AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER
AMERICAN HOME
LETO XLVII — VOL. XLVII
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JUNE 19, 1944
Amerikanci so v boju s 30,000 Japonci na Saipanu
Pearl Harbor.—Ameriški marini in pehota ima pred seboj 30,000 mož močno japonsko armado na otoku Saipan, na katerem so se Amerikanci izkrcali zadnji teden. Amerikanci prodirajo od obrežja na šest milj široki fronti. Prodrli so že na več kot polovico otoka.
V petek so Japonci izvedli močan protinapad s pomočjo tankov, toda Amerikanci so jih vrgli nazaj. Japoncem so razbili 25 tankov in na bojišču je ostalo mnogo japonskega vojaštva.
Nek ameriški rušilec, ki je v službi že od prve svetovne vojne, je zasačil pet japonskih tovornih ladij blizu obrežja in vseh pet potopil.
Ameriške bojne ladje so tudi prvič bombardirale otok Guam, ki so ga Japonci vzeli v decembru 1941. To je bilo^prvo ozemlje, ki so ga Amerikanci izgubili v tej vojni. Ta zadnji napad je najbrže priprava, da bodo tudi ta otok ameriške čete kmalu naskočile.
-o-—
Nemčija pravi, da je pripravljenih 50 divizij za napad v Belgijo n
London. — Nemški radio je pripovedoval v soboto, da ima general Eisenhower pripravljenih od 50 do 60 divizij (okrog 600,000 mož),, s katerimi bodo izvedeli drugo stopnjo invazije, najbrže na belgijsko obrežje.
Nemci trdijo, da so v tem štiri divizije parašutarjev in da je ta zavezniška armada pripravljena nekje med Kanalom in Londonom.
Eisenhower bo izkrcal to armado nekje med Ostende in Dunkirk v Belgiji, od tam bo pa prodiral severno ali južno, so trdili Nemci.
•Seveda, vse to so nemška ugibanja, ker za bodoče načrte ve samo general Eisenhower s svojim štabom.
-o--
Danes bodo nalivi
Tako vsaj trdi vremenski urad, ki nam pripoveduje, da vlada te dni v Clevelandu rekordna vročina. V soboto je kazal toplomer 92 stopinj, kar je uradni rekord za 17. junij.
tdsednik obljubuje Wt poljskim Židom
^ York. —Tukaj se vrši Scija ameriške federacije '8kih Židov. K otvoritvi je predsednik Roosevelt po-V v kateri obljubuje vso da se osvobodi vse Žide tirani Poljski.
konvencijo je dospelo 400 'latov, ki zastopajo ameri-^e poljskega izvora. Kon-Pa e bo bavila z načrti za i^trukcijo židovstva na ^m po končani vojni.
-o-
Prva obletnica
ob sedmih bo darovana j^vi sv. Vida maša za po-0 Josephine Jereb v spomin ^letnice njene smrti.
Na« fantje-vojaki
V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO
AMERIŠKA
DOMOVINA
Amerikanci so presekali polotok Cherbourg in izolirali pristanišče
Na tisoče Nemcev je odrezanih od glavne armade. Sodi se, da bodo Nemci do zadnjega branili pristanišče Cherbourg.
Gl. stan zaveznikov 18. jun. — Deveta ameriška divizija, ki je razbila Nemce pri Bizertu v Tuniziji, se je včeraj spojila z 82. parašutarsko divizijo in obe sta z vso silo udarili na nemško linijo na polotoku Cherbourg. Nemci niso mogli vzdržati navala iri tako so ameriške čete prodrle na štiri milje do zapadnega obrežja polotoka. S tem je polotok faktično že odrezan od celine.
Na tisoče nemških čet je zdaj " osamljenih v pristanišču Cher- ] bourg, 18 milj proti severu. Te ( nemške čete se ne morejo več ' umakniti s polotoka razen, če bi predrli ameriško linijo.	c
Ameriški general Bradley, ki t je v maju 1943 vodil to divizijo r na Nemce pri Bizertu, je tudi c zdaj vodil divizijo na Nemce in j predrl nemško linijo.	2
General Bradley je že prej iz- I javil, da se bodo Nemci skušali postaviti v bran na zadnji točki, 1 to je pri pristanišču Cherbourg. r Nemci vedo, da je to pristanišče I c za zaveznike ogromne važnosti, s ker bi potem tukaj izlagali vse j potrebščine za francosko fronto, j
Toda nemški radio je začel že sinoči omalovaževati to pristani- I šče, kar bi pomenilo, da ga ne ' upajo ubraniti. Civilni begunci j trdijo, da so Nemci pognali vse ' civilno prebivalstvo iz mesta. t Druga ameriška kolona še ' vedno bije hud boj z Nemci po ulicah mesta Montebourg. j s Zdaj se prvič omenja navzo-j) čnost 9. divizije v Franciji. Ta 2 divizija se je v novembru 1942 c izkrcala v francoskem Maroku, a se borila v južni Tuniziji ter so- s delovala pri obkoljen ju nemške ^ armade na rtu Bon v severni Tuniziji, kjer so zavezniki zajeli na tisoče nemških in italijanskih 1 vojakov.	]
Obe ameriški diviziji, ki sta 1 izvedli izolacijo polotoka Cher- < bourga, sta imeli dosti podpore od topništva in od zračne arma- } de.
Glavni stan poroča, da franco-{1 ski domoljubi s sabotažo mnogo j, ovirajo Nemce, da ne morejo po- 1 slati rezerv na fronto. Razdirajo' jim železniške proge, ceste in I mostove. Nekatere sektorje za nemško linijo imajo gerilci popolnoma v rokah in so v odprtem boju z Nemci.
Glavni stan tudi poroča, da na peti dan boja za mesto Montebourg, sovražnik še ni popolnoma vržen iz mesta. Angleške čete so včeraj nekoliko napredovale na levem krilu zavezniške fronte, severno od mesta Troarn. -o-
1	V Colorado
! V Canon City, Colorado, je ! odpotoval včeraj Lawrence Ban-! di na obisk k svojemu sinu, Rev. [ Bonaventuri, ki se nahaja v opa-! tiji sv. Križa v istem mestu. Obiskal bo tudi sina Louisa, ki se nahaja v taborišču Carson, Colo-7 rado Springs, in se pripravlja na ~ odhod čez morje. Obiskal bo tudi svoje prijatelje in znance v Pueblu in domov grede se bo ustavil tudi v Kansas City, že-l limo mu srečno potovanje.
a Pozdravi iz New Yorka
Mr. in Mrs. Jack Skryanc Jr. h pošiljata sorodnikom, prijate-ljem in znancem najlepše po-[_ zdrave iz New Yorka. Mrs. Skr. 1- yanc dekliško ime je bilo Fran-oj ces Šimenc.
i Kupujte vojne bonde!
NA OBRAZIH SE JE SPOZNALO NEMCE
Madrid.—Nek Nemec, ki je dospel v Španijo in ki je bil ob času invazije zaveznikov v Normandijo še v Berlinu, pripoveduje, kako se je tisti dan, ko je prišla vest o invazij i, lahko spoznalo na obrazih ljudi, kdo je Nemec in kdo ni.
Dočim so imeli namreč vsi Nemci kisle in prestrašene obraze,je igral na obrazu vsakega delavca, ki je v Nemčiji na prisilnem delu, zadovoljen nasmeh in sicer prvič, odkar so prišli v Nemčijo.
Kongresnik trdi, da so Finci prodani Rusom, da jih pokončajo
Washington.—Poslanec Knut-ison iz Minnesote je obdolžil ■predsednika Roosevelta in državnega tajnika Hulla, da sta dala Rusom proste roke pri invaziji na Finsko,'kar je divjaško in barbarsko, kot je nepravično.
Poslanec je izjavil to obdol-žitev v zbornici drugi dan potem, ko je dobil finski poslanik potni list od državnega oddelka s priporočilom, naj se odide čim prej mogoče iz dežele.
"Danes je Finska brez vsakih močnih prijateljev," je izjavil Knutson. "Toda še ne dolgo so 1 kazali uradniki naše admini-jstracije na Finsko in na Fince I kot na svetal zgled časti, poštenja in možatosti. Toda milijo-|ne Amerikancev je, ki imajo
1	daljši spomin kot Mr. Roosevelt in Mr. Hull in ne bodo pozabili udarca, ki ga je zadala ta administracija finskemu narodu."
-o-
Na milijone galon ruma
bomo kmalu dobili
[ Washington. — Urad za vojno produkcijo naznanja, da je do-• volil importirati iz Francoske Zapadne Indije 4,480,000 galon ruma. Uvozili ga bodo tekom
2	prihodnjih 90 dni.
-	BOLJŠE JE POZNO KOT NIKOLI
Salt Lake City. — George
-	Seaman in William Sterling, ve-e terana iz špansko-ameriške voj-
-	ne pred 45 leti, sta bila odliko-a vana šele zdaj z redom višnjeve-
-	ga srca za rane, ki sta jih takrat v dobila v boju.
0	Vesela vest >
V soboto so prinesle vile rojenice krepkega fantka prvorojenca družini Mr. in Mrs. Pete Smi-ciklas, 7234 St. Clair Ave. Mati i- in dete se dobro počutita v Glen->- ville bolnišnici. Mr. in Mrs.
John Rogel iz 1101 E. 71. St., 1- starša mlade mamice sta tako postala že drugič stari ata in stara mama. čestitke j
Joseph Louis Glivar, sin Mr. in Mrs. John Glivar iz 15908 Mc-Cracken Rd., Maple Heights, O. poroča staršem, da je avanziral za S l/C. Nahaja se nekje na Pacifiku, kjer redno prejema Ameriško Domovino, katero da potem čitat še trem drugim našim fantom.. Naroča najlepše
1 pozdrave vsem prijateljem in znancem.
e	M M »>«
a Za 15 dni je dospel na dopust
- Jim Sepic, sin poznane trgovske
1- družine Mr. in Mrs. Jim Sepic, 16009 Waterloo Rd.
Cpl. Rudolph Lokar je bil prestavljen in sicer je zdaj njegov novi naslov: Cpl. Rudolph Lokar, 35919728, 195th Signal Photo Co. Fort Benning, Ga.
•atom
Mr. in Mrs. C. Leveč, 1073 Addison Rd. sta naročila sobotne Ameriško Domovino sinu Robertu, ki služi pri parašutarjil nekje v Angliji. Bob piše staršem, kako skrbi za ameriške fan te Rdeči križ. Zlasti jih oskrbu je s cigaretami, da jih imaj< vedno dovolj.
Kampanja za 5. vojno posojilo precej povoljno napreduje v okraju Cuyahoga in po vsej državi Ohio. V okraju so ljudje kupili do tega časa 117,079 bondov serije "E," ki so vredni $5,137,168. Vseh bondov so ljudje v okraju kupili nad osem milijonov dolarjev.
V državi Ohio gre kampanja bolj živahno od rok kot je šla pri četrtem vojnem posojilu. Vseh bondov so ljudje kupili v državi v prvem tednu za $38,-630,000.
Kampanja za 5. vojno posojilo se bo zaključila 8. julija. Stric Sam vpraša za 16 bilijonov dolarjev ameriški narod.
Posamezniki naj zlasti kupijo bonde serije "E," ki se lahkb kupijo v vsotah od $25 naprej. Vsak, ki le more, naj vloži .svoj denar v vojne bonde, katere garantira ameriška vlada z vsem premoženjem dežele.
NEKAJ SIRA SO VZELI ZDAJ IZ RACIONIRANJA
Od včeraj naprej pa za dva tedna je urad za kontrolo cen vzel iz racioniranja ves sir razen ameriški cheddar. švicarski, cream, cottage in drugi siri, ki so imeli zdaj vrednost 10 točk pri funtu, so za dva tedna iz racioniranja.
Ljudje radi racioniranja niso kupovali dovolj sira in zaloge so se nakupičile pri trgovcih. To je vzrok, da jih je OPA vzela iz racioniranja, da se zaloga nekoliko zmanjša.
-o—-f-
Dobro službo dobi
V deškem sirotišču sv. Jožefa, na Lake Shore Blvd. in 185. cesta, iščejo zanesljivega moškega, ki bi bil za kurjača in bi opravljal še druga primerna dela v zavodu. Dobra mesečna plača, hrana in stanovanje. Kogar zanima, naj se zglasi pri Miss Wis-mer, 18001 Lake Shore Blvd.
Mrs. Eisenhower izve novice iz časopisov
Washington. — Mrs.. Eisenhower, soproga vrhovne-	. ga poveljnika zavezniških	I čet v Evropi, izve o početju	" njenega moža samo iz poročil v časopisih. Tri dni po	~ invaziji je prejela od gene-	f rala pismo, v katerem ji je	-omenil invazijo samo s temi besedami: "V tem času, ko	p boš prejela to pismo, si že ■itak vse zvedela iz časopisov	^ in torej veš, kaj počnemo."	v
NOVI GROBOVI"
s
Frank Ivec	P
Po dolgi in mučni bolezni je c umrl na svojem domu, 19611 Kildeer Ave. Frank Ivec, star k 64 let. Tukaj zapušča žalujočo Sl soprogo Mary rojeno Cimprec, v doma iz Kamna pri Tolminu ter c sedem otrok: Frank, Stanley, z Cpl. Edward v Fort Knox, Kentucky; F l/C Carl, nekje na Pocifiku; Cpl. Joseph v Angliji, Mollie, omožena Svetkovič, n A. M. 3/C Leo na otoku Kodiak, si Alaska, sestro Frances, omože- k no Rotar, po pol brate Leo in lj Joseph Mevzek v Indiani, po v pol sestro Mary Rotar v Seat- n tie, Wash., sedem vnukov ter n veliko drugih sorodnikov. Ro- n ' jen je bil na Vrhniki pri Ljub-iljani, kjer zapušča več sorodni- I kov.
| Tukaj je bival 36 let in je j bil član društva Carmola Hive 1288 T. M. ter št. 158-SNPJ. 1 Pogreb bo v sredo zjut^.j ob '8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na t Chardon Rd. in na Kalvarijo.
Joseph R. Dular Po treh tednih bolezni je -j umrl v Great Lakes mornariški j 'bolnišnici Joseph R. Dular, star | U8 let, rojen v Clevelandu. Pred tremi meseci je graduiral iz Shore višje šole ter bil takoj ^ poklican k mornarici. Operi- v ran je bil za slepičem in tej bo- ^ lezni je tudi podlegel.	J'
Tukaj zapušča žalujoče star- k še Frank in Margaret iStopar $ ter brata Clarence Dular. Ma-terino dekliško ime je bilo Mar- n garet Smole iz znane Smoletove družine na Glass Ave. Dru-žuna Stopar stanuje na 18612 F Neff Rd. Pokojni zapušča tudi ^ več drugih sorodnikov. Truplo d bo dospelo nocoj iz Chicaga. 6 Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba j še ni določen.	£
James Nestich	1
Včeraj popoldne je umrl v . Emergency Clinic bolnišnici J , James Nestich, star 48 let. Sta- ^ noval je na 14319 Darwin Ave. A Doma je bil iz sela Cakanac na c r Hrvaškem, odkoder je prišel v 1 . Ameriko pred 31 leti. Tukaj I zapušča soprogo Ano, sina Jamesa in Johna ter hčer Dani-co, v starem kraju pa tri sestre in brata Toma. Bil je član društva št. 235 HBZ in sv. Pe-, tra št. 30 HKZ ter local 416 uni-| je kotlarjev. Bil je mnogo let z zaposlen pri NYC železnici.
Pogreb bo iz Svetkovega po-- grebnega zavoda. Čas pogreba a še ni določen.
■i Naj bo vsem tem lahka ame-a riška zemlja, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. L.	-O-
>- Pozdravi iz Mass.
ii Frances in Arline Judnic iz i. 1247 E. 71. St. pozdravljata so-0 rodnike, prijateljice in znanke po Clevelandu. Nahajata se na ;a počitnicah v Massachusetts. Na-1-1 pravili sta zlet na kolesih iz Bos-' tona do Cape Cod.
FRANCOZI SO NA ELBI
^ tem otoku, kjer je cesar Napoleon preživel v izgnanstvu zadnje dneve svojega življenja, so hudi boji z Nemci.
Rim> _ Zavezniški glavni stan je poročal v soboto ve-k da so se francoske čete izkrcale na otoku Elbi na kate-N je prebil cesar svoje zadnje dni kot ujetnik Angležev, pk leži blizu italijanske obale, nekako sedem milj od nje, Kaj severno od Rima. Otok Pinosa, ki leži južno od Elbe, i5 Ves v zavezniških rokah.
V Italiji so se zavezniki naglo ližaj0 nemški liniji Pisa-Flo-Rce-Rimini. Tukaj se bodo Nbrže Nemci prvič ustavili, od-N so zbežali iz Rima-, (francozi, ki so se izkrcali na S.to. so naleteli na močan odpor Ptičev. Pomagale so jim an-Pke bojne ladje, ki so strle Nke utrdbe na obrežju. Fran-r> imajo zdaj v posesti eno pno otoka, ki meri 85 štirja-p milj.
!°tok Elba ima okrog 34,000 l^valstva in je bogat železne
rude.
( Malo pred 4 uro zjutraj, ko so izvedle francoske čete invazijo na otok, je šla na obrežje edini-ca angleških Commandos, ki se je polastila nekaj nemških topovskih čolnov. Nemci so počakali, da so prišli invadniki že na obrežje, nato šele so odprli topovski ogenj nanje. Vnel se je hud boj. Francoske čete so s pomočjo zavezniškega brodovja in zračne armade kmalu počistile obrežje in udarile v notranjost otoka._
fotizracne baterije klatijo nemška letala 1 brez pilotov, kot golobe
jWdon. — Angleško povelj -je premestilo mnogo proti-ptih baterih v južno Angli-I kamor Nemci še vedno poši-fj° pritlikavska letala, ki so J* Pilotov in ki jih vodijo s tičejo radia. Angleški topili klatijo ta letala z zraka [f lončene golobe pri vajah.
o| en del teh letal 80 angle"
1	topničarji sklatili, predno
jFogli pasti na zemljo in tam jModirati.
: lfimški radio je trdil v sobo-ii ^ so angleške oblasti uka-J e izprazniti London radi teh ii ^nih letal.
if 1.
^ ,emci pošiljajo že štiri dni te
2	[k s krili preko Rokavskega 'va na južno Anglijo. Vsa-
' jfotr minut prileti kateri.
Kot trdijo najnovejša poročila, so to prav za prav velike železne bombe, na katere so pri-vrsčena krila in izgledajo kot mala letala. Izstrelijo jih kot navadne topovske krogle. V sebi imajo posebne rakete, ki eksplodirajo in to da letalu ali bombi novo moč za polet. Ta leteča bomba more napraviti okrog 100 milj pot, v višini nekako 700 čevljev. Kadar ji poide kurivo, pade na tla in pri tem eksplodira ena tona snovi, ki jo ta raketa nosi v sebi. Tedaj šele napravi škodo, če pade na obljuden kraj.
Njenega poleta se pa ne more kontrolirati in veter jo lahko zanese kamorkoli. Te leteče bombe spuščajo Nemci s francoskega obrežja.
Radi zdravja
Poznani Louis Erste iz 6205 Whittier Ave. se je podal v Grand Rapids, O. na reko Mau-mee, kjer mu bo toplo sonce povrnilo ljubo zdravje. Da mu ne bo pa tam dolg čas po Clevelandu, bo prejemal vsak dan Ameriško Domovino na naslov: Louis Erste c/h Pbst Office, Grand Rapids, Ohio, Maumee River. Le dobro se imej tam, Lojze, in vrni se ozdravljen nazaj.
Pobiranje asesmenta
Tajnica dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida v svrho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev.
Deseta obletnica
Jutri ob osmih bo darovana \ cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Alojz Strnada v spomin 10 obletnice njegove smrti.
Tedenski koledar za racioniranje
.Konzerve — Plave znamke od A-8 do V-8 iz knjige 4, -* za 10 točk, so v veljavi zdaj.
li^ESO, sir, sirovo maslo — Rdeče znamke od A-8 do W-8 iz
4, vsaka za 10 točk, so v veljavi zdaj. , ^ADKOR — Znamki 30 in 31 iz knjige 4, vsaka za 5 fun-'sta v Veijavi do preklica. Znamka 40 kupi 5 funtov sladkorja ^Zerviranje do 28. februarja 1945. Kdor hoče več sladkorja rezerviranje, mora napraviti prošnjo pri svojem odboru za ^anje.
r^VLJI — Znamki 1 in 2 iz knjige 3 sta veljavni do preklica. ^AZOLIN — Kuponi 11 iz knjige A; vsak za 3 galone gazo-veljavni do srede; od srede naprej bodo veljavni kuponi oj do 21. septembra. B-3 in C-3 kupi vsak 5 galon gazolina. jl^e za B in C karte je treba napraviti 10 dni prej, predno I £ Prejšnja knjiga kuponov.
•i^OLESA — Avtnih koles ni treba dati pregledati razen za ll*kolesa. Komercijalna vozila pa vsakih šest mesecev ali vsa-|'°°0 milj, kar pride prej, _________.
Kupujmo vojne BONDE in
ZNAMKE
fo. 143
t*
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
HHIRIC AN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) >117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland S. Ohio.
Published dally »accept Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7 50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4 00 Za Ameriko in Kanado. 6etrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti fietrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznažalclh: Celo leto $6.50, pol leta $3.50.
četrt leta $2.00
_Posamama ttcvlllca 3 cente__
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall. $7.50 per year U. S. and Canada. $3.50 tor 6 month«. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months C. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for s months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months, single copies 3 cents
Entered as second-class matter January 5th, 1008, at the Post Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.___
No. 143 Mon., June 19, 1944
Ali nas niso izkušnje ničesar naučile?
Ko je nemška okupacijska armada tekom prve svetovne vojne najbolj stiskala Belgijo in Francijo, je vprašal neki inozemski diplomat visokega nemškega častnika, da-li se Nemčija ne boji kazni za svoje postopanje v Belgiji in Franciji.
"Nikakor ne," je odvrnil nemški častnik. "Ako izgubimo to vojno, bomo pričeli kampanjo za pridobitev simpatij vsega sveta."
In natančno to se je zgodilo po podpisu verzajske mirovne pogodbe. Posebno pozornost je posvetila tedaj nemška propaganda Zedinjenim državam. Tu je bila obljubljena dežela neomejenih možnosti in tu je bil na razpolago kapital za investiranje v one kroge, ki so zagovarjali teorijo, da so Nemci samo nesrečne žrtve malopridnih voditeljev, zato tudi ne smejo trpeti in jim je dovolj očetovski ukor.
Naključje je hotelo, da je sedaj tukaj v Ameriki skoro prav tak položaj kakor takrat. Nemški voditelji-begunci, ki jih je Hitler zavrgel nato, ko so mu pomagali v sedlo, kjer se je znal vzdržati brez njihove nadaljne pomoči, delajo sedaj zopet načrte za lepo, rejeno Nemčijo, kjer bo vsega na razpolago: "blutwursta" in tovarištva in kjer se bo zopet \pilo "dreimal lioch," kakor v "starih, dobrih časih." Toda vse to je le poslikana scenerija kulis, za katerimi stoje nemški militaristični voditelji, ki že zdaj delujejo za novo vojno. Upati je, da se zavezniki ne bodo dali zopet premamiti in da lie bodo zopet pričeli igrati one vloge, ki jo je igral znani angleški državnik z marelo.
Eden izmed najbolj znanih propagatorjev po zadnji vojni je bil grof Felix von Luckner. Grof je po vojni prepotoval to deželo od enega njenega konca do drugega ter poveličeval svoje dogodivščine, ko je s svojo ladjo Emden potapljal neoborožene zavezniške ladje. Da so njegova predavanja bolj vlekla, je kazal poslušalcem svojo telesno moč s tem, da je trgal z rokami v kose debele telefonske knjige.
Cleveland mu je tako nasedel, da je bilo strah. Grof Luckner je tukaj dvakrat predaval, v februarju in oktobru leta 1928; obakrat je naredil na publiko silen vtis s pripovedovanjem zgodb svojega piratstva. Če bi bil svoje piratstvo izvajal v dneh zloglasnih piratskih kapitanov, Kidda, Morgana in drugih, bi ga bili obesili na prečni drog jambora. Ampak on ni bil navaden pirat! On je bil zaposlen s "častno vojno" čeprav so bile večinoma vse ladje, ki jih je pogreznil, neoborožene! Luckner ni bil pirat, on je bil grof. V tistih dneh pa so bili grofi in vsi, ki so imeli pred svojim imenom besedico "von," predmet oboževanja ameriške visoke družbe, zlasti ameriških dam, ki so se kar trgale, katera se bo prej poročila s kakim beraskim "baronom" ali "grofom."
Luckner je pripovedoval svojim poslušalcem o težavah, ki jih mora Nemčija trpeti, "kako matere in mali otroci umirajo od gladu." Bil je izboren komedijant in impresario in Nemčija ne bi bila mogla poslati semkaj boljšega človeka od njega. Njemu je uspelo, da je zgradil ne samo ogromne pro-nemške simpatije v tej deželi, temveč je nabral tudi obilp denarja za "potlačene" Nemce, poleg tega pa je izposloval investicije ameriških kapitalistov-v nemška podjetja.
Po Lucknerjevih lastnih besedah je on predaval pred 300 ameriškimi organizacijami, od katerih ga je 36 imenovalo za svojega častnega člana. Mnogo svojih predavanj je imel na univerzah, kjer se jih je udeležilo tisoče in tisoče dijakov, o katerih je dejal, "da bodo v nekaj letih kot možje vplivali na javno mnenje in na politiko svoje domovine."
Nemčija je takrat popolnoma uspela s svojo propagando. Ludendorff in njegovi pomočniki so delovali za vojno doma, v Ameriki so širili nemško propagando nemški repre-zentanti, von Ribbentrop pa se je v Angliji spajdašil s clive-densko kliko, kjer je pihal na dušo pacifistom, ki so zahtevali samo eno: "peace in our time." ... To se pravi: mir sedaj. dokler mi živimo, za nami pa svetovni potop.
Zavezniški blok se je v dimu razblinil v nič. Weimarje-va republika — ki še danes živi v svojih voditeljih, katerih eden je bivši kancelar Bruening, sedanji profesor čikaške univerze — je naredila iz Nemčije ogromno orožarno. Brockdorff-Rantzau, prvi zunanji minister weimarske republike, je izjavil nemški mirovni delegaciji: "Naši sovražniki naj se pazijo! Oni so sicer izvojevali zmago, toda izgubiti utegnejo mir." Tako se je tudi zgodilo.
Nemški begunci-propagatorji upajo, da bo weimarska republika vzpostavljena. Naša svoboda tiska in govora jim da vse, kar potrebujejo za izpeljavo svojih namenov. Na razpolago jim je časopisje in radio, česar vsega se do skrajnosti poslužujejo.
Mi pa spimo in med nami se čuje vedno več glasov, da je brezpogojna predaja pretrda za Nemčijo, s katero je treba čim prej skleniti mir . . . Izkušnje nas niso še ničesar naučile.
Kupujte vojne bonde!
Pismo iz Egipta o položaju Primorcev
To pismo je prišlo na uredništvo lista Ave Maria. Piše ga dober poznavalec razmer. Ker je pa pismo predolgo za naš list, drugače pa jako aktualno, ga prepuščamo drugim v natisk — P. A. Urankar.
(Nadaljevanje)
Isto preričanje prihaja med Primorce iz drugih virov. V decembru je po zanesljivih poročilih pribežalo z dalmatinskih otokov na tisoče civilnega prebivalstva v spodnjo Italijo, menda v Bari. Med njimi so bile onemogle ženske, jotroci obojega spola, starčki in stari-ce, skupaj s pai'tizani iz raznih krajev,Jugoslavije. Pognali so jih Nemci, ki so otoke zasedli. Ti ljudje imajo jako resne pomisleke o Titovem po-kretu. Bilo je slišati mnogo ostre kritike v gornjem smislu. Različni ljudje med temi begunci so se ^izražal i; da je v Titovi propagandi preveč bluffa, ki ga pa človek odkrije šele na licu mesta. Begunci so vedeli povedati iz lastne skušnje marsikaj, kar je zelo omajalo vero v poročila, ki prihajajo iz glavnega stana Titove vojske.
Vsi taki razlogi nalagajo Primorcem, da si ustvarijo jako oprezno sodbo o pomenu Titove vojske za bodočo Jugoslavijo, zalsti pa glede na osvoboditev Primorske. Vedno bolj se med njimi utrjuje stališče, da je treba še nadalje najmanj odločne neutralnosti napram Titu, ako ne celo popolne neodvsinosti od njega.
Primorci in jugoslovanska vlada v Kairu
Skoraj enako hladni so Primorci napram jugoslovanski vladi v Kairu. Tu je treba upoštevati dvoje. Na eni strani je ta vlada napravila^ nekaj potez, ki jih Primorci7kiiM)r"tudi drugi Slovenci, ostro obsojajo. Na drugi strani pa te očitne napake vlade odpirajo na stežaj vrata obilni propagandi, ki se izliva na jugoslovansko vlado in kralja iz Titovega tabora. Ta propaganda je po mislih mnogih Primorcev bolj aji manj pretirana, tako da včasih dosega celo nasprotni uspeh. Vendar • se pa vsak misleč Primorec zaveda, da Pu-ričeva vlada ne zasluži nobenega zaupanja Primorcev. Zato streme po neodvisnosti tudi glede nje.
Kakor znano, je Primorski Odbor v Egiptu že dolgo nabiral slovenske prostovoljce med angleškimi ujetniki italijanske vojske in formiral iz njih jugoslovansko vojsko za zavezniška bojišča. Imel je precej lepe uspehe! Toda že v lanskem avgustu je Peter živkovič skupno s Pu-ričem dal uradno ustaviti nadaljnje nabiranje prostovoljcev. To je storila jugoslovanska vlada po dogovoru z Angleži. Primorci so bili s tem v živo zadeti in so hoteli zvedeti za vzrok.
Razno poizvedovanje je dognalo, da je prvi zahteval od Angležev prekinjenje prostovolj-stva — maršal Tito. Zakaj ? Začel se je bati, da bi ta slovenska vojska, ki se je smatrala za kraljevo jugoslovansko vojsko, nekoč navalila na Titove edinice, kadar bi prišel končni polom osišča in bi obenem dozorel do preloma spor med Srbi in Hrvati. Toda to je bila čisto neutemeljena bojazen. To vojsko jugoslovanskih prostovoljcev so imeli Slovenci, zlasti Primorci, trdno v rokah in ne bi nikoli dopustili, da bi se slovenski vojaki uporabljali za razčiščevanje srbsko-hrva-škega spora, kar Primorci, kot že povedano, vidijo v Titovi akciji. Tudi če bi kaka kraljeva vlada res kdaj zahtevala, da se ti fantje uporabijo za boj proti Titu, bi slovenski prostovoljci ne hoteli ubogati. Njim gre za osvoboditve njihove ožje domovine, daleč je pa od njihovega namena vsako spuščanje v ideo-
loške spore na ozemlju Jugoslavije same. To so dali Slovenci tudi čisto jasno razumeti srbskim vojaškim krogom v Egiptu in drugod na bližnjem Vzhodu. Prav lahko je pa vedel za to mišljenje Primorcev tudi Tito sam.
Kaj je pa nagnilo jugoslovansko vlado, posebej živkoviča in Puriča, da sta ustavila nabiranje prostovoljcev na zahtevo — maršala Tfta? Peter Živkovič nam je vsem znan iz preteklosti in si lahko mislimo, da tak mož ni mogel imeti velikega veselja nad kako jugoslovansko vojsko, sestoječo iz samih Slovencev in Hrvatov. Namesto tega je želel imeti srbsko vojsko, ki jo je upal zbrati po polomu Italije iz srbskih ujetnikov na osvobojenem italijanskem ozemlju. Izkazalo
se je pa kmalu, da je bilo jako majhno število srbskih ujetnikov v Italiji in še ti niso pokazali posebnega veselja do prostovolj-stva, vsaj sprva ne. Rajši so ostali v svojih taboriščih. Kljub temu ponesrečenemu poskusu Puričeva vlada do danes ni preklicala svojega odloka in je veliko vprašanje, če ga sploh misli. Videti je, da bi srbskim imperia-listom ne bilo ljubo, če bi kaki Slovenci imeli nekoč preveč opraviti pri osvoboditvi in upo-stavitvi nove Jugoslavije. V tem strahu rajši vidijo, da so slovenski vojaki daleč od njih.
(Dalje prihodnjič)
Tiskarji so bili v 17. stoletju najbolje plačani delavci v Angliji, ki so poleg tega imeli še posebne privilegije.
11 tttmmiM** umu i mittitti t*>**imiinnt'
BESEDA IZ NARODA
............................................ t. i.. i • ■
Kako se zdravi križ
Ne vem kako je prišlo na ušesa uredniku Ameriške Domovine glede mojega križa, da je omenil, da me križ tlači. Seveda sem moral potem sam pojasniti, kako in kaj je s to križevo boleznijo. Z vsem tem sem si pa nakopal silno veliko pomilovanja mojih znancev in sovrstnikov, kateri imajo prav take križe s svojimi križi. Poprej nisem vedel za nobenega, sedaj pa, kakor zgleda, ni že skoro nobenega brez križa. To se pravi, nobenega, da bi ne imel križ s križem. Skoro slednji mi pove, da je imel ravno take sitnosti i'n najbolj gotovo še večje kakor je bil moj križ. Potem pa dostavi in pravi: "Oh, to ni nič, to samo pride. pa samo zgine." No, vidita kakšna je ta bolezen, sama pride in sama zgine. Prav nekako tako je zmenoj', danes je le še malo sledu o njej, jutri je že ne bo nikjer. K temu bi jaz dostavil še tole: "Taka bolezen pride in gre z vremenom."
Vprašanje je sedaj to, kako se zdravi taka bolezen. Nekateri so mi pripovedovali, da so potrošili že bogve koliko denarja, a bilo je vse zaman, ko so šli pa v toplice, tam je bilo pa O. K. Drugi mi je rekel: "Naredi si le-moando," to je sicer lahko dobra stvar, toda, lemonada gre pod križem ali mimo križa naprej. Zdravnik mi je napisal neko belo zrnje treh velikosti in predpisal po 4 ure, po tri in dve itd. Oh, kaj se bo star človek ukvarjal s takimi recepti, ko je navajen, da je žgance in močnik, s katerim me je žena dobro zalagala, še na posteljo mi je take robe doprinašala. Tista doktor-jeva zdravila sem pa naročil, da jih skrije, da jih ne bo zdravnik videl, če bo zopet prišel. Potem sem pa začel sam misliti na tista priporočila glede lemonove kisle vode, ta je morala biti na mizi in taka steklena cevka, da se ni bilo treba dvigati in križ pregi-bati, ko sem srkal lemonado, za močnik in žgance sem se pa že skobocal pokoncu, da bi mi pa kdo hotel pomagati, tega pa že ni smel noben, enkrat sem še štrbunknil s postelje, ker se nisem mogel drugače zravnati s križem.
V tem čajtu sem se pa spomnil na razne druge slučaje, kako se zdravijo udje telesa. Ni na tem. da se mora zdraviti ravno tisti del, ki te nadleguje, marveč se zdravi čisto lahko na drugi način, recimo, zdravi se lahko potom želodca, potom jedil in pijače. Spomni! sem se, da imam v arhivu še nekaj "Perparjevega medu iz Madison, Ohio," vedel sem, da je to zares čist pravi med, kakoršen se ne dobi lahko kje drugje. Kdo bo rekel, da med ni zdravilna hrana. Potem sem se spomnil tudi na to, da je za j bolnike treba lahke krušne hrane, to bi se razumelo takole:' Kruh deni v električni aparat,!
da se opeče, tak kruh sem si zamislil iz Novakove pekarne, koruzni kruh. Ko se ta kruh dobro opeče in .je še gorak, se namaže z Perparjevim medom in povži-je in potem se vse to še s kavo zalije. Dve "šnitice" zadostujete tega finega koruznega kruha. Ali vrjamete, da me je to spravilo na noge? You bet!
še danes pišem v Madison po par kvortov medu. Perpar jevi so sosedje Mr. Leskovica to je tistega farmerja, ki je ob enem tudi vrtnar, to je menda pa tudi edini tak farmar, kjer se začne njegova farma z bujnimi nasadi cele njive cvetlic, to vam lahko pokažem z mojimi slikami. Ravno tako ista slika prikazuje lepo število panjev ali čebelnjakov Perparjevih v Madison, O.
Začeli bomo s slikami
Zgornje vrstive so me pripeljale na fslike.. Zato to pa sedaj nekaj glede slik ali slikovnih predstav, kakršne smo že več let gledali na vrtu.
Med tem časom sem nabavil že zopet nebroj novih in povsem zanimivih slik, bilo da sem jih posnemal, ali da sem jih kupil, kar je vse eno, kupi se lahko slike kakoršne kažejo v mestu po gledališčih, domače pa še vedno nabiram iz važnih dogodkov, ki se pojavljajo med nami.
Zakaj se rad ukvarjam s temi slikami je vzrok tale: Slik imam zelo veliko in te slike so zelo pomembne za to, ker so slike iz zgodovine našega naroda, slike iz našega življenja in doživljajev. Slike so iz naših vrtov, ker prikazujejo, kako marljive so naše ženske, ker si poleg svojega hišnega ali še poleg več drugih del, vse eno vzdržujejo krasne cvetlične vrtove, kateri pripomorejo med sosedi drug drugemu, da je njegova hiša več vredna in tako Več vredna tudi cela okolica. Vzemimo slučaje na primer takole: Našo okolico, tako zvana "St. Clairska cesta," se nekako smatra za manj vredno od drugih, kakor Superior in druge ceste. To se vam pove v finančnih institucijah, kadar greste po posojila na vaša posestva in kadar hočete, da se preceni vaše posestvo. Toda, to pa ne odgovarja resnici. Okolica, katero posedajo naši ljudje, je vedno več vredna, kakor naj bo katerokoli okolica, če izvzamemo bogate ljudi na Heights. Vse to je odvisno od naših družin, ki ljubijo lepe domove, čediK) barvane hiše in cvetilčne vrtove. Za vse to je treba pa dela in denarja in naši ljudje ga ne varčujejo, kadar je treba pokazati svoj dom, pa naj bo to zunaj hiše ali v hiši, kjer se naši ljudje odlikujejo z naj-boljimipohištvom. V slikah vidimo torej krasne vrtove in lepe domove naših družin. Vse to je v kredit našega naroda in to naj vedo še drugi ljudje.
Dalje: V slikah vidimo življenje naših ljudi v najveselejših in tudi v najbridkejših urah njihovih dogodkov, če že damo ne-
kaj za to, da hočemo obdržati spomin na vesel par, ki se ženi in se znjim veseli vse sorodstvo; ljioramo biti pa tudi toliko tolerantni, da ne pustimo iti v pozabljivost one, kateri so med nami storili kaj več in zapustili zaslužne spomine. S tem mislim na naše drage rajne, o katerih tudi posnamemo slike za to, da se nanje ohrani dalj časa zaslužen spomin.
Še druge slike so
Naš narod jef izjemno zaslužen. Njemu se pripisuje dve svetinji, te so: narodnost in vera. Ti dve svetinji ga dvigajo v častno visoko stopinjo, ki je vredna občudovanja! Vseh 47 let zasledujem tu v Ameriki narodno in versko zavednost našega ljudstva. Izjemno smo Slovenci v tem nadarjeni z dušo in srcem za ti dve svetinji. V to imamo dokaze, velike dokaze. V dokaz nam stoje krasne stavbe narodnih domov in krasne cerkve. S tem gre tudi v zvezi literatura, časopisje, revije, organizacije, društva. Na vse to še trgovine vseh vrst in finančne ustanove ! Ali nismo enaki tem, ki se imajo za najbolje, ali za nad-Amerikance? Da, še prekašamo jih, to pa zato, ker pri vsen^ tem ostanemo skromni, delamo pa molčimo!
Zato pravim, da je treba vse to ohraniti v seznamu slik. Če pišemo v knjigo, bi kdo rekel, da pretiravamo, če pa pokažemo v slikah, pa morajo priznati, da je fakt.
Zato posnemamo v slike vse od kraja: narodne, kakor tudi verska gibanja, kar bi veljalo za verske, se razume, da slikamo praznične parade, obhode procesij ali mladež, ko ista obhaja njih najpomembnejše dneve. V narodnem oziru smo ravno tako naredili zbirke vseh, do sedaj se vršečih takih dogodkov, ki so vredni zabeležiti v seznam slik, bilo da so to ene ali druge narodne vsebine, ki so obenem tudi v zvezi z ameriškimi praznovanji. Naj bo omenjena velika jezerska razstava, kjer smo Slovenci nastopali. Dalje mnogotere parade v mestu in potem dnevi, ki smo jih Slovenci v vrtovih prirejali, teh je največ.
Končno še vojska in slike iz iste. Vojska je velika šiba božja. Vojska je strašna. Gorje tem, ki morajo na vojsko. Toda, vojske so bile in Bog ve, kdaj jih ne bo več. če bo katera stvar lahko pozabljena, ko je več ne bo, bo lahko pozabljena za vse čase vojska, to tako strašno gorje. Teh slik imam veliko. Nekateri neradi vidijo vojne prizore. Toda, tudi to je potreba videti zato, da se lažje pojmuje, kaj je vojno gorje.
Mnogi naši ljudje mi povedo, da ne gredo nikoli gledati v gledališče slik, da pa pridejo gledati naše slike na vrtu. To je tisto, kar mi je v zadoščenje, da se bavim s tem, četudi toliko potratim časa s slikami. Mnogi so zelo hvaležni za slikovne predstave. Zato bomo tudi to leto pričeli in sicer prav kmalu, v teku dveh tednov, pazite na oznanila. Za tedensko bosta določena* dva dneva: v sredo ali pa v četrtek. Dva dneva bosta zato, da če bi bil dež ali drugače zaposleno dvorišče v sredo bo slikovna predstava preložena na četrtek. Dan poprej bo vse to v novicah naznanjeno. Do tedaj pa to sporočite še drugim, kateri niso brali tega dopisa.
Tako se bo začel sedaj pa križ s slikami. Vas pozdravlja lastnik slik,
Anton Grdina.
List se mu dopade
Gjilbert, Minn. — Priloženo vam pošiljam $3.50 kot naročnino za nadaljnih šest mesecev za Ameriško Domovino. List je eden najboljših v tej deželi. Kar tako naprej. Tudi Jaka ga pihne in nas prav dobro zabava. Da bi mu jih le še ne
zmanjkalo. Sprejmite narobe pozdrave od vašega naročnik8 John Preglet, Box 381
Če
verjamete ^
al' pa ne h
Vzelo ga je skoro vse dop° *| dne, da je načrt do same P°1 polnosti izgotovil, ga še krat natančno pregledal 1 začetka do konca, da vidi> j bi načrt kje puščal, pote"1 1 šel pa naš Leo takoj na delo- I
Kot vfisoko naobražen vek Leo dobro ve, da da"3® j nji svet ne visi na kljuki- 8 j pak na propagandi. NaJsl I v vojaškem ali kakem di'uge 3 oziru, brez propagande se. J doseže nič. Saj človek n1' ! soboto večer ne more iz J če ves teden prej ne vodi P j ye'in uspešne propagande P§ svoji boljši polovici. ^ Jj nihče drugi ne bo tega J mi bo Jim. Kadar h°f f namreč v soboto večer za vj® minut" iz hiše, začneva s P Ji pagando že takoj v P°n , ,,} in potem ves teden po 11,8. fJ on pri Urški, jaz pri JohaI11'n|i Morda ne bo napek, *e 1 bo celo v splošno in ogr° jjJii korist našim možičkom. ce £ | naučim, kako se prične in ^ si tem vodi to propagando- . pak da me ne boste izda'1 jim boljšim polovicam ,n nj jih nagnali na glavo. s
Torej moja propaga'ld uj prične v pondeljek, večerpr c natančno in zelo skrbn0 j, pravi j enem načrtu.	v, v
Ko sedem v pondeljek ia čer ji, jed na vse mile vize i, lim. Vidite, to jq baz8 ^ ,jj propagandi. Tudi če ^ , ;V( postavila na mizo "ona ^ smojen ješprenj, ne0'"°0liii v župo, napol surov ^ . propaganda ne pusti ^ ^ spravljati na dan. Bof? ,fj S(, ruj! Malo bolj debelo P°j.e ^ in recite, najboljše pri v's-e p i01 zoložaju po enkrat "Kar res—take rihte mi pa s(„' ^ skuhala, kar sva skup8-1'^ ^ ima sicer lahko dvoje« l^jj in vi si lahko pri tem ^ jj t kar hočete, ženka bo f )- > ^
v	nastavljeno past (če J .yj ^ poznam), se bo sra^e b0 ^ nasmehnila^ in če ,ie se j te je mlada, bo tudi moraa P , A nekoliko zardela, v na.lv čajih bo to nepričal< i > hvalo prvič nalašč Pr h jjim šele pri drugi rekla »^plJ! da kar tako praviš, ^jj danes sem se pa res ^ .. bolj potrudila, da ti uS»r„ ^ ki vem, kako revež trPlS_ 11
Miška je že v pasti > 4 e je treba gledati, da f^e, :'n lepo po začrtani poti )1( ^ . c invazijo na srce svoje .j, s zakonske in boljše	^
di močnejše) polovice- >1
vi	večer je dovolj. . a i u ( V torek večer je tre Je
ponoviti, ampak s to i da se ne hvali na
spif rer°.
čerje, ampak da	.esl
"Glej, glej (izgovorite V ^ morete pri tem nez^fi krsto ime) danes si m* ^ < ^li pa prav to, ker sem si $ i* želel, da bi mi. J». mi pa res ustregla, da h • i Vaša ljuba ženica se ^ topila pri tej pohvali..'^: Ho štedilniku. Ako bi se S nepričakovane hvale m ^ i ke tresle in bi ji P^18 j j »olj kaka ialca, ali da bl ."J0' vrnila po šporgetu,	*vet
preslišite in preglejte H) te globoko zatopljeni v^ , Alj čeprav bi va« nekaJ 5 s moč sililo, da bi z®6®^*' S jimi litanijami, kot g * ^ ob takih prilikah gv 1 % , rodni!" To bi namreč V u ne
ko dovedlo do proti"5/^^ , štedilnika sem in	|fot(
večer bi šel rakom	' ofo
mnogo sobot.	0 ii;i
S propagando ljevali do petka i» čili z generalnim	W
na ženino srce, ki Je - % voljno kot kuhana	'lil j(

Žrtev spovedne molčečnosti
Josip Spilman S. J.
e e
naloga. Potem vzame štolo in 'sede poleg Loser j a, ki se je ves tresel na klečalu. "Pogum, prijatelj \" pravi duhovnik, "in če bi bili vaši grehi tudi rdeči kot škrlat —"
"Rdeči?! Kdo vam je to povedal?" in Loser se skoraj zgrudi. "Da rdeči, rdeči kot kri! Ven morajo, če ne nimam miru! Da, jaz sem kri prelil, in ta vpije v neboma maščevanje. Danes, tu, gospa Blanchard, spodaj leži v zakristiji — jaz sem jo umoril! Ha, kako žge njena kri mojo dušo! Odvzemi-te mi mojo krivdo, gospod župnik, sedaj sem vam se povedal _t"
Lahko si mislimo, kako je to pol blazno pripoznanje pretreslo dobrega župnika. Moral se preje v molitvi zbrati, predno je mogel samo besedico odgovoriti morilcu. "Sveta devica!" vzdihne, "pomagaj mi s svojo zaslombo!" Potem najprej skuša človeka malo pomiriti. Povedal mu je, da je njegovo dejanje res grozovito; toda tudi greh umora se odpusti, če se grešnik skesano spove. Kri, ki jo je Zveličar prelil na križu, ima pač moč odpustiti še hujše zločine. Naj se le spomni, kako je Zveličar na križu odpustil razbojniku, ki je bil najbrž še čelo cestni ropar in morilec. Ko je na ta način skušal navdati ga s pogumom, mu reče, da naj svojo izpoved še spopolni; da se mora spovedati tudi.vseh drugih velikih grehov po številu in okoliščinah, kolikor je le mogoče.
Očetova krivda
Povest. Spisal F.
(Nadaljevanje)
"Škodo, škodo! Prokleto, pa zakaj ravno meni, ali sem jaz sam in edin v vasi," se zaroti Štajerc; Mlinarjev prijazni ogovor ga je prebudil iz topega sna.
"Nikar ne proklinjaj, Jurij, vesel bodi in Boga zahvali, da ni udarilo v hišo; koliko večja nesreča bi te bila znaki zadeti."
"Nekaj sem našel, bukvice, bukvice," zakliče veselo Tomažev Francek, ki se je plazil med vejami, in kaže v dvignjeni roki trhlo, vendar še celo usnato denarno listnico.
"In še nekaj je tam pod deblom, pa ne morem izvleči," nadaljuje deček.
Morda bi se nihče ne bil zmenil za otrokov klic, da se ni zgodilo nekaj čudnega, nerazumljivega. Bled kot smrt in neprerriičen kot kamenit kip strmi Štajerc v rdečkasto in staro listnico. To traja le nekaj trenotkov, potem pa se mu izvije nečloveško strašen glas iz prsi in on plane kot divji med veje proti otroku. A vsled obilne zaužite pijače in vsled razburjenosti se zaplete vanje, pade in zadevši s čelom ob oster rob! debla nezavesten obleži.
"Kaj je, za božjo voljo, kaj je," vikne njegova žena. Vide-ia je ono grozno izpremembo na njem, čula oni pretresljivi glas in ga videla, kako je planil proti otroku.
V tem prikobaca Tomažev Francek izmed vej z listnico v. roki.
, i
"Listnica mojega očeta!" krikne mladi Mlinar in jo potegne dečku iz rok. Kako bi je ne poznal? Velika je bila, kot je ni nosil nobeden Javorčan, in na sredi je imela udelano srebrno šestoglato pločico z začetnima črkama njegovega imena: Š. K. . .\ Štefan Košir.
Vse obstopi Mlinarja, kateremu se trese v roki listnica umorjenega očeta. Le Štajerkaj obupno stoji pri nezavestnem možu in prosi pomoči. Dva moža ga dvigneta, neseta v hišo in položita na posteljo.
Bolj kot nesreča Štajerčeva je presunila vse navzočne novica, da se je našla listnica ra-njega Mlinarja.
"In še nekaj je pod deblom, pa nisem mogel izvleči," ponavlja deček. In res najdejo pod deblom mošnjo, v kateri je bila srebrna ura in dva žepna noži-ča.
"Vse je očetpvo, le ta-le no-žič ne," povdarja mladi Mlinar, "vse stvari še tako dobro poznam, kot bi jih bil včeraj videl zadnjič!"
Notri v hiši pa moči Štajerka čelo svojemu možu.
"Le moči ga, pa jesiha mu daj duhati, da se zave," uči jo potovka Jera, ki je stala pri ranjencu.
Ko se Štajerc čez nekaj časa zave, ozre se plašno okoli
sebe na posteljo.
"Kje je listnica in nož in mošnja in . . . Jaz ga nisem! Hu,
kako se je zabliskalo! Kri, kri! t?
Prestrašeni se pogledata ženi. Kaj pomeni to? "O, Bog, o, Bog," vzdihne Štajerka. Zabliskalo se je tudi nji v glavi, p misel, ki se ji je bliskoma porodila v nji, je bila grozna, strašna.
"On"!? ...
VII.
Popoldne ve že vse Javorje, kje so našli listnico, nož in mošnjo ubitega Mlinarja; Jeta ve za gotovo povedati, da ga je ubil in oropal Štajerc, saj ga je slišala to samega praviti. Ta novica je prišla tudi gosposki na uho.
Tretji dan na vse zgodaj prideta v vas dva orožnika z bli-ščečimi bajoneti poizvedovat kako in kaj. Mlinar jima mora izročiti najdene stvari; tudi Jero in Štajerko zaslišita, ter
si natanko zapišeta, kako se je Štajerc obnašal, ko je opazil v otrokovih rokah listnico, in kaj je govoril, ko se je nekoliko zavedel iz omotice. Preišče-ta tudi, kako so prišle vse te stvari pod podrto češnjo in najdeta, da je imelo drevo dva in pol metra od tal večjo votlino; brez dvoma so bile stvari spravljene tu notri.
Čez dva tedna peljejo Štajerca v zapor. Ozdravel je bil za silo, le glavo je imel še obvezano. Žena topo zre predse, ko stopita orožnika v hišo in velita Štajercu, da mora v imenu postave iti ž njima. Ni ena solza ji ni hotela olajšati gorja, katero je trlo ubogo ženo. Tedaj še-le, ko se zapro duri za možem, ki uklenjen stopa pred možema pravice, zaihti tako milo, tako obupno, in potok solz se ji vlije po prestrašenem licu. Tedaj pa je reva zapuščena in osramočena jokala, jokala . . .
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE NESREČNE SMRTI NAŠEGA FRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA, SINA IN BRATA
Frederick Ubic
ki se je v avtomobilski nezgodi v vojaškem taborišču v camp Hoed, Texas, končala njegova pot življenja in je v vojaški službi žrtvoval svoje mlado življenje in za vedno zaspal dne 18. junija, 1943.
Eno leto je že poteklo	Zvesti soprog in ljubljeni oče,
od bridkega spomina dne, ljubi sin in brat predragi, ko sprejeli smo vest žalostno, nesrečna smrt Te je odvzela, da žrtvoval si Ti življenje. ko služil domovini si zvesto.
Med srečnimi se zdaj nahajaš, kjer ni trpljenja, ne gorje vojske, spomin v naših srcih je ostal in v miru božjem zdaj počivaj.
Žalujoči ostali:
ARANKA UBIC, soproga, . FREDERICK, sin. JOftN in KATARINA UBIC, starši. HENRY in CHARLES, brata.
Cleveland, O., 19. junija, 1944.
U Thomas Il(tyderi iz Yorkers, N. Y. pregleduje cevi, če niso mogoče počene. Slika je veneta na dvorišču skladišča 5. ameriške armade v Italiji, kjer posebni vojaški oddelki skrbe, da je vse od pisalnih strojev pa do največjih topov v vedni pripravljenosti kakor hitro bi jih potrebovale čete v prvih vrs tah.
DELO DOBIJO
LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI
in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure
Ohio Piston Co.
5340 Hamilton Ave.
WHERE TH^ FUEL GOES
MALI OGLASI
DELO DOBIJO
Dekleta ali žene
splošna kuhinjska dela prijetno delo
Dobra plača od ure in overtime
Cleveland Cap Screw Co.
2917 E. 79. St.
Moški in
ženske
TU SO DOBRE SLUŽBE pri
100% vojnem delu Predznanje ni potrebno
ZGLASITE SE DANES
DELA ZA STROJNE OPERATORJE INŠPEKTORJE TEŽAKE POMIVALCE OKEN, itd.
Visoka plača od ure
Poleg plače od komada ali bonus Premijo se plača za 2 in 3 šift.
OHIO CRANKSHAFT
3800 HARVARD AVE. na Harvard-Denison poulični liniji.
KUHARICA
za nočno delo za industrijsko kafeterijo Od 4:30 popol. do 1:30 zjutraj Dobra plača Uniforma, hrana, transporta-cija do doma
The Osborn Mfg. Co.
5401 Hamilton Ave. EN 1900.
(143)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Vas muči naduha?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
GARANTIRAMO!
Popravljamo vse vrste pralne stroje. Vse delo garantirano. P o k 1 i č ite ENdicott 0768. (143)
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je rabljeno pohištvo v dobrem stanju. Oglasite se na 1072 Addison Rd. (143)
ODPRTIM
Naznanjamo odprtijo
CHRISTINE'S
CONFECTIONERY
na 15824 Libby Rd.
SLADOLED CANDY
(146)
Pomagajte Ameriki, kupujU vojne bonde in znamke.
Moške in ženske splošna tovarniška dela ^
se potrebuje e«
6 dni v tedna 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 7714c na uro 1
Ženske 62 na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni »pravijati delo, ki ga nudimo.
Zglasite Sa na *'FT
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
__(X)
Oskrbnice 1
Poln čas
5:30 zvečer do 1:40 zjutraj
Šest noči na teden
V mestu
750 Huron Rd.
ali -	. '
700 Prospect Ave.
Plača $31.20 na teden
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite.
Zahteva se dokaz o
državi j anstvu
Urad za najemanje odprt:
t
8 zjutraj do 5 zvečer dnevno razen v nedeljo
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
700 Prospect, soba 901
Tedaj pa ves nestrpen reče j, Loser, da je minulo že dvajset let, odkar se je bil zadnjič spo- s] vedal. Kako more torej od nje-ga zahtevati, da bi si poklical n v spomin vse grehe teh let? Saj Bog ne zahteva nič nemogo-čega, pravi duhovnik; saj je u zadovoljen, da se človek spove 0 tistih grehov, ki se jih po res- n nem premišljevanju more rL spomniti in on, duhovnik, mu bo z vprašanji že tudi pomagal. Loser odgovori, da se o prošlem življenju sploh ni nič sprašal vesti, mislil je samo o zločinu ,ki ga je danes izvršil in ta zločin obžaluje. Naj mu župnik na kratko pove, če mu hoče dati odvezo od tega greha . ali ne, kajti on da nima časa ! čakati in bi prav za prav moral že biti daleč za gorami.
V svojo največjo žalost je ^ župnik iz teh besed spoznal, da ( spovedanec nikakor ni priprav- , ljen za vredno prejeto odvezo. ( Sicer ga je hotel še podučiti in ga je rotil pri vsem, kar je sve- . tega, naj misli na svojo ubogo ' dušo in konča začeto spraševa-■ nje vesti. Saj mu bo pomagal pri spraševanju in mu bode tu-! di dal odvezo, ko hitro dobi potrebno pooblaščenje in se spo-J vedanec spove ne samo tega grelia, ainpak visega, kar je " kdaj v svojem življenju hudega storil.
Loser pa se vzdigne in reče: v "Pojutrenjem moram biti na i ladiji! Norec sem bil, ker sem z k vam prišel. In potem pa še - zadostiti — kaj po čem tu za-
i	dostiti? Saj ne morem mrtve ? ženske k življenju obuditi!"
a "žalibog da ne!" pravi žup-
ii	nik. "Toda razumel sem vas, da ste dobro gospo Blanchard
>i zato usmrtili, da bi prišli do " denarja, ki ga je imela pri se-i- bi. Samo ob sebi se torej ume, e da morate povrniti tisti denar ij društvu, ki hoče z njim zidati n bolnišnico. In potem — ." " "O'ho, denar naj da mod se-> be? In potem?" il "In potem bi bilo tudi imogo-p- če, da bodo sumničili in zaprli
1	o kakega nedolžnega človeka in e- ga obsodili. V tem slučaju ino-lv rate biti pripravljeni sodnijo
2	• obvestiti o mogoči zmotnjavi." ta	(Dalje prihodnjič.)
Ner že dvajset let ni bil pri	n;
^edi. Moral bi se bil torej	's«
korenito pripraviti, dobro	ti
^šati vest, storiti trden	j£
kp, da na kak način zadosti,	bi
lral bi bil tudi resno moliti	šl ?ravi kes, pravo pokoro. Ali
Ser tega ni storil. Morila ga	v«
,amo strašna zavest, te se je	di
znebiti, za vse drugo niti	V
'el ni. O kakem nadnarav-	ri
_ ^kesanju ni bilo ne govora,	ta
j ?a je le strah.	D
3 se naredi tema, vzame ko-	si
n zadnjič pogleda ves v gro-	se
e "a prt iji zapusti shrambo,	n;
v	,terkve sem vidi svetiti večno	te ' zdi se mu kot bi se truplo	ni likalo. Loser skoraj v stra-	—
rj *akriči — povsodi mu sledi-
n Jfr umorjene. Mrzel pot mu	pi
il 11 na čelu, ko slednjič potr-	si
•a 5a župnikova vrata.	p:
c "Jbe Montmoulin je prebil	je
0	jdopoludne v postelji in se	vc •K^vedno slabo počutil. Ven-	vs
le vstal zvečer, cla bi končal	z 1
,0 dolžnost, toda ni hotel za-	šs
fariti večernic in kompleta. |	d;
11 0 je torej sedel pri svitu	n.
ji l|'ke in ravno čital lepi 90.	g;
}< 'to o zaupanju v Boga in	gi
lil 8tvU njegovih svetih ange-	jc
k-c 1 v vsaki sili in potrebi, ko j	in
n' nekdo potrka na vrata,	zl
"" je, da je stara Suzana, ki	je
s '°tela še enkrat povprašati	n
p ^egovem zdravju. Zato za-	ct
?r 11'prosto' in pravo in pravi,	je
ia bi se ozrl: "Takoj ,Suza-	gi
vi	v dveh minutah sem gotov."	n;
p 1 se župnik začudi, ko j	d;
;S<1 stati pred seboj Losreja!	d:
očem ni verjel. . Senči-;	ir
p1 ^tilke malo privzdigne, da	g< e' ^ vendar prepričal, če je
rn > videl: "Loser, ali ste res	L ■ei vPraša> abbe Montmoulin.
1)4 vidi,'kako se prestrašen	v<
ifJ trese groze in si briše pot	g
^ a> zavzet vpraša: "Za božjo	v M!°> Loser,
kaj pa vendar je?	g
'I eti vas je morala velika ne-	či
1	r
"! a> gospod župnik, nekaj se ti 5'!. |e pripetilo — ali prav za n °c ' Nekomu drugemu — jaz P :.. 6rad spovedal."	b
1 ^ko si mislimo, kako se je g besedah začudil župnik, p j Je vedel, da že leta in leta s ; tj.Pri spovedi. Resno torej z ^ 6 motriti Loser j a, ki je nje- t,
I	( |>0gled tudi precej razumel v
Wdami odvrnil: "Gospod 5
II	ji jaz sem popolnoma tre- a :<L y resnici se mi je zgodilo j £ l ^ nekaj strašnega — in j
^il sem se na vašo pridigo v ter&j in se premislil, da se 3 rg Toda preje vas mo- s ^.j, ^e nekaj vprašati: kaj pa \ .jj 1 spovednik ne mogel odve- c Xn 3)0vedanca ali ga ne hotel f ; ' bi bil tudi zavezan molča- \ i !elej in povsod?"	,
'?ji V vsakega pogoja," od- , Jo ? župnik.
fe , °> torej vas prosim, da me (
, av iz srca rad; Ali ste se M pripravili?" eg< jutro nisem nič dru-ing31 Mislil," pravi Loser. j.ecIVj pokleknite na tole kle-Oo 1 ' Danes sicer nisem prav jji) u^'avju, toda kako bi mi ,-iidi ,J11° od srca ljubo spraviti z rd» dušo, ki je bila že toli-\%1 ^ ločena od njega? Ali ni aj P 101 i še kot vsako zdravilo? jjii goliva malo k sv. Duhu za
0	!>' !Vetljenje in k Materi božji A Soč."
u bi ne bilo boljše, če bi si povedali v vaši spalnici," 3V1 ^ Loser in skrbno pogle-j J1* vrata. "Tu me ne sme , 1 noben človek — in kaj . e boste povedali, da sem gollt J' vas in sem se spovedal ?" itf i otovo ne. S tem bi v goto-, jy^°Iiščinah celo prelomil
1	molčečnost." In žup-#) Vzame v sv°j° stranjo
s^Jv7lene luč na mizo in zakW-Ze	K sv. Duhu še prav
3' mj® pomoli za luč in moč; I ^ pač, da ga čaka težka
V najem
V	najem se odda 4 sobe, spo-spodaj, zadej, na 7004 Hecker Ave. Najraje se odda starejšim ljudem, ki bi skrbeli tudi zavrt.	-	(144)
Stanovanje v najem
V	najem se odda stanovanje 5 sob, kopalnica, furnez, garaža, vse zelo čisto in v lepem stanju. Odda se samo odraslim in poštenim ljudem. Zglasite se na 15009 Lucknow Ave. po šestih zvečer.	(144)
Pohištvo naprodaj
Proda se komaj šest mesecev star set za jedilnico ter dve preprogi za jedilnico in parlor. Proda se tudi tri leta star stoker za furnez. Zglasite se na 15009 Lucknow Ave. po šestih zvečer.	(144)
Kupim bicikel
Kupim dobro ohranjen moški bicikel. Kdor ga ima in ga želi prodati, naj sporoči na naslov Frank Cvelbar (Superior Body and Paint Co.), 6605 St. Clair Ave.	(145)
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
lllllll
"Mylord, jaz obupujem!" reče Murray. "Privadimo se mislim, ne več na lady računtiij Mr. Wilson bo prišel — in mi smo pobiti!"
"In če se ona tudi z njim poroči, se jaz raditega še vedno ne bodem smatral premaganega ! Dobi se še dosti pripomočkov Mylord, kateri nas za-morejo do cilja priplejati! Naj-prvo pa moram vedeti kaj je s skrivnostjo v ladyni palači! In az vam rečem, ta Harry bo dog-dognal, ker on ve da ga čaka jutri napolnjena mošnja zlatnikov. Ne pustite naju še obupati Mylord!"
Oba gospoda pričakujeta ne-potrpežljivo drugega jutra.
Težko pričakovano jutro je napočilo, kakor je Vander-broock pred nekaj časom omenil, in služabnik Harry se je javil.
Ko sta mu gospoda dovolila vstop, se jima on približa s pri-hlinjenim nasmehom.
"Jaz sem bil celo noč na straži Mylord," reče nekako s hri-pavim glasom, "res je, lady je zopet šla v omenjene prostore, ko se je prepričala, da je vse tiho in da ni nobeden od slu-žinčadi več pokonci!"
"In vi ste bili na preži?" vpraša radovedno Mr. Vander-broock.
"V ozadju neke sobe, katera leži v sredini drugih sob in nima nobenega okna, katero bi vodilo na zunanjo stran, mora biti nekaj skritega Mylord! Lady je bila grozno previdna, ona je vrata zapahnila za seboj katera vodijo iz dvorišča v zadnji hodnik, tako da nisem mogel noter zanjo priti. Toda jaz sem se priplazil popolnoma do vrat ter na vse pretege napenjal ušesa. Začul sem glas, in bilo je slišati kakor da iz daleč prihaja neko pritajeno smejanje proti meni; na to sem zaslišal natančno neke izvanred-ne besede od lady, in takoj nato je zavladala zopet tihota. Jaz moram pristati, da me je pretresal ledeno mrzli mraz po celem životu."
"Se je zakrohotala lady?" vpraša Vanderbroock, komaj pričakujoč odgovora.
"Ne, to ni mogla biti lady Mylord, to je moral biti neki drugi glas, strašno čudno je donel, jaz ne vem kako bi se izrazil."
"Toraj vi mislite, da je še kaka druga oseba tam v ozadju? ali si ne morete nič predstavljati kaka oseba bi se tam nahala?" vpraša Murray.
"O tem nimam nikakega pojma! Tega ne more vedeti niti živa duša! Toda na vsak način se nahaja tam neki človek ker lady menda ne bo sama s seboj govorila! In potem še ta smeh!"
"Kaj se je zgodilo dalje?" se vprašaje obrne Vanderbroock proti Harrytu.
"Jaz sem čakal pri vratih, in ko sem začul znotraj prihajajoče stopinje od lady, sem se odstranil z največjo naglico za neki prizidek tako, da sem lahko videl na vse strani. Vrata so se natihoma in z naglico odprla. Lady je držata še vedno srebrni svečnik v roki, katerega je s seboj vzela, toda svetlobe ni bilo, in izgledalo je tako, kakor bi zakrivala svečnik z nečem. Tudi ^ni je prišlo naprej, da je bila bela nočna obleka, katero je lady nosila, za vratom drugačna kot poprej, videti je bilo kot bi bila raztrgana."
"Hm, hm, nekaj izvanredne-ga!" mrmra sam zasfcbe Murray.
"Ali vas je lady opazila?" vpraša Vanderbroock.
"Ne Mylord, ona je bila jako bleda, in videlo se ji je, da je jako nervozna, kakor bi se ji kaj dogodilo, in nekaj je moralo na njo grozno vplivati," odgovori Harry"ona je koračila preko s steklom pokritega dvorišča, in je odšla v ospredje v svoje prostore nazaj. Jaz sem nato počakal še kake četrt ure, nato pa se mse zopet splazil do vrat nazaj in poslušal, toda sedaj je bilo vse mirno."
"So bila vrata zapahnjena?" vpraša Vanderbroock.
"Ja, pa še prav trdno zapahnjena."
"Kaj bi bilo Harry če bi vi enkrat poizkusili dobiti ključ v svoje roke? Lady se jako pogosto odpelje na izprehod. Vi bi lahko porabili njeno odsotnost in poizkusili na kaki način priti v dotične prostore," reče Vanderbroock in poda špijonu njegovo z denarjem napolnjeno mošnjo, "sprejmite to za današnjo izpoved. Ko bodete kaj več odkrili, bodete plačani s podvojeno svoto!"
"Lepa hvala Mylord!" odgovori Harry z veselja bliskajoči-mi očmi, medtem ko vzame polno mošnjo. "Da se nekaj skriva tam v ozadju, je gotovo! Toda zakaj da se gre, tega ne ve nobena živa duša!" —
"Da bi se nahajalo tam kako človeško bitje, ni mogoče misliti," pripomni Murray ves zamišljen.
"Poslušajte!" se obrne Vanderbroock proti Harrytu, "če se vam posreči dobiti ključ, potem poizkusite priti v dotične j prostore, to ne bo v vašo ško-j do. Jaz bi rad prišel ti zago-| netili stvari do dna! Vendar pa strogo molčite o stvari, ste razumeli?"
Harry je obljubil kar mu bode v moči storiti, in nato zapusti hotel, da bi čimprej dosegel palačo ladyno, ker ona ne sme opaziti njegove odsotnosti, toliko manj pa, da je v njeni neposredni bližini Judež. — Snidenje
Poteklo je že nekaj mesecev po nesreči Elizabetini in tudi je že precej časa minilo, kar sta se pogovarjala oče in sin, da bi bilo nojbolje, da kakor hitro bo mogoče, naj odpotuje, da pozabi na vse ka rga duševno mori, in da se prepriča o nastopanju nasprotnikov svojega očeta.
Na tem potovanju se je popolnoma prepričal, da njegov oče nikakor ne pretirava te ne-varno|sfti od strani dedovanja (njegovih nasprotnikov.
čas je prihajal vedno bližje in moral je v San Francisco, da izvrši obljubljeno in dano besedo. Sedaj velja njega rešiti, — in premagali so trgovski interesi Edwardovo dušo. Kako presenečen vsprejem li bode v San Franciscu! To si niti misliti ni mogel toda vendar je delovala neka vplivnost na njegovo srce.
Cela palača od Armenie je bila v svetlobi kot brezkončno morje, ko on zvečer tja dospe in obišče strastno, ljubezni ž e j njo, lepo zapeljivo Lady Campbell.
Armenia pa ni sprejela sina srebrnega kralja v veselo razkošni družbi, ampak sprejela ga je popolnoma sama.
"Pozdravljam in častim to uro, Sir Edward," reče ona vsa vzhičena, ko zaželjeni in težko pričakovani vstopi v boga-tq ojkrašeno dvorano, "idolgo ste izostali — toda prišli ste in to oprosti vse dosedaj storjeno ! Vi ste prišli — in jaz ime-
nujem to srečo, brezmejno srečo, katera še ni zamujena.!"
Edward a je presenečil ta sprejem, te nebeško zapeljive krasotice Armenie, katera je izgledala kot najlepši svod jutranje zarje, narahlo jo prime za roko in jo pritisne na svoja usta—občutil je—kako je Ar-menijina roka stiskala njegovo.
"Upam, da nisem prepozno prišel? Najtoplejša hvala za besede, Mylady," odgovori on. "Odstranili ste velikanske skrbi mojem uočetu!"
"Radi vašega časti vrednega očeta prihajate toraj iz— vidite, moj ljubi prijatelj, mi ljudje smo, če se smem tako izraziti, nekoliko preveč nezaupljivi drug proti drugemu! Jaz sem vse drugače upala o stvari, da prihajate v čisto drugem namenu! Toraj je bila to zmotnjava—grozno skeleča zmotnjava, zakaj bi jo ne pripoznala očitno!"
"Rana, katera mi je vsekana Mylord, je še popolnoma sveža!"
"Rane c!eliti Sir Edward, te stanejo dostikrat življenje!"
'In vendar leži preteklo kot lepe sanje za nami, Mylord, kakor sladke sanje končanega trudapolnega trpljenja."
"Potem se naj obudi v vam zopet žvljenje in naj se umakne prejšnja bol.! Ali mislite vi, da smo mi ljudje zato vstvar-jeni, da nas uniči kaka usesa-na bolečina, katero nam doprinese usoda časa? Na ta način bi jaz že davno, davno morala končati s tem budalastim svetom, verjemite mi, Sir Edward, nobenemu človeku ne prizanaša bolečina! Kar je mene zadelo, je bilo še straš-'nejše za podleči, vendar pa se moramo mi bojevati proti vsi sili in navsezadnje moramo ostati zmagovalci — in vendar mi smete verjeti, da vsako človeško bitje najde zopet jutranjo zarjo in z njo veliko srečnejše urice! Ko sem vas prvič
zagledala, so mi vsi spomini na pretekle težke ure izginili, j in obučutila sem, da mi nekaj — da mi narašča novo upanje pred mojimi poželjivimi očmi, kakor, da se mi je prikazalo v najtemnejši noči novo jutranje solnce, in potegnjena iz teh strašnih srčnih muk se vržem, na vse drugo pozabljajoča, njemu nasproti!"
"Kako — tudi vi ste o tež-kočah in bolečinah mogoči kaj govoriti Mylady?" vpraša Edward ves presenečen, "jaz sem vedno mislil, da živite vedno v brezmejni sreči in veselju in da uživate vse sladkosti v sredini vaših najdražjih!"
"Pustiva to sedaj pokopano Edward, kar leži že za nami! Objemiva se v tem trenutku in bodiva srečna, uživajva čarobno sladkost ljubezni, katera se ne da z besedami povedati, in katera se nam je vendar enkrat približala," odgovori Armenia, "še je vse pred nama, kar zamore človeka osrečiti!"
(Dalje prihodnjič.)
Sweeney & Son
By Al Posen
N0UJ5 THE TIME, FOLKS,
DONT bELAy— ' BUY THAT EXTRA BOMb
TObAY/
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA, SINA, BRATA IN STRICA
Louis Rozman
ki se je ločil od svojih dragih in za vedno zaspal dne 18. junija, 1943
Eno leto je sedaj minilo, kar Tvoja pot se je končala, dragi prenaglo si zapustil nas in utihnil je Tvoj veseli glas.
Mi pa ne moremo biti veseli, ko danes spomin na Te budimo, srce, ki vedno za nas je skrbelo, našlo prezgodnji je večni pokoj.
Na Tvoj grob sladko sonce sije, m^d nami ostal je ljubeč spomin, počivaj v miru, blaga duša, in večna luč Ti sveti naj.
Žalujoči ostali:
MARY ROZMAN, soproga. LOUIS, sin. LOUIS in TEREZIJA ROZMAN, starši. MARY, SOPHIE in STEPHANIE, sestre. JOSEPH, brat; RUDOLPH, nečak.
Cleveland, O., 19. junija, 1944.
1905
1944
J^aznanilo in JZah^Vala
Globoko potrta od prevelike žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je pri delu v tovarni že Bog nepričakovano poklical k sebi in izgubila sem mojega iskreno ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga
JOHN SENYAK
ki je zadet od možganske kapi nanagloma podlegel in zaspal večno spanje dne 15. maja 1944 v najlepši moški dobi star 38 let. Rojen je bil 15. avgusta 1905 v Marblehead, Ohio. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga položili v družinsko grobnico k prezgodnjemu večnemu počitku dne l9' maja 1944.
Globoko hvaležna se želim tem potom prav prisrčno zahvaliti Mon-signor Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljene molitve ob krsti, za spremstvo iz A. Grdina in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede.
Prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so mi bili ob času prevelike žalosti v prvo pomoč in tolažbo, kakor tudi vsi, ki so mi kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so ga prišli pokropit in se poslovili od njega ob krsti ter vsem, ki šo z nami čuli in molili ter se udeležili svete maše in pogreba.
V globoki hvaležnosti želim izreči mojo zahvalo vsem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci cvetja in sicer: Mr. in Mrs. Michael Senyak in družina, Mr. in Mrs. Andrew in Catherine Ridilla ;n družina, Mr. in Mrs. Louis Rozman, Mrs. Mary Farcnik, Mr. Ludwig Farc-nik, Mr. in Mrs. James Kenny, 3/c Petty Officer Rudy Rozman, Mrs. Mai'y Rozman in sin Lou;is, Mr. in Mrs. Joseph Rozman, Mr. in Mrs. John Rozman in družina, Danny Rozman, Mr. John Senyak, Mr. in Mrs. John Bealko, Votruba družina, Mr. in Mrs. Anton Grdina, st. in družina, Mrs. Hlad in Mr. in Mrs. Rigler, Mr. in Mrs. Stusek in družina, Lena McLean, Dr. Wedler, Jack in Carl Wed-ler, A Friend, Jeanette Drummond, Le Etta Tenton Team Mates - Tanks -Schindler - Delfs i- Biggins, Mrj in Mrs. Harold Stiebeling, Dorothy and Freddie, Stone Knitting Mills Co., The Boys of Wedler Bros., Dorothy Ken-del - Helen Di Santo - Clara Schust -Alma Sourcnickel in Agnes Palko, Casey Maciak, Louis Siala and Chas. Palmer, Mr. in Mrs. John in Barbara Hotz, Friends at Bill Hotz Service Station. Ravno tako tudi prisrčna hvala
sledečim za skupni krasen venec: B'" Brello, Andrew Brello, Bill Daddy« Chick Feduniche, Steve Gulick, Hotz, Mike Hotz, Doc Homick, John Kushner, Doc. A. J. Kmieck, Mike L*' biak, Dr. Murphy, John Morcrum, Jack Martin, Mike Grzachuk, Ted Gr-zek, John Panek, Mike Sobul, Pete1, Sauchok, Teddy Shirak, Eddie (Le'" sys) Thiery, Joe Tuma.
Moja prisrčna zahvala naj velj® vsem, ki so darovali za svete maše, k' se bodo brale za mirni pokoj blage duše, namreč: Mr. in Mrs. Ludw»S Farcnik, Mr. in Mrs. James Kenny» Mr. in Mrs. Louis Rozman, Mr. in M** Anthony Rosuman, Mr. in Mrs. Joseph Rossman, Mr. in Mrs. A. Yerak,
v.v
in Mrs. Gorup, Mr. Frank Zupandc> Mrs. Katherine Senyak, Mrs. Tu^' družina Marinček, Mrs. in Miss nyavec, Mrs. Helen Tirbic, Mr. A"" thony Dusa, Mrs. in Miss Bellr, Jei' sie - Judy - Till - Lena in Mary, August Kollander, Dr. James W. M«1' ly, Mr. in Mrs. Anton Novak, St. Cl»ir Ave., Mr. in Mrs. Blatnik, Mr. in M'* Charles in Olga Slapnik, Mr. in M«* Frank Macerol, Mrs. Sukavich, MrS' Joseph Stampfel.
Prisrčno se tudi zahval )U)etfl vsem, ki so dali svoje avtomobile 1,9 razpolago pri pogrebu.
Moja prisrčna zahvala naj
bo
rečena tudi nosilcem krste, ki so spremili do preranega groba in ga P° ložili k večnemu počitku.
Iskreno se želim zahvaliti vsem, ki so izrazili sočutje s p°8'a nimi sožalnimi kartami.
Mojo prisrčno zahvalo naj
spreJ'
me pogrebni zavod Anton Grdina Sinovi za vso prijazno naklonjen0*' in za lepo urejeno in izvrstno vod®tv° pogreba.
Slučajno, če sem katero ime V°'
• Al)'
motoma izpustila, prosim, da m> y rostite ker se želim vsem najpr»srC neje zahvaliti.
Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog, kako težko mi je pri srcu, se je tako nanagloma že končala najina pot življenja in moral si se ločiti nas; globoka žalost se je naselila v moje srce, ker Tebe ni več med nami. " ^ Ti je že uro odločil in v najlepši dobi življenja Te je že poklical k sebi in m«""* si nas zapustiti in nam je ostal samo Tvoj dragi spomin. V solzah zatoplje od bridke žalosti nad Tvojo nenadno izgubo Ti želim, da počivaš v miru, bi duša, v prezgodnjem grobu v rodni zemlji in uživaj večno veselje v večnosti.
Žalujoča ostala
STEPHANIE SENYAK, soproga	j
Zapušča tukaj tudi žalujočo, sestro Catherine Ridilla in žalujočega brata Mich*
Senyak in mnogo drugih sorodnikov
Cleveland, Ohio, 19. junija 1944.