PRIM JkSKI DNEVNIK Poštnina pla&ana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 40 lir Leto XIX. St. 286 (5661) TRST, torek 3. decembra 1963 SINOČI ZADNJI SESTANEK MED TAJNIKI ŠTIRIH STRANK Moro: «Menim, da bom danes sestavil seznam ministrov nove vlade» Saragat «upa», da bo Moro umaknil danes pridržek in sprejel mandat za sestavo vlade - Izjava Giolittija daje razumeti, da še niso dosegli dokončnega sporazuma glede porazdelitve vladnih resorov RIM, 2. — Danes zvečer so se zaključila posvetovanja tajnikov štirih strank glede porazdelitve ministrskih resorov v novi vladi levega, centra. Tajniki so se bili sestali že dopoldne: razgovor med njimi je trajal poldrugo uro, vendar še ni prišlo do sporazuma. Na vprašanje novinarjev je Nenni ponovil to, kar je bil dejal na začetku pogajanj, namreč, da bo dal izjavo, ko bodo pogajanja zaključena; Saragat pa je dejal, da bo popoldne nov sestanek tajnikov, in da bo verjetno to zadnji sestanek med njimi. Popoldanski sestanek med šti- rimi tajniki se je končal ob 20.15. Ko je zapuščal sejno dvorano, je Moro izjavil novinarjem: «Lahko poveste, da smo z današnjim večernim sestankom izčrpali sestanke med strankami in da računam, da bom v teku jutrišnjega dne sestavil seznam ministrov nove vlade.» Saragat pa se je poslovil od novinarjev z besedami: «Kar vam morem reči je to, da ne bo več sestankov». Na vprašanje, ali bo Moro umaknil jutri pridržek, je Saragat dejal: «tipam», Reale in Nenni pa nista hotela dati nobenega odgovora in sta le pripomnila, da je tudi zanju prav, kar je izjavil Moro. Na vztrajanje novinarjev, je Reale pripomnil, da jim je Moro dal izjavo, ki ima zelo jasen pomen, in da mu korektnost ne dopušča, da bi "dodal še kaj drugega, Jutri dopoldne se bodo sestali avtonomistični člani vodstva PSI. katerim bo Nenni, poročal o rezul- tatih razgovorov med predstavniki štirih strank glede strukture nove vlade Po tem sestanku se bo verjetno sestalo vodstvo PSI, ki bo moralo idobriti tudi to plat sporazuma. Cim bo Moro imel pristanek tudi vodstev drugih strank (kar se bo zgodilo, po vsej verjetnosti že v teku jutrišnjega dne, bo predložil predsedniku republike v podpis odloke o imenovanju novih ministrov. Ko bo pripravil programsko izjavo nove vlade, se bo predstavil parlamentu. V čem so bile glavne težkoče za dosego sporazuma glede sestave nove vlade, tudi kljub temu, da so se bili že zedinili glede njenega programa? Oglejmo si jih na kratko, najprej, kar zadeva zunanje in obrambno ministrstvo. Kandidat za to ministrstvo je Saragat, Moro pa ima v načrtu ustanovitev novega resora za «evropske zadeve», ki naj bi ga prevzel Carlo Russo; Saragat pa je proti temu, ker bi se v takem primeru močno omejila pristojnost zunanje- Home: Bliža se razdobje konstruktivnih odnosov s SZ Posvetovanje zahodnih zaveznikov o novih predlogih glede razorožitve - Buller bo obiskal Bonn Po tolikih dneh pogajanj za sestavo seznama članov nove vlade levega centra je po včerajšnjem sestanku voditeljev štirih strank Aldo Moro izjavil, da računa, da bo danes ta seznam končno sestavil, ter da je bil včerajšnji šti-ristranski sestanek v tem pogledu zadnji. Toda verjetno bodo nastale še težave, kajti eden izmed vodilnih socialistov je sinoči izjavil, da PSI ne more privoliti \ tako sestavo vlade, v kateri bi bili iz najvažnejših gospodarskih ministrstev socialisti odrinjeni ob stran, kar verjetno pomeni, da zahtevajo eno izmed treh omenjenih" ministrstev ter se ne nameravajo zadovoljiti s podtajništvi. Za odnose med Vzhodom in Zahodom pa je precej važna izjava predsednika britanske vlade D. Homa, ki je včeraj poudaril, da se bliža Velika Britanija razdobju «bolj konstruktivnih odnosov s Sovjetsko zvezo», in je izrazil upanje, da bi se dali doseči sporazumi «predvsem glede prepri-čitve mednarodnih napadov in eventualno prve faze razorožitve, v katero bi vključili tudi nekatere vrste jedrskega orožja». Dejal je, da «se sovjetski voditelji zavedajo uničevalnih učinkov a-tomske bombe in razume,jo pomen navzočnosti Kitajske na njihovi meji, ki bo v ne zelo dolgem času imela jedrsko orožje». Končno je dejal, da bo na ženevski razorožltveni konferenci njegova vlada iskala temelje za sporazum naj omogoči začetek razorožitve. Zunanji minister Butler je s svoje strani povedal, da se posvetuje s svojimi zavezniki, ali so mogoči novi predlogi za zmanjšanje števila vozil, ki lahko prevažajo jedrsko orožje. Predstavnik ZDA v OZN Stevenson pa je v političnem odboru izjavil, da po navodilih predsednika Johnsona potrjuje Kennedyje-vo ponudbo, naj bi napravili skupno ameriško-sovjetsko odpravo na Luno. Iz Venezuele in Senegala, kjer so bile v nedeljo volitve, poročajo o neredih, ki so imeli za posledico številne mrtve in ranjene. V Venezueli kažejo volilni izidi zmago vladnega kandidata Leoni-ja, kot je bilo že pričakovati, kajti volitve so potekale v pravem obsednem stanju in volivci so odhajali na volišča, ker so se bali vladnih represalij ter so v precejšnjem številu oddajali prazne glasovnice. Med neredi je bilo ranjenih dvanajst oseb, ubiti pa sta bili dve. Tudi v Senegalu je zmagala stranka sedanjega predsednika Senghora. Med'neredi je bilo ranjenih 60, ubitih pa deset ljudi. Se dve važni novici iz Konga in Turčije. V Kongu je predsednik vlade Adula aretiral svojega zunanjega ministra, ker je izdal potno dovoljenje Comheju in ker je baje kriv za izginotje 108 diplomatskih in 40 navadnih potnih listov. V Turčiji pa je predsednik vlade Ismet Inonu odstopil, ker sta iz njegove koalicijske vlade izstopili stranka Nove Turčije in kmečka stranka zaradi velikih izgub pri občinskih volitvah. LONDON, 2. — Predsednik britanske vlade Douglas - Home je na tiskovni konferenci izjavil, da je prepričan, da se Velika Britanija bliža razdobju «bolj konstruktivnih odnosov» s Sovjetsko zvezo. «Čeprav je težko doseči popustitev napetosti, je dodal Home, čeprav je ta rezultat verjetno še zelo daleč, in čeprav moramo ostati zelo pazljivi, toda pri tem nadaljevati pogajanja z elastičnostjo, mislim, da bi mogli doseči nekatere sporazume s Sovjetsko zvezo, predvsem kar se tiče preprečitve nenadnih napadov in eventualno prve faze razorožitve, v katero bi vključili tudi nekatere vrste jedrskega o-rožja». Home je dodal, da ta njegovš sodba lahko temelji na dejstvu, da «se sovjetski voditelji zavedajo uničevalnih učinkov atomske bombe in razumejo pomen navzočnosti Kitajske na njihovi meji, K bo v ne zelo dolgem času imela jedrsko orožje». Po mnenju britanskega predsednika pa se Velika Britanija ne sme odpovedati atomskemu orožju ter mora iskati sporazum s Sovjetsko zvezo, namesto da bi iskala «spremembo obrambnega sistema in ravnotežja sil v zavezništvu». Home je tudi sporočil, da bo na ženevski razorožitveni konferenci, ki se bo nadaljevala konec januarja, britanska vlada iskala temelje za sporazum, ki naj omogoči začetek razorožitve. Douglas Home je imel danès privaten razgovor z voditeljem laburistične stranke Wilsonom. Za-trjuje se, da sta govorila o vprašanjih, ki se tičejo varnosti. Britanski zunanji minister Butler je izjavil, da Velika Britanija razmišlja skupno s svojimi zavezniki, ali so mogoči novi predlogi za zmanjšanje števila vozil, ki lahko prevažajo jedrsko orožje. To je Butler izjavil v spodnji zbornici v zvezi z vprašanjem o razorožitveni konferenci v Ženevi, ki bo nadaljevala delo 21. januarja. Zunanje ministrstvo javlja, da bo zunanji minister Butler obiskal od 9. do 11. decembra Zahodno Nemčijo na vabilo zunanjega ministra Schroederja. Butler bo obiskal tudi zahodni Berlin. Aretiran zunanji minister Konga LEOPOLD VIL/LE, 2. — Včeraj so aretirali kongoSkega ministra za zunanje zadeve Mabiko Kalan, do. Obtožujejo ga zarote proti državni varnosti. Mobika Kalanda, ki je že prej sporočil, da namerava odstopiti, je časopisje obtožilo, da je brez vednosti oblasti izdal potno dovoljenje Combeju. Danes je predstavnik kongoške vlade sporočil, da bo funkcije zunanjega ministra prevzel predsednik vlade A-dula. Bivšega zunanjega ministra obtožujejo tudi, da je uporabljal v osebne namene denar svojega ministrstva in da je kriv, da je izginilo 108 diplomatskih potnih listov ter 40 navadnih potnih listov. ga ministrstva. Kočljivo vprašanje je tudi ministrstvo za obrambo: socialisti se ne strinjajo s tem, da bi to ministrstvo vodil še nadalje Andreotti, ker je preveč povezan s staro atlantsko politiko. «Dorotejci» pa vztrajajo na Andreottiju in nasprotujejo temu, da bi to ministrstvo prevzel Russo, na kar bi pristali tudi socialisti. Vprašanje je izrazito političnega značaja in njegova rešitev ni lahka. Drugo vprašanje zadeva ministrstvo za kmetijstvo. Zdelo se je, da bo to ministrstvo prevzel socialist Cattani ; pozneje se je pojavila kandidatura Pastoreja, proti njemu pa so nastopili «bonomi-janci»; po posredovanju Mora so baje pristali na kompromisno rešitev: ministrstvo za kmetijstvo naj prevzame Ferrari Aggradi. Ce bi obveljala ta rešitev, bi Pastore ne sodeloval v vladi. Tudi to vprašanje je političnega značaja, rešitev pa seveda težavna. Tretje vprašanje zadeva gospodarske resore. «Dorotejci» bi hoteli, da bi si ministrstvo za finance, državni proračun in zaklad porazdelili Colombo, Tremel-loni in Ferrari Aggradi. Socialisti in republikanci so seveda proti temu; zase zahtevajo vsaj enega od teh resorov: državni proračun za Giolittija ali La Malfo; v tem primeru bi Giolitti prevzel finančno ministrstvo, Tremelloni pa bi ponovno prevzel zaklad. Kaj pa Colombo? Moro pa bi hotel vključiti v vlado tudi Marti-nellija (ki je pristaš Scelbovega centrizma), to pa zaradi ravnotežja med strujami KD. Gospodarski resori so trije, kandidatov pa je mnogo več. Tudi rešitev tega vprašanja ni preprosta. Obstaja tudi vprašanja podpred-sedstva vlade. Moro je zagotovil Nenniju, da bo v novi vladi le eno podpredsedstvo, ki ga bo prevzel Nenni. Nato je Moro skušal pritegniti Fanfanija in mu je ponudil drugo podpredsedstvo. Po odklonitvi Fanfanija pa so «dorotejci» predlagali Piccionija za drugega podpredsednika, Nenni pa temu nasprotuje. Končno je tu še vprašanje ministrstva za javna dela, ki ga je vodil do sedaj Sullo. Moro mu je ponudil ministrstvo za državne udeležbe, a Sullo je to odklonil in baje pisal Moru, da ne bo sodeloval v vladi, če ne bo ponovno minister za javna dela. Moro pa ;ie baje že sporazumen 's tem, da to ministrstvo prevzame socialist Pieraccini. Kar zadeva gospodarske resore je socialistični poslanec Giolitti dal novinarjem izjavo, v kateri pravi, da se mu ne zdi verjetno, da bi socialisti ne dobili niti enega od gospodarskih resorov, ki so ključnega pomena za gospodarsko politiko. Večina vodstva PSI je že izjavila, da bi bila taka odločitev nesprejemljiva za socialiste. Ker se tiče njega samega, pa pravi: «Ne bom pristal na rešitev, ki bi postavila mojo stranko v ponižujoč položaj inferiornosti.» Giolitti zaključuje: «Ce obstaja konkreten predlog, so seveda strankini organi pristojni za njegovo oceno; v teh organih bom tudi sam razpolagal s točnejšimi elementi za oceno tega predloga.» Protestna stavka proti draginji v Palermu PALERMO, 2. — Danes je bila v Palermu 24-urna stavka iz protesta proti draginji. Stavko je organizirala CGIL. Stavki so se pridružili tudi kmetijski delavci, včlanjeni v CGIL, ki so prišli v mesto s tovor- njaki in s traktorji. V gledališču «Politeama» je bilo zborovanje, na katerem so govorili sindikalni voditelji. Govorniki so še posebej obsodili ravnanje CISL in UIL, ki se nista pridružili protestni stavki. Na zborovanju so zahtevali blokado cen za blago široke potrošnje za bližnje praznike. Zahtevali so, naj upravo nad mestnim prevozništvom prevzame občina, ter so zahtevali pravično porazdelitev ljudskih stanovanj, večje nadzorstvo nad veleblagovnicami in zaostritev borbe proti mafiji. Po zborovanju so stavkajoči šli v sprevodu po glavnih mestnih ulicah. V teku Je tudi vsedržavna stavka bančnih nameščencev, ki se Je začela včeraj in bo trajala Jutri ves dan. Pri stavki sodelujejo vse sindikalne organizacije. BAGDAD, 2. — Vojaški guverner general Rašid Mosleh je Izjavil tisku, da je «v severnem Iraku popolnoma vzpostavljen red». Dodal je, da se Kurdi ne upirajo več in da vlada proučuje načrt za norma, lizacijo na področju, kjer so bili boji s Kurdi. Iraška vlada je že večkrat objavila taka sporočila, vendar pa so se boji s Kurdi vselej nadaljevali. Novi bankovci po 1000 in 10.000 lir RIM, 2. — Zakladni minister Colombo je sporočil po televiziji, da bodo jutri 3. decembra spravili v obtok nove bankovce po tisoč in 10.000 lir. Minister je o-menil, da so že 12. aprila lani o-dobrili dekret, ki določa uvedbo teh bankovcev, 28, junija lani pa je poseben dekret določil, kakšni bodo ti bankovci. Sedaj je postalo potrebno spraviti nove bankovce v promet, ker so že zdavnaj prenehali izdelovati stare bankovce, ki so polagoma pošli, s tem da so se obrabili, in pošle so tudi skoraj vse rezerve. Zato je treba spraviti v obtok nove bankovce in do kraja uporabiti še rezerve starih bankovcev. Minister je dodal, da je glavna značilnost novih bankovcev, da so manjšega formata. De Gaulle in Albanija PARIZ, 2- — Francoski predsednik de Gaulle je poslal predsedniku albanske ljudske skupščinte in državnemu poglavarju Albanije generalu Ilešiju brzojavko s čestitkami ob albanskem narodnem prazniku. Opazovalci ugotavljajo, da je to prvikrat, ko pošilja francoski predsednik svoje osebne čestitke generalu Ilešiju. Francija ima v Tirani odpravnika poslov. Velika Britanija in ZDA so prekinile diplomatske odnose z Albanijo leta 1946. Po mnenju opazovalcev hoče de Gaulle s' tem poudariti svojo neodvisno zunanjo politiko, a predvsem želi uveljaviti svoj vpliv na Balkanu. Nedeljske volitve v Venezueli v ozračju obsednega stanja Betancourt je uveljavil svojo voljo - Številni napadi FALN « Odločen odgovor Kube na obtožbe - ; Med nedeljskimi volitvami v Venezueli: Oboroženi vojaki stražijo v Caracasu tovornjake, v katerih so volitve glasovnice in drugi potrebni material za IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIItlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIfllll,II,,,M,,,,|||||||||||||||||||||H|||||||M||||n||||||||||||||||m||||||||||||||||||||||||m||||||||||)|||)||||||||)||||| Lyndon Johnson Je ponovil, da bo nadaljeval Kennedyjevo politiko o državljanskih pravicah Ameriški predsednik nadaljuje posvetovanja s svojimi sodelavci V soboto so aretirali moškega, ki je izjavil, da bo ubil predsednika Johnsona, včeraj pa so ga odpeljali v bolnišnico z zlomljenim vretencem WASHINGTON, 2. — AmerišJd predsednik Lyndon Johnson je imel danes razgovor z ravnateljem organizacije «Mestna zveza» Youngom. Ta organizacija je med največjimi ameriškimi organizacijami, ki se bori za enakopravnost med plemeni. Po razgovoru v Beli hiši je Young izjavil, da sta s predsednikom govorila predvsem o diskriminaciji proti črncem na delovnih mestih. Opozoril je, da je 15 odstotkov ameriških črncev brez dela, kar predstavlja trikrat tolikšen odstotek, kakor je povprečen odstotek brezposelnih v ZDA. Dodal je, da je vztrajal, da je absolutno potrebno izvesti program javnih del, kjer naj se omogoči zaposlitev črncem. Zaključil je s poudarkom, da ima njegova organizacija vse zaupanje v predsednika Johnsona. Kakor je znano, je prejšnji te-den Johnson sprejel tajnika Združenja za napredek barvastih ljudi Wilikinsa, ki je tudi izjavil, da ima njego-va organizacija zaupanje v novega predsednika. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da je predsednik Johnson v svojem razgovoru z Youngom ponovil, da namerava nadaljevati Kennedyjevo politiko glede državljanske ehakopravifhsti. Johnson je med razgovorom poudaril, da je v letošnjem trétjem trimesečju 25 odstotkov od 60.000 novih delovnih mest, ki so bila razpoložljiva v strateški industriji, šlo črncem in prav tako 20 odstotkov od približno 100.QOÓ novih vladnih delovnih mest v omenjenem trimesečju. Johnson se je dovi sestal tudi z državnim tajnikom Deanom Ru. skom v okviru svojih posvetovanj o notranji in mednarodni politiki, ki jih je začel pred dnevi s svojimi glavnimi diplomatskimi in vojaškimi svetovalci. Zatem se je Johnson sestal z ministrom za trgovino Hodgesom, kateremu je izrazil željo po varčevanju. Govorila sta o proračunu ministrstva' za trgovino. Končno se je Johnson sestal tu. d; z ministrom za obrambo Mc-Namaro. Načelnik tiskovnega urada te-le hiše Salinger je izjavil da bo ostal na svojem mestu ob predsedniku Johnsonu. Isto bodo storili tudi trije funkcionarji Bele hiše: Theodore Sorensen, Kenneth O’Donnell in Lawrence O'Brien. Salinger je to izjavil v zvezi « predlogom, naj bi kandidiral za senatorja. Kakor poročajo iz Richmonda v Virginiji, je tamkajšnje vrhovno sodišče razsodilo, da je veljaven »klep oblasti grofije princa Edvarda, ki so pred štirimi leti dale zapreti javne šole, da bi preprečile integracijo črncev in bel-cev kakor je to odredilo zvezno sodišče. Tamkajšnje oblasti so u-stanovile privatne šole za belce. Pozneje so na posredovanje predsednika Kennedyja odprli posebne šole za črnce. Vrhovno sodišče Virginije zatrjuje, da ima vsa- grofija pravico vzdrževati ali ..Ul-:.: -------- glasova pa ukiniti sistem' javnega iolstva. Edini sodnik, ki je glasoval p ti tej tezi, je poudaril, da bo e- Stevenson je ponovil predlog o odpravi na Luno skupno s SZ Nadaljevanje razprave v Varnostnem sveta o Južni Afriki Število članov v Varnostnem svetu se ko zvišalo? NEW YORK, 2. — Ameriški predstavnik v OZN Stevenson je v političnem odboru, kjer so razpravljali o uporabljanju vesolja v miroljubne namene, izjavil, da je dobil navodila od predsednika Johnsona, naj potrdi Kennedyjevo ponudbo od 20. septembra o skupni ameriško-sovjetski odpravi na Limo. Stevenson je dalje izjavil, da je raziskovanje Lune samo etapa v obširnem programu za obvladanje vesolja, kar narekuje mednarodno sodelovanje. Pozval je na: to odbor, naj soglasno odobri izjavo o pravnih načelih, ki bodo morala urejati uporabljanje vesolja v miroljubne namene ob sporazumu ZDA in SZ. Predlagal je zatem, naj odbor da prednost pripravi dveh mednarodnih konvencij o odškodnini za morebitno Hcodo, ki bi jo po-.vzročila vesoljska vozila, in o pomoči kozmonavtom v primcu in. ctdentov. Sovjetski delegat Fedorenko je izjavii, da SZ ne bo štedila z napori za mednarodno sodelovanje pri raziskovanju vesolja in za njegovo uporabo v miroljubne namene. Pozval je odbor, naj soglasno odobri izjavo o pravnih načelih. V Varnostnem svetu se je nadaljevala razprava o «apartheidu» v Južni Afriki Maroški delegat je pozval Varnostni svet, naj sprejme odločne ukrepe proti južnoameriški vladi. Pri teh ukrepih bi morale, sodelovati predvsem države, ki imajo tesne gospodarske odnose z Južno Afriko. Predstavnik Madagaskarja je obsodil načrt južnoafriške vlade o ustanovitvi posameznih področij, na katera bi naselili črnce in Indijce in jih tako ločili od belcev. Razprava je bila nato odložena na jutri. Po mnenju opazovalcev v OZN bi utegnilo priti do sporazuma o večjem številu članov v Varnostnem svetu. Predstavnik sovjetske delegacije je na zadevno vprašanje izjavil, da bi zvišanje števila sedežev bilo naravno, ker ima OZN danes 111 članic, medtem ko jih je leta 1946 imela komaj 53. V posebnem političnem odboru sedaj razpravljajo tudi o tem vprašanju. Zdi se, da prihaja najbolj v poštev zvišanje sedežev za dva, tako da bi mogli zadovoljiti azijske in afriške države ter Commonwealtha. Hudi neredi med volitvami v Senegalu DAKAR, 2. — Včeraj so bile v Senegalu predsedniške in parlamentarne volitve. Zmagala je stranka sedanjega predsednika Sanghora, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika. Senghor je bil edini predsedniški kandidat ter je dobil 900.506 glasov od skupnih 1.320.000. Pri parlamen-tarnih volitvah je njegova stranka, «senegalska progresivna zveza» dobila 802.741 glasov, medtem ko je edina opozicijska stranka «afriško zbiranje» dobila samo 36 tisoč 788 glasov. Med volitvami je prišlo do hudih neredov, pri katerih je bilo ubitih deset ljudi, ranjenih pa o-koli 60, in to v Dakarju. Druge tri osebe so bile ubite v notranjosti države. Notranji minister je izjavil, da je vlada sklenila izvesti preiskavo o neredih. •t .J n: pvuuaui, U« UU C“ dina posledica te razsodbe intervencija zveznih sodišč, da naložijo Virginiji priznanje tistih pravic, ki jih zvezna ustava določa za vse državljane. Preiskava v zvezi z dvema atentatoma v Dallasu se nadaljuje. Zvezne oblasti so sporočile, da bodo podprle preiskovalno komisijo, ki jo je imenovala država Texas. Dale bodo na razpolago ves dokazni material, ki ga, bodo zbrali zvezni policaji. Ome’njena komisija bo začela svoje delo, takoj ko bo FBI končala preiskavo Na podlagi izjav, ki jih je podala tisku Oswaldova mati, je FBI baje že pred umorom Oswalda poizvedovala o Rubinsteinu. Oswaldova mati namreč trdi. da so ji agenti FBI 17 ur pred umorom Oswalda pokazali Rubinsteinovo fotografijo in jo vprašali, ali ga pozna. Odgovorila je, da ga ne pozna. Pozneje Pa je njegovo sliko videla v časopisih in trdi, da je bila enaka sliki, ki so ji io pokazali agenti. Iz tega sklepa, da je policija že prej sumila, da misli Rubinstein ubiti Oswalda. Na koncu je izjavila, da hoče odgovor na dva vprašanji; Ce je policija odredila varnostne ukrepe ob obisku predsednika Ken-nedyja, zakaj ni postavila pod nadzorstvo njenega sina, ki je zbežal lz ZDA v Sovjetsko zvezo. In po aretaciji Oswalda, zakaj je policija Rubinsteinu, ki je bil predstavnik zločinskih krogov, dovolila, da se je približal Oswal-du, oziroma zaporniku sploh, V soboto je policija aretirala moškega, ki je izjavil, da namerava izvršiti atentat na predsednika Johnsona. Aretirani se imenuje Robert Holbert Weathering-ton in ima 41 let. Ze več let živi v Washingtonu. Aretirali so ga v stanovanju njegovega tasta. Zdi se, da je policiji telefoniral neki sosed zaradi besed, ki jih je Wea. therington izrekel takoj po govoru predsednika Johnsona. Baje je aretirani v preteklosti že pokazal ; znake duševne zmedenosti in velja zaradi tega ' za nevarnega. Danes pa so javili; da so aretiranega odpeljali v bolnišnico, ker ima zlomljeno vretence; zaradi tega ne bo mogel priti pred sodnika, kakor je bilo žavni pravdnik je 'tri "K, (predsednika tor Kenneth upošte-volili v lil j«, da bodo 1965 brez pod je aretirani boli hrbet. Pri______ žarki in so ugotovili, ljemo vretence. Republikanski Keating je prer vajo možnost, ZDA dva podp sto enega. Pripoi ZDA do januarja _______ predsednika, ker je Johnson stal predsednik. Kennedyjeva vdova Jacqueline se je v spremstvu svojih dveh otrok in svoje sestre sinoči vrnila z vojaškim letalom v Washington iz Hyannis Porta. Predstavniška zbornica ie odobrila načrt zakona, .na podlagi katerega bo Kennedyjeva vdova Imela pravico eno leto do zaščite tajne službe .in šest mesecev pravico do tajništva z uradi. Stroški za osebje tajništva bodo na breme države do zneska 50.000 dolarjev. Isti načrt zakona pooblašča plačilo stroškov za pogreb Kennedyja ter daje Kennedyjevi vdovi pravico, da se poslužuje poštne službe brezplačno. V zad-njih dneh je Kennedyjeva vdoVà dobila okoli 200,000 pisem in 90 tisoč brzojavk in še dalje dobiva številna pisma in brzojavke. Nad zorovala jo bosta vsaj dva agenta tajne službe, kjer je policija mnenja, da bi njeno življenje in življenje njenih otrok utegnilo biti za nekaj časa v nevarnosti. Ostavka turške vlade ANKARA, 2. — Predsednik turške vlade Ismet Inonu je sporočil predsedniku republike generalu Gurselu ostavko svoje vlade. Vlada je bila na oblasti približno poldrugo leto. Sestavljali so jo predstavniki republikanske stranke, kateri pripada Inònu, ter stranke Nove Turčije in kmečke stranke. Prejšnji teden sta ti dve sttanki sporočili umik iz koalicije, ker sta utrpeli veliko zgubo pri občinskih volitvah, medtem ko je skrajno desničarska stranka pravice, ki je v opoziciji, močno napredovala. Predsednik Gursel je pozval Indnuja, naj ostane na svojem mestu, dokler ne bo sestavljena nova vlada. DAMASK, 1. — Davi so izpustili iz zapora Nazema el Kudsija. Aretirali so ga 8. marca, ko so v Siriji vrgli secesionistični režim. Kudsi je postal predsednik Sirije 14. decembra 1961, ko se je Sirija odcepila od ZAR. CARACAS, 2. — Dosedanji podatki o včerajšnjih volitvah v Vene-zueli kažejo zmago vladnega kandidata Leonija, kakor je bilo pričakovati. Volitve so potekale v pravem obsednem stanju. Povsod so bila volišča močno zastražena; stražili so jih močno oboroženi vojaki, ker so oborožene sile narodnoosvobodilne fronte pozivale volivce,-naj ostanejo doma. Vlada je zaprla tudi mejo proti Kolumbiji, nad sto tisoč policajev in vojakov pa je bilo v stalni pripravljenosti. Mesto Caracas je imelo podobo obleganega mesta. Vlada je zastavila vse sile, da bi izvedla te volitve, ker jih ima za neke vrste plebiscit glede na aktivnost FALN. Prebivalstvo je odšlo na volitve, ker se je balo vladnih represalij. Toda številni volivci so oddali prazne glasovnice. Kljub temu, da je vojska močno zastražila številna volišča, je v raznih krajih prišlo do neredov. Pripadnici FALN so na več krajih napadli volišča ter uničili sedeže in sezname volivcev. Med številnimi neredi sta bili ubiti dve osebi, ranjenih, pa jih je bilo dvanajst. Predstavnik ameriškega držav, nega departmaja je izjavil, da so zadovoljni z izidom volitev v Venezueli. Kar se tiče ugrabljenega polkovnika Chenaulta, pa je pred. stavnik izjavil, da ni novih eie. mentov ter da ameriška in venezuelska vlada, sodelujeta, da dose, žeta njegovo naglo osvoboditev. Kuba je ostro reagirala na to, da je Venezuela zahtevala od Organizacijo ameriških držav, naj bi sprejela drastične, vključno vojaške, ukrepe proti havanski vladi. Akcija Venezuele je povzročila zaskrbljenost na tem področju, čeprav prevladuje prepričanje, da Caracas s svojo zahtevo po oboroženih ukrepih proti Kubi ne bo dobil podpore večine, ali vsaj vodilnih in najodgovornejših latinskoameriških republik. Kubanski predstavniki so zavrnili vse te obtožbe in napadli Betan-courta, «da je skoval novo zaroto» proti Kubi. V ODGOVOR NA SOŽALNO BRZOJAVKO Johnsonova brzojavka predsedniku Titu Iranski zunanji minister Aram Abas na uradnem obisku v SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Predsednik republike maršal Tito je prejel od predsednika ZDA Johnsona naslednjo brzojavko; «Globoko me je ganilo Vaše sožalje ob tragični smrti predsednika Kennedyja. On je dal svoje življenje za veliko stvar miru in pravice in na nas je, da za njim z isto vdanostjo, ki jo je pokazal, sledimo temu cilju. Osebno mi je znano, da je on sodil, da so bili njegovi nedavni razgovori z Vami zelo konstruktivni, in jaz iskreno upam, da bosta naši državi lahko nadaljevali graditev odnosov ">a konstruktivni osnovi.» Predsednik državnega sveta Romunije Dej je predvčerajšnjim — po uradnem obisku v SFRJ — odpotoval s posebnim vlakom iz Beograda v Bukarešto. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je priredil danes v palači zveznega izvršnega sveta kosilo v čast iranskemu zunanjemu ministru Aramu Aba-su. ki je prispel sinoči na uraden obisk v Jugoslavijo, Popovič je med kosilom nazdravil svojemu gostu in pri tem ugotovil, da se odnosi med Iranom in Jugoslavijo dobro razvijajo in da so pogoji za nadaljnji razvoj odnosov posebno na gospodarskem področ- ju. Jugoslovanski in iranski narodi so po besedah Popoviča zainteresirani za utrditev miru na svetu m za nadaljnje sodelovanje v okjviru OZN. Iranski zunanji minister je v odgovoru na zdravico opozoril na skupna stremljenja Jugoslavije in Irana na mednarodnem področju in na njune obojestranske napore za krepitev vloge OZN. Odnosi med Jugoslavijo in Iranom se manifestirajo v vedno večjem prijateljstvu in boljšem razumevanju, je poudaril Abas in izrazil prepričanje, da bo njegov obisk prispeval h krepitvi in razvoju sodelovanja med Iranom in Jugo-slavijo, posebno na gospodarskem področju. Med Abasovim bivanjem v Beogradu bosta Koča Popovič in Abas izmenjala poglede obeh vlad na aktualna mednarodna vprašanja m na vprašanja s področja dvostranskih odnosov. Danes pa j« Aram Abas obiskal predsednika skupščine Beograda Neoričiča, ki je iranskega zunanjega ministra seznanil z najvažnejšo zgodovino Beograda, s povojnim razvojem in z načrti za nadaljnji razvoj jugoslovanskega glavnega mesta. Minister Abas se je posebno zanimal za način, kako Beograd rešuje svoja komunalna vprašanja. • B. B. Kakšna bo iutrišnja korist A / iii pomoč satelitom Problemi sodobne tehnologije in pedagoških prijemov v šolanju in izobraževanju so predmet čedalje večjega zanimanja ne le pedagoških krogov, ampak tudi širše javnosti po vsem svetu. Delno zaradi mogočnega širjenja izobraževalnih prizadevanj, ki komaj dohajajo sedanjo dinamiko v tehničnem in ekonomskem razvoju sveta, delno zaradi čedalje večjega pomanjkanja strokovno doraslih kadrov. Tako si zdaj po svetu na moč prizadevajo, da bi izkoristili za šolanje in izobraževanje tudi vse najnovejše tehnične pridobit-ve. S tega vidika so zanimive napovedi in informacije, ki so jih v eni izmed zadnjih številk objavile Informacije Unesca mations d'Unesco) in ki jih v naslednjem objavljamo tudi v našem časopisu. Komunikacijski sateliti, te kompleksne stvaritve moderne tehnike, se gibljejo po nebu in prcle-dotne narode, ki so povečini še-bore z osnovnimi težavami analfabetizma, bolezni in lakote. On-dotne narode, ki so po večini šele pred kratkim dosegli svojo neodvisnost, prehiteva napredek. Zanje je sedaj najbolj važno, da se razvijajo, napredujejo in da dohite visoko razvite narode. Toda visoko razviti narodi napredujejo še veliko hitreje kot oni. Vendar lahko komunikacijski sateliti pomagajo novim deželam, da preskočijo jarek, ki jih loči od industrijsko razvitih dežel, tako da lahko še povečajo tempo svojega napredka. O tem, za vse narode življenjskem vprašanju, je podrobno govora v poročilu, ki ga je imel g. Rene Maheu, generalni direktor UNESCO, na konferenci za vesoljske radijske komunikacije, ki jo je organizirala Mednarodna zveza za telekomunikacije v Ženevi. O tem vprašanju so na široko razpravljali tudi na neki konferenci o vlogi satelitov v vzgoji in širjenju informaciji. Ta konferenca je bila 25. septembra v Parizu ob XIV. mednarodnem kongresu za avstronavtiko. Kako lahko sateliti pomagajo deželam v razvoju? Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo najprej upoštevati prednosti Vesoljskih komunikacij za vse narode; ne smemo pozabiti, da se je začelo novo obdobje, ko sta Relay in Telstar sprejela in oddala prek Atlantika prve televizijske podobe, tiskovna sporočila in telefonske pogovore. Pri tem tudi ne smemo pozabiti, da gre za sistem, ki se bo do kraja razvil čez petnajst ali osemnajst let, ki pa mora začeti funkcionirati že čez pet let. Komunikacijski sateliti pomenijo tehnično gledano, razširitev klasičnega sistema telekomunikacij. Odpirajo nova obzorja radiu, televiziji, radiofotu, telegrafskim in telefonskim komunikacjam ter mednarodni izmenjavi tehničnih in znanstvenih podatkov. Ti sateliti namreč dajejo večje možnosti sedanjim sistemom, kar zadeva hitrost in sežaj oddaje, kakor tudi obseg oddanih vesti ali obvestil. Vzpostavitev takega sistema, čigar radijske in televizijske oddaje bi prekrile ves svet, bi omogočila, da bi oddali novico o dogodku po vsem svetu takoj, ko se je dogodek zgodil. Javnosti bi bilo tako omogočeno, da bi brez zamud reagirala na prejeto vest, in mogoč bi bil tudi takojšen pritisk javnosti, ki bi nedvomno vse bolj učinkovito vplival na nadaljnje dogajanje. Po drugi strani pa bi široki stiki, ki bi jih navezali s temi mednarodnimi oddajami, po vsej verjetnosti pripeljali do boljšega medsebojnega poznavanja kulture, tradicij in načina življenja različnih narodov. Vzgoja naj bi imela prva koristi od novih možnosti, ki jih odpirajo sateliti. V Združenih državah Amerike in v Angliji so za šolske televizijske oddaje uporabljali tudi že letala. Sežaj televizijskega ali radijskega oddajnika je odvisen od višine antene, ki jo uporabljajo; letalo pa samo prevzame vlogo antene, katere sežaj se veča, ko se letalo dviga. Sedaj pa si predstavljajte sežaj, ki ga ima lahko antena, ki ni več na letalu nekaj sto metrov nad zemljo, marveč na satelitu, ki se giblje nekaj sto ali celo nekaj tisoč kilometrov nad zemljo. Nove perspektive so resnično fantastične: šolsko televizijsko oddajo bo mo-gpče videti po vsem svetu, en sam profesor pa bo lahko poučeval milijone učencev, zbranih pred televizijskimi sprejemniki. Problem prevajanja bi dokaj lahko rešili tako, da bi po različnih radijskih valovih hkrati oddajali isti tekst v različnih jezikih ali pa da bi različni vzgojitelji že v oddajnik na zemlji mentirali lekcije, hkrati ko bi tekel slikovni program. Realizacija takega programa bi bila kakoi mana z neba za številne dežele v razvoju, ki jim manjka učiteljev in šol. Trenutno sta dve metodi za uporabo tega sistema. Po eni uporabljamo satelite — tipa Relay in Telstar —, ki se je gibljejo razmeroma nizko nad zemljo ln jo oblete v dveh ali treh urah. Signale, ki jih oddajajo, je mogoče uloviti samo v času 20 dp 40 minut: cd trenutka, ko se satelit po-jsna obzorju, pa do trenutka, ko a drugi strani spet izgine za n/ni. Ce bi hoteli zagotoviti nepretrgano zvezo, 24 ur na dan, bi morali imeti 20 do 50 satelitov, tako da bi bil vsaj po eden vedno v dosegu sprejemne postaje. Druga možnost pa- je s sateliti, kj jim pravijo «synchrone» tipa Syncom. Te satelite poženejo na (Infor- ; krofnj tir okrog zemlje približno v višini 35.700 kilometrov. Ti sa-! teliti potrebujejo po 24 ur, da obkrožijo zemljo, natanko toliko, kot potrebuje zemlja, da se zavrti okoli svoje osi. Napravo so na ta način «sinhronizirali» z zemljo, kar pomeni, da je vedno nad isto določeno točko na zemlji, ko da se ta sploh ne bi premikala. Trije sateliti tega tipa, ki bi jih pognali na isti krožni tir in razmestili v enakih razdaljah, bi omogočili istočasne oddaje po vsem svetu. Druga plat te medalje pa je ta, da so za te sinhronizirane satelite potrebne rakete, zelo močni oddajniki in sploh zelo zapletene in kompleksne tehnične naprave. Postaje, k« na zemlji sprejemajo njihove signale, pa so lahko zelo preproste in zato tudi senejše kot postaje, ki so predvidene za sprejernaje signalov, ki jih oddaja prvi tip satelitov. Ne glede na to, kakšen sistem bodo uporabili, ,e zelo verjetno, da bodo sateliti sprva samo releji in da bodo 'e sprejemali signale, ki jih bodo oddajale postaje na zemlji, ter jih potem ojačane spet oddajali na zemljo, kjer jih bo siprejemala za to pripravljena postaja. Ta jih bo znova ojačala in šele potem posredovala za uporabo v javnosti. Nedvomno pa bo prišel dan, ko bodo imeli sateliti dovolj .močne vire energije (verjetno majhne atomske reaktorje), da bodo lahko sami nepo» sredno oddajali «potrošnikom», brez posredovanja postaj na'žemlji- Ena sprejemna postaja stane danes od enega do osem milijonov dolarjev. Ta cena pa bo lahko občutno manjša, posebno če bosta dve deželi skupaj uporabljali eno postajo. Mnogim deželam v razvoju, v katerih so telekomunikacijske zveze s tujino še zelo slabo razvite, bo skupno uporabljanje take sprejemne postaje omogočilo, da bodo poceni vzpostavile svoje mednarodne zveze. Te države pa bi v razvoju svojih komunikaciji vrh tega še preskočile drago fazo klasičnega sistema telekomunikacij: . kable, močne radijske postaje itd. Bilo je že več predlogov, da bi posebna mednarodna organizacija skrbela za te satelite in nadzorovala njihovo delovanje. Ta organizacija bi imela tudi premične sprejemne postaje, tako da bi jih lahko uporabljali v deželah razvoju. Ena taka postaja v Braziliji že delaje Dodeljevanje frekvenc je v vsej vesoljski komunikacijski službi eden izmed odločilnih momentov. Zaradi nenehno naraščajočih potreb po televiziji in radiu v javnosti, plovbi in letalstvu, znanosti in industriji je radijska fre-kvenčna skala preobremenjena. Potrebe posameznih dežel so večje od možnosti. Vesoljska sredstva za zvezo pa zahtevajo malo frekvenc in to bi utegnilo vsaj trenutno olajšati hudo stisko na tem področju. Očitno pa bo potreben mednarodni sporazum, na podlagi katerega bi razdeljevali frekvence za vesoljska komunikacijska sredstva. To vprašanje proučujejo v Ženevi na konferenci za vesoljske radijske zveze. Seveda bo treba rešiti še veliko tehničnih problemov, preden po-do postali komunikacijski sateliti vsakdanji pojav. Raziskave so že napredovale. Drugi problemi -pa zadevajo taka vprašanja, kot so zakonodaja in nacionalna suverenost. Rešitev teh problemov je odvisna predvsem od volje za sodelovanje in od razumevanja, ki ga bodo pokazale posamezne države. Pot dežel v razvoju k napredku vodi predvsem tudi prek njihovega prispevka za rešitev problemov take vrste. BRUNO FRIEDMAN Takšno je bilo štirimotorno reakcijsko letalo «DC8», ki se je v Kanadi zrušilo na tla, pri čemer j oseh izgubilo življenje «llltllllllllltlliniMIMlIttllllllllfllllllllflllMIIIIIIIIIIIIlilllllHtllllllllllllllllllllllllllllllliiiiMiiMIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIItlimviMlimillllllMIIIIMIIMIIIIIIIIIIIItlllllllllllllMlinitlllinilllllltllllllHUllllMtlllMIIIMIIIIMIIIIIIIitt NA DUNAJU IN OKOLICI, NA MORAVSKEM, SLOVAŠKEM Včeraj dva močna potresna sunka ki sta povzročila mnogo strahu V nebotičnikih zrušil se je DUNAJ, 2. — Dva potresna sunka, ki sta trajala več sekund, so davi ob 7.49 občutili na Dunaj'1-Stiri močnejše sun^e pa so občutili v Wiener Neustadtu, kakih 40 km južno od prestolnice. V nebotičniku na trgu Matz-leinsdorf na Dunaju je prebivalce pometalo iz postelj. Stene «o se tresle. Medtem ko so kandiv labrl nihali, se Je pohištvo pomi, kilo i svojih prostorov. Tudi v višjih nadstropjih viso ega. poslopja v Maria Enzersdorf (dunajsko predmestje) so se zidovi precej pomikali -in osgbje. na delu je doživelo mnogo strahu. V Grammatneusldelnu na Gra- je pometalo ljudi s postelj, pohištvo se je premikalo, tudi kak dimnik - Ni vesti o človeških žrtvah diščanskem sta dimnika. V. Wiener Neustadtu so začutili še en kratek toda močan sunek o,b 11,26. Ljudje so pribežali na ceste in vse ŠOje so za en dan zaprli. Potres so čutili tudi na južnem Češkem, Moravskem in Slovaškem. V Bratislavi so nastale razpoke v zidovih. V Badnu . pri Dunaju ter v Brifjt an der Leithe je bil električni tok popolnoma prekinjen pri prvem sunku. Y Badnu je že 400 učencev prišlo v šolo, pa so (e prestrašili i* zbežali. Pozneje so"'poslini domov še vse ostale dl- zrušila dvs jake (okrog 2500) tega mesta, ki svoji zadnji številki članek A. je oddaljeno kakih 30 km od Du- Bovina z naslovom «Resnica proti na, a. Iz Prage poročajo, da je potres v Bratislavi, ki je trajal tri sekunde, povzročil le majhno škodo na poslopjih. Resen dogodek v mednarodnem življenju zadnjih let Književni in družbeno-politični časopis «Novij mir» je objavil v jih poslati iz svojih vasi, jim daje dobro nravstveno spričevalo». Ne da bi hoteli niti najmanj zagovarjati take, k' so takoj pri-pravljeni uporabljati' nož, bi se vendar vprašali, če mogoče v Nemčiji mislijo, da je mogoče pripomoči k prevzgojitvi takih vročekrvnežev z napisi «Italijanom vhod prepovedan» na vratih javnih lokalov. Prav včeraj pa se predsednik Porenja In Westfalije Meyers udeležil slovesnosti, med katero so podelili visoko odlikovanje (drugo na lestvici nemških odlikovanj), «Rettungsmedaille > trinajstim osebam, med katerimi je tudi ital. državljan Natalino Usai. Vse te ose. be so lastno življenje postavile v nevarnost, da bi rešile življenje drugih. Marca meseca je Usai rešil življenje nekemu 6-letnemu dečku, ki je padel v reko. Z drugimi otroki se je deček igral pri reki, nenadoma pa Je zdrsnil v vodo. Otroci so začeli klicati na pomoč in Usai se je brez pomišljanja vrgel v reko, spravil dečka na suho in mu pomagal z umetnim dihanjem k zavesti. PROTI ITALIJANSKI VROČEKRVNOSTI Dokaj čudne formulacije obtožb proti Italijanom neapeljskem gledališču S. Carlo v januarju gostovala zagrebška Opera z dvema operama, od katerih ena bo «Katarina Izmajlo-va» Dimitrija Šostakoviča. Prav tako pa smo kak dan pozneje navedli repertoar operne sezone milanske Scale, kjer je tudi na sporedu šoštakovičeva «Katarina lzmajlova». Tako neapeljsko gledališče S. Carlo kot Scala navajata, da se bo ta opero izvajala -prvič v Italiji». Toda če sc bo v Neaplju izvajala -prvič v Italiji», petem to ne bo moglo več veljati za izvedbo v Scali, ki bo šele maja meseca. Skoraj gotovo ima vse to neko • ozadje». Dejstvo je namreč, da ti je lastništvo opere sovjetskega skladatelja za Italijo pridobila založba Ricordi in gledališče Scala si je zagotovila prvo izvedbo te opere v Italiji — toda v italijanščini. Gledališče S. ; Carlo je pa sprotno vse te klav- Osnutek Alberta Burija za sceno k baletu «Spirituals» Mortona Goulda, ki je na repertoarju v Scali zule obšlo: izvajalci so gostje izven Italije, drugič pa izvedba ne bo v italijanščini, temveč — kot navaja objava neapeljskega gledališča — v originalu. (Lahko, da bo tudi kar v srbohrvaščini, saj se je že zgodilo, da se je za kako izvedbo jugoslovanskih opernih izvajalcev v Italiji navajalo, da so jeli -v originalnem ruskem jeziku», pa je bil ta jezik le srbohrvaščina.) Prav gotovo je vsa zadeva tudi odraz ne posebno prijateljskih odnosov, ki vladajo med milansko Scalo in ostalimi gledališči. Trdi se namreč, da milansko gledališče angažira vsako lete več pevcev, kot pa jih samo potrebuje, ter Jih s tem nekako odvzame drugim gledališčem. Potem Scala te pevce posoja dunajski državni Operi, kar opravičuje s tem, da potem dunajski umetniški vodja Herbert von Karafan poskrbi za gostovanje dunajske Opere v Milanu. Vsekakor pa ostane dejstvo, da prva izvedba -Katarine Izmajlove» ne bo v Milanu temveč v Neaplju (če seveda ne pride kaj vmes). Alberto Sordi (na desni) s Sandro Milo In industrijcem Guidoni Albertijem je odpotoval v Acapulco Mehiki. Vsi trije predstavljajo italijansko delegacijo na mehiškem filmskem festivalu ITALIJANSKA MANJŠINA V JUGOSLAVIJI Program, ki zagotavlja vsestranski razvoj Velika pozornost je posvečena vsem specifičnim vprašanjem, še posebej pa vprašanju kulture oseiija,' ital Pred kratkim so bile na odbo. rovi seji Združenja Italijanov za Istro in Reko sprejete program, ske smernice ra doboče delo te ustanove. Ker gre v tem primeru za važen. dokument, ki zadeva življenje in razvoj italijanske narodne manjšine v Jugosla-viji. smatramo za potrebno, da vsaj v najširših obrisih prikaže, mo to, kar v tem progremu predstavlja njegovo osnovno vsebino, Le-ta bi v glavnem bila zajeta v »ledečem: 1. Združenje Italijanov za Istro in Reko ne sme v nobenem pri. meru zanemariti bistvenega doprinosa, ki ga politično-družbcni činitelji na terenu morajo dati v trenutku, ko so bile postavljene in se začnejo Izpolnjevati njegove naloge. In to, ne da bi se na druge zvračale odgovornosti, ki po statutu pripadajo samo njemu. Združenje mora skupno z vsemi svojimi organi biti najbolj dejavno in tenkočutno, najbolj dinamično in odločno v izpolnjevanju svojega programa. 2. Združenje Italijanov za Istro in Reko mora v svojstvu kultur, nega združenja italijanske narodne manjšine uporabiti vsa sredstva, primerna za mobiliza. cijo še neizkoriščenih rezerv, da bi se tako pospešil ritem njegovega dela, ki naj se še razširi in poglobi, v tem ko naj bi Združenje s svojimi organizacijami pro-drlo še na tista področja, kjer doslej še ni obstajalo, oziroma se je njegovo delo ni občutilo v zadostni meri. 3. Združenje Italijanov za Istro in Reko si mora glede stila in metod dela osvojiti tudi neko čedalje bolj resno in zrelo fiziognomijo, kakor tudi utrditi svoje neodvisne pozicije v ocenjevanju posameznih situacij in nasploh svoje dejavnosti ter v največji mer; razviti svoje pobude, stremeč za tem, da bo vselej na čelu in ne v zastajanju glede izpolnjevanja svojih nalog, 4. Prisotnost Združenja Italijanov za Istro in Reko, kot organizacije, ki je sestavni del nekega enotnega družbenega procesa, mora vedno in povsod prihajati do izraza v tem družbenem razvoju; ta prisotnost pa postane naravnost neobhodna vsakokrat; ko so predmet diskusije vsa posebna vprašanja italijanske narodne skupine. 5. Združenje Italijanov za Istro in Reko se mora odločno obvezati za popolno in dosledno izpol. nitev svojega programa, in to na osnovi sodelovanja vseh svojih ustanov z (Italijanskimi kulturnimi krožki, dramskimi skupinami, EDIT itd.) ter njihovih posameznih članov ob istočasnem spoštovanju demokratičnih načel v pogledu vodstva in kolektivne odgovornosti, zahtevajoč od1 vsakega svojega člana, da v največji meri izpolnjuje s.vpje, naloge. 6. Dejavnost Združenja Italijanov za Istro in Reko mora nadalje stremeti za tem, da pride do prebujanja italijanske narodne mapjšine na vseh področjih; bedeti mora nad idealno kvaliteta •vsebine dela, utrjevati zaupanje sonarodnjakov v družbene institucije, razširjati perspektive kulturnega razvoja v nacionalnem smislu V še bolj intenzivni in popolni obliki. 7. Združenje Italijanov za Istro in Reko mora s konkretnimi akcijami in ustreznimi pobudami nenehoma izpopolnjevati svojo funkcijo mostu zbližanja in medsebojnega sodelovanja med obema sosednima deželama razvijajoč vse, kar je v tem smislu že bi-lo doseženega in organično razvijajoč to svojo funkcijo še naprej na osnovi in s pomočjo vestnega ter najbolj skrbnega načrtovanja. Na osnovi teh temeljnih programskih točk in v skladu z nalogami, izhajajočimi iz statuta, kakor tudi ob upoštevanju sklepov zadnje skupščine v Rovinju in pa dejstva, da letos poteka dvajseta obletnica ustanovitve Združenja, bo le-to v nadaljnjem razvilo naslednji konkretni program dela; oziroma prireditev: 1. Proslava dvajsetletnice Zdru- ženja. S tem v zvezi je bil od ustrezne komisije sestavljen poseben program, ki je bil dostavljen ustanovi Italijanskih krožkov, 2. Skrb za mesto in položaj sonarodnjakov v družbenem življenju. Pod to točko je v prvi vrsti mišljen prispevek za sestavo in izdelavo občinskih statutov, kakor tudi za njihovo dosledno in pravilno izpolnjevanje. Nadalje sodi semkaj stalno spremljanje dela italijanskih sonarodnjakov, članov družbeno-po-litičnih organizacij v določenih polUično-teritorialnih enotah, ki jim je treba pomagati s predlogi in nasveti nasploh, a še prav posebej tam, kjer gre za najrazličnejše manjšinske potrebe. 3. Šolske in predšolske ustanove. Tu gre, razumljivo, v prvi vrsti za to, da se vsestransko poskrbi za nadaljnji razvoj šolskih in predšolskih ustanov in njihovo delovanje prilagodi realnim pogojem na terenu, a predvsem bo treba rešiti vprašanje šole v naselju Torre in pa vprašanje otroških vrtcev v Poreču in na Reki. Razjasniti bo treba nadalje vprašanje vpisovanja v italijansko Soie, ki na osnovi ustavnih določil uživa popolno enakopravnost. kakor bo treba tudi proučiti nesorazmerje, do katerega je prišlo v določenih krajih, med Številom italijanskega prebivalstva in učencev, ki se vpisujejo v manjšinsko šolo. V kolikor je prišlo do primera, da so se v nekaterih manjšinskih šolah določeni predmeti doslej poučevali v hrvaščini, bo treba rešiti tu vprašanje integralnega pouka v materinščini. Nadalje, bo treba rešiti vprašanje didaktično-pedagoške avtonomije italijanskih Oddelkov v mešanih šolskih ustanovah itd. Imenovati bo treba šolske nadzornike za prvo in drugostopenjske šole, ustanoviti občinske didaktične centre za medsebojno pomoč in izmenjavo izkušenj, izdelati programski načrt za enoten način pouka v gimnazijah, pospešiti uresničitev programa za izdajo šMskih knjig, ustanoviti literarne krožke iri skupine za likovne umetnosti na vseh šolah, nadaljevati s poletnimi seminarji za strokovno iz- popolnitgv, učnega jimskih soi itd. 4. Kultura. Tu bo med drugim potrebno rešno proučiti vlogo predavanj, kot važnega sred, stva kulturnega dviga, s tem v zvezi pa, seveda, tudi izdelati program zanimivih predavanj in mobilizirati kulturne krožke za organizacijski prispevek pri njihovi izvedbi. Obenem bo treoa povečati tudi število knjig v knjižnicah Italijanskih kulturnih krožkov in v šolah kot tudi sprejeti ustrezne ukrepe za razširjanje tako knjig kot čtiva nasploh. Vsaj enkrat v letu pa bi v najvažnejših središčih Istre morale biti prirejene razstave italijanske knjige s čimer bi se ljudem nudila možnost neposrednejše nabave. Nadalje bo treba preurediti in obogatiti oddelek mestnega muzeja v Rovinju, posvečen prispevku, ki so ga Italijani dali v NOB in v času izgradnje socializma. 5. Umetjiiška dejavnost. V tem pogledu bo predvsem treba pristopiti k zbiranju in objavljanju materiala, potrebnega za umetniško dejavnost. PHrediti bo treba tudi poseben otroški festival, namreč festival otroške pesmi, namenjen predšolski in šolski mladini. Italijanski drami bo treba nuditi vso podporo, da se organizacijsko okrepi in razvije takšno repertoarno politiko, ki bo ustrezala potrebam kulturnega in umetniškega dviga manjšine U-stanovilo se bo tudi lutkovno gledališče, pobuda pa naj bi se zatem raztegnila še na predšolske in šolske ustanove. Se naprej naj bi se razvijali tudi «literarni večeri». Nudila se bo vsa pomoč Združenju pesnikov, literatov in umetnikov za njegovo organizacijsko okrepitev, a skupno z njim se bo pristopilo k razpisu najrazličnejših natečajev. Sporazumnb 'z mestnim tnu-zejem v Rovinju bo treba tudi organizirati stalno razstavo likovnih umetnosti članov Združenja pesnikov, literatov in umetnikov. B. Založniška dejavnost in radio, Na teh področju bo treba natančno pregledati doslej opravljeno delo, kakor tudi stremeti, da se v bodoče bolje prilagodi potrebam in nalogam manjšine ter Združenja, Z ustreznimi pobudami se bodo morali natančneje osvetliti še nekateri problemi, s čimer bodo tako seznanjene tudi odločujoče oblasti, obenem pa se bo pri ČU tateljlh zbudilo potrebno zanimanje. Nadalje bo še treba; okrepiti sodelovanje s časopisi in revijami doma in v ital j i ,organizirati «Mesec našega tiska», vsebinsko utrditi organizacijsko mrežo dopisnikov, začeti z izdajanjem nove kulturne revije, izdati dokumentarno knjigo o ude-ležhi Italijanov v NOB, nudit) potrebno pomoč za redne italijanske oddaje na reški in puljski radijski postaj), prpučifi dqslgj opravljeno vlog; radia Koper glede na popularizacijo in obveščanje o italijanski narodni manj. Šim, organizirati sistem red*ih tiskovnih konferenc Sr svthrt izboljšanja informirana Itd. _____ JI . ________ _ l nizacijsko okrepiti in obenem odpreti vrsto čitalnic, ustrezneje rešiti vprašanje članstva, kakor tudi ustanoviti nove sekcije v Italijanskih kulturnih krožkih (fo-toamatersko, filatelistično itd.), o-krepiti spdelovanje med Italijanskimi kulturnimi krožki s podobnimi ustanovami sosedne republike itd. In končno je bilo sklenjeno, da bosta pri Združenju organizirani tudi ustrezna evidenca in kartoteka za vse dejavnosti v zvezi z italijansko manjšino, kakor tud; da se ustrezno, se pravi sorazmerno reši vprašanje udeležbe posameznih republik pri finansiranju ustanov Združenja. Kot razvidno je program obsežen in jasno izdelan, tako, da zagotavlja v polni meri vsestranski organičen razvoj italijanske manjšine v Jugoslaviji prav na vseh področjih njenega specifičnega življenja in potreb. In za zaključek: srečni bi bili, ko bi tudi mi, tukaj živeči pripadniki slovenske manjšine lahko bili deležni podobnega, ali vsaj približno podobnega ravnanja. Italijanski kulturni krožki, fce bo tfepa predvsem orga- VIDKO VREMEC: Uprli so se fašizmu ? leti,, se je 2. decernbia začqj pred posebnim sodiščem v 'Trstu ,proces, pbd imenom Tomažičev ptoces in lei 14. decembra s smrtno Obsodbo Pred 22 letu se je d$cerrjpfa začel pred fašističnim ki je znan . te je zaključil devetih obtožencev, od katerih so jih pet ustrelili, štirim pa spremenili kazén na dosmrtno ječo. Tov. Vidko Vremec, ki je bil med obtoženci in je bil tudi obsojen, je napisal daljii sestavek, v katerem osvetljuje predvsem komunistično dejavnost v tedanjem času. Pri tem so z njim sodelovali Tone Ukmar. pok. Alojz Budin, Ferdo Rukin pok. Maks Kralj, Franc Kralj, Armido Ukmar, Rudi Vilhelm, Pmkova mama, Srečko Colja, Alojz Besednjak, Peter Nardin, lVan Cah, Venček Ušaj, Ivan Gašperšič, Alojz Mokole in Angel Segulin. Želeti bi bilo, da bi ta sestavek dal spodbudo drugim, da bi kolikor mogoče osvetlili celotno tedanjo protifašistično dejavnost vse skupine, ki je tedaj prišla pred fašistično posebno sodišče. UVOD 1. Antifašistični boj na Primorskem je prešel v novo obdobje s sprejemom izrednih fašističnih zakonov. Dne 26. novembra 1926 je vlada ustanovila posebno sodišče za zaščito države s sedežem v Rimu., To poslušno orodje fašističnega režima je pomenilo poslednji udarec za narodno manjšino, in posebno še za komunistično stranko.. Dokončno so bile s temi zakoni ukinjene o-snovne svoboščine, in namesto njih je bilo uzakonjeno nasilje. Pred posebnim sodiščem so uprizorili že naslednje leto več Zagrebška «Tamburica» je s svojim programom navdušila tako Številno občinstvo v Križu, kot tudi v dvorani na stadionu «Prvi maj». Na gornji sliki ansambel med izvajanjem, na spodnji silki pa vidimo predsednika Prosvetne zveze prof. (Jbalda Vrabca, ko se dragim gostom zahvaljuje ČEZ NEKAJ DNI BO 60 LET OD PRVEGA POLETA BRATOV WRIGHT Od Ikarusovega osmojenega perja do kolosa TU-114 Razna obdobja izrednega razvoja Zakaj je bil Lindberghov podvig lako junaški - «X-15» najbolj naglo letalo, ki se je tudi najvišje povzpelo MONTREAL, 30. novembra. — Vseh 118 potnikov, ki so bili na letalu, ki je minulo noč treščilo, je Izgubilo življenje. Priče poročajo, da so slišale le močno eksplozijo, ko je letalo treščilo na tla... To je poslednja i-med tólir kih tragedij, ki jih, žal, pogosta terja letalski promet. In vendar statistiki ^atljujejp, da letalo ni. praV'nič bolj nevarno prometno sredstvo od drugih i prometnih sredstev. Ne bomo se kptifčali v razpravljanj*, ali je varneje potovati v avtomobilu, v vlaku, na ladji ali v letalu, kijitij dejstvo je, da se l*t*lstvo, kljub tolikšnim nesrečam izredno naglo j-azyija ,kar nam dokazuje izreden razvoj letalstva v , samih šestdesetih letih, odkar sta se 17. decembra 1903. brata Wright prvič dvignila od tal in s tem uresničila tisočletno željo človeka, ki je izražena celo že v mitologiji s ponesrečenim poletom Ikaruso. Zgodovina letalstva je zgodovina tako naglega napredka, kakršnega ne srečamo na nobenem področju človekove dejavnosti. Šestdeset let je kratka doba, v zgodovini človeštva le trenutek, toda od poleta bratov Wright, ki sta se pred šestdesetimi leti v puščavi Kity Hawke dvignila s svojim Ilo kg težkim letalom in v 57 sekundah, kolikor sta ostala v zraku, preletela razdaljo 260 metrov v višini treh metrov, dosedanjih poletov na višini deset, dvajset in tudi več kilometrov in na razdaljah do 7 ali celo več tisoč kilometrov, je bil V soboto zvečer in v nedeljo popoldne je bila v Prosvetnem domu na Opčinah prijetna novost. Dramska skupina openskega p. d. je uprizorila Brechtovo odrsko delo «Dobri človek iz Sečuana», ki je privabilo veliko število občinstva. Na sliki: prizor iz zadnjega dejanja iiiiiiiiiiiniiiiiiiHÌnniiiìiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimmuiuiiiiiiiMiiiiiniiiiiitiiiiiiiuiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiimiitiiiiiMiiiiiiii OVEN (od 21.3. do '20.4.1 V svo-, rih bodita naprayljen skojc in ne kprak. Pravzaprav ni šlo za en skok, pač pa za vrsto skokov, ki sta jih omogočila tehnika in znanost ob sodelovanju drznih ljudi. Dobo letalstva delimo na obdobja. Prvo obdobje se imenuje «junaško», ko so se prvi pionirji letalstva zares izkazali. Med te pionirje spada tudi naš soriški rojak Edvard Rusjan, ki je že pred 54 leti letel. Drugo ou-dobje je tako imenovano «obdobje enokrilnih letal», ki ji je sledila doba «štirimotornih velikanov», da bi ji končno sledila «doba reaktivcev». Vsako izmed teh štirih obdobij ima svoje obeležje. Za «junaško- obdob. je» je bila značlna negotovost pogonskega motorja, pa tudi o-preme letala, odtod junaštvo onih, ki so nà ta letala sedli. Da ne bi govorili dolgo o dobi letal na batne motorje, bomo omenili raje nepopolnost reaktivcev; ki imajo to tragično značilnost, da po navadi morejo sprejeti veliko potnikov in je zato vsaka letalska nesreča dejansko, že katastrofa, ki se ocenjuje z desetinami mrtvih. Z letalsko-tehničnega gledišča pa se moie 60 let aeronavtike razdejitj v tri glavne dobe: prva doba je že zgodovinska doba in gre od samega začetka letalstva do začetka druge svetovne voj. ne, do 1940 .leta. Za to dobo sta značilna batni motor in prope. ler. Doba med 1940. in i960, letom je doba že reakcijskega mo-torja, ko se to letalo rojeva, rodi in že dokončno uveljavi. Od 1960 dalje pa štejejo strokovnjaki že novo dobo, ki krije v sebi mnoge važne znanstvene in tehnične doježke, ki da se bodo po vsej verjetnosti prelevili v letalo na atomski pogon. V prvih štirih desetletjih zgodovine letalstva, k« je na, nebu vedno 'močneje gospodarilo lealo na propeler,, so bili doseženi po- j membni uspehi, z vedno večjo '; brzirio letal pa tudi z vedno višjim letanjem. Prva letala so letela t brzino komaj 50—60 km na uro. Prvi so pomen letalstva doumeli Francozi. Zato je do prve svetovne vojne bila Francija vodilna država na tem področju. Bleriot je 1909 preletel Rokav-ski preliv s francoske obale do Doverja, 1913 pa je dosegel že brzino 200 km na uro, torej štirikratno brzino drugih. Njegov »zadevah BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite previdni v odnosih do svojih tekmecev. Srečne ure z ljubljeno: osebcf. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.V Finančni položaj bo ugoden. Neki družinski član bo do vas zelo hladen zumevanje do neke mlade osebe. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) morali sprejeti važno odločitev. Uspeh v srčnih zadevah. DEVICA (od 23,8. do 22.9.) Zadovoljiv finančni uspeh. Ne spuščajte se v delikatne razgovore z nepoznanimi osebafni. n-'-rz < i TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) RAK (od 23.6. do 22.7.) Bodite' Zelo dobri odnosi z vsemi sode- bqlj natančni in uresničili boste svoj načrt. Doživeli boste prijetno srečanje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Namesto nekega svojega, sodelavca boste' lavci. Prijeten obisk pri starem prijatelju. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne ukvarjajte se z vprašanjem, ki tega ni vredno, Pokažite večje ra- Nenadne okoliščine vam lahko o-mogočijo, kar se je doslej zdelo neuresničljivo. Zaskrbljenost drage oseba je neutemeljena. KOZOROG (od 21.12. do 20b.l.) Ne delajte nepotrebnih dolgov. Zadoščeno bo vašemu samoljubju. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zadovoljstvo v delu, posebno po zaslugi nekega sodelavca. Trenutek je ugoden za utrditev nekega čustvenega razmerja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V svojem poslovanja bodite bolj dejav-ni. Ne bodite v svoji nervoznosti krivični do ljubljene osebe Letalo bratov Wright, ki m je prvo dvignilo od' tal. Bilo je to 17. dec. 1903 rtjak Garros pa je že dve leti prej dosegel višino 4250 metrov. To, so bili -teklaj izredni ■ uspehi,’ tritò ' jè to Že «vrtiunškp letal-'1 stvo». Prva svetovna vojna Je napredek letalstva pošpešila, ker so letala služila za vojno kot izvidniška letala, kot bombniki in ko( lovci, pa čeprav v razmeroma skromnem obsegu. Od pionirskih poskusov se je skozi prvo svetovno vojno letalstvo razvilo že do tiste mere, da je prešlo tud; v civilno rabo. Začele so se ustanavljati družbe za letalski promet in ob velikih mestnih središčih so nastala letališča, preko katerih so letala povezovala centre in tudi države med seboj.1 Seveda je bilo tudi tedaj veliko nesreč, le da so te bile manjše, kajti letal* so sprejela manj potnikov. In v tem ozračju se je rodil tudi junaški podvig velikega pilota Lindbergha, ki, je 20. maja 1927 brez spuščanja preletel Atlan-tik in porabil 5800 km od ameriškega kopna do Pariza 33,5 ur. Danes, ko so poleti čez A-tlantik najbolj ' vsakdanja stvar, se Lindberghov polèt morda zdi enostaven. Toda tedaj je bil to zares izreden' podvig tn ko so je Lindbergh vrnil V New York, j* bilo to slavje, kakršnega to velemesto ni videlo vse do sprejema kozmonavta Johna Glenna pred letom dni, ko se je vrnil iz vesolja. Newyorčani so zmetali na povorko, v kateri je bil Lindbergh, 2350 ton papirnatih «serpentin». Kako pogumen je bil Lindbergh, nam posredno pove drugo dejstvo. Polnih deset let je moralo miniti, da so se začeli redhi in še vedno redki potniški, poleti iz Evrope v Ameriko in narobe. Letalska industrija je potrebovala deset let, da je usposobila dovolj vaiano letalo za promet čez Atlantik. In tako smo ..prispeli že do dilige «vètovne vojne, ko letala razvjajò že 600 km na uro. Leta vojne, točneje potrebe vojne pa so, kot v č»su prve svetovne vojne, omogočile še bolj pospešen tempo v razvoju letalske industrije. Ze v prvih letih vojne so vojaškim pilotom na razpolago lovci, ki morejo razviti 700 kilometrov na uro. Mnogokrat pa smo «občudovali» in hkrati tudi trepetali, ko smo gledali jate ameriških bombnikov «letečih trdnjav», ki so mogle o-praviti tudi 4000 km poti brez vmesnih pristankov in z ogromnim bremenom bomb. Te «leteče trdnjave» so razvijale že brzino 400 km na uro pri polni obremenitvi in na velikih relacijah. Ze med samo vojno, proti koncu 1944. leta, pa so začela parati nebo letala na reakcijski pogon. Bila so to nemška letala. Ta dejansko odpirajo novo obdobje v letalstvu in pomenijo v letalski tehniki že nekakšno revolucijo. Vsako nadaljnje napovedovanje bi bilo danes tve gani. Govori se o atomskem le- talu. Dovolj je,'da se uštavlmo pri dejstvih: Letdk pomlldi &v4j*šr§if|irl-ikt : bombnik'1 vrste ' «Hulflfer»' š tremi član; pogadke preletel A-tlantik v treh urah in pol. Lindbergh je pred 36 leti potreboval za isto pot 33 ur. In fo še ni največja brzina, ki j ki preizkuša letala «X-13», je dosegel že brzino 6700 km na uro in se povzpel celo 107 km visoko, Kolikšna j* razdalja m*d letalom bratov Wright in leta-lom-raketo «X-15». Samo ob sebi se razume, da se uspehi v vojaškem letalstvu odražajo tudi v civilnem letalstvu. Največje letalo za civiini promet je sovjetsko letalo «TU-114». To je dejansko velikan med velikani, saj more sprejeti na izredno dolgih poletih 120 potnikov, na srednjih 170, na kratkih pa celo 220 potnikov. Njegov radius je od Limngrada do Kube, to je okoli 8000 km. Povprečna brzina na daljših relacijah 800 km na uro, dočim zmore tudi 900 in celo več km na uro, na primerni višini je s polno obremenitvijo letel že z brzino skoraj 1000 km na uro. Kot vidimo, strokovnjaki za letalsko tehniko v minulih šestdesetih letih niso spali. procesov. Najpomembnejši proces je bil v juniju 1928 zoper člane CK italijanske komunistične stranke, ki so ga imenovali tudi «veliki proces proti CK», in je Imel v javnosti močan odjek. Slovenskega komunističnega poslanca Jožeta Srebrniča iz Solkana so obsodili na večletno kon-finacijo na otočje Ventotenne ;n Ponza, ki je postalo pozneje prisilno bivališče mnogim antifašistom. V tedanjem valu slepega preganjanja niso prizanašali nikomur. Veliko delavcey,, kmetov m izobražencev je moralo zapustiti rodna tla, deloma ;z ekonomskih, pretežno pa iz političnih razlo-k1 PO Zločinskih jioč^tjih fašističnih sicvldrlsfov, ki jo strahovali po deželi, so se zaftli še hujši časi.lko je.zavladalo zi slovenski živelj pofcnflpo bfezjžrafrje. Leta 1929 jte iploŠTi* svetovna gospodarska križa zaostrila do skrajnih meja nakopičena protislovja Reakcionarne vladavine. Fašistični oblastniki so dne 6. septembra 1930 v BazoV c; krvavo obračunali s štirim; mladimi slovenskimi narodnjaki; Bidovcem, Milošem, Marušičem in Valentičem, kar je še bolj stopnjevalo ljudsko ogorčenje. V tem sestavku bomo orisali nekatere osnovne značilnost; o boju komunistov na Primorskem v ilegalnih razmerah, posebno pa vlogo ilegalnega glasila «Delo» in Pinka Tomažiča v obdobju od leta 1940. Nekaj spominov o nastopu fašizma je znani prvoborec Tone Ukmar strnil v naslednje: «V raz-merah rastočega fašističnega terorja se je orientiralo komunistično gibanje v Julijski krajini že od leta 1924 dalje na oblike ilegalnega boja. Po divjem vandalizmu'fašističnih tolp zoper delavske organizacije, kulturne in gospodarske pridobitve slovenske. iivjja,, Zaključeno je^bUp, z letojn ,1926 obSotfje polMegalhosti: Navajam nekaj komunistov iz gornje tržaške okolice, ki so nadaljevali z delom, v ilegalnih po- Hflijevaii c unoiiijv ixcgai |ojih: J*sip^V*rgiielii, bo- gi svetovni vojni, Leopold Caha- rjja, španski byec, Peter-Bogatec, ppdel v-.Španiji,, Košata, španski borec, ^amis fgedniak, Ar-nriid Ùkinar, Srečko Colja, Albert Sulčič, Rudi Vilhelm, Riko Malalan, Alojz Budin, Ferdo Rukin in drugi. Ža to obdobje Je značilno dejstvo, da niso mogle fašistične metode ricinusovega olja In batin zlomiti odpora delavskih množic. Mnogo vodilnih in navadnih komunistov v Trstu in Gorici so fašisti pretepali ter jih obsodili pozneje na dolgoletne zaporne kazni ali pa na konfinacijo. Pod takimi udarci je bilo veliko ljudi prestrašenih in dezorientiranih. Zavoljo tega je bilo potrebno pravočasno začeti z ilegalnim delom. Za kompromitirane komuniste ni bilo obstanka na domačih tleh, zato so emigriralj v inozemstvo, če so le imeli ugodno priliko. Do izrednih fašističnih zakonov so bila središča komunistične dejavno. sti: Trst, Gorica in Tržič. Pozneje so speljali ilegalno organizacijo v podeželske kraje: Postojno, I-lirsko Bistrico, Podgrad, Knežak, Divačo, Komen, Ajdovščino, Idrijo, Tolmin, Kobarid, Gabrovico, Cežarje-Pobege, Milje, Opčine, Nabrežino, Sv. Križ, Zgonik itd. Postopoma so se vključevali v gibanje novi ljudje. V praktičnem delu je začela prevladovati koncepcija, da je treba razkrajati režimske ustanove na znotraj. Prav tako je dozorevala zamisel za razširitev platforme antifašističnega boja. Med primorskimi komunističnimi emigranti v Parizu in jugoslovanskimi komunisti so se leta 1930 sporazumeli za akcijsko enotnost na področju tako imenovan* Julijske krajine. Doseženi sporazum je imel daljnosežne posledice. Od tedaj dalje so pošiljali prek Jugoslovanskih zvez razno literaturo iz emigracije. Na Tržaškem je Ferdo Ferjančič organizacijsko deloval najprej v legalnih, nato pa v ilegalnih razmerah. Nadalje je pok. Albin Vodopivec iz vipavskih Kamenj postal strankin poklicni funkcionar, ki je vodil zlasti mladinsko gibanje na območju celotnega Slov. Primorja. Potoval je od vasi do vasi, menjaval bivališče in identiteto. Nekaj mesecev je živel ilegalno v Trstu. Po navodilih iz inozemstva je odgovarjal Vodopivec za organiziranje m adih komunistov, ki jih niso poznali režimski ovaduhi. «V emigracijo sem prešel 1930. leta.» Dozorevali so novi pogledi za uveljavitev novih metod v vsakdanjem delu. Komunisti so bili povezani tudi z nekaterimi skupi, nami mladinskega gibanja v Trstu in Gorici, ki so ubirale svojo pot in zavračale oportunizem tako imenovanih zagovornikov legalne borbe. Iz inozemstva so pošiljali partijsko literaturo: brošure, letake, glasila. Do leta 1934 je bilo še nerazčiščeno vprašanje o ciljih komunističnega gibanja na narodnostno mešanem ozemlju, zato je prišlo večkrat v praksi do nerazumevanja nacionalnega vpra. sanja. Tega leta so komunistične stranke Jugoslavije, Avstrije m Italije izdale skupno izjavo, v kateri so priznavale narodni manjšini pravico do odcepitve in priključitve k matični deželi po zmagi socializma. (Nadaljevanje sledi) Zares nevšečna pomota Ponekikrat lahko pride tudi v bolnišnicami do pomot, toda takšna, do katere je prišlo na neki kliniki v Belgiji, se zares ne dodaja pogosto. Žrtev je bila neka Mary Stoffel, kateri so, namesto da b; ji izdrli nek»J zob, operirali mehur in urinarne kanale. Zaradi tega zdaj toži tri zdravnike, profesorja Devosa, znanega specialista, njegovega asistenta dr. Ledsnta in anestezista, dr. A-skenazija. Kako je moglo priti do pomote? Na kliniki sta čakali na operacijo dve ženi, eni od teh so imeli operativno izdreti nekaj zob, ker jrh ji zobozdravnik ni m' gel, drugi pa je morala biti operirana na mehurju. Prva je bila suha in stara 44. druga pa debela in stara nad 70 let. Pomota pa je bila v tem, da so ženi zamenjali, se pravi, da so operirali na mehur-ju ono, ki bi ji morali pravzaprav izdreti samo nekaj zob. Javni tožilec je največji del krivde pripisal profesorju Davosu, ki bi bil mora! svojo pacientko bolje poznati, manj je obtoževal asistenta, pač pa anestezista, ki bi bil moral, preden je operi-ranki postavil na lice masko, še enkrat pregledati njene osebne podatke na kartonu. TOREK, 3. DECEMBRA 1963 Nacionalni program 7_00: Koledar; 7.30: Jutranja 6.30: Vreme na ital. morjih; oddaja; 11.30: Slovenski narodni 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.50: motivi- 11 **■ s ma*-*»!., -i. strani iz albuma; 9.10; Psiholo- govo mnenje; 9.15: Pesmi; 10.00: Radio Trst A Koledar; 7.30: Jutranja motivi; 11.45: Ameriški odmevi; 12.15; Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17,00: Ansambel Franco Valllsneri; 17.20: Glasbeni kaleidoskop; 18.00' Italijanščina po radiu: 18.15: U-metnost, književnost in prireditve; 18.30: Sodobna jugoslovanska simfonična glasba; 18.50: Tambu-raški ansambli; 19.15: Pisani balončki; nato Parada orkestrov; 20.00: Sport; 20.30: Pevci, kitare in ritmi; 21.00: Pregled italijanske dramatike; nato Ansambel «L’Allegra Brigata»; 22.00: Slovenski solisti; 22.20: Večerni ples. Trst 12.00: Plošče*. 12.25: Tretja stran; 13.15; Kot juke box; 13.40: Pesmi ijrez besed; 14.80: Komorni kence Operna antologija; 10.30: Sola; 11.00: Sprehod skozi čas; 11.15: Koncert; 14.55; Vreme na ital. morjih; 15.15: Likovne umetnosti; 15.45; Ital. pesmi in plesi: 16.00: Program za najšnlajše; 16.30: Komorna glasba; 17.25: Simfonični koncert; 19.10: Oddaja za delavce: 20.25: H. Gheon-G. Guarda: «Bernardette»; 21.45: Ital- pesmi: 22.30: Plesna glasba. II. program Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL: 7.15: Glasba za dobro ; 7.35: Jutranja glasba: 8.35: Poje U. Marcato; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem in fantazija; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Glasbeni program; 14.05: Pevci; 15.00: Spomin na Carla Butija; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija: 16,50: Ital. narodna pesmi: 17.00: --- ---- ----- ------- ----------- Filmske novosti; 17.35: Mala en- jutro; 9.00: Oddaja za delovne ko- ciklopedija; 18.36: Enotni razred; lektiv«; 9,30: Orkestralne melodi- 18.50: Vaši izbranci: 19.55; Veliki je; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: valčki; 21.45: Večerna glasba; Glasbeni mozaik; 12.00 in 12.50: 22.10: Jazz. Glasba po željah; 13.40: Zbor ... «Slava Klavora»; 14.00: Popular- ///. OrOOrOm ne melodije: 14.30: Zabavne po- r pevke; 15.30: Komorno popoldne; 16.15; Glasbeni paberki; 16.45: Popoldanski zmenek; 17.00; Operna glasba; 17.40: Glasbene satije in 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Tuji periodični tisk; 19.00: Hitjdemithocg Sonata za rog in klavir; 19.15: Likovna umetnost; želje; 18.00: Rrepos RL; 19.00: 19.30: Vsakovečerni kqncert; 20.30; Adriafio Ceientano: 19.30; P re- Revija revij; 20.40: Na programu nos RL: 22.15: Igrajo vam Swin- Mozart; 21.20: Brucknerjeve sim-.40: ’ ’ ‘ ’ * ” ........ -- ging Swedes; 22.40: Jugoslovanski skladatelji; 23.00; Prenos RL. fonije; 22.30: Literarna 22.45: Glasba danes. oddaja; Slovenija 5.00: Dobro jutro; 6.20: Angleščina; 8.05: Priljubljene narodne pesmi: 8.30: Popevke in melodije; 8.55; Radijska šola; 9.25: V mariborski operi; 10.15; Zvočni kaleidoskop; U.00: Pezor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.25: Bosanske narodne; 12.40: Lepe melodije; 13.15: Obvestila; 13.30: Drobne skladbe Mozarta; 14.05: Radijska šola; 14.35: Slovenski oktet, 15.15: Zabavna glasba; 15.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18.00: Aktualnosti doma in po svetu; 18.10: Zabavna glasba: 18.25: Plesni orkester RTV Ljubljana: 18.45: Na mednarodnih križpotjih; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Renesančno skladbe; 20.20: Radijska igra; 21.06: Liszt: Sonata v v h-molu; 21.35: Godala v ritmu; 22.10: Glasbena medigra; 22.15: Zabavni ar.samhli RTV Zagreb; Ital. televizija Od 8.3o do 14.20: Sola; 17.30; Program za najmlajše; Ì8.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15; Slikarstvo, kiparstvo :n arhitektura; 20.15: Sport; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Film: «Živeti hočemo»; 22.45: O žuželkah; 23.10: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Kenija vzklika: «Uhuru»; 22.10: Narodne popevke; 22.50: Ljubezenska poezija: 23.05: Športne vesti. Jug. televizija 20.00: Poročila; 20.05: Akademija v počastitev književnika Avgusta Cesarea; 22.00: Poročila. Vreme včeraj: naj višja temperatura 11.5, najnižja 7.9. ob 19. uri 9.2, vlaga 60-odst., zračni tlak 1002:9 stanoviten, nebo pooblačeno, morje rahjo razgibano, temperatura morja 13,7 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, ]. decembra Frančišek Ks. Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.57. Luna vzide ob 1859 in zatone ob 10.00. Jutri, SREDA, 4. decembra Barbara S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Izplačevanje v nedeljo v križu in na stadionu Dve tržaški ulici bodo imenovali po papežu Janezu XXIII. in Kennedyju Razsvetljeni vodnjak v Barkovljah ko stal skoraj 22 milijonov lir ■ Resolucija KPI o Delavskih zadrugah Na začetku sinočnje seje občinskega sveta je župan dr. Franzil sporočil, da se je podžupan prof. Cumbat udeležil svečanosti ob desetletnici ustanovitve združenja občin, odlikovanih za vojaške zasluge. Na zborovanju so med dru-gjm tudi določili program za proslavljanje 20-obletnice italijanskega odporniškega gibanja. Nato je odbornik za javna dela ihž. Colautti odgovoril na nekatera vprašanja, ki so mu jih svoj čas postavili svetovalci. Med drugim je odbornik povedal, da bo razsvetljeni vodnjak na barkov-ljanski obali stal skupno 21 milijonov 884.0C0 lir. Odbornik, dr Gasparo pa je na zadevno vprašanje zagotovil, da bo občinski odbor sprejel potrebne ukrepe, da se v Trstu imenuje ena ulica po pok. papežu Janezu XXIII. in ena po pok. predsedniku ZDA J. Kennedyju. Nato je socialdemokratski svetovalec prof. Lonza opozoril župana na vest, da je posebna komisija trgovinske zbornice že pripravila zakonski osnutek za ustanovitev pristaniške ustanove, ki naj bi ga v kratkem predložila vladnemu komisariatu, kateri naj bi ga poslal v odobritev vladi. Svetovalec je predlagal, naj se župan zanima za ta osnutek in naj se ustanovi komisija občinskih svetovalcev, ki bo osnutek proučila in ugotovila ali ustreza dejanskim potrebam tržaškega pristanišča. Zupan mu je odgovoril, da komisija trgovinske zbornice pripravlja samo gradivo za sestavo zakonskega osnutka. Zagotovil je, da se bo za zadevo zanimal pri predsedniku trgovinske zbornice. Socialistični svetovalec dr. Pin-cherle pa je ponovno načel vprašanje univerzitetnega študentovskega doma v zvezi z nedavnim ukrepom rektorja, ki .te sprejel v ta dom osem častnikov pomorskega pionirskega roda, kar je proti pravilom študentovskega doma. V tej zvezi je dr. Pincherle poudaril, da omenjeni častniki dobijo mesečno okrog 150.000 lir in da bi si lahko sami priskrbeli stanovanje. Hkrati pa je svetovalec opozoril župana, da je rektor začasno ustavil sprejem katerega koli študenta v študentovski dom ter da so zavrnili prošnjo za sprejem v dom desetim študentom iz inozemstva, ki so zato zapustili Trst in šli študirat v druga mesta. Odbornik dr. Babille, ki za- stopa občinsko upravo v upravnem svetu univerze, je odgovoril, da se to vprašanje ne tiče upravnega sveta, ampak univerzitetne podporne ustanove, v kateri občinska uprava nima svojih zastopnikov. Socialdemokrat Lovero pa je vprašal župana, zakaj so letos začeli deliti otrokom na šolah tople obroke hrane s tako veliko zamudo, in sicer šele z včerajšnjim dnem. Dejal je, da se je delitev tople hrane v preteklih letih pričela 15. novembra. Zamuda pri razdelitvi hrane revnim tržaškim otrokom je prizadela predvsem revne družine, ki so vsa pretekla leta računale, da se bodo njihovi otroci lahko opoldne hranili v šoli. Odbornik za finance dr. Rocco je pojasnil, da za to zamudo ni kriva občinska uprava, ker gredo stroški za razdelitev hrane v breme vladnega komisariata, ki je šele sedaj nakazal občini potrebno denarno vsoto. Zatem je občinski svet sprejel vrsto sklepov navadnega občinskega značaja. Pred koncem seje pa je komunistični svetovalec Tonel predložil resolucijo, ki sta jo podpisala tudi senator Vidali in Arturo Calabria. V resoluciji komunistični svetovalci zahtevajo, naj občinski svet posreduje pri parlamentu in pri vladi, da bodo čim-prej odobrili zakonski osnutek v zvezi z ureditvijo položaja v tržaških Delavskih zadrugah v katerih naj se zagotovi neposredna izvolitev vseh članov upravnega sveta. V resolucjii ie tudi rečeno, da je treba Delavske zadruge vrniti članom, ki so edini dejanski lastniki te velike zadružne ustanove. pokojnin Poštno ravnateljstvo sporoča, da bodo začeli Izplačevati 13. pokojnino INPS 4. decembra namesto 14. Na splošno bodo Izplačali pokojnine kategorij IO in SO 4., 5. in 6. decembra, pokojnine ostalih kategorij pa od decembra dalje. Na vsak način bodo o izplačevanju v poštnem uradu na Trgu Libertà 3 in v raznih poštnih podružnicah obvestili prizadete s posebnimi lepaki. Na osrednjem poštnem uradu bodo izplačali pokojnine takole: Kategoriji IO in SO (mesečne pokojnine in 13. pokojnine): 4., 5., 6. in 7. decembra. Kategoriji VO in VR (samo 13. pokojnina): 9., 10., 11. in 12. decembra. Prvi dan bodo izplačali pokojnine osebam s priimki od A do D ; drugi dan od E do K, tretji dan od L do P in četrti dan od Q do Z. Upokojenci naj se v lastnem interesu točno držijo te razporeditve. Upokojenci, za katere je to predpisano, naj prinesejo s seboj tudi potrdilo, da je zavarovanec še živ, oziroma potrdilo o vdovstvu. — Tržaški geoflzičnl zavod Je vče. raj ob 7.49’55” zabeležil potresni sunek precejšnje jakosti. Epicenter potresa Je bil v oddaljenosti 300 km od Trsta v sevemovzhodni smeri, po vsej verjetnosti kakih 50 km južno od Dunaja. ZASEDANJE O POMORSTVU NOVE DELAVSKE ZBORNICE CG/L Za pomorstvo, ladjedelstvo in pristanišča je potreben organičen načrt razvoja Italijanska trgovinska mornarica nazaduje in ladjedelnice hirajo, medtem ko narašča promet v pristaniščih - razen v Trstu V prostorih INČA v Ul. Zonta je bila v nedeljo razprava o nujnosti vsedržavne pomorske politike, v okviru katere je treba rešiti vprašanja tržaškega pristanišča, prometa in ladjedelnic. Poročilo o tem je podal glavni tajnik Nove delavske zbornice Arturo Calabria. Calabria je najprej dejal, da se v Italiji ne more govoriti o «pomorski politiki» niti o pravi pomorski zavesti, čeprav je država polotok. Primanjkuje namreč enotnega pogleda na mornarico, ladjedelnice, pristanišča in ribištvo, kakor tudi vključitev teh dejavnosti v celotno gospodarstvo. V zadnjih časih je bilo sicer več izjav o nujnosti načrtnega dela na tem področju, saj je tudi minister trgovinske mornarice dejal, darstvu upoštevati mornarico, ladjedelnice, pristanišča in vprašanja dela. Zal pa gre le za izjave. V resnici pa so ta vprašanja zanemarili, ker so tako hoteli veliki monopolisti. Zato je ves pristaniški sistem v krizi, trgovinska mornarica se slabo razvija, ladjedelstvo peša Kar se tiče pomorstva je Italija zdrknila s četrtega na sedmo mesto na svetu, in odstotek italijanskega trgovskega ladjevja se je v zadnjih letih skrčit od 5 na 3,8 celotnega ladjevja na svetu. Drug značilen odstotek je odstotek ladij, ki .so «na počitku», to je, ki nimajo moštva in ne plujejo. Na svetu je teh ladij skupno 3.8 odst., v Italiji pa kar 8,32 odst. Ce nočemo, da bo naša trgovinska mornarica propadala, moramo začeti z obširnim programom gradnje novih ladij, drugače da je treba pri pomorskem gospo- HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHWiiMiiitiiiiiiiiiiiiMmiiMiiiifiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiminiiiiiiiiiiiiidiiiiimtiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHitiiiiiu V NAVZOČNOSTI NAJVIŠJIH PREDSTAVNIKOV OBLASTI Svečana proslava 60-letnice ustanovitve Delavskih zadrug Podelitev kolajn najstarejšim elanom in uslužbencem Letos bodo DZ dosegle rekorden promet 8 milijard lir V glavni dvorani krožka «Circolo della cultura e delle arti» je bila v nedeljo dopoldne svečana proslava 60-letnice obstoja Delavskih zadrug. Razen številnih članov in uslužbencev Delavskih zadrug so se proslave udeležili vladni generalni komisar dr. Mazza, župan Franzil, predsednik pokrajinske uprave Delise, predsednik ministrske komisije za zadružništvo Malfettani in predsednik Zveze konzumnih zadrug po-alanec Driussi. Ob otvoritvi proslave je predsednik Delavskih zadrug prof. Dulci najprej pozdravil navzoče predstavnike oblasti in zadrugar-je, nato pa je prečital pozdravne brzojavke, ki so jih poslale razne sorodne ustanove iz Italije. Nato je izrazil pozdrave in voščila za napredek te zadružne ustanove predsednik pokrajinske uprave, za njim pa župan Franzil, ki je poudaril, da so Delavske zadruge ena izmed najbolj značilnih in važnih ustanov v Trstu. Pozdrave sta prinesla tudi predsednik ministrske komisije za zadružništvo Malfettani in poslanec Driussi, ki je predsedniku Delavskih zadrug izročil kot darilo pokrajinsko u-metniško sliko Sledil je govor o nastanku, zgodovini in vlogi Delavskih zadrug, ki ga je imel prof. Dulci, nato pa so podelili zlate kolajne najstarejšim zadružnikom in uslužbencem Delavskih zadrug. Kot najstarejši člani Delavskih zadrug so dobili zlate kolajne: Carlo Selibara (član od leta 1905), Friderik Žnidarčič, Rudolf Batagelj, Giuseppe Messeri, Orlando Casson, Egidio Baldini, Vincenzo Gerolini, Armando Censki, Bartolomeo Stok, Pietro Monti, Luig: Serovi, Riccardo Pellegrini in Giovanni Petronio (člani od 1. 1907). Kot najstarejš. uslužbenci Delavskih zadrug so bili nagrajeni: Nereo Carli, Guido Marcon, Arnaldo Zorzin (40 let službe); Giulia Cervini, Alfredo De Biasio, Domenico Lauri, Umberto Giorgio, Onilo Pensiero in Miro Semec (25 let službe). Pietro Benussi pa je dobil zlato kolajno, ki jo je podarila zadruga «Cooperativa Carnica» kot rjajstarejšemu uslužbencu Delavskih zadrug. V svojem govoru je prof. Dulol najprej poudaril, da so Delavske zadruge nastale leta 1903 kot izraz organizirane volje tržaškega delavstva in da so prav zaradi te trdne volje in čuta solidarnosti lahko prebrodile začetne težave hude ure in razne ovire ter težave, ki so se pojavile tako med obema vojnama kot v obeh povojnih dobah. Dejal je, da so Delavske zadruge nastale kot prva masovna tovrstna ustanova v dobi, ko je v Trstu prevladovala kozmopolitska, liberal-nacionalna, aristokratska in trgovska družba. Delavski in bolj revni sloji so v Delavskih zadrugah našli svo- jo moč in zavest. Delavske zadruge so bile registrirane meseca oktobra leta 1903, 26. oktobra istega leta je bil ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo 127 članov, 3. decembra pa so odprli prvo trgovino Delavskih zadrug v Istrski ulici št. 14. Velike zasluge za ustanovitev Delavskih zadrug je imel Valentino Pittom, ki je bil tudi prvi direktor, zraven njega pa ima velike zasluge tudi delavec Filiberto Lena, ki je bil prvi predsednik Delavskih zadrug. Delavske zadruge so se naglo razvijale in odpirale svoje trgovine po raznih krajih, prva svetovna vojna pa je prinesla velike težave in ovire, toda Delavske zadruge so tudi med vojno razvijale zelo koristno dejavnost v prid delavstva. Drugi hud udarec za Delavske zadruge je bil leta 1925, ko je fašistični režim za dolga leta vsilil svojega komisarja. Spet so prišle težave med zadnjo svetovno vojno in v povojni dobi, ko je del področja delovanja DZ bil priključen Jugoslaviji. Ponovno so Delavske zadruge dobile komisarsko upravo, ki jo je leta 1946 postavila ZVU; naslednje leto pa je bil imenovan nadzorni odbor s predstavniki raznih strank. Prof. Dulci je omenil, da so na podlagi zakona člani DZ tržaška občina, tržaška pokrajina, ministrstvo za delo in «Banca Nazionale del Lavoro», katerim da gre zasluga za obnovitev premoženja Delavskih zadrug. Prav tako je govornik poudaril, da se spričo fazvoja in potreb pojavljajo vedno novi problemi, katerim je lahko kos le močna'in organizirana ustanova. Da bi bile Delavske zadruge kos tem nalogam, pripravljajo širok delovni program v treh smereh: uvedbo novega načina distribucije, nabavo blaga pri proizvajalcu s sodelovanjem sorodnih organizacij ter ukrepe za pobijanje cen. Prof. Dulci je med drugim tudi omenil, da bodo Delavske zadruge v letošnjem letu dosegle rekordni poslovni promet v znesku 8 milijard lir in da se je dejavnost Delavskih zadrug v zadnjih štirih letih stotkov. povečala za 50 od- Uspela stavka bančih uslužbencev Včeraj je bil prvi dan vsedržavne stavke bančnih uradnikov, ki so Jo napovedali sindikati, ker so ponudbe delodajalcev nesprejemljive. Med drugim so uradniki zahtevali takojšnja pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe in enkratno izplačilo vsote, ki bi bila enaka eni plači in četrt. De- lodajalci pa so zavrnili predvsem to zahtevo ter so pripravljeni pristati le na določen povišek plače. Včerajšnje stavke se je udeležilo okrog 560 uslužbencev in na delo jih je šlo le kakih 50. Uslužbenci so se sestali na skupščini in sklenili, da bodo nadaljevali stavkovno gibanje, dokler jim delodajalci ne ugodijo. Stavka se nadaljuje tudi danes. Banke bodo zato tudi danes poslovale v zelo omejenem obsegu, ker bodo delali samo funkcionarji. Tokrat pa niso stavkali uslužbenci hranilnic, ker se bodo danes pričeli razgovori med predstavniki zveze hranilnic in sindikatov. Ce se bodo ta pogajanja razbila, bodo uslužbenci hranilnic stavkali v četrtek in petek. Izjava PSI o pristaniški ustanovi Tiskovni urad tržaške federacije PSI sporoča, da so socialisti z zanimanjem sprejeli prve vesti o načrtu pristaniške ustanove, ki ga je pripravila trgovinska zbornica. Pri tem pa so zaskrbljeni, da se ne bi vse omejilo le na upraven organ, ki bi bolj učinkovito u-pravljal pristaniške naprave in dejavnosti, ki pa ne bi mogel sprejemati avtonomnih pobud v gospodarski politiki. To se lahko sklepa iz molka o finančni zmogljivosti ustanove in iz izjave, da se bodo lahko razna vprašanja tarif reševala samo s pogajanji z osrednjimi oblastmi. Tržaški socialisti pa menijo, da pristaniško krizo lahko rešijo le organi, ki bodo imeli na razpolago dovolj finančnih sredstev in bodo uživali široko avtonomijo. POROČILO TRG. ZBORNICE Gospodarski in socialni položaj v oktobru Tržaška trgovinska zbornica je objavila svoje redno mesečno poročilo o gospodarskem in socialnem stanju našega področja v oktobru, na katero se bomo še povrnili. Tokrat objavljamo samo podatke o številu zaposlenih in brezposelnih. Na našem področju je bilo 31. oktobra zaposlenih 97.971 oseb in torej 336 oseb več kot 30. septembra. V primerjavi z 31. oktobrom 1962 se je število zaposlenih zvišalo za 3059 oseb ali za 3.2 odstotka. Brezposelnih je bilo 31. oktobra 8359 in' 145 več kot 30. septembra. V primerjavi z 31. oktobrom 1962 se je število brezposelnih znižalo za 1316 ali za 13.6 odstotka. nas bodo vsi prehiteli. Govornik je nato obravnaval krizo ladjedelst.va. Kljub naraščajočemu pomorskemu prometu hočejo pri nas celo skrčiti ladjedelnice, ker So se tako sporazumeli v okviru SET. Vlada se je obvezala, da bo skrčila proizvodno zmogljivost ladjedelnic za tretjino. To je naravnost neverjetno: medtem ko bi morali italijansko mornarico okrepiti, naj bi ladjedelnice skrčili! Ravno zato ni bilo govora o obnovitvi ladjedelnice Sv. Marka in so opustili ladjedelnico Sv. Roka. Po vsej državi pa je moralo 9.200 ladjedelniških delavcev iskati kruha drugod. Vse to se dogaja, ker ni pravega splošnega načrta okrepitve ladjedelnic in jim nudijo le razne olajšave, ki gredo v resnici v korist velikim brodarskim družbam. Zračunali so, da je., šlo. s temi «olajšavami» v žepe velikih skupin zasebnih brodarjev od leta 1954 kar 200 mili. jard. En sam zasebni brodar, Lauro, ima zato sedaj' večje brodovje, kot vse državne družbe skupaj. Da bi opravičili zapiranje ladjedelnic, se sklicujejo na razliko med proizvodnimi stroški v Italiji in inozemstvu. Vlada je sicer priznala, da se je ta razlika znižala od 33 na 20 odstotkov, toda je trdila, da je treba to pripisati previsokim stroškom za delovno silo. To pa ni res, saj odpade na mezde in plače samo od 30 do 36 odstotkov, medtem ko gre od 40 do odst. za material in 16 odst. za pogonske stroje. Proizvodni stroški za italijanske ladje znašajo več kot za ladje v tujini predvsem zaradi višje cene materiala in strojev, ki 'ih dobavljajo ladjedelnicam predvsem druge tovarne IRI. Govornik Je nato obravnaval vprašanje pristanišč. Omenil je povečanje prometa in pomanjkljivost naprav, tako da čakajo na primer ladje v Genovi tudi po 15 dni, preden se lahko zasidrajo. Vsa ta leta niso dovolj skrbeli za nove pomole, operativno obalo, poglobitev morja z izkopavanjem, skladišča, žerjave itd. in vse to se sedaj maščuje. Ravno zato je sedaj parlamentarna komisija obiskala pristanišča in ugotovila veliko zmešnjavo zaradi zamude pri teh delih. V tem primeru se torej lahko govori le o kratkovidnosti. Proti koncu svojega poročila je Calabria orisal položaj v tukajšnjem pristanišču, ki je edino na svetu nazadovala. V prvih osmih mesecih se je promet znižal kar za 7,8 odst. V tem obdobju pa se je zvišal v Neaplju za 17,4 odst. in v Genovi za 12 odst. Ce pojde tako naprej, ne bo dosegel letos tržaški pristaniški promet niti 5 milijonov ton, medtem ko bo dosegel reški 6 milijonov! je izzval nepopisno navdušenje Tamburaški zbor, vokalni ansambel, solisti in komik-pevec so na mojstrski način izvajali pester program narodnih in drugih melodij Dvodnevno gostovanje ansambla «Tamburica» iz Zagreba v Miljah, Kriiu in v Trstu na stadionu «Prvi maj» spada med dogodke, ki ne gredo tako kmalu v pozabo. In to ne samo zaradi velikih kvalitet, ki jih je pokazal ansambel, temveč tudi in morda celo predvsem zaradi topline, prisrčnosti in domačnosti, ki jo je znal ustvariti in ki je naie občinstvo navdušilo tako, kot le redkokdaj. Po nastopu v Miljah (kjer pa bo treba publiko — in ne samo publiko — za take prireditve šele pritegniti in vzgojiti) so gostje iz Zagreba lahko občutili bratske simpatije naših ljudi ie v Križu, kjer je goste pozdravil predsednik domačega prosvetnega društva Bogateč, za sprejem pa se mu je zahvalil tajnik «Tamburice Ivan Sovak, v, dvorani na stadionu pa se je njihov nastop spremenil v pravo mani enačijo sproSčneega navdušenja. 5 a na moč melodij jugoslovanskih narodnih pesmi, njih virtuozno izvajanje in ne nazadnje pristen ljudski, žargonski zagorski humor, vse to je poslušalce razgrelo do take mere, da so se zaključki posameznih pesmi in skladb že utapljali v burnem ploskanju in vzklikanju. Brez pretiravanja. take prireditve kot je bil nastop invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane in tokrat «Tamburice» iz Zagreba, so kot nalašč ~ naše ljudi, ki globoko čutijo potrebo po toploti, ki jo lahko izžareva v največji meri samo naša čustveno ritmično in melodično tako bogata -folklora. Ansambel «Tamburica» iz Zagreba, ki je eden vodilnih tovrstnih ansamblov v Jugoslaviji in katerega ugled se je razširil tudi že v evropskem okviru (v prihod njem letu bo gostoval verjetno tudi v Sovjetski zvezi, v ZDA in v Kanadi) je izrazito amaterska kulturno-umetniška skupina. Vsi njegovi člani od predsednika in tajnika ter dirigenta pa do poslednjega tajnburaša in pevca, so čez dan zaposleni v tovarnah, v uradih, t> šolah in na drugih delovnih mestih, po večerih pa se zbirajo v svojih društvenih prostorih na vajah, ki trajajo iesto pozno v noč. In zjutraj spet na delo... Morda tega mi v naših razmerah, skoraj več ne moremo doumeti. Toda ansambel nam ji s svojim nastopom znova pokazal, kaj lahko naredita požrtvovalnost ki se žrtvujejo in tistim, ki znajo — kot mi — njihovo žrtev ceniti. -» zavidljive vrhunce lahko dosežeta in koliko zasluženega zadovoljstva lahko pripravita tistim, ki se žrtvujejo in tistim, ki znajo —( kòt mi — njihovo žrtev ceniti. Hotel sem poudariti dejstvo, da je «Tamburica» amaterski ansambel, ne zato, da bi mi to služilo za ocenjevanje njegovega nastopa z amaterskega stališča, temveč prav zato, da bi mogel dovolj poudariti kako je ansambel kot amaterska skupina daleč presegel amatersko raven in se v trinajstih letih svojega obstoja in delovanja povzpel do kvalitet poklicnega u-metniškega kolektiva. Bistvena ansomblova sestavna dela sta tamburaški zbor in vokalni ansambel — oktet s solisti. Vodi ju dirigent Teodor Boch, ki trna izvajalce povsem v oblasti, kar omogoča dovršeno skladnost instrumentalnega in vokalnega de. la ansambla. Tamburaški zbor igra zelo zlito, kar pri tovrstnih inštrumentih ni prav lahko doseči in kar zahteva od vsakega člana zbora dovršeno obvladanje glasbila od bisernic in kontrašic ter bračev pa do čelobračev, bugarij in berd. Poleg instrumentalne zli-tosti odlikuje zbor tudi dobra interpretacija, zanesljiv ritem tudi v harmonično in ritmično zahtevnejših skladbah. Vokalni ansambel v sestavi okteta je naravnost mojstrski interpret narodne pesmi, kateri zna vdihniti svojstveni ritem, milino in prešernost, vedrost in otožnost, predvsem pa ljudsko pristnost. Glasovno ne zaostaja za tovrstnimi zbori, ki smo jih pri nas že poslušali v sestavi znanih jugoslovanskih folklornih ansamblov, glede na številčno omejenost pa jih celo prekaša. V njegovi sestavi so tudi odlični solisti, med katerimi izstopata simpatična Jelica Kavur s svojim krasno obarvanim mezzosopranom in baritonist Franjo Bošnjak. Za humoristično noto v programu pa skrbi karakterni ljudski komik Josip Sudar, ki je obenem tudi dober pevec. SESTANEK UPRAVNEGA SVETA DRUŽBE «AUTOVIE VENETE > Stanje gradnje in načrtov za cesto Trst-Videm-Mestre Na sektorju Trst-Videm so v gradnji štirje odseki, načrti za ostalih pot sektorjev pa so že pripravljeni ena milijarda 669 milijonov lir. Skupno je predviden, brez državnega prispevka, za gradnjo celotnega odseka Trst-Videm izdatek 7 milijard 704 milijonov lir. Drugi del (Palmanova-Mestre) V Vidmu se je včeraj pod predsedstvom odv, Candolinija sestal upravni svet družbe Autovie Venete, ki je razpravljal o izvrševanju gradbenih del. Predsednik je poročal o načrtih, ki jih dokončuje tehnični urad družbe, da jih preda v odobritev ANAS in nato odda na dražbah v gradnjo. Upravni svet je že sklenil, da «e celotna gradnja razdeli v dva dela: Trst-Palmanova-Videm in Palmanova-Mestre. Prvi del Trst-Videm je razdeljen na devet odsekov. Sedaj grade odseke 4 im 5 (mostovi čez Sočo in Ter) ter 6 in 7 (odsek Ter-Palmanova in križišče v Palmanovi). Pripravljeni so načrti za ostale odseke I, 2, 3 (Tržič-Soča) in 8, 9 (Pal-manova-Videm). Projektant inž. Maternim je pripravil načrt odseka 9-bis, ki se nanaša na gradnjo avto ceste do Vidma in katerega je družba že odobrila. Za gradnjo omenjenih petih odsekov je predviden izdatek preko 3 milijard lir. za odsek 9-bis pa je razdeljen na deset odsekov in je do sedaj predan v gradnjo samo odsek it. 12 (most čez Til-ment). Skupni izdatek je predvi-den v znesku 15 milijard lir. Z glavo v podboj Ko Je včeraj zjutraj 33-letni šofer Prospero Bottazzi iz Reggio Calabrie, Ul. Terrachini 19 hotel stopiti v kabino svojega tovornika Fiat 682 z evidenčno tablico RE 42747, ki ga je parkiral v bližini skladišča št. 26 v Starem pristanišču, je močno u-daril z glavo v podboj tovomikove kabine. Zaradi hudega udarca je Bottazzi dobil možganski pretres in z avtom RK so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 15 dneh. Ansambel je otvoril svoj program z Roka Simunacija «Tambu-raško koračnico», ki jo je izvajal samo tamburaški zbor, že naslednja skladba Borisa Krnica pa nas je potegnila v razigrano «Veselo kolo», v katerem se je predstavil mešani oktet. Z vrhunsko tehnično dovršenostjo in izredno rahločutnostjo je tamburaški zbor nato zaigral Teodorja Bocha skladbo «Sanjarenje», v četrti točki pa je takoj osvojila občinstvo mezzosopranistka Jelica Kavur, ki je toplo zapela znano Tossellijevo Serenado ob spremljavi orkestra. Z Borisa Krnica «Plesom št. 2», prepletenim s folklornimi motivi je tamburaški zbor še enkrat izpričal svojo virtuoznost višek prvega dela programa pa je pre >»..... Ijala izvedba zakljt.čnegu ' Gotovčeve opere «Ero z one ta». Izvajalci so moral, kije izzvalo naravnost nepo. navdušenje, ponoviti. Prvi del , grama se je zaključil s spleti, dalmatinskih pesmi v izvedbi orkestra in vokalnega ansambla. Drugi del programa je imel živahnejši značaj, posebno tam, kjer so se gostje preselili v svojo ožjo domovinico, med zagorske holme in med vesele in hudomušne Zagorce in pa seveda po zaslugi ko-mika-pevca in imitatorja Josipa Sudar ja. Ansambel, ki se je sedaj predstavil v . slikovitih narodnih nošah, je najprej izvajal slavon ske pesmi in poskočice nakar je komik Josip Sudar nastopil » parodijo znane popevke «Marina», kateri so se poslušalci. nasmejali do solz. Sledile so spet medjimur-ske narodne v izvedbi orkestra in pevcev, nato pa dve zabavni pesmi «Suze lije» in «Pevam serena-du». Prva je nastala med jugoslovanskimi izseljenci v Ameriki in si jo je zagrebška «Tamburica» izposodila od «Tamburice» v pitt-sburgu, s katero je v stalnih bratskih stikih. Pesem, v kateri je očiten vpliv moderne ameriške glasbe, iz katere pa vendarle diha neka domačnost, je posebno vokalni ansambel izvajal res lepo. Skladba «Pevam serenadu» pa se je uveljavila na «Splitskem festivalu lahke glasbe 1963». Koš smeha je nato spet raztresel med poslušalce Josip Sudar s svojimi bosanskimi pesmimi. izvajanimi v raznih modernih slogih, zaključek pa je bil ves «zagorski» s spletom zagorskih melodij pod naslovom «Zagorje od jutra do sutra». Tudi tu je imel glavno besedo ko-mik-pevec Sudar pa tudi orkester in ostali pevci so se znašli v avo-jem domačem ambienti!. V imenu Slovenske prosvetne zveze, ki je gostovanje organizira- la, je goste pozdravil predsednik Ubald Vrabec in jim v zahvalo izročil umetniško Maleševo grafiko Sv. Justa dirigentu pa šopek rož. Odzdravil je v imenu gostov predsednik «Tamburice» Franjo Salič, oba pa sta izrazila željo, da bi ansambel še kdaj prišel med nas. Tej njuni želji se pridružujemo v imenu vsega občinstva tudi mi. Sprejeli ga bomo dvakrat radi: zato ker nam je postregel z res dovršenim izvajanjem in pa zato, ker je daroval spet nekaj tiste domače vedrosti, nekaj tistega oplajajočega svežila, ki nam je od časa do časa tako potrebno. j. k. Zakasneli prihod nb tovornih ladij ; potniške in ena tovorna lad-.. • bodo priplule z zamudo v tr-žaško pristanišče, ker v Benetkah stavkajo pristaniški delavci. Gre za ladjo «Brennero» im «San Gior. gio», last družbe Adriatica in za turško ladjo «Marmora», ki bi morale pripluti v Trst včeraj. V starem pristanišču so včeraj pričeli izkrcavati 20 orjaških cevi, ki imajo premer 3.6 m, dolžino 6 m in težo 20 ton. Cevi bodo iz Trsta odpeljali s posebnimi tovornjaki v Jugoslavijo, kjer bodo služile za gradnjo električne centrale. Delavca v jarku je zasula zemlja bva delavca, ki sta uslužbena pri gradbenem podejtju Visintin Iz Ul. Commerciale 158, sta včeraj okrog 13.30 postala žrtvi nesreče na delu. 50-letni Francesco Picur iz Vicolo delle Rosé 24 in 50-letni Angelo Mrau iz Ul. Commerciale 23 sta v zgornjem delu Ul. Montebello kopala jarek. Oba sta bila 2 metra pod cestnim plahom, ko se je nenadoma s stene jarka utrgala zem-laj in ju zasula. Delovni tovariši so jima priskočili na pomoč in Ju potegnili iz jarka. Z avtom RK so oba delavca prepeljali v bolnišnico, kjer so Picurja sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma desne ključnice, udarcev po desni strani prsi in desnem kolenu. Okreval bo v 35 dneh. Mraua so sprejeli na kirurško-pljučni oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi udarca po levi strani prsi in desni podlakti. iiiuiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiituimiiiiimitii NA POBUDO VLADNEGA KOMISARIATA Važen sestanek na prefekturi o ukrepih proti višanju cen V zadnjih dveh letih so se cene v tržaški pokrajini zvišale za 28 odstotkov in Se kažejo težnjo naraščanja Na pobudo vladnega komisariata je bil včeraj na prefekturi sestanek o vprašanju naraščajoče draginje, na katerem so razpravljali predvsem o ukrepih, kako preprečiti nadaljnje višanje cen, zlasti živil, pred božičnimi prazniki. Sestanka so se udeležili predsednik pokrajinskega odbora za cene podprefekt dr. Pasino, namestnik kvestorja dr. Marsulli, namestnik poveljnika karabinjerjev Trosi, poveljnik mestnih redarjev Dolce, tržaški župan dr. Franzil, tržaški občinski odbornik za prehrano dr. Venier, župani okoliških občin, ravnatelj in podravnatelj trgovinske zbornice, predstavniki kmetijskega konzorcija, ravnateljstva za prehrano, urada za delo, trgovcev na debelo in na drobno, Delavskih zadrug in nekaterih drugih prizadetih ustanov. Podprefekt dr. Pasino je opozoril prisotne na pomembnost tega sestanka, ki naj bi prispeval k borbi proti naraščajoči draginji. V svojem uvodnem poročilu je dr. Pasino poudaril, da so se cene v tržaški pokrajini od oktobra leta 1961 do oktobra letos povišale za 28 odstotkov, novembra letos pa že za 29 odstotkov. Nato je omenil, kako je pokrajinskemu odboru za cene do sedaj uspelo določiti maksimalne cene kruha, mleka, sladkorja in mesa, kar onemogoča samovoljna višanja cen, kot se to dogaja za druga živila in drugo potrošno blago. Sedaj pa se odbor za cene ukvarja z vprašanjem cene sira Dejal je, da so cene sira v zadnjih mesecih neverjetno poskočile, zlasti v prodaji na drobno Za primer je povedal, da se sir za ribanje prodaja na debelo povprečno po 1280 lir kg, na drob-no pa celo po 1620 lir kg. Zato bo odbor za cene proučil mož- Včeraj-danes 1. tal 2. decembra 1963 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 17 oseb. Umrli so: 59-letnl Giuseppe Cocla-nl> 61-letna Antonia Cernivanl por Grando, 37-letni Luigi Giberna, 69-let-na Antonia Sain vd. Orlando, 78-let- na Amalia Cok por. Bianchi, 92-let- na Dalia Venezian por. de Domini, 90-letna Carolina Sardo vd, Grande, 70-letna Francesca Pulirti por. Rugge. ro. 67-letni firmando Zerrer, 80-letna Argira Maghet alias Maghettl, 68-let-nl Giovanni Bossi, 77-letna Eugenia Stefani vd. Gabrielli, 84-letna Anto- nia Orilo vd. Vascotto, 83-letna Ade. laide Zeidler vd. Manerin, 67-letni Guido Battista, 79-letni Antonio Coloni, 9I-letna Antonia Grilj vd Olivieri. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Trg Oberdan 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Depan-gher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Zanetti, Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. nost, da se določijo maksimalne cene tudi za sir. da bo s tem omejena prevelika razlika na debelo in na drobno. Prav tako bo odbor za cene proučil vprašanje cene masla, ki nenehno narašča. Edino področje, na katerem so cene na drobno sorazmerno v skladu s cenami na debelo, je področje sadja in povrtnin. Poleg tega je dr. Pasino poudaril tudi nujnost, da se čimprej ustanovi tržnica na debelo za meso, na kateri se bodo lahko določevale bolj ustrezne cene v prodaji na drobno. V razpravo je posegel tudi tržaški župan dr. Franzil, ki je poudaril, kako so se v zadnjih letih cene na drobno v Trstu znatno bolj povišale kot v drugih italijanskih mestih. Nato je župan izrazil željo, da bi v akciji za po-bijanje cen najtesneje sodelovali vsi organi oblasti ter vse priza-dete ustanove in organizacije. Hkrati pa je dr. Franzil dejal, da je treba potrošnike opozarjati, naj se poslužijo tistih trgovin, kjer so cene nižje. Predstavnik trgovcev je dejal, da_ se trgovci zavedajo, da ni mogoče samovoljno navijati cen, čeprav se med njimi vedno najde «kaka črna ovca», proti kateri pa je treba odločno nastopiti. Razstave V umetnostni galeriji Rossonl na Korzu Italia 9, je bil včeraj otvoritev pomembne razstave antične umetnosti. Razstavljena so pretežno dela flamskih mojstrov. Razstava predstavlja pomemben dogodek za naše mesto. Razna obvestila SPDT vabi na svoj redni občni zbor, ki bo v petek 6.XII.1963 ob 20. url v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9. Mali oglasi rOKHlVANJE POUUV Ih podi IZ pia stike, guma, linoleum od 500 Ur dalje kv. meter. Preproge m plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namesti, tev izkušenih delavcev. 1TALPLAST. Trst Trg Ospedale i. tel. 95-919. 3. decembra ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa VEČER SLOVENSKE KNJIGE ob izidu Jadranskega koledarja in knjig Prešernove družbe za 1. 1964. Knjige bodo predstavili strokovni recenzenti. Sledil bo pogovor o slovenski knjigi v zamejstvu. Vabljeni zlasti književniki, publicisti in vsi ljubitelji slovenske knjige. Glasbena Matica Trst Po nadvse uspeli koncertni turneji v ZDA in v Kanadi bo Slovenski oktet nastopil v Avditoriju v torek, 10. decembra ob 20.30 z izbranim sporedom pesmi domačih in tujih skladateljev. Vstopnice bodo na razpolago od sobote 7. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. Ljudska prosveta Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi 7. t.m. na stadionu «Prvi maj» miklavževanje popoldne ob 17. url za ljudskošolske otroke, ob 20.30 pa za odrasle. Gledališča VERDI Danes ob 20.30, in ne jutri kot Je napačno navedeno v programu, druga predstava opere Francesca Cilee «Adriana Lecouvreur» za red C v parterju In ložah ter za red A na galerijah In balkonih. Dirigent Gianfranco Rivoli. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic az nocojšnjo in vse naslednje predstave. TEATRO STABILE Danes ob 20.30 v Avditoriju 17. predstava komedije «Prevarani» Iz-' ven abonmaja. Režija Fulvio Tolusso. Cene: parter sektor A 1200 lir, parter sektor B 700 lir, balkon 300 1iz Nazionale 13,30, 17.30, 21.30 «Lawrence d’Arabia». Technicolor. Alee Guinness, Anthony Qulnn, Jose Fer-rer. Film sedmih Oskarjev. Arcobaleno 15.30 «Bastogne», Van Jonson, Riccardo Montalban Excelslor 15.30 «Gli onorevoli». Totč. Peppino De Filippo, Franca Valeri, Walter Chiari, Gino Cervi. Fenice 16.00 «Mondo nudo». Eastman-color. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Mondo di notte N° 3». Technicolor. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 «Sventole, manette e femmine». Eddle Constantine. Alabarda 15.30 «PT 109 posto di combattimento». Technicolor. Clif Robertson. Filodrammatico 16.00 «A noi piace freddo». Tognazzi In Vianello. Aurora 16,30 «Blonde, rosse e brune» Cristallo 16.30 18.15 20.10 22.00 «1 cinque volti dell’assassino». Tony Cur-tis, Klrk Douglas, Burt Lancaster, Robert Mitchun, Frank Sinatra. Capltol 16.00 «11 successo». Vittorio Gassman. Garibaldi 16.00 «Chi era quella signora». Tony Curtls, Janes Leigh. Massimo 16.30 «Sansone contro 1 pirati». Technicolor. Kirk Morris. Margaret Lee. Zadnji dan. Impero 16.30 19.00 21.45 «Una fidanzata per papà». Moderno 16.30 «Lo sperone nudo». Technicolor. James Stewart, Janet Leigh. Astoria 16.30 «I pirati di Tortugaa, Technicolor. Astra 16.30 «Agente federale X 3». Vittorio Veneto 15,00 «11 buio oltra la siepe». Gregory Peck. Abbazia 16.00 «L’ammazzaglgantl», Technicolor. Kerwin Mathews. Marconi 16.00 «La storia di Tom Db-stry». Technicolor. Audle Murphy. Ideale 16.00 «Il vampiro del pianeta rosso». Prepovedano mladini. Skedenj 16.00 «A ventritre passi dal delitto», Van Jonson, Vera Miles. NAROČITE se na PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1964 že sedaj in ne čakajte novega leta. Tako dobite list veliko ceneje in poleg tega še lepo slovensko knjigo. Telefonirajte na št. 37-338 PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20 TEDEN NASE KNJIGE: France BEVK : KAPLAN MARTIN ČEDERMAC samo L : MED DVEMA VOJNAMA » » : ŽELEZNA KAČA m » • MOVTPT TP Damir FEIGEL SUPERVITALIN Tone PENKO : TRŽAŠKI RIBJI TRG Peter P.NJEGOŠ: GORSKI VENEC Bnino FRANK : CERVANTES MSdemdorfer : OBIČAJI SLOVENCEV Milan SEGA : BALADA O LASTOVKI » 30,— » 50,— » 50,— » 30,— » 50,— » 100,— » 100,— » 100,— » 100,— TRŽAŠKA KNJIGARNA _ Trst Ul. sv. Frančiška 20 — Tel. 61-792 SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V GORICI Poročilo o petmesečnem delovanju in sklepi za bodoče naloge Zveze Slovenci moramo dobiti srednjo tehnično šolo - Sklep o postavitvi spomenika bazoviškim žrtvam pri Sv. Ani P KV A OČEM JE UGODNA Na razstavi Kmetijskih strojev je bilo letos precej več,Kupčij V nedeljo dopoldne sé je sestal izvršni odbor 31ovenske kulturno-gospodarske zvez«, ki je proučil delo zveze v zadnjih petih mesecih in sprejel vrsto sklepov. Poročilo o delu Zveze je preči-tal Bogo Samsa, ki se je uvodoma zadržal predvsem na vprašanjih slovenske šole. Ugotovil je, da se je vpis v slovenske šole ustalil, da pa je potrebna še nadaljnja akcija v korist šole in to še zlasti v mestu Gorici. Tudi tokrat je ugotovil, da za Sloven-ee v videmski pokrajini zakon o slovenskih šolah ne velja in da zanj vlada še ni poskrbela vse tisto, kar je potrebno za njegovo Izvajanje v smislu določb zakona samega Poročilo nato govori o nujnosti nadaljnje obogatitve slovenske šole, saj gre celotno šolstvo v smer strokovnega šolstva In se povsod ustanavljajo tehnične šole ln drugi podobni zavodi. Tak razvoj je nujno potreben tudi za slovensko šolo, ker je drugače neizbežno zapisana postopnemu hiranju. Osnovno je vprašanje ustanovitve popolne tehnične šole, saj trenutno slovenski srednješolci nimajo druge Izbire kot gimnazijo ln z njo visokošolski študij, ali trgovska akademija in tovrstna usposobitev. Slovenski srednješolci pa morajo imeti možnost študija v lastnem jeziku. Bilo je že mnogo naporov, da se v zvezi z izvajaniem zakona o slovenskih šolah in v zvezi z zahtevami po obogatitvi 'šolstva s strokovnimi šolami izvede enotna akcija To žal ni uspelo In se ni posrečilo ohraniti niti, enotnost pogledov. Ti in drugi primeri dokazujejo, da so se odnosi med različnimi skupinami zaostrili in da je sedaj težje imeti jasne razgovore, pr' čemer Zveza z obžalovanjem ugotavlja poskuse monopoliziranja slovenske, manjšine v interesu ene same volilne formacije. Poročilo ugotavlja, da so taki odnosi škodljivi za vso slovensko skupnost, saj je treba vrsto vprašanj skupno reševati. Med ta vprašanja spada tudi u-pravlianje Kulturnega doma, ki bo predvidoma d: grajen do spomladi prihodnjega leta in katerega otvoritev je predvidena v jeseni 1964. V bistvu gre za tri kulturne domove: dom na Opčinah, dom pri Sv. ivanu in Kulturni dom v Ul. Petronio. Vsi ti domovi so bili dani ilovenski skupnosti za delno nadomestilo Narodnega doma in za odvzem številnih drugih domov in je logično, da ie njih uprava in izkoriščanje stvar vse slovenske skupnosti. Uprava in izkoriščanje vseh treh domov mora hiti tprejti skupna ,jn.J>o. Zveza' v tej smeri storila Vse fla- P°„r®' . Isnoiss n Vendar pa to ne sme iti na škodo dejanskega izkoriščanja treh pomembnih Kulturno - prosvetnih objektov in je treba z realizmom gledati tudi na druge možnosti, istočasno pa ta zapletena vpraša-nia ne smejo v ničemer zavleči stvarnih priprav zs otvoritev in izkoriščanje Kulturnega doma v Ul. Petronio. V tajniškem poročilu so nato navedeni nekateri stiki SKGZ z različnimi strankami ob različnih priložnostih in to v okviru splošnega demokratskega razvoja ter nekaterih premikov, ki v tem okviru obstajajo. Tipičen tak pozitiven premik se je izvršil ob orimeru rasističnega zadržanja nekaterih nogometnih društev, ki nočejo igrati s prose-šk’m klubom «Primorie». V tem nrmeru ie glasilo KD «Il Popolo Giuliano» ozmerjalo rasistično ter nešoortno ravnanje društev. Ta primer se sicer nanaša na vsebinsko manj pomembno vnrašanie, vendar pa govori o določenem prelomu gledanja na slovensko manišino. Vendar pa je treba Istočasno od'oino obsoditi nerazumevanje in grobo žalitev, ki jo predstavlja postavitev snomenika partizanom nrl Sv. Ani brez primernega .«'ovenskega nanisa. Zato je Zveza 7. septembra odločno protestirala pri žuoanu. ki je za to vnrašanie pristojen in sprejela še več druvih sklepov, da svoj protest nodkr»ni. V poročilu ie nato še govora o nekaterih važnih zadevah, s katerimi se ie ukvarjala Zveza Tako je izvršni odbor na predlog predsedstva soglasno odobril stali- Odbora za proslavo bazoviških žrtev, da se nostavi spomenik ha-znv,5'-lm junakom na grob pri Sv. Ani. To naj se opravi na osnovi 0'nutka Cela Pertota v letu 1964, odnosno lahko samo tehnične ovire v zvezi z Izdelavo opravičilo zakasnitev za eno leto. Zveza je pokrenila ob priliki strahovite nesreče v Skopju široko nabiralno akcijo, katere odziv je presegel vsa pričakovanja in lahko na osnovi zbranega denarja in povprečnih /reskov 'računamo, da je darovalo skoro deset tisoč oseb. , Podobno pobudo je dala Zveza tudi ob nesreči v Vajontu. Zadnji del poročila je posvečen predvsem notranjim vprašanjem Zveze in naporom, da se uvede primerno študijsko’ delo. Govora je bilo tudi o stikih med predsedstvom in včla- njenimi organizacijami, o delovanju Kulturnega sklada ln o delovanju komisij. Posebno je bila podčrtana nujnost okrepitve delovanja na Goriškem, kjer je nujno bolj načrtno delo za dvig mlajših, ki pa morajo biti povezani s starejšimi, ki so sedaj ob strani in srednjo generacijo, na katere ramenih leži sedaj celotno breme. Za to pa je treba ustvariti tudi nekatere objektivne pogoje in predvsem narediti vse napore, da se ustvarijo možnosti za kulturno in ljudsko prosvetno delovanje v mestu Gorici, ki je trenutno brez primerne dvorane. Po poročilu se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli številni člani izvršnega odbora Na osnovi poročila in diskusije je bilo sprejetih več sklepov za okrepitev delovanja v Gorici, za okrepitev notranjega dela Zveze in o nekaterih dpgih vprašanjih. Prepovedana sečnja iglavcev Ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo vladnega generalnega komisariata sporoča, da je med 1. decembrom in 6. januar em strogo prepovedana sečnja iglavcev. Lastniki, ki bi hoteli sekati iglavce v tem razdobju, morajo takoj vložiti prošnjo na inšpektorat za gozdove v Ul. Monte San Gabriele 35 v Trstu in navesti kraj sečnje, vrsto in velikost dreves in namen njihove uporabe. Vsaka sečnja brez dovoljenja pomeni prekršek, ki se kaznuje po zakonu. Ce pa bi šlo za krajo ali poškodovanje gozda, bi krivcem ne naložili le globe, marveč hi se morali tudi kazensko zagovarjati pred sodiščem. Predčasna zapora lova na sezonsko divjačino Izvršni odbor tržaške lovs' e federacije je sklenil za dva tedna prpj zapreti lov za sezonsko divjačino: zajce, jerebice in fazane, tako da velja prepoved lova že sedaj in ne kot običajno 15. decembra. To so sklenili zaradi izumiranja divjadi. Priletna ženska pod vespo Na Trgu Garibaldi je včeraj popoldne 34-letni Alfredo Trobiz iz Ul. Trissino 29, ki je privozil z vespo TS 15931 po Ul. Molino a Vento, podrl 79-letno upokojenko Antonio Martinclch vd. Scopinic ia Ul. Pascoli 9, ki Je prav tedaj stopila s pločnika sredi cestišča pri ploščadi mestnega stražarja, y5 avtom RK so ponesrečenko prepeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč zaradi prask po obrazu in verjetnega zloma desnega zapestja. Zdraviti se bo morala od 5 do 20 dni. Ia drevored na prehodu za pešce, ko Je na vespi UD 57138, namenjen v središče, privozil Checchin Ve spist se je skušal izogniti trčenju, J|Za letošnji Andrejev’ sejem sò imeli tako prireditelji kot raz-vendar mu to ni uspelo in je podrl st3v,javci in prodajalci srečo, da Bannijevo Zaradi sunka je Cbee- , „h„ „■ „„ cnin padel z vespe in se hudo pobil po zatilju, levem sencu in obrazu ter je zadobil hud možganski Hudo ranjen motorist po trčenju v dekle Včeraj zjutraj okrog 8. ure se je na Miramarskem drevoredu pri končnem postajališču tramvaja št. 6. dogodila prometna nesreča, pri kateri se je hudo ponesrečil 24-let-ni delavec Romeo Checchin iz Ri-vignana pri Vidmu, 18-letna prodajalka Cvetka Barini iz Ul. Panze- pretres. Oba ponesrečenca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so Checchina sprejeli na nevrološki oddelek s pridržano prognozo, Barinijevi pa so nudili prvo Je ponesrečil 24-letni Nerinc Stoch udarcev po levi roki in nogah. O-krevala bo v 6 dneh. % Vespist v žensko Na drugi kirurški oddelek bolnišnice, kamor so jo prepeljali z avtom RK, so včeraj pripeljali 65-letno gospodinjo Giovanno Grasso por. Ferrara iz Ul. F. Severo 92 zaradi rane na zatilju, udarca po piščali in verjetnega zloma mečnice. Grossejevo je malo prej podrl z vespo TS 13552 18-letnt Guido Tar-lao iz Ul. Revoltella 109, ko je ho-tela prečkati ulico, kjer stanuje. Tarlao je bil namenjen v središče. Grossijeva, ki je začasno izgubila j"e bilo oba glivna dneva, v nedeljo in včeraj, razmeroma lepo vreme. Zlasti v nedeljo je obiskala sejmišče, razna zabavišča in razstave velika množica ljudi ne samo iz Gorice in bližnje okolice, ampak tudi iz Trsta, videmske po. krajine in iz Jugoslavije. Računa, jo, da je v nedeljo prišlo od' zti-naj nad 10.000 ljudi To se je poznalo tudi na razstavi poljedelskih strojev, kjer so v nedeljo delali do pozne večerne ure' in sklenili tudi precej več kupčij kot pa lani in druga leta. Tudi včeraj je bil obisk tp razsta. I k? kmeti, ki so si ogledovali pred. | kr“'LeVa^"agrarnega° konaSrcTja min T*»lr» rlncli , iz Gorice ter nekaterih zaatopm- vsem novosti, ie bilo zelo dosti naših ljudi iz Steverjana, Oslav-ja in drugih briških vasi, dalje iz Standreža, sovodenjske občin» in celo s Krasa. Novost za to razstavo je bila letos nova velika lopa na trgu za spomin, se bo morala zdraviti od | izvoz, ki je zelo -prikladna »a raz-30 do 40 dni. stavo kmetijskih strojev, pa tudi IH II II 11,1 Ml ul,, Ul M Ml II limili Iti Ulil III IH MIIHIIMIIIIIUlriim'U,, MiHIIHi lil um ,,| m» i,, mn, ,| n MIHI ,||» ilMIIM, STRAŠNA PROMETNA NESREČA V UL. COMMERCIALE 1 mneo ln i Mo ranjen Mrtev je kapetan finančnih straž Margotta, ranjenec poročnik Piccialli pa se bori s smrtjo Eden mrtev in eden hudo ranjen so tragične posledice prometne nesreče. ki se je dogodila predsinoč-njim okrog 23. ure v Ul. Commerciale. Pr: nesreči je izgubil življenje kapetan finančnih straž 33-letni Ugo Margìótta, njegov so-notnik, poročnik finančnih straž, 23-letni Luigi Vezio Piccialli, pa je v bolnišnici, kjer se bori s smrtjo. Margiotta in Piccialli sta se v nedeljp zvečer z avtom Roma 668971, ki je bil last Margiotte, vozila navzdol po Ul. Commerciale'. Doslej agenti cestne policije, ki jih vodi kapetan Beisito, niso mogli še v vseh potankostih ugotoviti, kako se je pravzaprav dogodila nesreča ir. tudi ni bilo mogoče dognati, kdo izmed dveh je vozil avto. Dejstvo je, da sta privozila navzdol s precejšnjo br-zino in ko sta dospela do velikega ovinka pri šoli mi Kolonji, je vozač izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je najprej zavozil z desnima kolesoma na pločnik in nato pri hišni št 131 silovito trčil v drog električne napeljave. Sunek je bil izredno močan in zaradi tega se je avto sredi ceste zavrtel okrog svoje osi, začel drveti ritenski navzdol za približno 20 metrov, kjer se je ob levem pločniku prevrnil. Pogled na prizorišče nesreče je bil grozen. Iz stranskega razbitega okna avtomobila je Piccialli ves okrvavljen molel roke in obupno stokal, kapetan Margiotta pa je z giavo predrl zadnje okno pri avtu ter nato še udaril v rob pločnika, kjer je obležal na mestu mrtev zaradi prebitja lobanje. Mimoidoči so takoj telefonsko poklicali rešilni avto RK in cestno ra 68, pa je bila le laže ranjena Ob tisti url je Barinijeva prečka-1 policijo, toda ko so bolničarji pri- kiitimiiimiiHiiiimHMimHiiiiifiiiiiiiiniiMiiiiiiiiriiiiiHMMiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiumiiiHiiHiiMi IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Na vrsto so prišle naprave v bolnišnici pri Sv. Magdaleni Predsednik sodisfa zahteval, da se postopek pospeši, da se razprava ne bi preveč zavlekla Včeraj zjutraj se je pred kazenskim sodiščem (predsednik Bo-schini, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli) nadaljevala obravnava proti 16 obtožencem, ki sedijo na zatožni klopi zaradi znanega škan. dala v združenih bolnišnicah. Ze ves prejšnji teden so sodniki zasliševali glavnega obtoženca bivšega generalnega tajnika združenih' bolnišnic, dr. Egea Stena. Kot smo že. poročali, so Stena obdolžili 42 prekrškov ter bo zato zasliševanje trajalo še nekaj dni. Na včerajšnji razpravi je jav-ni tožilec postavil obtožencu vrsto vprašanj, ki so bila več ali manj umestna. Vendar pa so tožilčevi nastopi napotili predsednika sodišča, da je zahteval naj se posto- pek pospeši, ker bi sjcer’sanjo zasliševanje dr. Stena tra alo še dr ve in dneve, saj so Stena zaslii li šele v zvezi s 16 obtožbami. KINO SKEDENJ predvaja danes 3. t. m. ob 16. url film: 'A ventitré passi dal delitto» (Triindvajset korakov od zločina) Igrajo: VAN JONSON, VERA MILES in drugi KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes 3. t. m. ob 19.30 uri dramatičen film, ki je prejel nagrado «Oscar»: «IL GIARDINO DELLA VIOLENZA» N (VRT NASILJA) BURT LANCASTER, SHELLEY WINTERS in DINA MERRILL Prepovedan vstop mladini pod 14 leti starosti Včerajšnja obravnava je zadevala pravzaprav izključno neka dela, ki so jih opravili v letu 1955 v 4. paviljonu za izolacijo o-kuženih v bolnišnici pri Sv. Mag. daleni. Slo je za dela, ki jih je opravila družba «Termotecnica» in ki so zadevala naprave za greh je, očiščevanje zraka, dobavo tople in mrzle vode in plina. Obtožnica trdi, da Je inž. Bartelloni, ravnatelj podjetja «Termotecnica» (ki je medtem umrl) opravil ta dela na nezadovoljiv način. V mnogih primerih so napake, ki so jih zagrešili pri izdelavi, take, da utegnejo ogrožati zdravje pacientov ali pa delavcev, ki morajo skrbeti za njihovo delovanje. Poleg tega je treba še upoštevati, da je «Termotecnica» izročila omenjene naprave s 7-mesečno zamudo. Obtožnica trdi, da je omenjeno podjetje zaslužilo na nezakonit način okoli 3 milijone lir. Pok. inž. Bartelloni je priskrbel svoji družbi omenjeni dpbiček s pomočjo Egea : Stena, šefa tehničnega urada inž. Cisilina in tehničnega asistenta Cergola. V zvezi s tem dogodkom so omenjeni obtoženi goljufije pri javnih dobavah in goljufije na splošno. Na včerajšnji razpravi je (jr. Steno zanikal vsakršno odgovornost. Poudaril je, da je Zvedel za pomanjkljivosti šele na podlagi nekega poročila primarija dr. Pa-paleja. Ob priliki nekega sestnn, ka je baje dr. Papale kritiziral naprave in nato je inž. Cisilin predložil določene popravke, s katerimi pa se dr. Papale ni strinjal. Dr. Steno' je menil, da je prišlo do napak zaradi neizkušenosti tehničnih organov. Pokojni kap. Margiotta. V četrtek sc je udeležil sprejema na gen. konzulatu SFRJ, v petek zjutraj pa je bil še na sprejemu jugoslovanskih obmejnih organov v Lipici šli h stj-a«,, v Miljalj. Ufto Margioi-ta pa je bil po rodu iz Cervara in je bil pred mesecem dni premeščen iz Rima v Trst, kjer je prevzel poveljstvo nad tretjo kompa-nijo finančnih slpaž v Trstu. Margiotta zapušča mater in brata Luigi j a Margiot»o,' poveljnika sod* ne policije karabinjerjev v Rimu. Njegovo truplo so po opravljenih formalnostih v Ul. Commerciale, pozno ponoči prepeljali v mrtvašnico glavne bčlnišriiče. kjer jVtla razpolago sodniha oblastem. Motorist v avto Pri cestni nesreči, ki se Je dogo-, dila v nedelje) popoldne v Žavljah, pri vhodu v Čistilnico «Aquila*, se je ponesrečil 24-letni Nerino Stoh iz Ul. Flavia 91, ki, je trčil v avto ter se ranil po desni strani cela in si zlomil levo stegnenico. Stoch se je okrog 16.' ure vožil na motornem kolesu proti Trstu. Ko je dospel do prej omenjenega vhoda je trčil v avto TS 57820, ki ga jé iz nasprotne smeri, privozil 53-letnt Riparato Sandri iz Ul. De Franceschi 12/15 ln je tedaj iz neznanih razlogov zavozil na levo stran ceste Stocha so z. avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Pod konja je padel 40 dni se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku 56-letni kmet Ivan Marc lz Bazovice 80, ki je v nedeljo padel in sl zlomil levi gleženj. Marc je pred svojim domom vodij konja v hlev, toda na dvorišču jé bila kaluža vode in Marc se je spodrsnil in padel pod konja. kov iz Romansa, Villes, Tržiča itd., tudi F. Terpin z Bukovja pri Stèverjahu ter Alfred Coglot iz Goriče. Ta sledtiji nam je povedal, da so letos prodali precej strojev Zlasti v Trst, odnosno 'v tržaško okolico in da so z letošnjim uspehom boli zadovoljni kot druga leta. Y rejnici smo opazili na mnogih strojih imena in naslove tistih, ki so jih kupili. Med njimi, je bil Jožef Sfiligoj iz Pgvme, Peterin iz Stgpdreža, Ernest Cfrizetič it Srednjega v Beneški Sloveniji, da omenimo samo nekatere. Razstavo, si je ogledalo tudi precej kmetov jn kmetijskih strokovnjakov ' iz obmejnega pasu na drugi strani, ki so prišli v Gorico s propustnicami ali potnimi listi. Ti sevfeda niso sklepali kupčij, ker imajo takega blaga dovolj tudi doma in verjetno še bolj poceni kot tukaj, zanimale pa so jih razne novosti v kmetijskem strojništvu, ki so jih lahko videli ob tej priliki. Sinoči so to razstavo zaključili in danes je izvozni trg zopet vrnjen svojemu normalnemu namenu. Danes je vsekakor še prezgodaj, da bi lahko točno ocenili u-&peh te razstave, vendar pa že po prvih podatkih lahko ugotovimo, da je bolje urejen razstavni prostor privabil večji obisk in tu. dj več kupcev. Zato bodo morali prireditelji misliti že sedaj na to, kako bi uredili to manifestacijo prihodnje leto v Se večjem obsegu, tudi glede na izvedbo deželne uprave, ker bi lahko postala Klub «Simon Girarne» Večeri ob sredah Dr. Gojmir Demšar bo v sredo, 4. decembra ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič», Verdijev korzo 13 (poleg prosvetne dvorane), predaval 0 VERDIJEVEM ŽIVLJENJU IN DELU Predavatelj bo zavrtel tudi nekaj glasbenih vložkov Iz Verdijevih opusov. Ker ves kulturni svet letos proslavlja 150-letnlco rojstva Giuseppa Verdija, bo ta večer predstavljal delež Slovencev na Goriškem k slavljenju tega velikega glasbenega ustvarjalca. ta razstava deželnega -obsega, kar je deloma bila že . letys. Jutri v Gorici občinska seja >in9go obiskovalcev is Slovenije in kupcev s Tržaškega in is Furlanije m IV 1# \| v4 ves prostor pred njó je bil den in med razstavljenimi predmeti so tudi mnoge novosti, ki jih druga leta ni bilo. Tako naj omenimo ročno žago na električni pogon, ki ima motor 4.5 KS. dalje so prikazali mali traktor na bencin, razne izpihalnike itd. Vedno bolj se uveljavljajo mali kmetijski stroji, tako imenovani «motokultivatorji», katerim so letos dodali tudi poseben voziček za vse priključke, ki jih imajo za razne obdelave okrog 50. S tem pripomočkom se je uporabnost motokultivatorjev še mnogo bolj povečala, ter so zlasti prikladni za vrtnarje in vinogradni- IZPRED OKRAJNEGA SOPISCA Zaradi nepokritih čekov bosta morala plačati kazen Osumljen nemoralnih dejanj, je bil oproščen saradi pomanjkanja dokazov Pred okrajnim sodnikom v Gorici se je moralo včeraj dopoldne zagovarjati več obtožencev, vendar je šlo v. večini primerov za drobne isdpvà in za manjše kazni. Med drugim naj omenimo 43-let-mu «*. a Scisciijja iti je porodu izPazi- Gonc. sestal obonsK. ^ sedaj ^ sta^uje v vigevano. Ul. Catalani 10. Obtožen je bil, da 21. uri Danes 3. decembra ob se bo v svet, ki bo razpravljal o dnevnem redu, obsegajočem 16 točk. Odobriti mora nove najemnine za zgradbe, v katerih imajo pouk dijaki slovenskih šol v Ul. Croce in Randaccio, prav tako pa na merava občina zaprositi vlado za denarni prispevek, ki ga potrebuje za dokončno ureditev Ul. sv. Mihaela v Standježu. Ta cesta je namreč ozka in tudi polna nevarnih ovinkov in grl, da se je zgodilo na njej že več smrtnih nesreč. Cesta ne služi samo Stan-drežcem, ampak tudi voznikom iz Sovodenj in vasi sovodenjske občine, kadar se peljejo iz mesta. Za ureditev ceste bodo potrošili 50 milijonov lir. Z njimi bodo utrdili podlago ter položili asfaltno plast. Za podoben prestopek sta se morala zagovarjati pred sodnikom tudi zakonca 31-letni Angelo Callega-ro in 39-letna Luciana Broccato iz Campolongo Maggiore. Obtožnica pravi da sta skupaj izdala bančni ček za 300 tisoč lir in sicer v Gorici, dne 23. marca 1963. Med razpravo pa se je izkazalo, da mož pri je dne 2. julija letos izdal v Gorici l tem ni Imel kaj opraviti in zato je nepokrit ček za 20.000 lir na Banca 1 sodnik obsodil samo ženo Luciano popolare iz Novare. Cek je prišel ! Broccato in sicer na plačilo 80 ti- v protest 30. istega meseca in sedaj še pred sodnika. Obtoženec se jo pri razpravi zagovarjal, da je banka ček najprej izplačala in šele kakih 10 dni kasneje so ga poklicali v banko in mu povedali, da za ček ni bilo kritja. Tudi Je navedel za pričo nekega Giuseppa Floreni-na, ki je izjavil, da je bil Sciseli) ob času, ko je bil ček izdan, na dopustu. Očividno pa za sodnika vse to ni bilo dovolj ln je obtoženca obsodil na plačilo globe v znesku 15.000 lir in na plačilo sodnih stroškov. Obtoženec, ki ga je branil od v. Mamolo, Je vložil proti razsodbi priziv. soč lir globe in stroške vendar pa je kazen pogojna in brez vpisa 7 kazenski list. Moža pa so oprostili, ker ni zakrivil dejanja. Pred sodnikom se Je moral žago. varjati tudi 75-letni Bernard Besednjak, ki je bil obtožen pohujšljivih dejanj, ki naj bi Jih napravil dne 14. septembra letos okrog 13 ure skupaj z neko Giustino Grassini t Ljudskem vrtu ob Kornu. Včeraj je sodnik ugotovil, da so dokazi proti Besednjaku nezadostni in ga je zato popolnoma oprostil. Drž. tož. dr. L. Bernot, sodnik dr. Fabiani. Illlllllllllllll....HI III MII III II II Hiti HUMI IIUMIIIIIIIHIIIHI IM IM Milili MMIIIM Hill MIIMI MM UMI MtllllMIII"llllll”IIIM| Ml 111111111111111111111111IIIIIIIIMIIII..............IIHIIHHIHIIIi Z OBČINSKE SEJE V ŠTEVERJANU Olici usiti vodovod bodo »peljali po vseh zaselkih V ta namen bodo potrošili 26 milijonov, od katerih je 22 milijonov iz zelenega načrta - Odobritev proračuna za 1964 Na zadnji seji občinskega sveta v Steverjanu, katere se je udeležilo 11 od skupnega števila 15 svetovalcev in odbornikov, so kot glavno točko odobrili občinski prolafrun za leto 1964, ki izkazuje seveda primanjkljaj. Točni podatki za sedaj še niso znani, ker morajo vnesti v proračun še nekatere manjše spremembe. Odobrili so nagrado županu za prihodnje leto, ki ostane na isti višini kot za letos ter potrdili tri dosedanje preglednike računov, ki so tudi za prihodnje leto ostali in sicer: Slavko Stekar, Zdenko Ter-čič in Bogomil Muzič. pa če bi ves znesek vzeli kot posojilo pri državni blagajni v Rimu, kjer bi za dolgo dobo morali odplačevati po oikrog pol milijona lir letno za obresti in amortizacijo. Urnik razstav na Andrejevem sejmu Izplačilo zaslužka gradbeniku Re-migiju Koršiču za načrte in vodenje raznih gradbenih del’ za račun občine Končno so z večino glasov, dva sta bila proti in eden se je vzdržal, odobrili tudi to točko. ( t 4 Odobrili so nadalje tudi lestvico za odmero občinske užitnine, pri kateri so za večino blaga a-plicirali , 50 odst. davčne doklade. Pri raznem, so se pogoyorili, med drugim tudi o nadaljevanju napeljave občinskega vodovoda. V okviru zelenega načrta bo občina prejela prispevek v znesku 22 milijonov.* Za napeljavo po vseh občinskih zaselkih, vključno v Jazbine pa računajo, da bodo potrošili okrog 26 milijonov lir in bo morala razliko 4 milijonov kri. ti občina iz svojih sredstev. Na vsak način so občinski možje mnenja, da bo to manj stalo, kot iiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMniiiMMiiiiiiiiiuininiiiimitiiuiiiniiii UGODNE VESTI ZA SMUČARJE GORICE IN TRSTA Smučišča v Bohinjskem kotu se nam bodo približala Uredili bodo prevoz avtomobilov skozi predor Podbrdo - Bohinjska Bistrica • Žičnica na Vogel Bohinjski kot se vedno bolj | najbolj veselijo domačini in turi- Sinoči so zaključili vinsko po-,kuševalnico na ribjem trgu, srečelov, ki je bil tam zraven, razstavo kmetijskih strojev in filate, llistično razstavo v občinski sejni spreminja v pomembno področje zimskega turizma. Po svoji legi, predvsem pa ugodnih snežnih raz. merah in lepih smučarskih terenih, je bil od nekdàj «pribežališče» ljubiteljev zimskih športov. Edina slaba stran pri vsem tem je bila njegòva oddaljenost, od-npsno slabe prometne zveze. Vse se.tiàrn vidi, da se tudi bohinjskemu turizmu obetajo boljši časi. Tega sp posebno, Veselijo zim-11 j ,ski športniki naših krajev. S cesto čez Petrovo brdo se je v poletni spzoni pot med Gorico in Bohinjem skrajšala na samih 100 kilometrov, od katerih jih je polovica asfaltirana. Za zimsko se-nó; za sedartjo najbrž 'še ne, za prihodnjo pa skoraj gotovo, se nam obetajo prijetna presenečenja, Turistični faktorji namreč zelo resno govorijo o uvedbi hitrega vlaka, ki bi vozil na progi Nova Gorica-Bohinj, predvsem pa o prevozu avtomobilov z vlakom Skozi predor, ki povezuje Podbrdo f Bohinjsko Bistrico. S prevozom vozil skozi ta predor bi imeli avtomobilisti tudi v zimski dobi, Ko ne plužijo ceste < čez Petrovo brdo, zelo kratko in tudi lagodno pot iz Primorske na Gorenjsko. V Bohinjskem kotu bo v tem letu stekla žičnica na Vogel, če bo Metalna iz Maribora dobavila potreben material. Pri zgornji postaji na Voglu bodo namestili 5 manjših žičnic. Manjše žičnice pa bodo postavili tudi pri spodnji postaji ter mladinskem centru v bližini hotela Bellevue. Kakor vidimo, se zares obetajo turizmu žival se Je izognila gospodarju, ki i »« "«"«ji mm™"“ pa se je kljub temu poškodoval, i v Bohinju boljši časi; tega ae stični delavci, pa tudi ljubitelji smučanja ’ iz naših krajev. Kratke iz bolnišnice Včeraj ob 14.30 je padel ln si zlomil desno zapestje 9-letni Vincenzo Grilli iz Ul. Torriani. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v devetih dneh. Na verandi se je s šipo porezal Alojz Primožič. V bolnišnici se bo zdravil 15 dni. Z drevesa je v nedeljo popoldne padel ln si zlomil ključnico 60-letni Pietro Boschin iz Zdravščine. V go-riški bolnišnici se bo zdravil mesec dni. Na zdravljenju so pridržali tudi 15-letnega Giorgia Peresslna od Madonnine štev. 14. Stisnil si je kazalec med avtomobilska vrata. V bolnišnici se bo zdravil pet dni. Motociklist zapeljal s ceste Nekaj po polnoči od nedelje na ponedeljek so poklicali rešilrfi av-tomobil Zelenega križa, s katerim so pripeljali v civilno bolnišnico v Ul, Vittorio Veneto 23-letnega Lina Pettarina iz Loč-nika, Ul. Sartorio 55. V Ul. Persogli je lz neznanih vzrokov za-peijal s ceste in se potolkel. V bolnici se bo zdravil zaradi ran po obrazu, nosu in udarca'v glavo. Darovi in prispevki Za Podporno društvo so darovali: gospa Marija Bogataj, v počastitev spomina 20. obletnice smrti tvojega sina Milana, 5.000 lir; Albina Čopič 600 lir, K. R. 500 Ur in N.N. 500 Ur. urnikom: f"rOVr{nó'.TnHui{r{jitia"" razstava v veljkl dvojanj Uniplne rflhnastica Goriziana, ki bo odprta -da 6. t.m. vsak dan od 9. do 23. ure; vstopnina za odrasle po 100, za otroke in vojake po 50 lir1. ' Knjižna razstava v dvorani Petrarca, do 8. decembra vsak dan od 9 do 12. in od 16. do 22. ure. Vstop prost. Seveda bodo še nekaj dni prodajali svoje blago tudi 'potujoči tr. govci in tudi številne komedije bodo oriale dokler se ne preselijo v Trst na običajni sejem, ki ga imajo decembra tudj v tem mestu. vi iz Ul. Leopardi pa se je pripeljal na motociklu I7-letni Danilo Scarabot s Placute št. 13. Ker Scarabot ni upošteval predpisov o prednosti, sta se vozili zaleteli in se oba voznika tudi poškodovala. Najhuje se je potolkel Jordan Cotič, ki so ga z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju % prognozo okrevanja v 8 dneh za radi udarca v glavo, prask na nosu in šoka. Ker je po naključju prišel na kraj nesreče neki zdravnik, je le-ta obvezal Scarabotu rano na roki. Na kraj nesreče je prišla prometna policija, ki je sestavila zapisnik. V Benečiji so ubili štiri merjasce V vzhodni Beneški Sloveniji so imeli domači lovci v nedeljo kar dober lov, vsaj kar se divjih merjascev tiče, ki povzročajo precej škode na polju, zlasti pri koruzi. Artur Batistič in neki njegov solovec sta na področju Stupice ustrelila kar štiri velike živali, od katerih je največja imela 150 kg, druga 120 in tretja 90 kg. Bruno Žnideršič in še en njegov kolega iz Praprotnega pa sta upihnila na pobočju Stare gore še e-nega merjasca, • ki je tudi imel preko 100 kg. Sodna prodaja zaplenjenih predmetov V ponedeljek 11. t.m. z začet-kom ob 9. uri bo na goriški okraj. ni sodniji, soba št. 6 javna dražila predmetov, ki so jih zaplenili obsojencem. Med temi je en mooed in ngkaj zračnih pušk. Kdor namerava kupiti puške, mora imeti orožni list ali dovoljenje policije. Trčenje vozil v Ul. Leopardi Včeraj ob 15.30 se je na križišču ulic Leopardi in Brigata Ca-sale zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili udeleženi dve vozili, lambreta in motocikel. Lambretist, 34-letni Jordan Cotič, ki prebiva v Sovodnjah — Ul. Venezian 2, se je vozil po Ul. Brigata Casale proti bolniški blagajni. Iz nasprotne smeri, se pra- V TOREK, 10. DECEMBRA bodo člani Slovenskega okteta priredili koncert v Avditoriju v Trstu. Ob tej priliki bo priredila Slovenska prosvetna zveza avtobusni izlet v Trst. Odpeljal bo izpred kavarne Bratuš ob 18.45 ter peljal po naslednji poti: pevmski most, Podgora (ustavil se bo pred konzumno gostilno), štandrež (trg pred cerkvijo), Sovodnje (trg pred cerkvijo), Gabrje (trg), Palklšče, Jamlje. Ker se bo priče! koncert točno ob 20.30, avtobus na postajališčih ne bo čakal. Na povratku bo prevozil Isto pot, da bodo udeleženci lahko izstopili. Vožnja v obe smeri ter vstopnica za parter stane 650 lir. Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza v Gorici, Ul. Ascoh 1, tel. 24-95. Predstavniki prosvetnih društev, od koder bi bilo več prijavljencev, naj pravočasno pridejo na SPZ, da rezervirajo sedeže v avtobusu. VERDI. 16.00: «Slamo tutti pomi* cloni», R. Vianello in S. Mondaini. Italijanski film. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 16, 19 in 22: «55 giorni a Pechino», C. Heston, Ava Gard-ner in David Niven. Ameriški barvni film. VITTORIA 17.00: «Sfida nella citta dell'oro», M. Cramer in B. Cerey. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: «Sexy proibitissimo». Barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od-prta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia St. 10, tel. 25-76. TEMPERATI IRA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9,6 stopinje ob 1340, najnižjo 5,8 stopinje v nedeljo zvečer ob 21.10. Povprečne dnevne vlage je bilo 70 odstotkov. Pri običajnih poverjenikih po vaseh, v knjigarnah ln na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici Je naprodaj JADRANSKI KOLEDAR» «Jadranski koledar» za leto 1964 s štirimi zelo zanimivimi knjigami, med katerimi naj še prav posebno omenimo «Domačega zdravnika» in pa priročnik za moto osebe «Slovenija in njeni kraji», stane 800 Ur. ALIGA IZIDI Bologna-*Bari 1-0 Inter-‘Catania 2-1 •Fiorentina-Torino 1-1 •Genoa-Lanerossi 0-0 •Juventus-Messina 2-1 •Lazio-Mantova 2-0 •Milan-Atalanta 2-0 •Modena-Sampdoria 2-0 LESTVICA (Prihodnje tekme (8.12.1963) Atalanta - Bari; Catania - Bologna; Inter - Fiorentina; LR Vicenza - Juventus; Mantova - Messina; Roma . Modena; Sampdo ria - Milan; Spai - Genoa; Torino - Lazio. In ter Milan Bologna Juventus Lanerossi Lazio Fiorentina Atalanta Roma Modena Spai Genoa Mantova Torino Sampdoria Catania Bari Messjna 11 10 11 11 10 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 14 5 23 8 15 6 22 18 10 7 12 6 15 8 12 13 15 12 11 16 11 11 10 12 11 16 8 13 13 22 6 13 4 16 5 20 V NAJYISJEM ITALIJANSKEM PRVENSTVI) Bologna in Inter (obe z 1:0) zmagoviti na tujem Dve zunanji zmagi v nedeljskem zavrtljaju nogometnega prvenstva za italijanski naslov. Prvo je dosegla Bologna z Nielseno-vim golom, ki je padel točno 48 sekund po začetnem žvižgu sodnika, drugo pa Inter. Tudi v tej tekmi samo en gol, katerega domačini iz Catanije, kljub dobri volji in vztrajnim nanadom, niso mogli izenačiti. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO CRVENA ZVEZDA - JESENSKI PRVAK PRVE ZVEZNE LIGE Poraz Delamarisa na domačih tleh I. ZVEZNA LRA Rijeka-Hajduk Trešnjevka-Željezničar C. zvezda-Vojvodina Radnički-Beograd Novi Sad-Partizan Sarajevo-Dinamo Velež-Vardar litiiHiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiniittiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiHiHiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiHiiiitiiiiiiiiniiinHiiHiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiimiiitiiiii KONČNO V11. KOLU DRUGOLIGAŠKEGA PRVENSTVA Triestina z zmago (2:1) z igrišča v Benetkah Porro strelec obeh golov - Iz enajstmetrovke dosežek Venezie STRELCI: v 25’ p.p. Porro; v 7’ d.p. Santon iz enajstmetrovke, v 24’ Porro. VENEZIA: Magnatimi; De Bellis, Tarantino; Neri, Gro#-si, De Marchi; Rambone. Santon, Sartore, Maschietto, Dori. TRIESTINA: Di Vincenzo; Frigeri, Vitali; Per, Varglien, Sadar; Rancati, Dallo, Orlando, Porro, Vit. SODNIK: Ferrari iz Milana. KOTJE: 8:1 za Benečane. GLEDALCEV: 7000. BIrIQA. IZIDI •Cagllari-Catanzaro 1-0 •Foggi a-Palermo 1-0 •Lecco-Prato 2-0 •Napoli-Cosenza 2-0 •Padova-Pro Patria 1-0 Brescia-*Parma 2-0 •Potenca-Verona 1-1 •Udinese-Alessandria 1-0 •Varese-S. Monza 0-0 Triestina-‘Venezia 2-1 Prihodnje tekme (8.12.1963 Brescia - Padova; Cosenza - Verona; Foggia - Napoli; Lecco . Venezia; Palermo - Cagliari; Parma - Potenza; Prato - Udinese; Pro Patria - Varese; S. Monza -Alessandria ; Triestina - Catanzaro. LESTVICA Varese 11 5 6 0 16 3 16 Napoli 11 6 4 1 17 7 16 Cagliari 11 5 5 1 9 7 15 Padova 11 5 4 2 8 4 14 Verona 11 4 5 2 14 8 13 P. Patria 11 5 3 3 15 10 13 Foggia 11 4 < 3 10 7 12 Udinese 11 5 2 4 10 10 12 Lecco 11 5 2 4 9 12 12 Triestina 11 4 3 4 12 13 a Catanzaro 11 3 5 3 13 17 11 Brescia 11 6 4 1 18 8 9 Potenza 11 2 5 4 9 7 9 Palermo II 1 7 3 8 9 9 Venezia 11 3 3 5 8 11 9 Simmcnth. 11 1 6 4 8 13 8 Cosenza 11 3 2 6 7 12 8 Prato 11 2 2 7 7 18 6 Alessandria 11 1 4 6 5 15 6 Parma 11 0 4 7 7 19 4 Ne moremo t-d ti da spadata ta dva rezultat» med presenečenje. Lahka pa M to trdili za izida tekem v Kirenzah in Ferrari. V prvem mestu sc Turinčani prisilili nasprotnike v Vijoličastih dresih na delitev točk, medtem ko je Spal prisilil Romo brez u-smiljenja in brez izgovorov na kolena. Dva gola Romi ni vsakdanja stvar, še posebno, ker gostje, kljub zvenečim imenom v napadu kot so Orlando, Sormani in Angelillo, niso znali niti enkrat raniti obrambe moštva iz Ferrare, ki životari nižje od sredine lestvice Tudi Lanerossi iz Vieenze se je vrnil domov z gostovanja pri Ge-noii z dragoceno točko. Vse ostale tekme pa so se končale z več ali manj prepričljivo zmago domačinov. Najmanj je prepričal Juve, ki je dooknčno spravil na kolena uporno Messino samo s pomočjo enajstmetrovke. Najbolj učinkovit napad je imela Modena, ki je trikrat zadela mrežo Sampdorie, medtem ko sta bila napada Lazia in Milana dvakrat uspčšna. Rimljani so po nezanimivi igri premagali Mantovo, Milančani pa ne preveč borbeno in precej popustljivo Atalanto. * * • BERN, 2. — UEFA je potrdila, da bo odločilna tekma osmine finala za pokal evropskih prvakov med Zuerichom in Galatasarayem iz Istanbula 11. t. m. v Rimu. Tekma bo ob 14.30 na stadionu Flaminio. Crvena zvezda si je osvojila naslov jesenskega prvaka jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. zvezne lige. Beograjsko moštvo ima toliko prednosti, da ji noben tekmec ne bo mogel odvzeti te časti. Na sporedu je namreč samo še eno kolo. V nedeljskem zavrtljaju je Crvena zvezda premagala Vojvodino in si tako s štirimi točkami prednosti utrdila vodstvo. Zanimivo je da so najresnejši tekmeci Crvene zvezde klonili in sicer na tujih igriščih: To velja prvenstveno za Beograd, ki je gostoval v Nišu. Tudi Dinamo je moral prepustiti obe točki gostiteljem iz Sarajeva in ista usoda je doletela Partizana, ki si v Novem Sadu ni znal izvojevati vsaj točke. V predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva je edino sarajevski 2eljezničar zabeležil zunanjo zmago in sicer na škodo zadnje v Montanariju je tokrat uspelo. Triestina se že dve leti ni vrnila z gostovanja s celotnim izkupičkom, katerega pa si je upravičeno osvojita v nedeljo na beneškem Igrišču. In pri tej razveseljivi vesti je treba v prvi vrsti omeniti Porrà, ki je avtor obeh dosežkov, pa čeprav ne smemo in ne moremo pozabiti ne le na odlično o-brambo, temveč na Rancatila, ki je brez dvoma največ doprinesel k zmagi. Triestina je prišla do zmage brez posebnih taktik. Držala se je pač osnovnih načel nogometne igre in uspeh ni izostal. Poudariti je treba, da je bila tokrat obramba sigurna, zaradi česar ni bilo težko organizirati na središču igrišča zid, preko katerega so Benečani redkokdaj uhajali in od katerega so se rodile žoge, ki so izredno koristile napadalcem. ' Začetek igre na razmehčanem igrišču je bil nezanimiv. Igralci obeh enajstoric in še posebno Venezie so iskali vezave in primerna mesta. Medtem ko so se Tržačani hitro znašli, so Benečani tavali po igrišču v iskanju primernih priložnosti. Ta pa je prišla za Triestino v 25’, ko je Rancati predložil visoko žogo Orlandu. Ta ji je z glavo spremenil smer do Porrà, ki je žogo poslal brez usmiljenja v mrežo. 1:0 za goste. Odgovor domačinov je bil besen, a tudi zmeden. Ker ni bilo mogoče prodreti do tržaških vrat, so se Benečani posluževali orožja grobosti, kar je precej razburilo duhove. Sodnik, ki je bil tako precej zmeden, jy celo izključil Vita in Grossija v upanju, da bo preprečil nadaljnje izpade. Sele v drugem polčasu je igra še bolj oživela. V 4’ je Orlando za las zgrešil cilj, 1 minuta kasneje pa je sodnik prisodil, sicer morda preveč širokosrčno, enajstmetrovko Benečanom in Di Vincenzo je moral kloniti. 1:1. Tržačane ta gol ni spravil na kolena. Vztrajali so v borbi in po številnih neuspelih poskusih je Sadar poslal žogo Rancatiju, ki je Po žogo Rancatiju, ki takoj povabil Porrà k osebnemu prodoru. Ta se ni pustil prositi, temveč se je pognal naprej med dvema branilcema, ki sta ga skušala motiti in ralo poslal usnje s čudnim efektom mimo presenečenega Magnaninija. Bari-Bologna (0-1) 2 1. — 1. Lord Brununel 1 Catania-Inter (1-2) 2 2. Luino 1 Fiorentina-Torino (M) X 2. — 1. SSantone 1 Genoa-LK Vicenza (0-0) X 2. Cartea X Juventus-Messina (M) 1 3. — 1. Zio Gigi 2 Lazio-Mantova (2-0) 1 2. Zanchetta X Milan-Atalanta (2-0) 1 4. — 1. Jatasto 1 Modena-Sampdoria (3-0) 1 2. Dali X Spal-Roma (2-0) 1 5. — 1. Euratom 2 Cagliari-Catanzaro (1-0) 1 2. Lauda X Foggia In.-Palermo (1-0) 1 6, - 1. Maida 1 2 Livorno-Empoli (M) X 2. Aerolite 2 1 Sambenedcttese-Chieti (1-0) 1 KVOTE KVOTE 12 — 719.380 lir 13 — 553.300 lir 11 — 32.298 » 12 — 22.400 » 10 — 3.193 » mer je prisilil sodnika Vicka Patricka, da je prekinil neenak dvoboj in prisodil zmago boljšemu Mazzinghiju, Že v prvi minuti 13. runde j* Mazzinghi spravil nasprotnika na tla za čas treh sekund. Ko se je Američan dvignil, je Italijan ponovil udarec in z desnico silovito zadel Dupana, ki se je ponovno zgrudil, tokrat za celih 7 sekund. Komaj je Američan pokazal, da Se hoče dvigniti, je bil Mazzinghi zopet pri njem in ga ponovno z iiiMiimiiii'mitiiiiimiiitiiiiMiiiimiiimmiMiiiiiMiiiiiiimiimimmiiiiMimiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiìfmituiiiiiiiitiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitt VIII. KOLU ODBOJKARSKEGA PRVENSTVA MOŠKE B LIGE Za padovske Gasilce Bor zèlo trd oreh III tlMIIIIlMIIIIIIIIIIMIIIIIl mili Mllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllilliiiiiit ZA SVET. KRONO SREDNJE JUNIOR KATEGORIJE RALPH DUPAS t. k. o. MAZZINGHI ŠE PRVAK V 13. rundi Američan trikrat na tleh SYDNEY, 2. — Italijan Sandro Mazzinghi Je danes s tehničnim K.O. v 1T0” 13. runde ohranil naslov svetovnega prvaka srednje ju. nior kategorije, do katerega je prišel v dvoboju proti istemu nasprotniku, t.j. Dupasom, septembra letos v Milanu. Italijan je Ralpha Dupasa v 13. ----------------------- rundi trikrat spravil na tla, s či- Vtckrat v vodstvu, a samo en set za Tržačane Boru v Padovi ni uspelo v III. kolu odbojkarskega prvenstva moške B lige priti do živega močni domači ekipi. Čeprav se je v vseh setih ostro boril za končno zmago, je moral na zadnje kloniti. Vzroke za to bi lahko iskali delno v slabem dnevu nekaterih igralcev, delno v nepovezanosti ekipe in razmeroma slabih podajah za tolkače. S tem se borovci niso mogli razvneti v napadu in so bili prisiljeni na obrambno igro, ki nikoli ne nudi obilnih sadov. V prvem setu/so Tržačani takoj začeli z ostrimi napadi, s čimer so presenetili nasprotnike. Ta prednost pa ni dolgo trajala in domača ekipa gasilcev je kmalu stanje izenačila ter takoj zatem povedla. Pri tem stanju je prišlo do številnih menjav servisov in končno se' je Padovancem posrečilo, da so z nekaj ostro tolčenimi žogami uspešno zaključili set. Tudi v drugem nizu so slovenski odbojkarji silovito začeli in so v nekaj minutah vzpostavili razmerje 10:3, ki se je nato zmanjšalo na 13:8. To pa je vse, česar so v tem setu zmogli, ker so začeli Padovane! nizati točko za točko, dokler niso stanje izenačili in nato še zmagali. Naši so bili seveda poparjeni, ker so imeli set že v žepu, ven-kar si niso dali miru in so po- skusili v tretje. Gasilci so se dolgo upirali, vendar so bili naši stalno v vodstvu in niso dovolili, da bi se jim nasprotniki približali. Se zadnji napor pri stanju 14:12 in naši so zmagali. V četrtem setu pa so se domačini razživeli in takoj spravili v težavo moštvo Bòra, ki pa se je vseeno še kar dobro držalo. Žal je sodnik v najbolj kritičnem trenutku oškodoval Tržačane s krivičnimi posegi. Pretesti so bili zaman in sodnikove napake so neugodno vplivale na moralo vsega moštva, ki je popustilo, s čimer je prepustilo nasprotnikom prosto pot do končne zmage. O tej tekmi se lahko reče, da nas ni razočaral poraz, ki je bil predviden, temveč dejstvo, da so Borovci izgubili dva seta v trenutku, ko so imeli padovske Gasilce že trdno v svojih rokah. Ce- desnico še enkrat tako zmedel, da ie Američan klecnil. Ker je sodnik spoznal, da za Dupana ni več nobene rešitve, je prekinil dvoboj in dvignil Mazzinghijevo roko v znak zmage. Sodnikovo razsodbo so gledalci, med katerimi je bilo največ Italijanov, pozdravili z močnimi a-plavzi. Takoj zatem so Italijani stopili na ring in Mazzinghija zmagoslavno odnesli. Mazzinghi si je med dvobojem nabral rahlo prednost v točkah. Sodnik je izjavil, da je bil Italijan, ko je podrl Dupasa na tla, v vodstvu s 57:53. Po dvoboju je zdravnik pregledal Američana in mu naredil šest šivov pod levim očesom. Organizacijska komisija nagrad Caltex «Sportman leta» je sklenila podariti Mazzinghiju za osvojitev in za ohranitev svetovnega naslova posebno nagrado v višini pol milijona lir. pray so v začetnih potezsh pokazali 'želu dobro igro, so Borovci I proti koncu popustili, kar jim je tudi stalo zmago. Za Bor so nastopili Drasič, W. Veljak, Neubauer,, Škrinjar, Vitez, Orel, Cej, Furtanič in Mijót. V našem mestu pa Je Libertas gostila za prvenstvo B lige beneške Gasilce, ki so bili premočni za tržaške tekmece. Izida: GASILCI (Padova) — BOR 3:1 (15:11, 15:13, 12:15, 15:5). GASILCI (Benetke) — Libertas (Trst) 3:0. R. $. ODBOJKA PARIZ, 2. — Francija se je odpovedala organizaciji predolimpij. skega kvalifikacijskega turnirja v odbojki, ki bi moral biti od 12. do 14. t. m. v Parizu. Iz tega turnirja bi morala iziti peta evropska ra-prezentanca, ki bo skupno s SZ, CSSR, Romunijo in Madžarsko nastopila v Tokiu 1964. leta. Francoska zveza Je javila, da je zaradi odstopa Turčije zanimanje upadlo in tudi, dg Franclja ne bo sodelovala na kakem drugem turnirju, katerega zveza tudi noče uradno priznati. V petek 13. t.m. bo ob 20.30 v dvorani stadiona «Prvi maj» 4. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije 3. Poročila a) predsednika b) tajnika c) blagajnika 4. Diskusija 5. Poročilo nadzornega odbora in razrešnica 6. Volitve T. Razno • « • ATLETSKI ODSEK Danes 3. t. m. bo na stadionu «Prvi maj» redni trening atletskega odseka. Trening bo od 19. do fl. ure. Vabljeni vsi člani in tudi Usti, ki bi se radi ukvarjali s to športno panogo. 1:1 (0:0) 0:2 (0:0) 2-1 (1:0) 1:0 (:10) 2:1 (1:0) 2:1 (2:1) 2:1 (1:0) lestvici Trešnjevke. Medtem ko je Velež premagal Vardar, si je splitski Hajduk, ki spada letos med najslabše enajsterice, izsilil na Reki neodločen rezultat. V II. zvezni ligi sta slovenska predstavnika Olimpija in Maribor zaključila nedeljsko kolo s porazom, oziroma z neodločenim izidom. Ljubljančani so gostovali v Borovu, kjer jih je tamkajšnji Bo-rac spravil na kolena le s pomočjo enajstmetrovke. V Zagrebu pa je Maribor prisilil domačine na delitev točk, kar je precej razburilo duhove navijačev, ki so ob zaključku tekme grozili celo s pretepom. Do hujših izgredov ni prišlo, ker so se vmešali varnostni organi. Naj tu dodamo, da sta se Olimpija in Maribor spoprijela v republiškem finalu za jugoslovanski nogometni pokal. Zmagali so Ljubljančani za 1:0. V slovenski nogometni ligi so v nedeljo odigrali zadnje kolo. Izolski Delamaris, ki letos nikakor ni našel prave poti za dosego varnostne cone v lestvici, je moral tokrat prepustiti kar celotni izkupiček gostujočemu Slovanu iz Ljubljane. Nekoliko bolje se je godilo Novi Gorici, ki je kljub igri na domačih tleh s trboveljskim Rudarjem rešila točko. Jesenski naslov prvaka je pripadel celjskemu Kladivarju. RIM, 2. — Lizbonska enajsterica Belenenses, ki bo v sredo nastopila v tekmi za pokal sejemskih mest proti Romi, je nocoj prispela z letalom v Fiumicino, Tehnični komisar je izjavil, da bo poslal na igrišče moštvo, ki je včeraj igralo neodločeno z Benfico in sicer: Nascimento, Rosendo, Paz (Abdul); Alberto Luis, Pelezinho, Vi-cente; Adelino, Palico, Estevan, Perez in Godinho.' illuminili iiiiiiitiiiuiiiiiiiiiii mn iiiiiiiiiiifimiiiiiii umili im n im m m n n umi im um intim Juhih iiiiiiiHi C. Zvezda 12 7 5 0 18:9 19 Beograd 12 5 5 2 21:11 15 Sarajevo 12 6 3 3 23:16 15 Dinamo 12 6 3 3 15:9 15 Zeljezničar 12 5 3 4 18:18 13 Partizan 12 5 2 5 23:13 12 Vardar 12 4 3 5 17:17 11 Radnički 12 4 3 5 13:13 11 Novi Sad 12 3 5 4 11:16 11 Vojvodina 12 4 2 6 16:16 10 Velež 12 2 6 4 12:17 10 Reka 12 2 6 4 14:21 10 Hajduk 12 2 4 « 12:18 8 Trešnjevka 12 3 2 7 16:32 8 II. ZVEZNA LIGA Varteks-Sloboda 1:2 (0:2) Famos-BSK 2:0 (2:0) Zagreb-Maribor 1:1 (0:0) Sparta-Slavonija 2:0 (1:0) Borovo-Olimpija 1:0 (1:0) Borac-Lokomotiva 1:0 (0:0) Bosna-šibenik 1:0 (0:0) Istra-Celik 1:0 (0:0) Zagreb 14 9 3 2 30:12 21 Borac 14 9 1 4 29:11 19 Olimpija 14 6 3 5 22:11 15 Maribor 15 6 3 5 25:14 15 Varteks 14 5 5 4 21:19 15 Borovo 14' 6 2 6 18:16 15 Čelik 14 6 3 5 17:16 15 Istra 14 7 1 6 18:21 15 Sloboda 14 6 2 6 26:27 14 Lokomotiva 14 5 4 5 16:18 14 BSK 14 5 4 5 17:17 13 Bosna 14 3 6 5 11:11 12 Famos 14 4 4 6 25:26 12 Slavonia 14 4 3 7 20:25 11 Šibenik 14 3 4 7 12:21 10 šparta 14 2 4 8 17:27 8 S C L Nova Gorica-Rudar 1:1 (0:0) Delamaris-Slovan 0:1 (0:1) Svoboda-Celje 3:1 (2:1) Ljubljana-Maribor B 2:2 (0:0) Aluminij-Olimp 0:0 Sobota-Olimpija B 1:1 (0:0) Kladivar 12 10 0 2 21:12 20 Rudar 12 7 3 2 32:16 17 Svoboda 12 8 1 3 30:18 17 Celje 12 6 1 5 37:22 13 Triglav 12 6 1 5 21:18 13 Slovan 12 6 1 5 23:20 13 Nova Gorica 12 4 4 4 15:27 12 Aluminij 12 3 5 4 20:11 11 Železničar 12 5 1 6 14:27 11 Ljubljana 12 4 2 6 21:20 10 Sobota 11 4 1 7 19:28 9 Delamaris 12 3 2 7 11:27 8 Olimp 12 0 2 10 7:33 X GORIŠKI NOGOMET Juventina in Podgora sta zmagali doma Nepričakovan poraz Sovodenjcev v tekmi z Morarom Juventina se je v nedeljo prav šču, kjer je premagala ekipo iz 4:0, ki že sam dokazuje, da so bili jim je pomagalo tudi na lestvici, z 9 točkami (prva je Cormontium Podgora, ki imata po H točk. Slabše se je godilo Sovodenjcem, ki so v nedeljo izgubili obe točki na domačem igrišču in je zmagalo moštvo iz Morara z rezultatom 1:0. Sicer se je že večkrat zgodilo, da je bil rezultat tekme v nasprotju s predvidevanji. To velja tudi v tem primeru, saj se je na splošno pričakovalo, da bodo zmagali domačini, ki veljajo za močnejšo ekipo kot je tista iz Morara, katera ima sedaj točko več kot Sovodenjci. Podgora je na svojem igrišču še enkrat pokazala, da je vigrana in disciplinirana ekipa ter je gladko odpravila ekipo Romans B z rezultatom 3:0 ter deli sedaj drugo mesto na lestvici z Marianom. dobro odrezala na domačem igri-Bračana s prepričljivim rezultatom domačini gospodarji igrišča. To kjer so se utrdili na tretjem1 mestu s 13, druga in tretja Mariano In nogomet DUNAJ^ 2 — Avstrijski tehnični komisar Decker je izbral igralce, s katerimi bo sestavil reprezenta co za tekmo z Italijo v Turir Ti so: Vratarja: Pichler (Wac) Szanwald (Sportklub). Branilci:, Hirnschrodt (Austri, Glechner (Rapid), Frisch (G Graz), Reiter (Schwechat), Hase kopf (Sportklub). Stranski krilci: Frank (Schv ,r‘aV: £ol,er (Vienna), Nina (Gak), Hiesel (Vienna). Napadalci: Koležnik, Haus- Jank (Gak), Knoll (Sportklul Wieger (Vienna), Fioegei (Rapi, Viehboeck (SVS - Linz). Izbrani igralci bodo imeli d treninga. Reprezentanca bo odi tovala v Italijo 11. t.m., ker je lo verjetno, da bo tekma v sol to. To pa zaradi direktnega te vizijskega prenosa. Avstrijci zadovoljni s tem datumom, l bo tudi njihova televizija dire no prenašala tekmo. AgathaChristie: DESE1T ZAMORČKOV ŠLO JE 50. «Vidi se, ds ne poznate Morrisa! Tako spretno vam vse pomeša, da se tudi najboljši finančni strokovnjak ne bi več spoznal, pri čem Je. Popolnoma se mu je posrečilo zabrisati vse sledove.» «Najprej je vse uredil v Sticklehavenu. Trdil je, da zastopa gospoda Owena. Domačinom Je razlagal, da gre za nekak eksperiment — za stavo, kako bi se dalo preživeti teden dni na «zapuščenem otoku» — in zabičal jim je, da se ne smejo zmeniti, če bi kdo klical na pomoč z otoka!» «Ali res mislite, da ti ljudje niso niti slutili, da nekaj ni v redu?» Maine je skomignil z rameni. Rekel je: «Pozabljate, gospod, da je bil Zamorski ótok prej last mladega Amerikanca Elmerja Robsona. Na otok je večkrat pripeljal zelo čudne druščine. Domačinom se je zdelo to spočetka nenavadno, pozneje pa so se navadili na to in pač menili, da mora biti vse, kar je v zvezi z Zamorskim otokom, čudno in neverjetno. če malo pomislite, je to prav naravno.» Sir Thomas Legge Je moral pokimati, Maine Je pa nadaljeval : «Fred Narracott — to je mož, ki je pripeljal celo družbo na otok — mi je povedal nekaj, kar nam lahko marsikaj pojasni, čudno se mu je zdelo, da so ti ljudje čisto drugačni, kakor so bili bostje Amerikanca Robsona. Bili so tako mirni in dostojni, da se je kljub .Morrisovim navodilom odpeljal s čolnom na otok, ko je slišal, da so pošiljali znake na pomoč.» «Kdaj je šel na otok?» «Signale je opazila skupina skavtov enajstega zjutraj. Tisti dan pa je bilo nemogoče priti na otok. Sele naslednji dan se je morje toliko umirilo, da so lahko pristali na otoku. Vsi domačini so si edini v tem, da ni mogel nihče zapustiti otoka pred prihodom Freda Narracotta in njegovih ljudi. Po nevihti je bilo morje še dolgo časa zelo viharno.» «Ali ni mogoče kdo vseeno splaval na obalo?» «Do kopnega je dobro miljo in morje je bilo zelo razburkano. Na skalah pa Je bilo mnogo ljudi, skavtov in drugih, ki so gledali proti otoku in opazovali morje.» Sir Thomas Legge je zavzdihnil. Rekel je; «Kaj pa gramofonska plošča, ki ste jo našli v hiši? Ali vam je ta kaj pomagala pri preiskavi?» Inšpektor Maine je rekel : «Tudi to sem raziskal. Ploščo je dobavilo podjetje, ki izdeluje poleg drugega tudi plošče za gledališko in filmsko rabo. Poslana je bila na naslov «Gospod Izak Morris (za gospoda U. N. Owena)» in je bila naročena, da bi jo uporabljali pri amaterski predstavi neke nove igre, ki Je še niso nikjer igrali.» Legge je rekel : «Kaj pa vsebina te plošče?» Inšpektor Maine je rekel; «O tem vam bom takoj poročal, gospod.» Odkašljal se je in rekel: «Raziskal sem natačno vse obtožbe. «Začel sem z zakoncema Rogers, ki sta prva prišla na otok. Prej sta bila v službi pri neki gospe Brady, ki je nenadoma umrla. Zdravnik, ki jo je zdravil, ni povedal nič določenega. Po njegovem mnenju je gotovo, da je nista zastrupila; pač pa Ji nista stregla, kakor bi bilo treba, In je na posledicah tega umrla. Take stvari pa seveda ni mogoče dokazati. «Potem je gospod sodnik Wargrave. Z njim je vse v redu. Wargrave je bil tisti sodnik, ki je obsodil Setona. «Naj omenim mimogrede, da je bil Seton zares kriv — o tem ne more biti nobenega dvoma. Potem, ko so ga že obesili, so prišli na dan novi dokazi, ki so razpršili zadnje dvome o njegovi krivdi. Takrat pa je vzbudil proces veliko zanimanje — devetdeset od sto ljudi je mislilo, da je Seton nedolžen in da ga je upropastil sodnik s svojim zaključnim govorom, v katerem da je pokazal svoje sovražno razpoloženje do obtoženca. «Vera Claythorne Je bila vzgojiteljica v neki družini. Njen gojenec je utonil v morju. Zdi se pa, da ne zadene nje za to nobena krivda. To dokazuje tudi njeno obnašanje, ko se je zgodila nesreča. Plavala je daleč ven nà morje, da bi rešila dečka. Pri tem se je preveč oddaljila od obale in so še njo komaj rešili.» «Nadaljujte, prosim,» Je rekel Legge. Maine je globoko zadihal. «Zdaj pa doktor Armstrong. Bil je znan zdravnik. Ordinacijo je imel v Harleyevi ulici. V poklicu in tudi drugače je užival velik ugled. Niti najmanjšega sledu nisem mogel odkriti o kaki ilegalni operaciji ali o čem podobnem. Leta 1925 je res operiral neko žensko. Umrla je v bolnici v Leithmoru na operacijski mizi. Mogoče res ni bil preveč spreten pri operaciji — saj je imel še malo prakse — toda nerodnost še ni zločin. Prav gotovo pa ni tega napravil namerno. «Potem pride gospodična Brent. Pri njej je služila mlada deklica, Beatrica Taylor. Zanosila je in ogorčena gospodinja Jo je zapodila iz hiše; pà je šla, skočila v vodo in utonila. Gospodična Brent ni lepo ravnala — zločin pa to vendarle ni.» «To nam pojasnjuje vsaj eno stvar,» je rekel Legge. «Neznani gospod Owen je hotel kaznovati zločince, ki jih po zakonu ni bilo mogoče preganjati.» Maine je nadaljeval s svojim poročilom: JREDNI8T VO: TRST — UL. MONTECOH1 6 - II. rEIJCPON 93-808 etna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 64W> lir — SFRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3 L telet. 21-928. tekoči raten pri Narodni banki » IN 94-63» - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: UUoa S PelUco l-II. Tel. 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St.20 -JO dm, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letne 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 «Mn - oštnl teko« račun: Založništvo Ljubljani 600 H 60.186 — (Mil.ASI: Cene oglasov. Za vsak mm » llrlnl enega stolpca- trgovski 150, flnančno-upravni 250, osmrtnice 180 Mr — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In riška Založništvo tržaškega aska, Trst «Mladi Marston je bil brezobziren vozač Dvakrat ie kaznovan zaradi prehitre vožnje in po mojem mnenju , bili morali vzeti šofersko izkaznico. Ivan in Lurifan C, sta dečka, ki ju je povozil do smrti blizu Cambridgea njegovih prijateljev je pričalo njemu v prilog in plačafne le globo in majhno odškodnino. ^ neJ<0Tifien-eralU Ma^aIthurJu nisei" m°gel izvedeti nič c " ,ga' f1* f neomadeževane preteklosti, odlikoval se je S1 t«tŽbii*D°Se«ni° na fronti-- Artur Richmond je služi 1 °,flClr na fronti v Pranciji in je padel v Med njim in med generalom ni bilo nikoli niti naimai nesporazuma. Takrat so nastale govorice o tem da S častniki večkrat žrtvujejo brez potrebe svoje podrejene — tako napako je šlo mogoče tudi v tem slučaju.» «Mogoče —», je rekel Legge. «Naslednji je Filip Lombard. Zapleten je bil v neke zadeve v inozemstvu in je le malo manjkalo da ni navzkriž z zakonom. Pravijo, da je bil dr*£ in jjL mož, ki bi bii sposoben koga ubiti na skritem, varnem mes £ P« na VrSt° Bl0re’> je rekel Maine z oboi njem. «Ta pa je pravzaprav naš bivši kolega » Legge se je zganil in rekel: / V fc «Blore ni bil nikoli na dobrem glasu.» «Ali res tako mislite?» «Da, nikoli nisem imel dobrega mnenja o njem. Prei sem, da je krivo prisegel proti Landorju. 2e takrat se zdela stvar sumljiva, nisem pa Imel nobenih dokazov. N sem Harrisu, naj stvar razišče, a tudi on ni mogel n dognati, še vedno sem pa mnenja, da mož ni bil jSbš«n tudi takrat ni imel čiste vesti » - ~ Nekaj časa sta oba molčala, potem se je oglasil spet I «Pravite, da je Izak Morris mrtev. Kdaj je pa umrl?» INadaluvanje^ sled Tel. St 37-338 - NAROČNINA: mesečna 651 Ur - Vnaprej: četi tržaškega (iški. Trst U 5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, LJubljan Mali oglasi 40 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi