štev. 177 Posamezna številka 20 stotink y Trstu, v četrtek 2. septembra 1920 Posamezna številka 20 stotink letnik XLV :c: ulica sv. U'.sja — izvzenšt ponedeljek — vsak dan zjutraj. -- U:cdaištv I raniiSka AsiSkega £tcv. jii&tvu. — Nefrankirana pisr Kopriva Izdajatelj ia odgovorni uredr Edinosti. — Thk tiskarne Edinost.---— — ■■ Lta L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. Dutovlje H pol DINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. OdBusko zbornica in „Zveza slov. učiteljskih društev" Kakor je bilo pričakovati, je po srečno-ncsrečnem članku v Lavioratcru«, kjer je ;!oven-ko učitelj-Ivo na svojo prošnjo in zagotovljeno obl ubo, da bo sprejete kot stro-k;v. na organizacija v Delovno zbornico, do-bilj. nenadoma tako neza^užen in ponižujoč udarec v cbraz. nastala pri slovenskih >oc:;a-iističnih -učiteljih, ki so se za pristop na^bol': ogreveli in zin\ agitirali, -silna poparjenost in /7(eda. Čuti;o so odgovr-nost za' vso blamažo, ki bi jo lahko prihranili svojim tovarišem; a ne čuti o dovclj moči, da "bi odgoveme faktorje pri Zbornici prepričali r» kruti krivici, ki jo Ucrili U&tefy-k; Zvezi, o nedoslednosti in pristranosti, ki so jo razkrila m a. iako naiven in Mvratu sirov način. Včerajšnje -Delo prinaša uvodnik ped na-slovom Delavska zbornica in Zveza >1oTen-•okil' učiteljskih društev-, ki tako .nespretno - p-- . ičiKe znani sklep Zbornice. ki ni vzela niti na mnnie f!) pristopa Zveze slovenskih učiteljskih društev { »Lavosre t-ore z <*ne 26. avgusta). da človeka zaboli, če pomisli, kako ~> Zvezo vodili za nos take ćclgo, dokler je niso postavili na cesto, brez ovinkov, tako, kot se postavi ?jo pred vrata vsilienci. ali razgrajači. Toda, naj govori -Deku sarrw)! Hed tržaško Delavsko zbornico -rn. Zvezo ■ . :.n ki.h učiteljskih društev v Trstu c prišli. do neprijetnega in do povsem nepotrebnega nesporazuirJienja. Vendar 4M to nesporazumi; enje tako, da bi o«nem.c:gcčilo vstop slovenski-h učiteljev v Delavsko zbornico. Ni (nadih znano še dodobra kdo *,e to nesporazum-iienje zakrivil. Iz informacij, ki srno; >ih dobi-li »a n-ajbcAj >konrpe< eninih n>estih, se dalo . seki'kc r oklepati, da ne zadene pri celi stv ari nobena krivda niti Delavske zbornice nt 14 7. veze učiteljskih društev. Na'manj pa ima '•praviti pri celi zaievr cciractaost, ki se jo fprav ne,potreibno in neirani; vlači, kakor stra-iš. Io za o-t rc.ltc, p?v .cd kjer je m treba. 'Ne-aka taka ortJanzac;ja, ki rti uinela še velikih stikov z organizacijo naših delavskih zbornic in naših proletairskih orga-niiaci sploh.- Tako torej: poglavitni vzrok nespora'zum-1 jenja tič" v pravilih delovne zbornice, na katere -e baje ni oziral uradnik, k: je dal učiteljem prvi zagotovilo, da bodo sprejeli v zbornico ket sam st: na zveza. Lc otrok mere verjeti taki argumentaciji, kajl;, kako je n: 'gpče, da uradnik ne pozna pravil organizacije, ki jo zastopa ob tako važnem? degedku, ko pristopa zveza, ki č.Lcje, ne 50, pač pa 800 članov?! Kako ve incgoče, da se oni u 6 tel ji, lil so skc'nc p:l leta pripravljali dahove na pri?lc»p k z-bom-ici, niso p&bliže pobrigali in kompetentne mesta res nič ne vedo? tem pcne-rečenem vvedu na dal uje d. dobra proučili rečena prav !a, predno je stvar dozorela?! Ai ne ve 'De1:: , da meče s tem ravr.r. ra te učitelje najslabšo luč 1 ahko-i; cino Li i.n nepre udarnost: ?! Mi trn o prepri-č-ui o nasprotnem: toravMa Delovne zbornice so bila cd Zveze dobro proučena in pravilno raztclinačena cd kompetentnih učiteljev, ki -d člani ,co -alist čne stranke; zato piše De-*o do se uradnik, ki je dal zagotovilo, br. e» r.i cziral na .pravila ia meče krivdo nanj. Za-kao Janes čk-ri tega učiteljskega sindikata le italijanski sociijalistični učitelj. Italijanski ne-s«•cijali>t:-čni uč:tel/i so združeni v svojen^ po--ebnem nacajcaali^itičtieni učitelj-kem društvu, c! čim so zdr.užen: vi»i slovanski i čitol i v Ju-l i>ki Benečiji v Zvezi slovanskih učiteljskih društev. Tam so vpVarei in crgar.'zirani tudi slovan«ii socialistični učitelji. Organizacije, k so združene v naši Delavski zbrrnici so u tanovljene vse na mednai iri in «:ćijjredni », • -Magi. To se pravi, da člani ene in Iste stro-ki/ ni~,o ločeni po norednest: in se morajo podvreči taktiki razrednega fceja, ki ga vodi Delavska zbornica. Ako bi sprejela Delavska . niča v >vc-;o i-redo Zvezo slovar.skiili u6i-tcli-skih društev kot tako, bi se zgodile* da bi :r>iela De' ivska zbornica v sebi dve organizaciji ene in iste otroke, dve organizaciji uči-ieljev in sicer mednarodni sindUcat učiteLev iti Zvezo slovanskih vćitel-skih društev. Dej-stve, da se je izrekla pcslednja z ogromno večino glasov za pristop k Delavski zbornici tolmačimo tako, da so se izrekli slovanski učitelji za taktiko razrednega beja. Delavska zbornica bi icrej imela v svoji sredi dve or-ganizac ii učiteLjev. Obe priznate razredni boj, vendar je ena mednarodna v kolikor .^prejema člane vsake narodnosti, vedi meinaredno politiko in dela v vseh cziriii na to. da širi vsepovsod in uveljavlja soci alislična načela. Dru-•ga ie pa naredna v kolikor sprejema člane le ene. t. j. slovanske narodnosti. Ali nimamo ffu>-J»ene pravice, da bi dvcmili nad lojalnoslfo ^n poštenost o slovanskih učiteljev. Prav zaradi lega smo prepričani, da bodo uvideli in prznai: slovaavjJti učntelja sasni v ka-k položaj bi če bila spravila Delavska zbornica^ ako bi pničela priznavati pri eni stroki princip organizacije po narodnosti in bi pričenjala spraje-mati v svojo sred o po več -CTgantzaaij ene šn iste stroke. To bi nedvomno prejudiciralo no-t ran jo moralne in faktlvno silo Delavske zbornice in mesto hom»ogene inštitucije, bi imeli kompleks, ki bi koleba! na desno in levo, kakor bi kolebale na desno in levo raznim ete-rogenim tujim vplivom podvržene njene organizacije. Naj preudarijo slovanski učitelli to stvar do dobra m prepričani sme, dia bodo •spoznali, da ima opraviti pri vsej te) zadevi slovanska narodnost ravno v toliko kolikor hudobec pri povzdigovanju.« Ali ni vse to ▼ popolnem nasprotju z onim, kar so svečano trdili socialistični učitelji na učiteljskih zborovanjih vse mesece sem?! Še v včerajšnjem »Učiteljskem Listu« ]e poročilo o glavni skupščini >Hrv. učitelj, društva za Istru% kjer je učitelj HrešČak, ki je včlanjen v socijalističjni stranki, značajen in vseg« spoštovanja vreden mož. rekel med drugim: <• Delovna zbornica, v katero je učdtel stvo prisiljeno stopiti v borbi za svoj kruh, ni komunizem, a niti komunistična stranka, ampak udruženje vseh stanov, ki so si v medsebojni pcopori zagotovili obstanek. Delovna zbornica zagotavlja svojim članom popolno svobodo v svetovnih naziraniih (torej tudi v političnem. Op. ured. »Ed.«). Ali stepamo v Delovno zbornico ket stanovska organizacija, a ne kot l'iberalno-kom uništi ona stranka!« In !ko je učitelj Flego hotel poznati razliko med Delovno zbornico in socijajistično-komunistično stranko, je odgovoril g. Hreščak: »Socijali-sti'6no-kcimunistična stranka je res zastopana fkot najmočnejši Član v Delavski zbornici, toda iz tega ne sledi, da je Delavska zbornica •komunistična zadruga. Noic daniš t vo bo ravno tako včlanjeno kot stanovska organizacija, • nič drugega!« Kdo se torej vara: aH Hreščak, ali -Delo<, ki it rdi, da se »morajo Člani Delavske zbornice podvreči taktiki razrednega boja, ki ga vodi »Delovna zbornica«, ki si 4e tolmačila sklep Zveze tako, »da so se izrekli slovanski učitelji za taktiko razrednega boja. < Kako se to ujema z zagotovili, da ,je Delovna zbornica nepolitična crganizacija strokovnih društev, ki nočejo bitd orodje raz-aiii političnih' strank, ■kakor pravijo njena ipravi-'a in njeni agitatorji?! Protislovje je tako očlvidno in na dlani, da bi bil vsak 'komentar odveč. Dodali bi le, da nismo nikdar dvcmili nad našim zavednim v.čiteljstvcm, ki bo vedelo tudi po tej potrebni prevari, kam vodi njega pot in ik> na jde oporo: v narodu samem, v njega kulturni in politični zrelosti! Le eni nima 'bodočnosti, kder obupuje nad n.jo! Toda naša vera in zaupanje, je bolj trdno nego kdaj prej. Zato ,bi rajše me-« sto z Dantejem, končali z »Laveratorjem^: »Somaro, non ragliare!« krat pogovoriti s francoskim poslanikom. Parlamentarna komisija za vnanje stvari se mora sestati jutri. Minister von Simons bo cb tej priliki poasnil svoje stališče nasproti z~.ii.e-vam francoske vlade. Rusko-poljski boji no pruski meji Poljaki zavzeli Avgustov in Grodno — Pohod ruske konjice proti Lublinu — Srditi boji na Bugu Rusko poročilo.... zopet „nefitljivo" CUR1H, 1. Radiobrzojavka iz Moskve objavlja tole porodilo od 31. avgusta: Sovražni ofenzivni poizkusi so bili brezuspešni. Sovražnik je poizkušal začeti ofenzivo na več krafib in je prešel Bug. '«» nadaljaitejo. Ostali del brzo-javke jc nečilliv. Poljsko poročilo Poljaki zasedli Avgustov, Grodno in Sokolko. VARsAVA, 3!. Poročilo poljskega vrhovnega štaba z dne 30. avgusta pravi: Dne 29. avg'j ta so na5e čete zasedle Avgrstov ob velikanskem navdušenju prebivalstva. Litvinski odde'ki, ki >e naha ajo v mestu, so se vedli prijateljski. Pri Bjelcistoku se sovražnik ni mcgel upirati našemu pritisku in se je umakml. V smeri proti vzhoda smo zasedli Sckolko, Grcd;:o In Narev. Boljše^ški oddelek, ki se je pripravljal prš Mlavu in Narevki na boli odločen odpor, je bil odbit in pegnan: v beg. Pri Brezcskn vlada nrir. Pri Zamcsću se naši oddelki pogumno upirajo Budenyjevi kcnj ci. Grahojovsk, Id smo ga bili začasno zapustili, smo zopet zasedli v protinapadu. Vzhcdno od Lvovega je položaj neizpremenjen. Neprekidni sovražni napadi južno od Zavveroše in Dcrelca so bili odbiti. Sovražna kolona, ki smo jo pustili do kakih 50 korakov pred naše postojanke v Porulcah, je imela velikanske izgube. Ziackov in Kardov je bil očiščen cd so-vražrih 'konjeniških oddelkov. „Rusijo morejo rešiti Doiiieviškega Jarma le ruski pafrllotl s pomočjo.... poljske vojske" Izjave bivšega ruskega vejnega ministra« PARIZ, 31. Agencija ->Havas< -javlja iz Varšave: Davinkov, bivši «ruski voni minister ped iKerensltfevd( Ivlacc, je .'Izjavil .uredjjiku varšavskega ^li sla !>• Rep t-bj) ika-, da se Rusija ne more češ i ti boljše viškega jarma drugače nego .potom akcije ruskih patri otov sporazumno s poljske: v ojsko, čemur je pripomogla bistrovidno^! francoske vlacle. Davinkov smatra, da g<:e sedaj na Poljskem za msicdo Rusiije in vsega evropskega vzhoda. Pol ska je poklicana morda za odločilno vlogo v boju preti boljševizmu ki pri delu n:ve ru?ke generacije. Poljika prostovoljska vej^ka, nedavno organizirana. šteje že nekoliko sijajnih vojaških uspehov rn Števila njenih vojakov bo kmalu znašalo nekoliko 10.000 mož. Mi si ne pred<-stavljamo osvoboditve Rusije — je nadaljeval Davinkov — kakor «i ]o predstavljale« ruski kregi v Berolinu, ki stavljaj o vse svoje upa-nje v 'Nemčijo. Nemčija ne misli, da bi morala vzpostavili >vcjo n-:č na ruševinah Franci e in Poljske. Odpreti pot Nemčiji v Rusijo bd bile isto kakor pripraviti pot k novim krvavim kala-strofam. Same zbližanje ined Poljsko in novo, demokratično Rusijo more biti koristno za obe državi. Bivši Kerenski ev vejni minister se je udeležil ket prc^tovolec zmagovitih bojev na Bugu. Ta bivši ruski minister, katerega velik vpliv v -ruskih demokratičnih krogih je znan, ie o?noval v Varšavi skupno z kadetskem voditeljem Rcdiočevim ruski naredni odbor, ped katerega nafzorstvom se zbira nova vojska ruskih prostovoljcev. Program tega odbora, ki uživa popolno za-upanje polske vlade, namerava ustanoviti v Rusiji republikansko «n demokratično vladavino, razdeliti zemljo kmetom in dati posameznim pokrajinam avtonomijo na široki podlagi. General Denjikln v Brnxelissu B1cril, da je debil iz Pariza .uradna sporočila. ,j>o katerih- se bo vršilo ljudsko glasovanje meseca oktobra. Medzavezniška ikrmisija :e objavila naredbo glede organizacije nove varnostne policije v Gemji Šleziji-. To redarstvo se bo imenovalo gcmješlezijskio redarstvo in bo moralo vzdrževati red, dokler medzavezniška kemisi a ne konča svojega dela. Policija bo podrejena medzavezniškim oblastim. Medzaveznška komisija je razveljavila naredbo, s katero se je bilo prepovedalo izvažanje premoga iz Gornje Slezi/e v druge države. Spor med Nemčijo In Francijo zaradi vratislavsklb dogodkov Francoska neta Nemčiji. BEROLIN, 31. Nota, ki jo je izročil francoski poslanik ministru vnanjih stvari, pravi: Kot na dal e vanje moje note cd 27. avgusta imam čast sporočiti V. E. pogoje, pod katerimi zahteva vlada republike, da se uredi incident, ki se je pripetil dne 25. avgusta v francoskem konzulatu v Vratislavi: 1. Konzulat bo obnovila nemška vlada na lastne stroške; 2. nemška vlada bo plačala 100.000 frankov kot odškodnino za osebje konzulata; 3. vsi soudeleženci pri atentatu se bodo .poiskali in kaznovali; izid preiskave se bo sporočil poslaniku tekem 8 dni; 4. proti mestni/m oblastim, ki so s s v c .jo namamestjo omogočile izvršitev atentata, se bo uvedlo disciplinarno postopanje, o katerem bo poslaništvo obveščeno v istem roku; 5. ko bodo ti pogoji izvršeni, se bo konzulat zopet otvoril v prisotnosti predsednika šlezil^tke pokrajine in pe-slaniškega sveta. Ta čas se bo razveš:!a francoska zastava, ki bo ostala razvešena do 8 zvečer; oddelek državne brambe z glas-t: bo izkazal čast in izvršil mimohod pred kerzulatem. Organizacija ceremonije se bo določila sporazumno s poslaništvom. Vlada republike smatra, da jc bil izvršen napad na francoski konzulat v Vrati-slavi iz istiih vzrokov, ki so dali povod žalitvi francoskega poslaništva dne 16. .j ulj a in za-hteva, da se proti stotniku Ardinu takoj uvede disciplinarna preiskava. Vlada republike želi ohraniti z nemško vladio debre odnošaje v atmosferi pomiri,ivosti in dela, toda prisiljena je ugotoviti, da1 se izpodbuja cela serija nasilj in sovražnih dejanj, proti njenim civilnim zastopnikom, kakor tudi izzivanje > tem, da ostanejo krivci vedno nekaznovani. Vlada republike je prepričana, da bo posta'al ta neznosni položaj od daie do dne bolj težaven. 6e nemška viada ne pokaže z odločnimi ukrepi, da hoče narediti tenru konec. V tem dluhu imam čast zahtevati po ukazu sveje vlade, da N. E. državni kancelar v k naon se ljudsko glasovanje ne 'bo vršilo pred 15 leti. Grške občine ibo'ia imele pravico do otvoritve šol, cerkev in dobrodelnih ter re-ligijoznih zavodov. Nadaljmi členi dogovora določajo način vzajemnega postopanja z narodnimi manjšinami-. Madžarska brzojavna agencija pravi, da ni belega terorja na Madžarskem.... BUDIMPEŠTA, 31. Neki madžarski list je objavil vest, da so mehčani Vel'ke Kaniže na zborovanju pod predsedstvom župana Maorli-ckega cdcbrilL resolucijo, v kateri ^e ugotavlja, da vlada na Madžarskem beli teror. Madžarska agencija je dobila ^zanesljive« vesti, da je ta vest povsem neresnična. Pomemben dokaz, kako daleč sega izmišljanje boljševikov, je dejstvo, da se sploh nikdar nI glasovalo o kaki t2ki rezoluciji i-n da v omenjenem mestu ni bilo nikdar župana po im^nu Maoslicki. Likvidacija nvstro-osrske Sanks DUNA J, 31. Na seji glavnega odbora av5L.r0-cgrske banke je bilo naznanjeno, da je komisija za odškodnine imenovala- po določbah saintgermainske mirovne pogodbe 1'kvida-terje banke, in sicer Edmonda Whitma>na, Jo-sšpa Luzarda an Aleksandra Zencernona. LIoyd Georgeov obisk pri švicarskem predsedniku. LUZERN, 1. Sncči je obiskal Lloyd George zveznega predsednika Motto. Obisk je imel popolnoma privaten značaj. Sestanek je bil zelo prisrčen. Obisk je trajal eno uro in pol. Po cbisku se je Lloyd George p;vrnil s svojim spremstvom v vilo Alschubcan. Nekoliko minut pozneje je vrnil Motta v spremstvu Di-nichorta, načelnika oddelka za vnanje stvari, obisk angleškemu ministrskemu predsedniku. Zadnje ure župana mesta Kork LONDON, 1. Stan/je i-rskega župana mesta Kork, ki, kakor znano, noče v zaperu sprejemati nikakršne hrane, je zelo nevarno. Neki zdravnik, ki g* je' včeraj obiskal, je izjavil, da je aretiranec trko slaboten, da ga ne more rešit; več nič nego morda izpuščenje krvi. Bol med koulnsRiml delavci in industrijalci v Italiji Tvornice v Milanu ia Rimu zasedene po delavcih. Gibanje se širi tudi po drugih mestih .MILAN, 1. Obstrukcija kovinskih delavcev je imela za posledico zapretje tovarcn s strani nekaterih industrijalcev najprej v Milanu. Razumljivo je, da je to razkaĆilo delavec, ki so že predvčeranjiiu zasedli tvornicc in sc uredili v njih popolnoma vojaški. Na tvornicah vihrajo rdeče zastave, po strehah in oknih čepijo srtaže, ki imajo nalog, da opozorijo delavstvo, čim bi se bližala kaka nevarnost. Doslej so zasedli kovinski delavci kakih 160 mehaničnih in kovinskih podjetij. Delavske žene in otroci nosijo svojim možem hrano in sporočila. Po nekaterih tvornicah so obdržali delavci tudi inženirje, s katerimi sicer zelo obzirno postopajo, toda odhoda jim ne dovoljujejo. V delavnicah« kjor ni nobenega inženirja, grozijo delavci, da jih bodo ili iskat v Stanovanja, ker delo brez voditeljev seveda ne gre, kakor se sedaj najboljše vidi. Sicer pa so delavci odločeni na vztrajanje do skrajnosti in. si pomagajo kakor morejo. Tako so v nekaterih krajih s silo pripeljali v tovarne železniške vozove s postaje vkljub temu, da je imel postajenaČelnik strog ukaz, naj tega ne dovoli, dočim so si v drugih krajih priskrbeli tudi materijal za prvo silo: nadaljevati hočejo z delom, dokler se industrijalci ne odločijo na popustitev. Industrijalski konsorcij je izdal proglas, v katerem opozarja delavstvo v tvornicah, da ne bo dobilo plače za delo, ki ga sedaj izvrši, a dobavljalce, da se jim ne ho plačal materijal, ki bi ga sedaj poslali v tvornice. Doslej ni znano, da bi bili v kakem podjetju poškodovani stroji, ali povzročene druge škode. Razumljivo je, da vlada v mestu velikansko razburjenje in da je vojaški aparat ves pokonci. Če industrijalci ne popuste, je mogoče, da se bodo godile Se grde reči. RIM, 1. V Rimu se je spor med kovinskimi delavci in industrijalci nenadoma shujšal. Ko so vče- raj prišli delavci pred tvornico Bastianelli, so [o našli zaprto in zastraženo po redarjih in orožnikih. Delavci so mirno odšli. Popoldne se je razSiril glas, da nameravajo proglasiti zapretje tudi drugI indu» strijalci, kar jc dalo povod delavcem, da so naredili. kakor njihovi tovariši v Milanu. Doslej so zasedli pet podjetij. Osebe, na sumu, da drže z industrijalci, so bile obdržane kot talci, a nepotrebno osebje je bilo izgnano iz podjetij. Dclavci so ustanovili »notranje stotnijc«. Na podjetjih vihrajo rdeče zastave. V bližini tvornic so močni redirski, orožniški in vojaški oddelki. Tudi iz drugih mest prihajajo vesti o kritičnem položaju. Odliad D'Annunzijsvesa odposlanstva iz Fina RIM, 1. D'Annunzi'cv o cdpo>Ianslvo je oJ potovalo nocoj skozi Trst n? Reko. Pred c* hodom je imel urednik lista »Fpoca pogov s članom odpcslanstva dir. Springhettijem, je izjavil, da Giolltti noče nič vedeti o F ;ki dn da prepušča Consigliu Nazionalc , naj naredi, kar mu je drago, ker italijanska vlalda se n»c,če vtikali v to zadevo. Na vprašanje, ^Ji se mu zdi, da rje dobro proglasiti Rc-ko za svobodno me?tof je odgovoril Springhf.tM, da je dobne Ln slabo, ker po novi c nikdar pokazali kot Italijani, bo Reka vedna bolj (daleč od Italije in ćLneksiije. Razne vesti Iz Jugoslaulle Koroški plebiscit. Iz Celovca poročajo: Plebi scitnih okrajev ali ditsriktov je medzavezniška ko. misija napravila šest. Vsi razen okraja A sa raztezajo po eni sami coni. Okraj A ima Sest občin v coni A, sedem pa v coni B in ima zaradi tega tudi dva sedeža, Rožek, oziroma Vrbo. Vsaka velesili ima svojega zastopnika v vseh okrajnih svetih. V velikovškem okraju in v celovški okolici sta pred. sednika dva Angleža. V mestu Celovcu in v boro-veljskem okraju izvršujeta, predsedniške funkcije dva Francoza, v okraju A in v pliberškem okraju predsedujeta dva Italijana. Vsakemu okrajnemu svetu v coni A je prideljen kot posredovalec po 1 Jugosloven, v coni B pa po t Nemec. Komisija je sklenila, da mora Imeti vsaka oseba, ki ima svoje stalno bivališče na plebiscitnem o-zemlju in ki je stara nad deset let, osebno izkaznico (identitetno karto). Te izkaznice bodo izdajale vse občine za svoje prebivalstvo, a okrajna glavarstva in raedzavezniški okrajni sveti jih bodo potrdili s svojim pečatom. Ako se kdo odstrani iz svojega bivališča za več kot tri dni. mora to naznaniti okrajnemu svetu, v čigar področje pride. Osebam, ki se bod o Smatra le za nevSečne, se bodo identitetne karte odvzele. Osebe, ki hočejo priti iz Jugoslavije v cono B, n. pr. v Celovec, morajo imeti pravilen potni list ter si preskrbeti tudi vizum avstrijskega delegata. Osebe, ki hočejo potovati iz Avstrije v cono A. si pa morajo preskrbeti vizum našega zastopnika v plebiscitni komi-siji. Zborovanje javnih name£čenccv v Zagrebu. Dne 19. avgusta se je vršilo v Zagrebu burno in mnogoštevilno obiskano zborovanje javnih nameščencev. Sprejeli so resolucijo, s katero zahtevajo sodelovanje pri izdelovanju uradniške pragmatike, razpin volitev v konstituanto, povišanje pluč in železniške certifikate. Protestirajo proti podraženju živeža in železnice. Skupščina je manifestirala solidarno z organizacijami iz Slovenije in ostalih delov države. Državni štipendisti. Ministrstvi za prosveto in narodno zdr- vje sta preko svojih prosvetnih delegatov izvršili definitivno redukcijo državnih Štipendistov. Stipendije so se odvzele vsem onim, ki niso položili pravočasno izpitov, ali pa so jih položili z neuspehom. Razen tega so odvzete štipendije onim, katerih očetje plačujejo nad 150 dinarjev neposrednega davka. Tihotapstvo na severni meji. Na severni meji cvete bujno tihotapstvo. Jugoslovanske oblasti so sedaj na Praču izsledile veliko tihotapsko družbo, ki se je bavila tudi z žigosanjem eno- in dvokron« skih bankovcev. Tudi finančna straža se je pokazala na nekaterih obmejnih mestih kot nezanesljivo. Avstro-ogrska municija. »Nova Doba < prinaša vest iz Tivata, da jc francoska vojaška oblast V imenu entente naročila tamošnjemu arzenalu, d<4 se mora vsa municija, ki se jc izza razsula Avstro-Ogrske našla v Boki Kotorski, vkrcati na poseba« ladje, da »e bo potem potopila v Jadranskem morju. Te municije jc sedaj zelo malo, ker so vse, kar i« bilo vrednejšega, zavezniki že davno odnesli. Povifianje železniških tarifov. Hrvatski člani gospodarskega sveta v Zagrebu, so imeli te dni se« stanek, na katerem so razpravljali o povijanju železniških cen. S lega sestanka so odposlali na ministra za trgovino brzojavko, v kateri obžalujejo, da so se povišale cene na železnicah in da se prej niso radi te zadeve zaslišali člani gospodarskega sveta. Zahtevajo, da naj se takoj skliče gospodarski svet, ki bo razpravljal o tem vprašanju. Politične vesti Črnogorski voiaiki tabor v Italiji. Po nevdušeneni glasovanju črnogorskega naroda za. priklopitev k Jugoslaviji, so se umeknili pristaši in plačanci bivšega kralja Nikole z nekaj podkupljenimi četami v Italijo (Gacta - Elena), kjer so nastanjeni v vojaškem taboru, ki je pod italijanskim poveljstvom .kjer naj počakajo ugodne prilike za pohod na Črno-goro. Toda sedaj so pričele prihajati v javnost veit{ o strahotah, ki jih uprizarjajo prisiaSi Nikole nad lastnimi rojaki. Pretepanja, nasilna izdiranja zo« bov, udarci 9 palicami po nohtih so na dnevnem redu. Vsled tega je prišlo v taboru ie večkrat do upora, ki je bil krvavo uduien. Postreljenih \f bilo več oseb kratkim polom, brez sodbe. Vsatc dan uhajajo vojaki iz tabora, toda po navadi jftv polove stražniki in uklenjene privedejo nazaj, »Avantil«. ki prinaša to poročilo, vpraSuje italijansko vlado: koliko časa namerava še vzdržati to neznosno in nečloveško stanje v prid umazti« nim špekulacijam detraniziranega kralja?! D'Annunzio zbira »vojake«. Milanski -Avantil« poroča kako, da D'Annunzijcvi častniki zbirajo po milanskih ulicah vse postopače, ki naj bi branili reško stvar in njenega preroka. Neki stotnik, da postaja vsak večer na trgu Meani in navdušuje to uboge izvržke človeštva, jim preskrblja listek 3. »£fjflftOtf'i« it«*. 177. V ima, one atptcMm 193«. razred«, Skatljo sardin in kos kruha. Odpošilja jih A*to v gručah po i tiri % vlakom do Vidma in od tam jih na tovornih avtomobilih pr« vala jo do Reke. 9Uboda Reka. kdo vse »brani* tebe in tvojega »od- ;$lite3]a«f Reka In veriinikL Mario Carli, najnavdušenejii ardit in »prvi borec« za italijansko Reko je poslal te dni glavnemu odboru aiditov v Milan pismo, polno obtožb, kjer pravi med drugim: »verižniki in vojni oderuhi so bili in so naravni podpiratelji reške stvari!« — Mi sm) že ^d^vnaj vedeli, da so resko komedijo uprizorile velike j banke, da podpirajo z ogromnimi svotami D'An-! nunzija in njegove le£ijonarje, da podkupujejo ve-Uko italijansko Časopisje, ki naj vara miroljubni, italijanski narod; zdaj je prišel mož, o katerem ne' more dvomiti noben fašist in ki potrjuje v vsem j obsegu naje trditve: da hoče italijanski kapital' potom Reke gospodarsko zagospodovati na Balka-' nu. Vse drugo je samo pesek v oči. Domaie vesti Do gg. dopisnikov in solradnikov moramo izreči Janes resno He«cdo. 1 t srca hvaležni smr> vsakomur, Id s svojimi prispevki — pa tudi najmanjšimi •— pomaga, da je vsebina lista mnogovrstna. To pa nc morda le radi tistih čitateljev, ki žee le zabavnega čtiva, ampak tudi radi tiste naše javnosti, ki iz skrbi za bodočnost naSo želi imeti dnevno čim celotne jo sliko o položaju in dogodkih v deželi. Potem pa tudi radi nasprotnikov je potrebno, da jim sproti predočujemo krivice, ki nam jih delajo iKrotn naje zemlje. In sldenjič tudi, in ne v zadnji vrsti, radi oblasti, ki jim ne smemo omogočati izgovora. čel: saj sc ne oglašate. — Ali, gospodje dopisniki in sotrudniki, eno je neizogibno potrebno, to moramo zahtevati; vodi naj vas vsikdar Čisto resnicoljublje, ki edino more koristiti in prispevati, da sc evcntuclne hibe ali nesposobnosti odpravljajo, da se rane cclijo — da se ostrosti v našem medsebojnem razmerju blažijo. Zdraviti pa more le rcsnica, dočim podtikanje zastruplja. Ko kritikujete, nc pozabljajte: da naloga kritike ni, da podira, marveč da zida! Zidaš pa, če prepričuješ s strogo resnico. In naj ne pozabljajo, da je uredništvo navezano na njihovo zanesljivost. Do-pisneiaki naj nam verujejo, da je za uredništvo najmučnejši trenutek, ko ima neprijetnosti vsled nepremišljenosti ali površnosti kakega dopisnika — kajti, v takih slučajih je samo brez orožja. Prosimo torej dopisnike in sotrudnike: ljubezen in udanost do rcsnicc naj vas vodi vsikdar !ln če se vam je pripetilo — tudi to se dogaja — da sle bili sami zavedeni po krivih ali netočnih informacijah: priznajte to hitro in sporočite uredništvu. To ni v sramoto, ampak v čast, ker je — lojalno! Značilno. »Goriška. Straža piše: V italijanski poslanski zbornici so poslanci z veliko večino glasovali za aneksijo Tirolsek do Brcnerja k Italiji. Skoraj pol milijona zavednih Nemcev bo moralo biti podložnih Italiji. Zanimivo je vedeti, da je le 59 socijalistov glasovalo za samoodločbo teh Nemcev, dočim je katoliška ljudska stranka, ki jI pravijo »Pipi-«, kompaktno glasovala za aneksijo in sicer skupno z brezverskimi nacijonalisti in frama-zoni. Tirolski Nemci so po večiin vrli katoličani, ki neizmerno žalujejo nad svojo usodo. Ali sc bodo mogli ti katoliški Nemci v parlamentu kdaj pii-družiti takšni stranki, kakrošna je :»PipI«? V tem oziru treba dati čast socijalistom, ki so v tej točki glede poštenja premagali stranko »Pipi«, ki bi se morala kazati pravično v vseh zadevah in do vsakega. Kako hudo se zatajujejo in mrcvarijo načela v politiki! Pozor mladeniči! {Poziv z ftenske strani.) Kako me veseli, dragi slovenski fant, da se vendar nahajajo mladeniči, ki spoštujejo nas poštene de-keta. Prav govoriš, fant: koliko dobrih mater bi dal svet in zadovoljnih mož, ako bi mladeniči pri zbiranju žena gledali na njihovo vedenje. Izprcvidela sem pa jaz sama, da mnogim mladeničem ugajajo najbolj tista dekleta, ki dobro — plešejo. To je moja lastna izkušnja. Ljubila sem fanta nič manj, nego deest let. Bila sem mu v tolažbo tri eta, ko je sužil vojake; potem sem vso vojno prelivala eolze zanj. Danes pa, ko bi moral on mene tolažiti, si je izbral za ženo drugo, ki je preostajala drugim. To je sicer moja zasebna stvar, vendar pa ni brez pomena za splošnost, ker stavlja vprašanje: kako naj živi dekle, ko pa mladeniči tako malo cenijo — poštenje?! Ali taka izkustva naravnost nc silijo poštenih cleltltt k razmišljanju: če bi Živela kakor druge, bi bilo morda bolje zame?! In posledice?! O tem razmišljajte tudi vi fantje, sinovi naše slovenske matere! Morda boste potem bolj cenili pridnost !n poštenost dekleti — Štajerska Jugoslovenka. Izgled kremenitostL Neka gospa, ki se je vozila v tramvaju proti Barkovljam v kopališče, pripoveduje: V istem vozu sc je vozil tudi neki 13-16 leten mladenič M., ki je čital neki list. V vozu |e bilo tudi nekaj drugih mladeničev, deloma mlajših, deloma starejših onega prvega. Ta pa — čitajoč v kotu svoj list — se ni zmenil za nikogar. Izne-neada pa se je oglasil eden iz družbe, veleč mm Dajte sem list, ki ga čitate! Apostrofiranec pa je odgovoril kratkomalo: Jaz sem kupil list zase in ne za druge.« — > Pa vendar zahtevam, da mi izročite list!« — Da, čo ga plačate, 20 vinarjev stane, pa vam ga dam. Drugače ne!« — Na to pa je, kakor na migljaj, 5c drugih 10 pobalinov obkolilo mladeniča, poživljajo ga, naj jim izroči list. On pa se ni vdal, pač pa je odgovoril: »V Barkovljah. v enavzočnosti karabinjerjev, vam ga dam, drugače ne!« — Pobalini so mu grozili brutalno, napadc-nec pa jim je nepremično In neprestrašeno gledal v obraz. Liudje so že mislili, da ga razgreti pobalini kar vržejo iz voza. Toliko poguma pa vendar niso imeli — junaki, da bi mu Iztrgali iz žepa... »Edinosti«. Kaj da se je ž njim zgodilo pornej« nisem mogla zasledovati. Kolikor pa tsm izvedela potem, sc nal mladenifi ti vdaL Tudi »Edinosti« niso dobili v roke, da bi si na nji obla* dili razgreto kri. Oni nla neustraieni mladenič pa bodi v zgled vsem dragim, da bodo povsodi priznavali, da so Slovenci, ki si ne puščajo kratiti pravice in svobode za čitanje svojega lista, kjerkoli hočejo. Uradne vesti Točenje novega vina v gostilnah prepovedano. Mestni magistrat javlja, da je vsled sedar.jih zdravstvenih razmer v mestu do 1. oktrobra prepovedano prodajanje in uživanje novega vina v javnih prostorih in da se bodo* prestopki te prepovedi kaznovali po zakonu. Mestna zastavljalnica. V četrtek, 2. t. m. zjutraj se bodo prodajali razni dragoceni predmeti ser. 145 od št. 86701 do št. 88100, sprejeti decembra 1919; popoldne prostovoljne dražbe. Društvene vesti Kolesarsko društvo »Balkan« ima v soboto, dne 4. sept. 1920 ob 20J4 redni občni zbor v prostorih Šentjakobskega konsumnega društva. Člani naj se ga kar najitevilneje udeleže. Telovadao društvo »Sokol« ca Vrdeli pri Trstu priredi v nedeljo, 5. sept. t. I. celodnveen zabaven izlet v Zvroček v Istri. Izbrani kraj je kar enajpri-mernejši, tako da bo vsakomur žal, ki bi sc ne udeležil izleta. Troški bodo precej nizki. Vabljena so tudi bratska društva, da se skupno ali posamezno pridružijo. Natančen spored objavimo v petkovi številki »Edinosti«. — Odbor. Iz tržaškega iiviienia »Dež« z jasnega. Predvčerajšnjim okrog polnoči sta dva elegantna in mlada Častnika mirno izpre-hajala po Korzu in govorila o najvišji politiki — najbrže o proglasitvi neodvisnosti države kralja Gabrijela I. Tako globoko sta oba bila vtopijena v ta visok pogovor, da nista zapazila bližajočo se nevarnost... Ko sta častnika prikorakala vštric mestne zastavljalnice, se jim je približal velik, krepak fant ter ju resno nekaj časa »korik za korakom« zasledoval. Fant si naenkrat... odpne hlače in... častnika sta se stisnila hitro k zidu, misleč, da .. . dežuje. Korajžen Tante pa ju je nadalje vztrajno škropil. Častnika sta kmalu opazila, da ta »blagoslov« ne pada iz oblakov že zaradi tega ker ni bilo videti niti enega na nebu. Vzrok je torej moral biti drug. Strme sta opazila na svoji de?ni strani fantalina, kateri je v lepi vzbočeni pozi meril na nju! Kot dva razdražena leva sta se Častnika postavila v — bojno vrsto in na vse grlo kričala nad lastnikom tega improviziranega vodometa. Kričanje je privabilo dva radovedna redarja. V par besedah sta zmočena častnika opisala ta čudni dogodek nakar sta redarja v imenu postave aretirala škropilca. Vse to je — od začetka do tu — v bližini opazoval vesel muzikant, brenka-joč lepo koračnico na svojo gitaro v izpodbuditev svojega pajdaša. Ko pa je muzikant videl, da so mu stražniki prijatelja aretirali, je skočil k njim in nekoliko pretrdo položil enemu svojo gitaro na glavo, katera se je samega veselja kar razpočila. Pok gitare je privabil druga dva redarja, katera sta veselo spremljala virtuoza na gitari na kreaturo. Ta fanta sta 26 letni Gvidon Pavan in 26 letni Franc Dessi. Spravili so ju oba v zapor. Izgubljena in zopet na{dena nra. Gospod Ca-stellani, uradnik pri družbi »Adrialica«, Je šel med uradnimi urami na telesno potrebo. Vračajoč se, je pozabil v kabinetu svojo dragoceno zlato uro, katero je bil momentalno odložil na okno. Kmalu nato je zapazil, da mu ura manka in spomnil se je tudi, kje jo je bil pustil. Šel je znova v kabinet — toda bilo fe že prekasno: ure ni bilo več. Javil je dogodek takoj policiji. Redarji so kmalu prišli v urade zavoda in začeli z zasliševanjem osobja. Med zasliševanjem }e neki uradnik privlekel uro iz žepa, če3 da jo je našel na oknu in jo spravil z namenom, da jo vrne gospodarju. Redarji mu niso hoteli verjeti In so ga odpeljali v zapor. Skoro bi se bil zadu&il. 21 letni mehanik Herman Gerlič je včeraj zjutraj popravljal v hiši štev. 12 ulice C. Rittmajer plinske cevi. Iz ene cevi fe plin močno uhajal, ne da bi bil Gerlič pravočasno to zapazil. Posledica: Gerliču je začela boleli glava in kmalu Je padel v nezavest. K sreči je pravočasno to zapazila neka služkinja, ki je poklicala na pomoč rešilno postajo. Zdravnik je z umetnim dihanjem in z injekcijo kokaina spravil Gerliča zopet k zavesti ter ga nato spremljal na njegov dom. Pretep. V hangarju tr2. LIoyđa v prosti Inki se je 35 letni uradnik Henrik Ricchett! spri s tovarišem in se začel ž njim ruvati. Med ruvanjem Je Ricchetti tako nesrečno padel, da si fe zlomil roko in eno levo rebro. Zdravnik rešilne postaje ga fe ca silo obvezal in ga nato spremljal na njegovo stanovanje. Dopisi Buzet. Pozivaju se pčelari na sastanak, koji če so obdržavati u nedelju 5. septembra u 10 sati prije podne kod pčelinjaka gosp. Draščiča kod Barake kraj Buzeta, gdje če si moči ogledati *ZI-daričev« ulj, koji fe za seljake preporučiv. Is Hraievfa. Na moj dopis »V spomin vrlemu možu.* fe prišel kaj neprijazen odziv. Zato moram naglasiti, da sem napisal umrlemu — kot njegov star prijatelj — par vrstic v slovo brez vsakega namena, da bi koga talil. Se manje pa, da bi hotel nastopati kot strankar — v sedanjih časih, ko je etrankarstvo za nas naravnost pogubno. Pa tudi moj nasprotnik naf bi se bil držal tistega znanega pravila: De mortuis, uvaževaje, da treba vedeti ma«a vzroka 1» povode, če ee koče prav ■oditi. Na^Jaiati moram najodločneje, da si bilo v mojem dopisu prav nič, kar bi ialilo nafsvctefie čute slovenskega ljudstva. Na eventualni zopetni odgovor ne bom odgovarjal. — V. D. L. il i'osiJ]BC. fosioinsfca Čitalnica je priredila v nedeljo, dne 22. m.-m. krasno uspeli koncert s sodelovanjem orkestra in pevskega zbora pod vodstvom dirigenta Poliča. Tako pevske kot orkester-ske točke so se izvajale tako precizno, da smelo trdimo, da nam Postojna še ni nudila takšnega u-metnega užitka. Upoštevati treba, da so to domači diletantje, ki so se vežbali komaj 2 meseca. Vsa čast in priznanje gre v prvi vrsti g. dirigentu Poliču, ki je pokazal, da je mož strokovnjak in popolnoma na mestu. V drugi vrsti pohvala pevskemu zboru; zlasti gospicam iz Vel. Ootka, ki se niso straSile truda ter so prihajale redno in marljivo k pevskim vajam, dasi so bile ves dan zaposlene pri gospodarskih opravilih. Vso zasluženo pohvalo so zato želi tako pevci kakor igralci ter ni bilo po vsaki točki konca živahnemu ploskanju. 8e pri nobeni prireditvi v Postojni ni bila prostorna dvorana »Narodnega hotela« tako zasedena kot to pot. Bili so zastopani prav vsi 6loji, kar nas je tembolj veselilo. Tako bi moralo vedno biti v Postojni Tudi priprosti narod mora pokazati, da zna ceniti naše slovenske pesmi in glasbo in se zavedati, da je lo korak k napredku kulture. Koncert so posetili tudi nekateri zastopniki tu-kajlnfih oblasti ter so se fako pohvalno izrekli o našem petju in glasbi. Tako nas sčasoma morda vendar iz po znajo, da nismo tisti barbari, o katerih so morda sanjali v začetku okupacije. Kratko in malo bodi izrečena zahvala vsem so-dclovateljem ter naše čestitke na tako krasno u-speli prireditvi g. dirig. Poliču, ki ga prosimo, da vztraja na začrtani poti ter nas razveseli 2e večkrat in v kratkem zopet s kakim umetniškem nastopom. Kar se tiče drugih opazk prejšnjega dopisnika, naj omenimo, da sedanji prireditelji nimajo nika-kc krivde, oziroma zveze z onimi »gospodi* glede gdč. M. Tudi ne vemo, kje in kateri so oni gospodje starega kova, ki no dopuščajo mladini svobodne roke. Odborniških mest pa ne morejo zasesii oni mladi gospodiči, ki niso niti člani narodnih društev v Postojni. Kakor nam znano so pri vseh narodnih društvih v Postojni zaslužni možje in fantje v odborih. Ako pa bodejo še mlajši kazali večje zanimanje in sposobnost za narodno delo, so jim na razpolago vsi »portfelji«, ki se jim odstopijo z veseljem. Saj nimajo sedanji odborniki nobene servitute nanje. Žalibog. da dosedaj nismo opažali med mladino preveč agilnosti, sicer ne bi čitali po časopisih o-pazk, da Postojna spi. Nasvidcnjel Več dela in manj kritike I Aprovizacijski odbor v občini Slavina odgovarja na istoimeni dopis v 8t. 172 »Edinosti«: Ad 1) Res fe, da so se zadnje dobljeni aprovizacijski predmeti delili v naši občini po 8 L na osebo; re9 je pa tudi, da so se v št. Peterski delili, ne po 7.50, temveč po 8 L 33 st. — o čemer naj se g. dopisnik Izvoli prepričati in potem naj še le dopisuje. Priznati bo moral potem tudi on in oni, ki tičijo za njim, da odločilen trošek je pri nakladanju, oziroma razkladanju polnih vreč — ne toliko pri vožnji. Sto stotov ostaja sto, pa naj se jih potem naloži na voz ter pelje v Prestransko mlekarno, ali pa v St. Petersko, ali Postojnsko občinsko hišo. G. dopisnik naj le jaha na pol kilometru razdalje! Po kakšni ceni so v Postojni delili, nas tudi ne briga — a najbrže a« ceneje, nego tu. ker ne morejo, Ad 2) Glede položitve računov se fe doslef vedno še ugajalo ukazu deželne aprovizacijske zadruge v Gorici, kateri se vsak mesec vroča bilanca o razdeljenem blagu; — dopisnik naj se izvoi tam prepričati. Raztehtavanje se vrši pa, (kar fe g. dopisniku tudi znano), vedno v navzočnosti in s pomočjo občinstva — tu ne more biti govora o kaki slepariji — ker vsakdo lahko na licu mesta prigovarja tehtanju. Po čim se prodaja pokvarjeno, raztreseno in smetno žito L dr., naj se Izvoli g. dopisnik prepričati pri kupcih — potem gotovo ne bo pisal goro-stasnosti, da se prodaja dražje, nego čisto. Ad 3) Da dobiva aprovizacijski odsek živila zastonj, je znano samo g. dopisniku; tajnik, ki vendar račune vodi, ne vo nič o tem. Ad 4) Res Je, da tajnik zapusti službo, a niti najmanje vsled tega, ker »noče več sodelovati v tef družbi« — pač pa ja sit služiti dopisniku in njemu enakim obrekovalcem. Računi so pa vsak čas, vsakemu občanu na razpolago — tako pref, kakor sedaf, ko tajnik zapušča službo. Da bi jih pa objavljali morda v tržaškem uradnem istu — ne nese račun, niti ni naša dolžnost. Kličemo vnovič: prepričajte M in potem se lahko doma pomenimo; ni treba po »Edinosti« In »Delu« laži trositi. Listi osobito »Edinost« imajo gotovo hvaieiae)ie*a in najnefšega posla ▼ korist aaftega naroda ▼ tadanjih Ispih časih! Z ozirom na to važno dejstvo podpisani odsek ae bode vač reagiral aa tozadevne dopise. G. dopisnik in njegovi pristaši pa imajo sedaj lepo priliko, da kompetirajo na zlatonosno službo tajnikovo — in tudi ostali odsek z načenikom vred se jim radavolfe umakne od dozdevnega korita. — Aprovizacijski odsek občine Slavina. Iz Kobarida. V •»Gori&d Straži« od 3tne 19. en. ur. je bila kaj laskava cceaa kebarajske č£-taVične veselica. Ker rt uspravila nra-^oJ-jšega utiša, se je hcteio popravi a ti v »Edinosti« od 22. m. m. — Dta je ibila c&akmt pristranska in da je imela za predmet le ca dal veselice (b 15 — terej par ur po teoferični •procesi0 — ter se je nadaljevala — 'tudi pc programu — ikctrsec navdušenega Aljaževega: Na dan — fcje ven do šLilrih prihodnjega one, skoraj PJD. prevzelo vse gemeike koče bedo te v koledarju iJjujdfi natančn e 'cp^ane. — Ob-eneoi se jpcceVo vsć interesent.", 2-;.: nameravajo v tsi) izida?! imserrraffci, da se tccadcvno obrnejo taiki&f r. ^cctiinciecovanega, ker se umseratij ne 'bede picsebc} nabćrai:. — V imenik gcstiki sc uvrstijo samo 'L'-s'te, ki pcšl-ejo podatke o n.ncini scib in ipcste&j Lcr naroči p icibenem ttcdti ikclecaa*. — R. In tiskovni sKldtl „Edlnosii" U. D. L 5, Marc Ivan nabrel v štorjah L 8. — O priliki veselice katera se je vršia preteklo nedeljo v Gorenji Branici nabral Kante Ivan med znanci L 80. darovali so: Župan za en dan L 5, Cirila, ki ne pije vina L 5, Ant. Štemberger L 2, Fr Kobal L 1, Ant. Tcrbižan, L 5, Ivan Pregcl L 1, Ant. Čehovin št. 115 L 1, Ant. Čehovin št. 131 L 1, Fr. Kobal 5t. 114 L 1. Fr. Trampuš L 1, Ant. Vouk L I, Iv. Mislej L 2. Julij Hutaž L 1, Ivan Lisjak L 1, Fran Blokar L 1, N. N. L 1, Jakob Ukmar L 1, Franc Fabjan L 1, Fr. Ukmar L 1, Ludvik Terčelj L 2, Janko Furlan L 4, Vinc. Mo-horčič L 1, dva Turka vsak po 1 je L 2, dva pozabljena L 3, Fr. Trampus L 2, Al. Zvokel L 3, Andr. Fabjan L 1, Iv. Rudež L 1, Al. Rudež L 1, Jos. £ehovin L 5, Jos. Vedič L 1, Jos. JeranČe L 2, Leop. Kante L 2. Ign. Stemberger L 7, Marija Stemberger L 4, Leop. Čehovin L 2, nabiralec L 4. Do sedaj izkazanih L 7388'65, v današnjem izkazu L 93; skupno L 7481*65. DAROVI —. V počežčenje spomina umrlega brata v Ameriki, daruje L 20 za Šentjakobsko CM podr., Anton in Mihael SmerdeL Denar hrani blagajnik. Jugoslaveni, zbirajte pridno za Tiskovni sklad „Edinosti"! Borzna poročila. t. . A t . Jadranska banka Cosulich Dalmatia Gerolimich Libera Triestma Lloyd Lustino Martinolich -* ! Oceania Premuda Tripcovich Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Krka Čistilnica riža Trst, 1. septembra 1920. 490 532 365 1910 760 2115 2300 359 488 565 565 625 335 450 530 240 Trst, J, Neprcpečatene krone _ avstrijsko - nemške krono Češkoslovaške krona dinarji leji * marka dolarji Švicarski franki francoski franki angleSki funti, papirnati angleški funti, zlati , rublji napoleoni < napoleoni V ^ septembra 1920. 8.25— 8.50 8.60— 9.— 36.- 37.— 77 .- 80.— 47.25— 47.75 43.50— 44.50 21.20— 21.40 350.-355.— 149.-150.50 76.75— 77.— 98.-100.— 26.- 27.— 79.50— 80.50 78 .- 80.— PODLISTEK Branka. Avgust Senoa. — Posl. M. C—& (42) !'pra\ Itelji so kaj Fr»j-«zni ljudje, a ko hodiš po starinskih hodnikih gradu, skozi goste drvorede starinskega parka, ko pogleduješ v visoke mračne dvorane, kjer gleda na te z zidov cela vrsta starih slavnih tfrvatuv in Hrvatic: le objemlje neko čudno čustvo, neki neznani čar, ki se vedno vabi z nc-odklonl.ivo silo, da sc povrača med tisto starinsko zidovje. Jaz vsaj sc vsakokrat težko ločujem od njih in rada se povraćam v grad. VidiS, plavolaska d aga, koliko novih, doslej nevidnih prizorov te Čaka tu! V našem milem Zagrebu, kjer je ficcr tega in onega, ne najdeš kaj takega; in kriva naj bom, ako se ti v tej divni samoti v kratkem ne razgali duša, da se le težko ločiš od tega divnega zakotja. Zato ne izneveri sc mi nikar! Od tvojega gospoda očeta sem itak že izposlovala dopust za-te. Torej ni zapreke z nobene strani. Ne pozabi tudi tega, da boš mogla proučevati jalševaško družbo in vso okolico. Torej kritični duh, tvoja Živa narav bo imela tu k4asičnega materijala v izobilju in jaz se že v naprej veselim svoje drage Hermfne, ki je posebno vešča, ko treba vsaki božji du£i priSiti primerno krpico. Pridi toreft pridi! pridi- ■— a m* daj s Bogom!« Prišla je jesen, najlepia letna doba v Hrvatski. Po gorju se je razsula divna pisanoet gozdnega listja, ki se je rdečilo, rmenilo in zelenilo. Po vinogradih Je sililo izpod zelenega perja debelo grozdje. pričakovaje trgatve. Bilo je popoldne, aolnce se je razpetalo čarobno nad gorsko iirino, a v njegovih žarkih je plamtel visoko grofovski jalSevaški grof po svoji navadi nastanjen na svojem posestvu. Da, grof Belizar je prijel v Jalševo. Povešene glave, rokama prekrižanima na hrbtu, je hodil grof mirnim korakom po visokih sobah sem in tja, ozirajoč se tu pa tam na to ali ono sliko svojih pra-dodov, pogledovajc sedaj pa sedaj na staro po-sobje, starinski spomin njegove obitelji. Bilo je kakor da se Belizar izprehaja z duhovi svojih pra-dedov, kakor da jim nekaj šepeče in govori o tem, kar-se godi po sv«tu in kako se menjajo ljudje. Hkratu je zakrenil v stolp, stopil na balkon ter je, prizdignivši glavo, omcril vso pokrajino, ki je plavala pred njim v večernem zlatu. Bledi obraz mu je zažarel v lahko rdečici, ko je pogledal proti gori, proti dolom, in na tisto mesto, kjer ja stalo Jalševo med vrtovi. Ta divni prizor je oduievil oko in srce grofa, kajti dolgo in dolgo je stal na balkonu, ne da bi mogel obrniti oko od ta sike; in Sel« tedaj, ko se ja jel spuščati mrak na zemljo, se j« povrnil grof med starinsko sence svojih očetov. Grof Belizar fe sedel vsakega večera, na balkonu svojega stolpa, ter je — odbijajoč modrikasta dima svojo cigara — •opraštano motril krajino ter Čakal. dokler nfsta nočna loč in alfa (na mesečina razprostrla čarobne mreže nad goro in dolom. Obšel je bil polno sveta, ali, čim bolj je motril ta kraj. ki se je sedaj razvijal pred njegovimi očmi. fe moral priznati, da je njegovi domovini zbog nje lepote le malo para in da je vsa okolica oŽarjesa od neke posebne milina, ki se ne da lahko opisati. V njegovem srcu se je jelo vzbujata neko, še ta-jirstveno čutstvo; razumel je samo tolike, da se je krasotam prirode v tujem svetu moral diviti, ali tu, v tem gorskem kotu. je zahtevala priroda več od njega; zahlevala je ljubezen do ta zemlje, ki ga je rodila, do teh starih zidov, v katerih tc je razvila zgodovlea njegovega starodavnega plemena. Belizar je postajal vedno zrelejši; minevalo je leto za leiem, a on so je motal v tujini med tujim svetom, ki je spoštoval samo njegov denar. Bil je sit tega potikanja in klatenja ter se je ogledaval, da pogodi kak stalen prostorček, kjer se pomiri kakor ptica, ki po dolgem letu ilče vejice, kjer more mirno stisniti svoje perot), Sto in stokrat sc je vsiljevala mlademu grofu misel, Id jo je sprva s silo odklanjal, ali je vendar zopet in zopet povrat al k nji; in ko se je slednjič vprašal, kje je ta prostor, mu je odgovoril tajen glas iz duše: Neumnež, iščeš si mesta sa odpočltek, a kje sa tvoja tla, kje hram troje ob4Uty. M« grobnice tvojih dedov. Tudi o tem Je Belizar razmUlfal. ali a silo )e hotel otresti to • aafco ter nduiiU glas resnice, ali zastonj. Ta tint f i« ponovil stokrat ▼ njegovi duji, radno fira|a, ra*o močneje, a enafmočneja, ko Jo aamotatt aeM na balkonu ter motril lepo aibel tralarfa roda* Eno pa ga je žalostilo in peklo, da je v tako lepem kraju tako nadarjen narod daleč zaostal za drugimi narodi, ki je blagoslov kulture sipal nanje obilne darove. S takim razmišljanjem se je bavil mladi grof vsak večer, ko je dovršil svoja dnevna opravila pri gospodarstvu. Vsak večer so prodirali do njegovega gradu iz Jalševa glasovi skladnega gLasovirja. Grof je začel pazno- poslušati ter je razločil skozi večerno tišino odlor-^ e iz Meyer-beerovih in Rossinijevih oper, sonatti Mozarta ir. motive narodnih pesmi. Začudeno se je vprašal Belizar, kaka ptica se je tu zaletela v to pusto samotno Jalševo, da nam daje večerne konccrJc, ki jim je program sestavljen od prvovrstnih del glasovitih skladateljev? Belizar je imel tudi rarlo-gc, 3a sc je čudil, ker so bile roke, ki so prebrale glasovir, čudovito vešče. Nekega večera je M grof povabil starega župnika. Sedela sta skupno na balkonu, kadila in se hladila na prijetnem večernem zraku. »Oprostite, gospod župnik.* je "P^bfLorda • da sem vas ta večer zasužnjil zase; bih b m«-da našli kako drugo prijetnejšo zabavo; no, ,az sem željan toliko dfuibe, kolikor govora; a s svo-iimi pradedi. ki tu viso v pozlačenih okvi^h. se ]ne morem »abavaU. ker so jim usta onemela, ker •• tim i« odtegnil sluh, pak na bi se razumeli med •ebof. No. vi st« moj stari prijatelj, živa vrla duša, ki mi zno razvneli srce ;zato se tudi nadejam, da mi bosta radi Irtvovali ta kratki čaa.« (DaljeJ MALI OGLASI se računajo po 20 stotiak beseda. — Nujmanfi« pristojbina L X—. Debele črka 40 stotink beseda Najmanjia pristojbina L 4.— Kdor ilče službo plača polovično ceno. IZREDNA PRILIKA! Prodam 2 novi postelji Ir> vzmetia. Ulica Carducci 41, skladišče. 207 RAZRODAJA ČEŠKIH CILINDROV za petrolejeve svetiljke po jako ugodnih cenah. Solitario 19 (blizu bolnišnice). 203 IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. L»f. Chiozza št. 50 prit. 202 PRODA SE Singerjev šivalni stroj še tekom dneva po ugodni ceni. Solitario 1. 209 SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah. Urar Albert Povh, ulica Mazzini 46. 204 RUDEČO deteljo, motovileč, jesensko repo in % »a druga semena, prodaja trgovina Sever & Kompu Via Machiavelli 13. 23 IZREDNA PRILIKA. Proda sc popolna soba za eno osebo, volnena žimnica, za L 1900. Solitario 1. 208 DRVA, bukova in hrastova, kupuje franko vagon, uradna teža nakladalne postaje, tvrdka žnider-šič & zeta, II. Bistrica. 156 PLANINO glasovir kupim. Mirodilnica Žigon, Trst, ulica XXX. Ottobre 8. 184 ZA ZLATO, srebro in krone plača najvišje cene Pcrtot, urar ulica S. Francesco št. 15, II. nadstropje. 192 MOSTNA TEHTNICA za tehtanje vozov od 4000 do 500 kg se kupi. Ponudbe nasloviti: Josipina Prime, Trnovo 133 pri II. Bistrici. 201 IZREDNA PRILIKA! Proda se popolna soba za eno osebo, lanena žimnica, za L 1900. Solita rio št. 1. »EURO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, beliti in pisanili, žeptilli robcev, možkih nogavic itd. II. mil Trsi. Corso II. E. III. štev. 24. DEie 3. septembra 1920 ob 13« uri se bo potom favne dražba prodalo iz občinskega gozda Gabrov da!, ci. o. Voičjfgrad do razne debelosti brez vrhov z vzklicno ceno L 3.— kos. Dražba se bo vršila v občinskem uradu v Komnu. — Interesenti si ogledajo borovce lahko poprej; ostalo se izve pred dražbo v omenjenem uradu. (134) Županstvo občine Komen. JADRANSKA BANKA Del. glav.: K 33,000.000. Rezerve K 10,000.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprcjama vloge na hranilne knjižice ter Jih obrestuje po 3l/aV a v bancoglro prometu po B'/,, Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnlli pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. Casia dl Rlsparmlo, ul. S. Nlcolo Telefon : štev. Ut>3, 1793, 2<576 Blagajna posluje od 9 do 13 Trgovsko - obrtna zadruga v Mu reglstrovana zadr. z neomejenim jamstvom ul. Cesare Battisti (prej Stadion) St. 21 sprejema hranilne vloge od 11 dalje. Navadne vloge obrestuje po 4 V1«,, «ečJejo ttosouoru. Trgovcem otvarja tekoCe čekovne račune. - posoja hranilne pušice na dom. - Rentni davek plačuje iz svojega. Dalo posojila pO najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan Izvzemšl nedelj in praznikov od 8 do I, Zavarovalna zadruga v Zarreliu. Ustanovljena leta 1*84. Patom v Mu Bi. L5vatoiol.il. d. prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju In streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju. Sposobni krajevni zastopniki in a kviza-— ——-s« najugodnejših la torji se sprejemajo po pogojih.