter šolah. Takoj v začetku meseca 7. 5. 1978 je bil Pohod Ihan 78". To je že tradicionalna občinska prireditev, vendar opažamo, da je abisk iz OZD vedno manjši. Upam, da te ugotovitve ne bo treba napisati, ko se bo zopet delal program za leto 1979. Tako Komisije za sport v sindikalnih organizacijah, športni referenti in organizatorji športne rekreacije dajte temu pohodu večji poudarek. Nadaljevanje športne aktivnosti in preverjanje psihofitične sposobnosti je bilo v nedeljo, to je 14. 5. 1978 dopoldne, ko se je v organizaciji TVD Partizan Jarše v Jaršah organiziral prvi Cooperjev test vzdržljivosti. Prav bi bilo, da bi se vsak preizkusil v tem testu, ki ga bo opravil na atletski stezi -v naravi. Za vsakogar bomo poskrbeli v mesecu maju. Pričeli smo z hojo, prešli na tek, dne 20. 5. 1978 dopoldne pa vas vabimo „Vsi na kolo za zdravo telo". To je že tradicionalna občinska množična akcija, ki bo letos v organizaciji tabornikov Domžal. Tudi v množičnostije prisoten velik tekmovalni duh. ŠD Radomlje organizira občinsko prireditev, lahko že rečemo, daje tradicionalna, „Štafetni tek po ulicah Radomelj". Lansko leto je na tej prireditvi tekmovalo 320 športnikov različnih športnih panog. Ekipe so bile sestavljene iz osnovnih ter srednjih šol, KS pa so predstavljali športniki tamkajšnjih TKO. Veliko število naših občanov, športnikov, učencev, dijakov je odšlo ,,Ob žici Ljubljane". Prireditve so bile objavljene v vseh časo-pish. Kratko obvestilo učencem in učenkam ter staršem. Zaključna športna prireditev in proglasitev najboljšega športnika za leto 1978 bo v torek, 23. 5. 1978 ob 17. uri v Hali KC. Na tej prireditvi bomo lahko pozdravili več znanih športnikov in športnih komentatorjev. Tudi ta prireditev je že postala tradicionalna in smo ponosni nanjo. Upam, da v naslednjih mesecih ne boste prenehali s športno aktivnostjo; mesec junij in julij bosta dobrodošla plavalcem in neplavalcem. V organizaciji PK Domžale bosta organizirana dva plavalna tečaja in sicer od 20. do 30. 6. in od 10. do 20. 7. 1978 na kopališču v Domžalah. Tudi športniki sodelujejo v tednu občinskega praznika od 24. 7. do 30. 7. 1978. Letos je že dogovorjeno, da bomo sodelovali v 7 različnih panogah: v nogometu, košarki, streljanju, plavanju, kegljanju, šahu in namiznem tenisu. Predvideni so predvsem dvoboji med športniki Domžale in Kamnika. 26. avgusta bomo imeli TRIM plavanje v organizaciji PK Domžale. Torej nova možnost, da preverimo svoje zmožnosti v tej disciplini. Če bomo pravilno izkoristili letni dopust z aktivnim odmorom, nam ne bo težko sodelovati v jesenskem krosu za vse starostne kategorije, ki bo 16. 9. 1978, v organizaciji ŠD Domžale. Na tem krosu bodo sodelovali učenci osnovnih šol, srednjih šol, aktivni športniki in vsi rekreativci po starostnih kategorijah. Iz vseh kategorij bo sestavljena občinska reprezentanca, ki bo tekmovala na republiškem krosu, katerega pokrovitelj je časopis ,,DELO". Tudi občani, ki hodijo radi v gore, se lahko udeleže planinskega pohoda, ki ga bosta organizirala PD Mengeš in PD Domžale. Pohod naj bi bil 23. 9. 1978, trasa pa bo pravočasno objavljena. Moč in vzdržljivost, ki je bila pridobljena v preteklih mesecih lahko izkažejo vsi v odprtem TRIM kegljanju za vse občane občine Domžale. Po odprtem prvenstvu pa se bodo verjetno formirale ekipe, ki bodo tekmovale v mali ligi občine Domžale v mesecu oktobru. Tudi strelci bodo organizirali odprto prvenstvo v TRIM streljanju. Strelci tekmujejo skoraj čez celo leto in verjetno bo marsikateri po tem tekmovanju postal njihov član. Kegljanje bo v organizaciji Kegljaškega kluba Domžale in TVD Partizan Jarše - kegljaška sekcija, organizacijo v streljanju pa bo prevzela Občinska strelska zveza. Točni dnevi TRIM tekmovanj bodo pravočasno objavljeni — mesec oktober. ZTKO vam torej nudi precej aktivnosti, verjetno je za vsakogar nekaj, kar mu „leži" in kar ga navdušuje. Upam, da ,bo udeležba večja in zadovoljstvo vseh še večje, kot je bilo lansko leto. Za ostale mesece bomo pripravili programe in vas pravočasno informirali. Marjan Gorza na Čigavo zahtevo in s kakšnim namenom se v poročevalcu ponatisne članek iz dela brez m5d-nosti avtorja? Avtor članka „Kaj lahko pomeni b.b." Stane Trbovc navaja v telefonskem pogovoru s sekretarjem TKS dne 18. 4.1978, daje bil ta članek kot ponatis njegovega članka v „Delu" objavljen v tem poročevalcu brez njegove vednosti in pristanka! ? O članku, ki ga je novinar v „Delu" pod tem naslovom objavil, na tem mestu ne bi polemiziral, ker je enostranski brez ugotovitve dejanskega stanja. Sprašujem se, čemu prihaja do tega in kdo je tisti, ki za vsako ceno hoče „senzacije" na račun tks in njene strokovne službe (meni kot piscu je to jasno, zaradi možnih neprijetnih posledic - sodišče - pa imen ne bi napisal). Mogoče bo na to vprašanje odgovoril kdo iz uredništva. Prav tako me zanima, zakaj je že drugič ob takih objavah na račun tks bila ta skupnost izključena in ji ni bila dana možnost, da bi reagirala sprotno. Mogoče to ni obveza uredništva, bila pa bi to edino pravilna gesta, saj je skupnost sofinan cer glasila in če že nima možnosti vplivati na to, kaj se v časopisu objavlja, naj bi bila dana vsaj pravica, da ob takih polemičnih člankih objavi obrazložitve v isti izdaji kot je članek izšel. Pa še k članku „pripis k ponatisu . . .", ki je bil objavljen v poročevalcu št. 4. Avtor bralcem sporoča, da sta menda predsedstvo in samoupravna kontrola pri ztko večkrat opozarjala na neurejene odnose v delu strokovne službe tks. Čudno pri tem je to, da te problematike nista prenesla ali sprožila na Izvršnem odboru tks. Obenem pa ni jasno, kateri so ti neurejeni odnosi v strokovni službi tks in jih smatram kot čisto kleveto. Vse kar je v njej neurejenega je to, da ta služba opravlja posle tudi za ztko kljub temu, da do nje nima nobenih obveznosti in da vse stroške te službe poravnava tks. Nihče nikoli ne vpraša delavcev te službe, če te posle zmorejo opravljati. Pisec najbrž z jasnimi nameni ni napisal, da ta služba opravlja poleg strokovnih del za tks ter omenjenih že za ztko še razna administrativna opravila za Telesnokultur-ne organizacije, če čas le dopušča. Poleg tega pa ta služba uspešno posluje z objektom Komunalnega centra. Ni mi jasno, kakšno ceno je moral med drugimi plačevati avtor tega pripisa k ponatisu .. .? S takimi neargumentiranimi članki in ponatisi, ki se časovno in vsebinsko ne usklajajo z dejstvi si delavci v telesni kulturi vsekakor niso pridobili ugleda, prav tako pa so sami dejavnosti bolj škodili kot koristili. Sekretar TKS PRIPIS: K članku, ki terja odgovor uredništva glasila, dajemo naslednje: V pravilih, po katerih izhaja naše glasilo stoji tudi to, da glasilo lahko objavlja članke, ki so javno publicirani v drugih glasilih in ki zadevajo občinsko ali širšo problematiko. Tako je bilo v preteklosti objavljenih nekaj člankov z naslovom: „Drugi o nas." Glede tega, da je bil članek „Kaj lahko pomeni b.b." objavljen pozneje, kot pa „Pripis k članku..." pa moramo pojasniti, daje do tega prišlo NENAMERNO, zgolj iz tehničnih razlogov, ker je bilo že med tiskanjem objaviti dva časovno vezana sestavka (Predlog kandidatov za vodilne funkcije v SIS in Vpis na univerzo), kar je imelo za posledico zamenjavo člankov, ki so bili že postavljeni oziroma na filmih za tiskanje. Glede vpliva TKS na vsebino člankov s športnega področja pa lahko ugotovimo, da do sedaj — razen v enem primeru — ni bilo prigovorov s strani TKS. V bodoče pa bo tudi to vprašanje povsem rešeno, saj bo nanovo oblikovan SVET ZA INFORMIRANJE pri OK SZDL, v katerem bodo zastopniki vseh zainteresiranih, kar pa bo brez dvoma lahko samo nova kvalitetna pridobitev pri samem informiranju. Urednik 22. APRIL - DAN TABORNIKOV Na ta dan smo zakurili pri OS Josip Broz Tito v Domžalah taborni ogenj. Zbrali smo se taborniki odreda Skalnih taborov Domžale. Tovariš Ivo je na začetku povedal tole: „Pred 27. leti, na današnji dan, so se v Ljubljani zbrali predstavniki taborniških rodov in družin in se združili v organizacijo Združenje tabornikov Slovenije. 22. aprila praznujemo slovenski taborniki svoj praznik. Letos je za domžalske tabornike ta praznik še posebno pomemben, saj naš odred v tem letu praznuje pomemben jubilej - 25 let taborniške organizacije v Domžalah. 6. decembra bo minilo 25 let, ko je bila na občnem zboru ustanovljena taborniška družina, ki je pre--asla v odred Skalnih taborov. Naj bo današnji taborni ogenj uvod v delovno praznovanje pomembne obletnice. Z nekaterimi! akcijami bomo počastili petindvajsetletni«)." Ze naslednji dan - v nedeljo, 23. aprila smo se najmlajši člani medvedki in čebelice pomerili v mnogoboju. Pokazali smo, kaj smo se pri dosedanjem delu naučili. Tekmovanja so se udeležili taborniki vseh domžalskih šol, le dobski taborniki niso sodelovali. Malezijski tigri, Tarzani in drugi smo vneto tekmovali. Nihče ni hotel biti na repu. Pri šaljivih igrah smo se nasmejali do solz. Se si želimo takih tekmovanj. LORKO LONČAR OS Josip Broz Tito Domžale C ŠOLSTVO '.. . ŠOLSTVO .. . ŠOLSTVO RAZMIŠLJANJE OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA POLLETJA V OSNOVNI SOLI SLANDROVE BRIGADE DOMŽALE Za namije prvo polletje šolskega leta 1977/78. Zato ne bi bilo napak, če o našem delu napišem nekaj vrstic, saj bodo občani morda prvič slišali o življenju, ki se odvja za stenami šole. Skušal bom biti čimbolj jasen saj bo le tako to razmišljanje popolno. V letošnjem letu so učenci dodobra napolnili učilnice, saj se v lepi in prikupni stavbi „stiska" 1000 učencev, kar pomeni 32 učencev na razred, v nekaterih primerih pa se krepko držimo normativa 36 učencev. Zato ni nič čudno, če živi vodstvo šole v nenehnem strahu, kaj bo, če se bo število učencev tako skokovito večalo. Ob tem je nujno potrebno povedati, da se vse to število učencev nahaja v šoli v eni izmeni, saj je poleg 15 oddelkov od 5. do 8. razreda še 12 oddelkov v celodnevni osnovni šoli od 1. do 4. razreda in le dva razreda se izmenjavata v dopoldanskem in popoldanskem času - k njima pa se pridruži v popoldanskem času še en oddelek podaljšanega bivanja, trije oddelki male šole in ogromno število interesnih dejavnosti. Ce k temu dodamo še dva „ilegalna" oddelka jutranjega varstva in enega popoldanskega, je slika dela na šoli popolna. (Zakaj „ilegalna" bom razložil kasneje). Pri tem se moramo zavedati, da šola pokriva mnogo širši okoliš, kot ji prvotno pripada (učenci prihajajo celo iz Trzina, Dragomlja, Depale vasi, največ pa iz okoliša Osnovne šole Venclja Perka). Vsi samoupravni organi šole se zavedamo, da je nujno potrebno reševati prostorsko stisko v Osnovni šoli Venclja Perka, vendar se je v nas naselil strah, da se stanje ob dograditvi nove šole Venclja Perka ob hitrem doselje-vanju mladih družin v Domžale bistveno ne bo spremenilo. Ob tem se je potrebno spomniti še na nerazumljiv postopek pri določanju rezervata za našo šolo, kije v preteklem letu burila kri na sejah skupščine občine Domžale. Ob razvoju osnovnega šolanja in pri prehodu na delo celodnevne šole je nujno potrebno, da se poveča zelena površina. Vendar se trenutno nahajamo pred tem, da se rezervat šole zmanjša in da bomo kar s treh strani obdani s prometnimi ulicami. Pri podružbljanju vzgoje in izobraževanja pomeni tudi aktivno sodelovanje šole s kulturno skupnostjo, šahovskim društvom, tovarno Helios, KS Domžale in ne nazadnje z amaterskim likovnim društvom Petra Lobode iz Domžal. Tako nam je Šahovski klub prvi ponudil sodelovanje pri organiziranju interesnih dejavnosti v oddelkih COS, veliko materialno pomoč nam nudi tovarna Helios, Kulturna skupnost in Telesnokulturna skupnost, člani likovnega društva pa so pripravili stalno razstavo svojih del v šob, kar pomeni za nas veliko priznanje. Pogrešamo pa sodelovanje s samoupravno interesno skupnostjo socialnega skrbstva - strokovne službe. Na šoli je veliko problemov s področja socialnega skrbstva, ki f>a ga strokovna služba ne rešuje v sode-ovanju z vodstvom šole, ampak išče rešitev v administrativni obdelavi problemov. V letošnjem letu tako" dobiva brezplačno prehrano na šoli 20 učencev, medtem ko 10 staršev ni plačalo prehrane vse od septembra. Tak odnos do socialno ogroženih učencev ni najbolj primeren. Vprašujem se, kaj bo tisti trenutek, ko šola ob hitri rasti stroškov za hrano, ne bo več zmožna regresirati prehrane v takih primerih. Podobno je bilo tudi v primeru, ko smo zaprosili za obdelavo 33 učencev, ki imajo zaradi slabih družinskih razmer slabši učni uspeh. Pričakovali smo, da bo socialni delavec prišel na šolo in da bo s temi učenci delal, pa smo dobili odgovor, naj pošljemo k njim le pismeno poročilo o učencih in da so predlagali skupnosti socialnega varstva, naj se na šoli zaposli socialni delavec. Mislim, da tak način sodelovanja v bodoče ni mogoč, posebno če pomislimo, da bo socialnih vprašanj iz zgoraj navedenih področij iz leta v leto več. Naslednja akcija, s katero smo začeli v letošnjem letu, je zbiranje učbenikov. To so skromni začetki, saj smo jo zasnovali le pri skupinskih nakupih nekaterih učbenikov. S tem se je nabavna cena delno zmanjšala; medtem ko smo učbenike Prve pomoči in zaščite nabavili za šolo, učenci pa se jih (ob obravnavani snovi) lahko izposodijo. V to akcijo, ki bo v širokem obsegu stekla proti zaključku šolskega leta, bo potrebno vključiti tudi svet staršev, ne bi bilo pa slabo, če bi se v določenih oblikah vključile tudi KS in krajevna konferenca SZDL. V celodnevni osnovni šoli je pomen interesnih dejavnosti že dosegel pravo mesto, medtem ko se v ostalih primerih še borimo za uveljavitev teh dejavnosti, ki se še najbolj odraža pri nagrajevanju mentorjev. Ker se zavedamo, da je vključevanje učencev v interesne dejavnosti zelo pomembno za razvoj interesov in posebnih sposobnosti pri učencih, skušamo primerno tudi nagrajevati mentorje. S tem pa smo prekoračili dogovorjeno višino OD, tako da bomo morali v nadaljnjem delu krepko razmisliti o razvoju oz. organiziranju interesnih dejavnosti. Pri vodenju ID pogrešamo zunanje mentorje, ki imajo pri razvoju COS veliki pomen. Zaenkrat nam je to uspelo le pri vodenju šahovskega krožka, košarke in dramske skupine. Dogovarjamo pa se I tudi za vodenje obrambnega krožka. Pomembno bo, da se bo k vodenju ID vključilo tudi združeno delo, ki zaenkrat za to še ni' imelo interesa oz. še ni bilo pripravljeno nagrajevati svojih delavcev za vzgojno delo z učenci. Pri delu učencev ne smemo pozabiti na organiziranje proslav, ki so imele v tem polletju širši pomen in so skušale približati delo šole širši javnosti. Tako so pionirji ob sprejemu cicibanov v pionirske vrste pripravili sprejem ob prisotnosti staršev, ob kulturnem prazniku pa smo pripravili skupaj z likovniki iz Domžal razstavo in proslavo. Ne smemo prezreti tudi proslav ob dnevu JLA, ko so nam rezervne vojaške starešine in člani ZB iz Domžal pripravili teden prijetnih uric ob gledanju filmov, poslušanju predavanj in pripovedovanju borcev ter ogledovanju oborožitve. Največji razmah pa je v tem polletju doživela samouprava učencev, ki pa v določenih primerih še ni popolnoma zaživela ali pa ni bila povsod enako sprejeta. V pionirski organizaciji so na pionirski konferenci izpeljali volitve, ki niso zaostajale za pravimi volitvami, poleg tega pa je štab pionirskega odreda izpeljal tudi referendum za samoprispevek za izgradnjo pionirskega doma. Podobno je tudi pri delu 00 ZSMS. Popolnoma na novo in zaenkrat še brez večjih izkušenj pa je začela delovati Samoupravna šolska skupnost učencev. Delo je organizirano kot v družbenopolitičnih slćupnostih, lahko bi dejal, da je to resnična šola samoupravljanja. To je mesto, kjer se v taki ah drugačni obliki vključujejo skoraj vsi učenci. V letošnjem letu imamo tudi določene kadrovske težave, ki jih rešujemo na različne načine. Zaradi razvoja COS se je povečala potreba po učiteljih, ki pa jih primanjkuje. Tako smo bili prisiljeni, da smo v delo vključili študente-, absolvente PA (10), ki študirajo ob " delu. Pri tem bi omenil, da študij ob delu nekateri od njih uspešno opravljajo - drugi pa manj uspešno. Tako so trenutno trije delavci pred diplomo. Zavedamo se, da pa tak način reševanja kadrovskega vprašanja ne sme postati stalna oblika, saj v določenih primerih lahko naredno pri vzgojnoizobraževal-nem delu več škode kot koristi (k sreči so to le izjeme). Vsekakor ne smemo mimo dela samoupravnih organov šole, ki so bili v tem Šolskem letu močno delovni, saj je bilo pred nami uresničevsjije zakona o združenem delu. Ravno rzakon o združenem delu je bil tisti dejavnik, ki je pripomogel k največji preobrazbi dela osnovnošolskega učitelja. Napor samoupravnih organov šo'te je bil pri realni razlagi in uresničevanju zakona zelo velik, vendar jim v določenih trenutkih ni uspelo doseči najboljših rezultatov. Vzrok za to je ogromno število vprašanj, ki so jili skušali realizirati in nenazadnje „ne:strokovnost". Tu mislim na pravno stmn, saj v vrstah prosvetnih delavcev ni pravnika, ki bi lahko oblikoval vse novosti po pravni strani. Ce samo pogleda mo, s katerimi problemi oz. vprašanji so se ukvarjali samoupravni organi ali komisije, lahko rečemo, da so kljub slabfiim uspehom naredili ogromno. Vprašanja, V:i so in še bunjo vrste pirosvetnih delavcev in so bila najaktualnejša, so: 1. svobodna menjava dela, 2. 42-urni delovni teden, 3. ocenjevanje kvalitete dela, 4. .26 vrst raznih sporazumov, pravilnikov in druiph samoupravnih splošnih aktov. Od svobodne*, menjave dela, ki jo predvideva zakon o združenem delu, smo prosvetni dtVlavci ogromno pričakovali. Saj nam bi omogočil, da bi se otresli proračunskega sistema financiranja in delitve ,,.drobtinic" ter da bi obseg in kvaliteto dela resnično postavili na pravo mesto. Pa smo v letošnjem letu bili krepko razočarani. Čeprav se je stanje delno izboljšalo v tistem trenutku, ko smo bili financirani na podlagi cene storitev na oddelek enotnega programa v SRS, pa so obstajale še določene pomanjkljivo sti. Sola, kot je naša, ima razvitih veliko več dejavnosti, kot jih predvideva enotni program, OIS pa teh dejavnosti ni vključila v dodatni program oz. se sploh niso upoštevale naše pripombe. V enotnem programu ni vključeno delo strokovnih služb, knjižničarja, vodje šolske prehrane, šole v naravi, ekskurzij, večjega števila ur dopolnilnega pouka in interesnih dejavnosti, ter oddelki jutranjega varstva. Zaradi tega smo se: „tresu' , če bomo lahko finančno uspešno zaključili leto. Vse to smo ob močni stabilizaciji uspeli izpeljati. Sola s 1000 učenci in COS v nižjih razredih nujno potrebuje ne le psihologa, ampak celotni strokovni tim, knjižničarja in vodjo šolske prehrane, pa tudi pomočnika ravnatelja bi nujno potrebovala. Ravno na račun pomočnika, ki ga enotni program predvideva, smo lahko izpeljali tudi ostale dejavnosti. Res je tudi, da OIS ima v finančnem programu plačilo prevoza učencev v šolo v naravi, vendar se moramo zavedati, da to ni plačilo v celoti. Finančna struktura šole v naravi v 1. 1977 je bila naslednja: Prispevek šole 30.800 din Prispevek staršev 113,500 din Prispevek OIS 22.750 din Skupaj: 167.050 din Podobno je tudi z ekskurzijami in ostalimi dejavnostmi, ki presegajo standarde enotnega programa. Poleg tega je v ceni storitev na oddelek prenizka postavka za materialne izdatke, saj smo porabili kar 8 % več sredstev, kot jih predvideva cena storitev. Oddelke varstva sem že tudi omenil. Na prošnjo in potrebo staršev vključujemo v te oddelke učence nižjih razredov že od 5,30 dalje in po pouku od 14. do 15. ure. Starši prispevajo delno za zajtrk in ure varstva zunanjih honorarnih sodelavcev. Vendar vse skupaj to ni uradno potrjeno. Mislim, da bi morala imeti OIS Domžale pri razvijanju vzgoje in izobraževanja posluh za te dodatne oblike dela, če hočemo, da bo skrb za našega otroka pooolna. Vsekakor pa ne smemo pozabiti še na učni uspeh v prvem polletju, kije bil na celotni šoli 91 %. Najslabši učni uspeh je bil v sedmih in osmih razredih, kjer je odstotek neuspešnih kar 12%. Čeprav je to delno posledica burnega razvoja v tej starosti, moramo biti ob tem uspehu zaskrbljeni. Poleg tega se je pojavilo tudi več vzgojnih težav z učenci (tatvine, neopravičena odsotnost od pouka, pote-puštvo). Nujno potrebno je, da se ob tem stanju zamislimo in iščemo dodat- ne vzroke za realno slab uspeh. Ko sem o tem razmišljal, sem nekje dobil naslednje odgovore: 1. nepravilna razlaga novega pravilnika o ocenjevanju s strani učencev, staršev in učiteljev (zadnjih je v letošnjem letu veliko manj). Učenec pričakuje in ne nazadnje zahteva, da bo ob zaključku ob vsakem primeru dobd „podarjeno dvojko", čeprav ni delal popolnoma nič, saj učitelj ne bo pripravljen pisati poročil, zakaj ima učenec nezadostno oceno. Ravno proti tem se je učiteljski zbor začel boriti in prvi uspeh je tu. Nede-lavni učenci imajo nezadostne ocene; 2. nesodelovanje staršev s šolo. Upam si trditi, da je sigurno 70 % staršev, ki se nikoli ali pa le občasno zanimajo za delo svojih otrok. To pa ima za posledico, da učenci ne delajo, da praktično nimajo nobene stimulacije za svoje delo. Seveda pa je tu tudi skoraj S % učencev, ki so socialno ogroženi in jim je nujno potrebna pomoč; 3. prisotnost starega načina ocenjevanja. Pri nekaterih učiteljih obstoja se vedno kampanjski način ocenjevanja oz. učenja. Zelo počasi pa se uveljavlja tudi načelo, da naj se ocenjuje znanje in ne le neznanje. Če vse to združimo skupaj, potem lahko rečemo, da je uspeh ob polletju realen. Seveda pa bo nujno potrebno te pomanjkljivosti odpravljati, kar pa se ne bo zgodilo čez noč. Za zaključek tega poglavja bi citiral stavka, ki sem jih zasledil v poročilu Zavoda za šolstvo: .. .Vprašati pa se moramo ali smo do sedlaj tudi že dovolj storili da bi njihove težave omilili. Če sami niismo preobčutljivi in zamerljivi ob vsaki njihovi nerodnosti iin če jim nudimo možnosti za uveljavljanje, bo manj konfliktov in več vzgojno izobraževalnih uspehov... To je bilo razmišljanje ob delu v Osnovni šoli Šlandrove brigade. Vse delo in prizadevnost delavcev na šoli se lahko kljub pomanjkljivosti oceni kot odlično, čeprav to ni namen tega sestavka. Želel sem le seznaniti širšo javnost o težavah in uspehih pri delu šole, ki pa bi jih lahko skoraj stoprocentno prenesel na katerokoli šolo v občini. No, če je to res, pa naj odgovorijo učitelji iz drugih šol, saj je zadnji čas, da o problemih, težavah in rte nazadnje tudi o uspehih seznanimo širšo javnost, ker bomo s tem dosegli, da se bo naše delo še bolj uveljavilo in da bo postavljeno na tisto mesto kot nam gre. Vinko Cedilnik OGLAS Prodam: stoječi „kamin" primeren za dnevno sobo ali vikend, rabljen električni štedilnik in pečico Gorenj« na trdo gorivo. Cena ugodna. Ogled vsak dan od 16. ure dalje Rodica, Perkova 13 Domžale. ČEBELARJI V NAŠI OBČINI V__J V naši občini deluje več čebelarskih družin, med katerimi je tudi družina v Krtini, ki ima že dolgo tradicijo, saj je bila ustanovljena že leta 1919. Družina šteje 22 članov, ki imajo 222 panjev. V družini je včlanjenih tudi nekaj mlajših čebelarjev, ki skrbijo za nadaljevanje 80-letne tradicije čebelarstva v Sloveniji. Krtinski čebelarji so koncem meseca decembra na občnem zboru pregledali svoje delo in sprejeli tudi več sklepov, ki so oblikovani tako, da bi ta dejavnost v občini čimbolj zaživela. Med drugim so sprejeli sklep, da se povežejo z Osnovno šolo Martin Koželj Dob in da bodo skušali tam ustanoviti tudi čebelarski krožek. Poleg tega so sprejeli tudi predlog, da se za marljivo delo v društvu predlaga Antona Gostiča za odlikovanje III. stopnje plakete Antona Janše, ki jih bo podelila Čebelarska zveza ob 80-letnici delovanja čebelarstva na Slovenskem. Za našo občino pa je razvoj čebelarstva še toliko bolj pomemben, ker bo na Brdu pri Lukovici zgrajen čebelarski izobraževalni center, kot prva takšna ustanova v Sloveniji. To istočasno pomeni, da smo vendar doumeli, da je čebelarstvo tudi gospodarska dejavnost, saj je v današnjih časih nujno potrebno gojiti čebele povsod tam, kjer so za to dane možnosti. Uporaba medu in ostalih čebeljih produktov se vedno bolj uveljavlja ne samo v zdravstvu, ampak tudi pri nekaterih drugih izdelkih v prehrambeni industriji. Člani družine so prepričani, da bodo z novim odborom lahko tvorno sodelovali pri razširjanju čebelarstva v naši občini in s tem posredno vplivali tudi na pospeševanje kmetijstva. Ine Stegnar r RESTAVRACIJA POZD "REPOVŽ" DOMŽALE SPREJME takoj v stalno delovno razmerje: 1. Dva natakarja za strežbo v restavraciji Pogoj: Dokončana gostinska šola s prakso. Delo je izmensko, prosti dan v tednu je nedelja. 2. Natakarja - točaja(ko) za delo v Bistroju Pogoj: Dokončana gostinska šola ali delovne izkušnje. 3. Kuharja (ico) Pogoj: Dokončana gostinska šola s prakso. 4. Pomožnega delavca(ko) v knjigovodstvu Pogoj: Srednja šola ustrezne smeri s prakso. Za čas kopalne sezone sprejmemo študenta(ko) za točenje pijač in prodajo sladoleda v kiosku na vrtu. OB STOLETNICI ROJSTVA OTONA ŽUPANČIČAl v__._J XV. SPOMINSKI ŠAHOVSKI TURNIR Osnovna šola Slandrove brigade t Domžalah je za stoto obletnico rojstva pesnika Otona Župančiča organizirala spominsko slovesnost. Prof. Majda Gnidovec je v ta namen sestavila iz vrst učencev recitacij skega krožka, dva recitacijska zbora. V prvi zbor je vključila deset dobrih recitator-jev, ki so poslušalcem posredovali nekatere najbolj znan« Župančičeve pesmi, ki jih je režiserka povezala v ubrano celoto. Drugi, številčno močnejši recitacijski zbor, pa je izvajal Zupančičevo Dumo. Za popestritev sporeda je poskrbela učenka s primernimi glasbenimi vložki, ki so dopolnjevali vrzeli med posameznimi recitacijami. Prvi recitacijski zbor jc prizadevno, pogumno in zavzeto rešil svojo nalogo. Trd oreh za mlade izvajalce pa jc bila Duma, ki so jo recitatorji solisti in pa mešani recitacijski zbor posredovali poslušal- Duma je gotovo ena izmed najveličastnejših Zupančičevih mojstrovin, v kateri se je dotaknil problema izseljevanja in vpletel vanjo doživetja v svoji domovini ter ugotovil, kako usiha življenje slovenskih ljudi v tujini. Žlahtni Župančičev jezik in širok razpon interpretacijskih sposobnosti mladih izvajalcev sta pritegnila številne poslušalec, da so zbrano sledili Zupančičevemu tekstu. Izvajalci so brez najmanjšega spodrsljaja izpeljali pesnitev do konca. Prof. Gnidovčcva jc vložila za predstavitev tega kulturnega dogodka veliko truda in potrpljenja. Poskrbela je za razgibanost, posredovala učencem razlago za notranje doživetje in logično podajanje teksta, pazila na pripovedni poudarek in na glasovne odtenke ter na jasnost izgovorjave. Vse recitacije in tekst Dum so bile smiselno pretehtane, izbrušene in prepričljivo podane. Zahtevno besedilo Dume je terjalo tudi od zbranih izvajalcev dokajšnjo mero zbranosti, kar so se "priučili pod strokovnim vodstvom pri številnih vajah. Uspeh je bil zato presenetljiv. V okusno okrašeni avli se je zbralo veliko število poslušalcev, ki so izvajalce vsakič navdušeno nagradili s ploskanjem. Dolfe Prešeren r RAZPIS Odbor za medsebojna razmerja delavcev v delovni skupnosti upravnih organov Skupščine občine Domžale objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. Finančno knjigovodstvo delovne skupnosti (za določen čas) 2. Pomoč geometru POGOJI ZA SPREJEM: pod 1. dokončana srednja ekonomska šola, eno leto delovnih izkušenj, strokovni izpit, pod 2. dokončana osnovna šola. Za vsa dela je določeno poskusno delo, ki traja tri mesece. Kandidati naj vložijo v 15 dneh po objavi pismene ponudbe za sprejem s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE, oddelek za splošne zadeve in družbene službe, Domžale, Ljubljanska 69. V.. Med številnimi šahovskimi prireditvami, kijih organizira Šahovsko društvo Domžale, ima vsekakor najvidnejše mesto vsakoletni spominski turnir „Hering - Zupančič' . Smelo lahko rečemo, daje ta prireditev na Slovenskem resnično izjemna, kajti tovrstnih turnirjev, upoštevajoč število srečanj in udeležbe igralcev, mimo domžalskega sploh ni. Spričo tega pa ta naša spominska prireditev prav gotovo močno prerašča ozke okvire našega mesta in ima velik odmev po vsej naši domovini. Na letošnjem - že petnajstem po vrsti - tradicionalnem srečanju se je v času od 16. do 30. marca pomerilo med seboj 36 šahistov, razvrščenih v tri tekmovalne skupine. Vsaka je štela po 12 teknovalccv. V A skupini so igrali mojstrski kandidati in prvokategorniki, v B skupini drugokategorniki in v C skupini tretjekategorniki. Turnir je sodil mednarodni sodnik Lado Hren. Pol meseca trajajoča prireditev se je odvijala načrtno, v popolnem redu in brez najmanjšega spodrsljaja. Koliko moči in šahovske sreče so v tem času imeli posamezni udeleženci, nam pričajo turnirske razpredelnice, ki pa vendarle zaslužijo kratek komentar. V A skupini je zanesljivo zmagal Vlado Ivačič, ki si je dovolil le eno neljubo presenečenje z Markovičem. Drugi jc bil Marjan Karnar zaradi boljših rezultatov proti zmagovalcem te skupine. Ivačič, Karnar, Slak, Sifrer in Penko so potrdili svojo mojstrsko kandidaturo, medtem ko je prvokategornik Markovič s sedmimi točkami postal mojstrski kandidat. V B skupini je brez poraza premočno zmagal Jože Skok in zasluženo osvojil 1. kategorijo. To kategorijo je v zadnji partiji za las uspelo doseči tudi Bergantu, kajti vse do zadnje poteze je kazalo, da bo ta naslov dobil mlajši Boris Skok. Njegov dosežek pa je več kot zadostoval za potrditev II. kategorije, ki sojo potrdili tudi Bojan Osolin, Merlini, Koširjeva in Jagodic. Dobro se je uvrstila tudi Kati Dedič, malce razočaral pa je veteran Peter Zupančič. Kot že nekaj let poprej, jc bilo tudi tekrat v C skupini najmanj neodločenih partij. Od skupno 66 dvobojev se je le 11 srečanj končalo z remijem, 55 partij pa z zmago oziroma porazom dveh nasprotnikov za šahovsko desko. Zmagovalec te skupine Kecelj je le enkrat re-miziral, desetkrat pa mu jc sodnik zapisal v razpredelnico celo točko. Drugo mesto je osvojil prav tako nepremagani Bogdan Osolin. Prva dva in tretjeplasi-rani Ocepek so si priigrali II. kategorijo, Krivorotov, Pustotnik. Beno in Svoljšak (Nadaljevanje na 20. strani) Prijetno srečanje ob zaključku turnirja (Nadaljevanje iz 19. strani) pa so potrdili svojo iii. kategorijo. Zadnjih pet igralcev je več ali manj pokazalo premalo šahovskega znanja in bodo morali v prihodnje posvetiti več pozornosti študiju šahovske literature, zlasti pa se bolje pripraviti za turnirtke boje. Na sklepni slovesnosti je predsednik šahovskega društva Domžale razdelil zmagovalcem vseh treh skupin zaslužena priznanja in nagrade. Skromno, pa toliko bolj prisrčno knjižno darilo sta ob tej priliki dobila Vide Vavpetič za aktivno udeležbo in Lado Hren za vzorno in strokovno brezhibno sojenje na vseh petnajstih spominskih turnirjih „Hering - Zupančič". Šahovsko prvenstvo slovenskih mest 1978 Na letošnjem 24. hitropoteznem prvenstvu slovenskih mest se je v Novem mestu 2. aprila zbrala velika množica šahistov iz vse Slovenije. Kot že nekaj let doslej, so morali tudi najprej opraviti predtekmovanja, nato pa za boljše šestčlanske ekipe še sklepni finale. V končnem obračunu, kamor so se z zanesljivo igro uvrstile tudi Domžale, se je pomerilo 12 najboljših ekip iz predtekmovanj. Po hudi in zanimivi borbi so se moštva razvrstila primerno svoji trenutni šahovski moči, kar nam najbolje prikazuje razpredelnica: (razpredelnica) FINALIST/ /378 uvrščeni Celjani so bili poraženi celo trikrat, le Domžale se lahko pohvaujo samo z enim minimalnim porazom proti Mariboru z 2,5:3,5, ugnale pa so tudi Celjane s 4:2. Izdatna zmaga Domžal-čanov proti obema boljše uvrščenima nasprotnikoma pa našemu moštvu vsekakor dviguje šahovsko vrednost. Kot vedno doslej, je naša ekipa tudi letos dostojno zastopala Domžale. Vsi igralci so se borih do zadnje poteze in na koncu zbrali naslednje število točk. Planine i ,, 6 točk iz 11 partij 5,5 točke iz 10 partij 6,5 točke iz 11 partij 6 točk iz 11 partij 10 točk iz 11 partij 9 točk iz 11 partij Domžale : Iskra (Ljubljana) Domžale : Lesce 1,5:2,5 2,5:1,5 Karnar Ivačič Vavpetič Trampu ž Mauhler Skupaj 43 točk iz 65 partij Rezervni mož J. Skok je odigral le eno partijo, ki pa mu ni prinesla zaželje-nega uspeha. Naši ekipi, za katero je prvič nastopil nov član domžalskega Šahovskega društva velemojster Albin Planine, prisrčno čestitamo k uspešnemu nastopu, ki je ponovno potrdil vidno vlogo našega mesta v slovenskem šahu. ZA Šahovsko tekmovanje pokal maršala tita v letošnji republiški finale se je kvalificiralo 16 slovenskih šahovskih ekip. Finalisti so se 21., 22. in 23. aprila v Ptuju borili za eno izmed najboljših mest, ki vodita v jugoslovanski finale. EKIPE PO ŽREBU 1 2 3 4 5 G 7 8 S 10 // 12 Točke Mesto 1. LESCE m 3% lit 4 2% 2% 2 0 G 3'lz G 1 32% viii. 2. maribor m m 3 3% 2 4 S& 3 2% 3'k 38% IV. 3. CELJE 1'k G 2 3'lz G 4 G S 4 II. 4 sl. BISTRICA t 3 0 'k 2 !% 1'/z 3 1% a / 17% XI. 5. domžale j* 2% 4 5% 3 3'k 4* 4 4 4 43 III. c novo mesto 3% 4 2'l 4 3 37z