PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja' 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 1 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 154 (13.984) Trst, sreda, 14. avgusta 1991 Ministra Scotti in Boniverjeva poročala v parlamentu Leva opozicija očita vladi nečloveško ravnanje z begunci V Bariju je ostalo le še nekaj stotin beguncev - Ostaja nevarnost epidemij Oster napad predsednika republike Cossige na banjškega župana Daljina BARI Položaj v Bariju se je postopno normaliziral. Na stadionu in v pristanišču ostaja še kakih 500 Albancev, ki jih italijanskim oblastem še ni uspelo prepričati, da se mirno vrnejo v domovino. Tistim, ki so se tudi v teku včerajšnjega dne odločili, da zapustijo italijansko ozemlje, so izročili par čevljev, par hlač, srajco, dva sendviča, paket cigaret, steklenico vode, plastično torbo z drugo obleko in 50.000-lirski bankovec. Tako na stadionu kot v pristanišču ostaja zelo visoka nevarnost širjenja kužnih bolezni, vendar so pribežniki zelo nezaupljivi in ne dovoljujejo nikomur, da bi se približal, niti higienskim operaterjem. V parlamentu pa je bila včeraj razprava o zadevi albanskih beguncev. Poročali so podtajnik Vitalone ter ministra Scotti in Boniver. Scotti je zagovarjal vladne sklepe v zvezi s celotno zadevo in poudaril, da Italija ne more Prevzeti nase bremena, da vzdržuje nekaj deset tisoč Albancev, pa tudi Italijani tega nočejo. Zato je bil sklep, da se begunce vrne v Albanijo edini pravilen. Samo z ustrezno pomočjo Albaniji, ki se mora postaviti na lastne n°ge, bo mogoče dokončno rešiti problem izseljencev iz te revne balkanske države. Kar Zadeva preventivne ukrepe je Scotti odgpvo-til na nekatere kritike, da je za vojaške ladje Povsem nemogoče ustaviti na morju tujo lad- jo: edini način je, da se nanjo strelja, to pa so hotele italijanske oblasti na vsak način preprečiti. Tudi opozorilni streli bi lahko imeli hude posledice za ladje, ki so bile prenatrpane z begunci. Scotti je še omenil neodgovorne oddaje albanskega radija, ki je razbobnal vest, da v albanskih pristaniščih čakajo italijanske ladje na vse tiste, ki se hočejo izseliti iz Albanije. Glede teh oddaj se sprašujejo ali ni bila zanje odgovorna sama albanska vlada. Minister za prisiljence Boniverjeva je predlagala ustanovitev zbirnih centrov na italijanskih mejah, v katerih bi bilo mogoče proučiti primer vsakega posameznega begunca ter mu podeliti ali ne status političnega ubežnika. Boniverjeva je tudi potrdila, da je bilo povsem nemogoče predvideti obseg eksodusa, spričo razsežnosti pojava pa vlada na noben način ne bi mogla ravnati drugače. Z izjavami vladnih predstavnikov se je strinjala večina predstavnikov vladnih strank, medtem ko so bili republikanci in leva opozicija od DSL do neokomunistov skrajno kritični. Vsi se sicer strinjajo, da je bilo treba Albance vrniti v domovino, predstavniki levice pa izrekajo svoje pomisleke glede načina, kako so italijanske oblasti ravnale z begunci. Soglasen očitek DSL in neokomunistov vladi je bil, da je bila povsem nepripravljena in da je bil njen poseg povsem neučinkovit. Za svojevrstno senzacijo je med svojim obiskom v Bariju, kjer je vodil dve seji, na katerih so vladni predstavniki proučili položaj poskrbel predsednik republike Cossiga. Državni poglavar se je zahvalil vsem prisotnim zaradi prizadevnosti pri reševanju problemov, ki jih je povzročil prihod Albancev, pri tem pa je ostro napadel župana Dalfina, ki je v preteklih dneh kritiziral vladne ukrepe. Cossiga je dejal, da so bile Dalfinove izjave, ki jih je slednji dal dnevniku II Manilesto povsem neodgovorne. Od barijsekga župana je zahteval naj se vladi opraviči, če ne bo sam poskrbel, da bo vlada Dalfinu odvzela funkcije vladnega funkcionarja. - Načelniki svetovalskih skupin DSL, PSDI, zelenih in PRI v barijskem občinskem svetu so izrazili županu svojo solidarnost in podčrtali dejstvo, da si je ves občinski svet prizadeval, da bi zagotovili človekoljubno ravnanje z begunci. V polemiko je posegel tudi notranji minister Scotti, ki je povedal, da se sedaj gredo zagovornike človekovih pravic vsi tisti, z županom Dalfinom na čelu, ki so v preteklih mesecih zahtevali od notranjega ministrstva, naj izseli iz Barija in Apulije albanske begunce, ki so prispeli marca. Pri podelitvi milosti Renatu Curciu naj bi šlo izključno za politično iniciativo Na srečanju s predsednikom republike združenje žrtev RB zavrnilo pobudo TURIN Predsednik republike Francesco Cossiga se je včeraj v Turinu sestal z delegacijo Združenja žrtev terorizma, ki jo je vodil predsednik Maurizio Puddu, ki so ga Rdeče brigade ranile v noge julija 1977, ko je bil pokrajinski svetovalec KD, v njej pa so bili še Dante Notoristefano, ki je »ušel« atentatu RB aprila 1977, Elisa-betta Farina (na sliki AP skupaj s Cossigo), hči Giovannija Farine, kateremu so RB prestrelile nogi junija 1979, Matilde Palma, vdova sodnika Riccarda Palme, ki so ga RB ubile fen-ruarja 1978 in Giovanni Bernardi, sin policijskega marešala Rosana Bernar-dija, ki je bil ubit v atentatu RB marca 1978. Beseda je tekla o milosti, ki jo namerava predsednik Cossiga podeliti zaprtemu idejnemu voditelju Rdečih brigad Renatu Curciu. Predsednik republike je na srečanju izjavil, da je njegova izjava o podelitvi milosti voditelju RB predvsem »politična izjava, pri kateri pa mora sodelovati tudi vlada, vse skupaj pa mora biti potrjeno z ustreznimi predpisi.« Pri tem pa je Cossiga tudi poudaril, da »politični značaj njegove pobude še ne pomeni priznanja, da je bil terorizem nekaj pravičnega ali dobrega, temveč nekaj slabega in povsem zgrešenega.« Predstavniki združenja žrtev terorizma njegove pobude niso pozdravili. Predsednik združenja Puddu je po srečanju izjavil, da je Cossiga poudarjal, da je s svojo pobudo skušal predvsem sprovocirati parlament, da razmisli o svinčenih letih in o stanju žrtev terorizma. »Toda če je res šlo za provokativno dejanje, je to predvsem provokacija do nas, ki menimo, da je predlog o podelitvi milosti Curciu škandalozen,« je še poudaril Maurizio Puddu. V to polemiko se je vmešal tudi tajnik KD Forlani, ki v intervjuju za današnji Messaggero pravi, »da je bil Renato Curcio voditelj teroristov in je zato pri podeljevanju milosti potrebna velika previdnost, da si ne bi kdo tega razlagal kot opravičevanje terorizma.« TIRANA — Predsednik republike Cossiga je včeraj povsem nepričakovano odletel na neuradni obisk v Albanijo, kot prvi državni poglavar neke zahodne države v zadnjih petdesetih letih. Z njim je bila tudi ministrica za priseljence Margherita Boniver. »Prihajam kot prijatelj,« je Cossiga povedal albanskim predstavnikom ter obnovil dogodke zadnjih dni v zvezi s skoraj biblijskimi razsežnostmi albanskega izseljevanja v Italijo. Vzroki, ki so privedli Albance, da iščejo zatočišče v Italiji, pravi še Cossiga so povsem razumljivi, vendar Italija v sedanjem trenutku ne more sprejeti takega števila beguncev in tudi če bi lahko sprejela prvi val 17 tisočev Albancev, prav gotovo ne bi s tem rešila albanskih problemov. Cossiga je tudi zagovarjal vladni sklep, da zbere pribežnike na stadionu v Bariju, ker je bil edini način, kako v najkrajšem poskrbeti za njihove najnujnejše potrebe. Italija bo skušala pomagati Albaniji pri premostitvi njenih problemov, saj se dobro zaveda, da je iz zgodovinskih, zempljepisnih in političnih razlogov naravni zaveznik Albanije. Vendar je opozoril, da Italija sama ne bo mogla rešiti albanskih problemov, zato se je italijanska vlada obvezala, da bo na vseh mednarodnih forumih zagovarjala potrebo po pomoči Albaniji. Albanski predsednik Ramiz Alija (na sliki AP s Cossigo) se je Cossigi zahvalil ter poudaril, da italijansko-al-banski odnosi niso bili nikoli tako dobri kot sedaj, obenem pa se je obvezal, da bodo skušali v bodoče preprečiti ponavljanje pobegov. Razglašena SAO Slavonija AGREjj — v večernih lirah s n v Rennrarin snnrnčili. Baniio in Severno Dalmacijo, Dri čemer Da ie Hrvaški , So — V večernih urah so v Beogradu sporočili, ^hiozv' Slavoniji, podobno kot že v Krajini, ustanovili Tok,.,! 8110 Socialistično avtonomno območje Slavonija, •ha kot Sr*,s*ti uporniki niso niti izvedli iarso reierendu-^oročii80 Pretl časom v Kninu. Nova SAO Slavonija je že kar po a' *)a bo spoštovala samo ustavo SFRJ in Srbije, hrvaške 6n*' ne Priznava hrvaških oblasti, kako bodo skih sk oblasti reagirale na to ponovno provokacijo srb-ie Večerai”e*ev bomo videli v prihodnjih urah. Sicer pa tolpe oh V Slav°uiji potekel dokaj napeto, saj so četniške he Položa^0r^0r* re M 1/ mmm K sJF ar' m mm ■ jgk R ! j m J 5 m . l*9ppHn^H0nB ŽENEVA — Po napovedi islamskega džihada, da je pod določenimi pogoji ( predvsem gre za izpustitev približno 400 šiitov iz izraelskih zaporov) pripravljen izpustiti vse zahodne talce, je predvsem generalni sekretar OZN Perez De Cuellar začel z diplomatsko akcijo, ki že daje nekatere sadove. De Cuellar je včeraj sporočil, da že danes pričakuje obisk predstavnikov Izraela, ki naj bi mu odgovorili na vprašanja, ki jih je Izraelcem postavil na nedeljskem srečanju. Tajnik OZN je povedal, da je na tem srečanju tudi sam dal prioritetni značaj usodi sedmih izraelskih vojakov, ki so izginili leta 1982 v Libanonu. Nekateri dogodki pa kažejo, da bi lahko že v kratkem prišlo do odločilnih premikov. Potem ko je Bela hiša sicer previdno govorila o nekaterih »pozitivnih aspektih« v predlogu džihada, pa je včeraj tudi Izrael pokazal pripravljenost, da izpusti nekaj libanonskih zapornikov. Do izpustitve naj bi prišlo v zamenjavo za informacijo o usodi sedmerice izginulih izraelskih vojakov na jugu Libanona leta 1982. Radio Jeruzalem je včeraj poročal, da bi Izrael lahko enostransko izpustil nekaj šiitskih zapornikov in dal tako svoj prispevek k pozitivnemu razvoju dogodkov, ki so se začeli z izpustitvijo britanskega novinarja Johna McCarthyja in Američana Edwarda Tracyja, ki si zdaj s pomočjo sina v ameriškem oporišču VViesbaden v Nemčiji s težavo privaja na normalno življenje po petletnem ujetništvu. V zvezi s tem je treba povedati, da so proiranski hezbo-lahi v intervjuju za Times priznali, da imajo zaprta dva izraelska vojaka in da so se pripravljeni pogajati za njuno izpustitev. Slo naj bi za dva od sedmerice pogrešanih izraelskih vojakov, ki v bistvu predstavljajo osrednjo točko v sklopu dogovora za globalno rešitev vprašanja talcev. Islamski fundamentalisti so tudi izjavili, da naj bi bil v rokah džihada še en izraelski vojak, medtem ko naj bi bila preostala četverica mrtva. Džihad pa zavrača izpustitev preostalih zahodnih talcev brez predhodne podobne geste izraelskih oblasti. Za Times so v zvezi s tem še povedali, da upajo, da bo Izrael zdaj izpustil šejka Obeidija in s tem dokazal »enako dobro voljo, kot jo je pokazal džihad z izpustitvijo McCarthyja in Tracyja.« O usodi šejka Obeidija, ki ga je skupina izraelskih komandosov ugrabila julija 1989 na jugu Libanona, pa je iranska tiskovna agencija Irna včeraj poročala, da naj bi ga Izrael izpustil že to soboto. Agencija se pri tem sklicuje na »zanesljive muslimanske vire« in trdi, da naj bi se šejk že v kratkem vrnil v krog svoje družine. Izpustitev Obeidija pa bi najbrž predstavljala tudi izpolnitev prve zahteve, ki jo je džihad postavil kot pogoj za izpustitev še preostalih zahodnih talcev. Unzen je spet oživel Japonski ognjenik Unzen je včeraj spet začel bruhati lav®j Vulkan se je po junijskem izbruhu, ko je umrlo kakih 20 ljudi, pomiril, pred dnevi pa so tla v neposredni bližini z®" čela podhrtavati, v nedeljo pa so začeli iz žrela uhaja‘| žvepleni plini. Žrtev tokrat ni bilo, ker so prebivalce me* Šimbara in Fukue izpraznili. (Telefoto Ar) Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din, mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tei. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Iranska terorista, ki sta zabodla Bahtiarja, sta morda pobegnila iz Francije v Italijo Francoska policija baje izpustila PARIZ — Francoska policija še ni izsledila trojico iranskih morilcev, ki so pred tednom dni zabodli nekdanjega predsednika teheranske vlade Bahtiarja. Se več, kaže, da je vsaj dva od treh morilcev in sicer Mohameda Azadija in Alija Rada Vakilija prejšnji četrtek na mejnem prehodu Vallard-Thonex ustavila švicarska policija, ki je baje odkrila nekaj nepravilnosti z njunima turškima potnima listoma, zaradi česar jima je naprtila 200 frankov globe in ju izročila spet francoski policiji. Francoska policija njuna turška potna lista ni niti pogledala in ju mirno spustila v Francijo. Francoska policija pa odločno zanika, da bi švicarska policija aretirala dvojico in jo kasneje izpustila, vendar je dejstvo, da ju je francoska policija pustila, hud udarec za njen prestiž. Dvojica je za seboj pustila še nekaj sledov, medtem ko se je potepala po savoji: neki taksist je policiji povedal, da ju je opeljal iz Annecyja v Sallanches, od koder, domnevajo, sta Azadi in Vakili odšla v Italijo po tunelu pod Mont Blancom. Francoska policija je sedaj razdelila njuni sliki (telefoto AP), vendar opozarja, da sta se najbrž obrila in da sta torej videti nekoliko drugače. Nobene sledi pa ni za tretjim morilcem Farkdumom Boyerjem Ahmadijem. V nekem pariškem parku pa so medtem odkrili s krvjo umazano obleko in nekaj listov, ki jih je nekdo strgal iz iranskih potnih listov. Policija trdi, da to še bolj bremeni položaj trojice ubežnikov. iz rok morilce Mar res invazija italijanskih turistov ob velikem šmarnu? Ob velikem šmarnu napovedujejo... veliko žejo (foto Križmančič) Na deželi že mislijo na zimsko sezono Žičnice bodo obnovili TRST - Kljub vročemu poletju deželni odbor FJK že misli na zimsko smučarsko sezono. Tako je na predlog podpredsednika in odbornika za turizem Gioacchina Francescutta odobrila finančni izdatek 636 milijonov lir kot prispevek za zmanjšanje izdatka za vzdrževanje dvanajstih žičnic v zimskih turističnih središčih v deželi Trbižu, Forni di Sopra, Ravasclettu in Piancavallu. Francescut-to je zaupal »lepotilna popravila« žičnic družbam Promotur in SIT Valbruna, potrdil pa je, da je to komaj začetek splošne restrukturacije zimskih turističnih naprav. Odbornik za turizem se je predvsem ustavil pri povečani varnosti žičnice na Nevejskem sedlu, saj je slednja še precej dotrajana in potrebna popravil. Prav o povečani varnosti te izredno uporabljene žičnice (tako poleti kot pozimi) bodo razpravljali na naslednjem sestanku deželnega odbora, saj bodo potrebovali vsaj nekaj milijard za sanacijo tega objekta. Tega sestanka se bodo udeležili med drugim tudi odbornik za načrtovanje Gianfranco Carbone, za finance Dario Rinaldi in odbornik za prevoze Giovanni di Benedetto. Akcija Pomagajmo dihati PORTOROŽ Turistični delavci z Obale in iz Istre menijo, da bodo v naslednjih nekaj dneh lahko gostili nekoliko več tujih turistov. Nekateri celo napovedujejo pravo invazijo italijanskih ostov v slovenski in hrvaški del Istre, rišli pa naj bi predvsem tisti italijanski turisti, ki ne živijo predaleč od meje in dobro poznajo razmere v Jugoslaviji ter vedo, da se jim v Istri ne more zgoditi kaj hudega. Razlogov za tako turistično invazijo je lahko več. Najprej seveda praznik veliki šmaren, ko si Italijani že po pravilu morajo vzeti vsaj nekaj dni oddiha. Drugi razlog je ta, da so Italijani že naveličani svojih pretirano polnih kopališč, medtem ko vlada vzdolž celotne istrske obale (da otokov niti ne omenjamo) prav idiličen mir. O pravih romantičnih vzdušjih z istrskih in dalmatinskih plaž poročajo vse tiste osamljene turistične lastovke, ki se niso ustrašile grozljivih dejanj v notranjosti Hrvaške. Zdi se, da je ob vseh istrskih kopališčih vsaj zadnje dni tudi sluzastih alg bistveno manj, kot jih je bilo in manj kot poročajo z italijanskih kopališč. En najpomembnejših adutov je tudi veliko realnejši tečaj dinarja. Minuli teden so namreč vse slovenske banke začele menjati devize po tečaju, ki velja na ljubljanski borzi, to pa je za približno 60 odstotkov pocenilo nakupe in vse stroške tistim, ki razpolagajo z devizami. Če k temu dodamo dejstvo,da je navada železna srajca in da italijanski gostje (vsaj iz Trsta, Gorice, Vidma, Benetk in drugih bližjih krajev) brez priljubljene Istre-ne morejo, potem je pričakovanje najbližjih tujih turistov verjetno upravičeno. Vprašanje je zdaj samo, koliko časa se bodo ti gostje v Istri zadržali. Bodo ostali samo dan in se takoj vrnili, bodo skušali Prespati vsaj nekaj dni? Če bi hoteli priti m oditi vsi hkrati, bi to pomenilo še eno slabo predstavo istrskega turizma, ki nima najbolj hitrih cest. In če so minuli konec tedna iz Istre vračajoči turisti čakali po dve uri, da so se izognili nesreči pri Kopru, bi se znalo ob taki gneči kaj podobnega pripetiti tudi velikošmaren-skim turistom iz Italije. Nevarno je tudi, da bodo vsi navalili le nekaj najbolj znanih turističnih središč, kjer so (kot ravno v Portorožu) pravzaprav slabo pripravljeni na množico individualnih gostov, saj so mnoge turistične kraje načrtovali le za avtobusne, agencijske goste. Gostilničarjev verjetno ne bo potrebno dodatno učiti, kako naj postrežejo ljubitelje dobre hrane z italijanske strani, saj so se temu že dodobra prilagodili, pa tudi cene ne bi smele biti visoke, saj jih slovenski in hrvaški turistični delavci niso mogli pretirano dvigovati zaradi slabe kupne moči pretežno domačih turistov. Ob vsem tem seveda ne bo odveč povedati, da so ob slovenskem morju pripravili kar nekaj zanimivih prireditev, ki jih ponavadi obišče tudi precej gostov iz sosednjih italijanskih krajev. V portoroški cerkvi bo danes ob 21. uri nastopil vrhunski organist iz Rima Luigi Geleg-hin, to bo drugi koncert iz ciklusa Piranski glasbeni večeri, tretji koncert bo v petek, 16. avgusta, ob 20. uri in 30 minut v piranskem Križnem hodniku minoritskega samostana, ko bo nastopil kvartet kitar iz Barcelone. Konec tedna, v petek in soboto pa bosta dva festivalska večera Melodij morja in sonca, na katerih bodo nastopili tudi italijanski pevci zabavne glasbe (na primer Angelo Baiguera, itd.). BORIS ŠULIGOJ SEŽANA — Letos se je v praznovanje sežanskega občinskega praznika tudi prvič vključila organizacija Karitas, ki bo v soboto, 31. avgusta, priredila v Sežani srečolov in z dobičkom kupila koncentrator kisika za sežansko bolnišnico. Nekaj bolnikov je namreč v sežanski bolnici Ivan Regent priklenjenih na posteljo zgolj zato, ker jim zdravstvena skupnost zaradi pomanjkanja sredstev ne more kupiti koncentrator-ja kisika, ki bi ga lahko imeli doma ter tako svojo bolezen lažje preživljali v krogu svojih domačih. Zato je ta akcija toliko bolj razveseljiva. Pri LB, Splošni banki Koper, PE Sežana so odprli hranilno knjižico (štev. 204-82710-45738/20), na katero lahko občani darujejo prostovoljne prispevke za nakup koncentratorja kisika. Posamezniki lahko obiščejo predstavnike KJaritasa v Sežani, Repenta-brska 1 (vsako sredo od 16. do 18. ure) ali pa župnišče, Trg 28. avgusta 4 (tel. 73029, fax 73297). Sestanek ženskih skupin KOPER Pred kratkim so se v Kopru sestale delegacije skupin Ženska iniciativa iz Kopra, Ženske v politiki iz Ljubljane in Donne in nero (Ženske v črnem) iz Benetk. Pogovarjale so se o svoji dosedani dejavnosti, izmenjale poglede na dogajanje v Jugoslaviji ter se dogovarjale o morebitnem organiziranju skupnih akcij proti nadaljevanju političnega in vojaškega brezumja na ozemlju nekdanje Jugoslavije. poletne prireditve VIDEM Vrt del Torso V soboto, 17. 8., ob 21.30: Accordion - gledališko-plesno-pantomimična predstava s skupino Movers. V četrtek, 22. 8., ob 21.30: Magic Show - večer čarodejev. V soboto, 24. 8., ob 21.30: jazz koncert s skupino Oregon, ki jo sestavljajo kalph Towner - kitara in klaviature, Paul McCandless - saksofon in klarinet, Glen Moore - kontrabas, Triiok Gurtu - bobni. V četrtek, 29. 8., ob 21.30: Clowns all italiana s skupino La Chiave di Campo-Pisano, r. Mimmo Chianese. Grad V nedeljo, 25. 8., ob 21.30: gala predstava komičnega igralca s skupino Banda ■'Siriš in igralci Claudiom Bisiom, Lello Costa, Paolom Rossijem, Davidom Rion-dinom in Danielejem Trambustijem. V četrtek, 29. 8., ob 21.30: koncert Francesca Baccinija. pASSARIANO Vila Manin V soboto, 14. 9., ob 21. uri: recital Fabrizia De Andreja. CERVIGNANO ^r9 S. Girolamo V petek, 23. 8., ob 21. rui: rock koncert Chickenerian. 7 V soboto, 24. 8., ob 21. uri: predstava gledališke animacije - Fruz di ^ervignan. V petek, 30. 8., ob 21. uri: mladinski koncert. V soboto, 31. 8., ob 21. uri: koncert godbe na pihala iz Cervignana. Villa Bresciani Zanb^ fS°b°t0, B., °b 21. uri: koncert klasične glasbe s skupino Die Lignano Arena Alpe Adria V ponedeljek, 26. 8., ob 21. uri: koncert Lucia Dalle. GRADEŽ ^°ngresna palača p., V. petek, 16. 8., ob 21. uri: 3. baletni festival °nzia Monteverdeja. t„. V soboto, 31. 8., ob 21. uri: Vose in coro per Biagio Marin - deželni zbori na kste Biagia Marina. Gledališče Parco delle Rose Bepj^ Qe40, IV B., ob 21.30: izvolitev mis Furlanije-Julijske krajine, gost večera ?Jkestr! nastopa skupina Baltico nedeljo, 18. 8., ob 21.30: Donne, donne, donne - arije iz znanih operet z ^aban0m' z*3orom in baletno skupino kubanskega gledališča Teatro de La oglej Patriarcato ^ ^ soboto, 24. 8., ob 21. uri: koncert Severina Gazzellonija. Križni hodnik IjajoV Petek’ 16- B., ob 21. uri: nastopa Ouartet de guitarres de Barcelona; sestavna -9a Teresa Folgue, Joseph Mangado, Jaume Abad, Francesco Pereja (Allje-' yUrina' Moreno Torroba, De Falla, Stravinsky, Montsalvatge, Balada), iz Knnpetek' 30. 8., ob 21. uri: koncert vokalno instrumentalne skupine Vox Nova Pfa, dir. Mirko Slosar (Gallus, Britten, Ramirez). ?°*TOR02 rtoroška cerkev BeroarJrec*0' 14- 8 ' ob 21. uri: orgelski koncert Luigija Celeghina (Vivaldi, 9vm°' Bellini, Zanettovich, Petrali, Bossi). ^PtiaŽfl6^6^0' 35- 8., ob 21. uri: recital sopranistke Dunje Sprunk, violinista MoZartagborenza in organista Maksa Strmčnika (Vivaldi, da Bologna, Purcell, Avditorij ° C'n^ V da V B-i ob 21. uri: 14. festival Melodije morja in sonca. V r°.0to' 8., ob 21. uri: festival MMS - Festivalska noč. V Petek, 23. 8., ob 21. uri: koncert skupine Green Town Jazz Band. Plesne sku°t0' ®., ob 21. uri: nastop ritmične skupine KUD Karol Pahor in Qp pme Kiwi, gost svetovni prvak v kotalkanju Samo Kokorovec. Cerke®LJE (pri D°mžaleh) Sestavi R^nu' 2x°' 8'' °b 20. uri: koncert Salzburških instrumentalnih solistov v 2e - violnn -° ,arkovič - klavir, Vladislav Markovič - violina, Shane Woodbor-°6ethoven sch' Bernard Ernst - viola, Frany Pillinger - kontrabas (Mozart, Iščemo resno mladino. Vendar tako, ki se zna tudi veseliti. Pri šestnajstih letih je nešteto načinov razmišljanja o prihodnosti. Treba pa je dobro premisliti. Šestnajst let pa je tudi tista starost, ko je že treba nekaj tudi začutiti. Začutiti pomeni nekaj drugačnega, bolj globokega in nekaj kar ima precej opravka s čustvi; z našimi in od drugih. V deželi je enajst šol za poklicne bolničarje. V teh dneh se odpirajo njihova vrata: pomisli na te- čaj, ki traja samo tri leta, brezplačne učbenike, mesečno štipendijo. Pomisli tudi na vključitev v svet dela, na možnosti za specializacijo in dostop v najbolj cenjene bolnišnične oddelke: od porodnih in operacijskih dvoran pa do operativnih centrov 118 (inovativna deželna prva pomoč). Ali pa poskušaj enostavno občutiti tisto, kar imaš v sebi. Sedaj je pravi trenutek. Scuole per Infermieri Professionali Šole za poklicne bolničarje V vseh enajstih šolah pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine je pouk brezplačen. Vsem študentom je odobrena tudi študijska štipendija. Vpis je možen do 31. avgusta. Če si dopolnil 16 let, se pozanimaj na bližnji KZE. V eksploziji včeraj zjutraj na srečo le ena ženska huje in tri osebe laže ranjene Strahovito razdejanje v Ul. Locchi Dvanajst družin ostalo brez strehe - Kakih deset parkiranih avtomobilov poškodovanih ali uničenih Njegov predlog ni prodrl G. Carbone odgovarja na polemike Silovita eksplozija je včeraj zjutraj popolnoma uničila tri stanovanja v poslopju v Ul. Locchi 10 in le po srečnem naključju ni zahtevala človeških žrtev. V nesreči je bila hudo ranjena mlada ženska, ki je stanovala v enem od porušenih stanovanj, lažje pa so bile ranjene še tri osebe, ki so se ob uri eksplozije nahajale v neposredni bližini razdejane hiše. Vse kaže, da je nesreči botrovalo uhajanje plina, po vsej verjetnosti metana, tržaški gasilci, ki so še do nočnih ur odstranjevali ogromne kupe ruševin, pa še niso ugotovili točnih vzrokov nesreče. Vsa stanovanja poslopja v Ul. Locchi 10 so izpraznili, ker je hiša povsem neuporabna. Dvanajst družin (skupno 26 ljudi) je ostalo tako brez strehe nad glavo, k le tem pa je treba dodati še tri družine, ki so morale prav tako iz varnostnih razlogov zapustiti poškodovana stanovanja v prvih treh nadstropjih bližnjega poslopja v Ul. Locchi 8. Poslopje v Ul. Locchi 10 v mestni četrti pri Sv. Andreju je »eksplodiralo« približno ob 7. uri zjutraj. Po mnenju gasilcev je prišlo do eksplozije ali v pritličju ali pa v prvem nadstropju. Eksplozija je bila tako močna, da jo je bilo slišati kak kilometer daleč, vse tja do Milj, imela pa je strašansko rušilno moč. Zid pročelja se je strahovito raz-streščil na cesto, stropi prvih treh nadstropji na levi strani poslopja so se sesuli, kot da bi bili iz lepenke. Eksplozija je povzročila ogromen zračni val, ki je nadaljeval rušenje na cesti in po bližnjih poslopjih. Žrtev tega vala je bil 41-letni Secondo Bogo, doma iz Štarancana, ki je prav takrat s svojim fiatom 500 privozil po cesti: njegov avto je dobesedno dvignilo v zrak in ga »preneslo« za nekaj metrov stran. Opeke, omet in stekleni drobci so poškodovali ali pa celo popolnoma uničili kak ducat avtomobilov, ki so bili parkirani na cesti pred poslopjem in tudi na drugi strani cestišča. Tudi šipe bližnjih poslopij so popokale, tako da se je prvim reševalcem ob prihodu na prizorišče nesreče nudila skorajda apokaliptična slika. V oblaku gostega dima se je na cesti še kadilo iz ruševin, medtem ko je na levem delu pročelja na hišni številki 10 zevala velika pravokotna luknja. Vse je bilo ovito v nadležni močan smrad plina. Reševalci so imeli polne roke dela: najprej so morali rešiti ljudi, ki so bili še ujeti v poslopju. Na srečo je bilo mnogo stanovalcev že na počitnicah, sicer bi bil obračun nesreče mnogo hujši od sedanjega. Med vsemi je bilo najbolj dramatično reševanje 27-letne Egle Visintin, stanovalke v prvem nadstropju, ki so jo ruševine skoraj popolnoma prekrile (le ena noga ji je kukala izpod gmote opek, ometa in desk). Gasilci so jo potegnili izpod ruševin, nakar so jo z rešilcem odpeljali v glavno bolnišnico. Tu so zdravniki ugotovili, da je zadobila opekline po dobršnem delu telesa (opekline 3. stopnje, je dežurni zdravnik zapisal ob sprejemu); ker je bilo njeno zdravstveno stanje zelo resno pa so jo malo zatem prepeljali v Videm na posebni oddelek za zdravljenje bolnikov zaradi opeklin. Zdravniki so si zanjo pridržali prognozo. V glavno bolnišnico so prepeljali še tri ljudi, ki pa so bili na srečo le lažje ranjeni. Secondu Bogu, vozniku fiata 500, ki ga je »odpihnil« zračni val, so razkužili rano na vratu (okreval bo v 14 dneh); 66-letna Fabia Nicolich Tau-car, ki so jo na cesti ranili drobci ruševin, bo ozdravela v dveh dneh, 84-let-ni Marcello Petracco, ki je stanoval v bližnjem poslopju v Ul. Locchi, pa se bo moral zdraviti 7 dni zaradi rane na glavi. Sprva je kazalo, da bo imela nesreča hujše posledice. Reševalci so se bali, da je pod ruševinami ostal 7-letni sin nesrečne Egle Visintin, kasneje pa se je izkazalo, da je deček na počitnicah. Tudi o usodi štirih univerzitetnih študentk, ki živijo v času študija v pritličju, se dolgo časa ni nič vedelo, naposled pa se je preiskovalcem končno od- valil kamen s srca, ko so izvedeli, da šo odšle tudi one že pred časom na počitnice. V strahotnem vrvežu, zavijanju siren, dimu, prizadevanju gasilcev, policistov in karabinjerjev, ki so sledili prvim minutam po eksploziji, je bilo mogoče izvedeti še nekatere podrobnosti o poteku nesreče, ki le še potrjujejo prepričanje, da se je vsa zadeva — vsaj kar se tiče človeških žrtev — iztekla sila srečno. V tretjem nadstropju, ki je tudi »zgrmelo« do ceste, je stanovala družina Laurenti. Pri eksploziji se je v globino vdrl pod otroške sobe, v kateri je le do nekaj minut pred tragedijo spal mali 5-letni Enrico. Fantek se je včeraj zbudil prej kot ponavadi in odšel v kopalnico, kar ga je tudi reši- lo. Pod kopalnice je zdržal strahotnemu poku, pod njegove spalnice, s posteljo vred, pa ne. Od otrokove spalnice so tako ostale le nekatere otroške slike obešene na steni in plišaste igrače na policah, ki jih je bilo videti skozi veliko odprtino s ceste. Vzroki nesreče niso — kot rečeno — še točno jasni. Gasilci so vsekakor prepričani, da je nesreči botrovalo uhajanje plina, po vsej verjetnosti metana, in to ali v pritličju ali pa v prvem nadstropju. Po izjemni moči eksplozije gre sklepati, da je plin uhajal že dalj časa, da je popolnoma zasičil enega od stanovanjskih prostorov (po vsej verjetnosti kuhinjo) in se nato (ali zaradi kratkega stika ali pa kako drugače) vnel in eksplodiral. Ul. Locchi je bila včeraj na odseku med Ul. Santa Giustina in Trgom Car-lo Alberto ves dan zaprta prometu, da bi omogočili gasilcem in drugim preiskovalcem nemoteno odstranjevanje ruševin. Tehniki občinskega podjetja ACEGA so tudi izklopili plin, da ne bi morebiti prišlo do novih eksplozij. Kraj nesreče so si med drugimi ogledali tudi občinski upravitelji, ki so poverili občinski službi za skrbstvo nalogo, da preskrbi zatočišče družinam, ki so ostale brez stanovanja. Do sinoči so za eno od družin našli prenočišče v enem od mestnih hotelov, družina samih priletnih članov je bila nastanjena v domu za ostarele Časa Serena, medtem ko so si mnogi od prizadetih poiskali pomoč kar sami pri sorodnikih. Na slikah (foto Magajna): zgoraj velika odprtina v poslopju v Ul. Locchi 10, spodaj gasilci na delu kmalu po strahoviti eksploziji. Avtomobil trčil v obcestno drevo Mlada Tržačana hudo ranjena pri Rupi v Istri V trčenju z avtom hudo ranjen motorist v središču mesta Včeraj zjutraj v Nabrežini Postaji Ogenj oplazil starko med prižiganjem peči Dva mlada Tržačana sta se v noči s ponedeljka na torek hudo ranila v prometni nesreči pri Rupi na cesti z Reke proti Trstu. Gre za Francesca in Alberta Bevilacgua, stanujoča v Ul. Patrizio 18 v Trstu. Oba so sprejeli v reški bolnišnici. Francesco si je zlomil obe nadlaktnici in si med drugim lažje pretresel možgane, Alberto pa si je zlomil rebro ter sploh močno udaril v prsni koš in trebuh. Po podatkih, ki nam jih je uspelo zbrati, so reški zdravniki oba operirali in njuno zdravstveno stanje je slej ko prej resno. Nesreča se je pripetila okrog 3.30. Dvojica se je vozila v fiat uno, ki je še iz nepojasnjenih vzrokov pri Rupi zadel v obcestno drevo. Kaže, da je avtomobil upravljal Alberto. V avtomobilu je bil še en mladenič, čigar istovetnost je ostala neznana. Ker je ostal nepoškodovan, je včeraj lahko prišel v Trst obvestit sorodnike in znance o nesreči. Prav v tem času se starša Francesca in Alberta Bevilacgue mudita na počitnicah v Franciji, a kaže, da so jih uspeli seznaniti z dogodkom, tako da se bosta vsak čas vrnila domov. Vse navedene informacije so dokaj nepopolne in delno tudi površno preverjene. Le z velikimi težavami nam jih je usšpelo dobiti v telefonskih pogovorih z reško bolnišnico in z milico z Opatije. Danes v Nabrežini začetek Festivala Unita in Dela Na igrišču Sokola v Nabrežini bo od jutri do nedelje praznik Dela in L Unita, ki ga prireja krajevna sekcija Demokratične stranke levice Enrico Berlinguer. Kulturni spored predvideva jutri ob 19.30 nastop argentinske folklorne skupine Nahual iz Cordobe, v soboto ob isti uri pa koncert godbe na pihala Nabrežina. Za ples bo prva dva večera igral ansambel Lojzeta Furlana, v soboto in nedeljo pa Kraški kvintet. Včeraj zjutraj je motociklist v središču mesta trčil v avtomobil in se hudo ranil. Ponesrečenec je 38-letni Fabio Oselladore, stanujoč v Drevoredu D'Annunzio 29/1. V nesreči si je zlomil obe nogi, urezal obraz in tudi pretresel možgane. Zdraviti se bo moral predvidoma 90 dni. Nesreča se je pripetila okrog 8.30 na križišču med ulicama Manzoni in Matteotti. Oselladore se je na svojem motorju peljal po Ul. Manzoni proti Ul. Foscolo, ko je prišel na križišče z Ul. Matteotti pa kaže, da ni dal prednosti avtomobilu, ki je prihajal z njegove desne po Ul. Matteotti v smeri proti Trgu Sonnino. Šlo je za fiat rit-mo z evidenčno tablico iz La Spezie. Trčenje je bilo precej močno, saj je Oselladoreja vrglo z motornbega kolesa daleč naprej, pri čemer se je, kot rečeno, hudo ranil. V nesreči je bil poškodovan tudi renault 5, ki je bil ustavljen na robu cestišča. Na kraj nesreče je nemudoma prihitel rešilec Rdečega križa in prepeljal ranjenega Oselladoreja v katinarsko bolnišnico. Njegovo stanje je spočetka izgledalo silno kritično, saj so ga zdravniki sprejeli s pridržano prognozo. Ranjenec je za krajši čas tudi izgubil zavest. Na kraj nesreče so prišli tudi mestni redarji, ki so natančneje raziskali dinamiko incidenta. Včeraj zjutraj se je v Nabrežini Postaji hudo opekla starejša ženska. Gre za 80-letno Bruno Cobaldi, stanujočo v hiši s številko 60. Starka je okrog 8.30 skušala prižgati pečico na drva. Kot običajno si je pri tem pomagala z alkoholom. Očitno pa je tokrat napravila nekaj narobe, saj je plamen močno zagorel in jo opekel po gornjem delu telesa. »Eksplozija je bila res močna in ogenj je oplazil tudi druge člane naše družine,« nam je povedala hčerka pones-rečenke Nadia Cobaldi por. Marchesan, ki stanuje s svojo materjo. »Naša mama ihia žal grdo navado, da ogenj prižiga z alkoholom. Tokrat je hotela z njim razživeti plamen, ker se ji je zdel prešibak. K sreči, da ni bila sama doma. Prav tedaj sem se odpravljala odpravljala v trgovino.« Sorodniki ponesrečenke so takoj poklicali rešilec Rdečega križa, ki je Cobaldijevo nemudoma prepeljal v glavno tržaško bolnišnico. Tu so ženico sprejeli na oddelku za oživljanje. Zdravniki so ugotovili, da je Cobaldijeva utrpela hude opekline po obrazu, vratu prsih in rokah. Opekline same po sebi niso tako hude, da bi človeka spravile v življenjsko nevarnost. Kljub temu pa so zdravniki glavne tržaške bolnišnice za Cobaldijevo določili pridržano prognozo. Bojijo se, da bi prišlo do infekcij, kar bi lahko imelo tudi usodne posledice pri ženici predvsem zaradi njene visoke starosti. Omenimo naj, da na kraj nesreče niso prišli ne karabinjerji ne policija, saj jih ni nihče poklical. Prav gotovo pa bo ena ali druga veja sil javne varnosti uvedla preiskavo o dinamiki nesreče. Omenimo naj še, da so nekatera občila včeraj razširila vest, da so Cobaldijevo iz glavne tržaške bolnišnice prepeljali v center za hude opekline v Vidmu. Vest ne odgovarja resnici. Po vsej verjetnosti so Cobaldijevo nekateri nehote zamenjali z zensko, ki se je opekla v nesreči v Ul. Locchi, o kateri pišemo na drugem mestu. Kot smo že poročali, je deželni odbornik Carbone ponovno razgibal krajevne politične vode z morda nekoliko izzivalno pobudo, ko je predlagal, da je za Trst, zaradi jugoslovanske krize, potreben poseben izredni načrt investicij v višini 500 milijard lir in da je treba za izvajanje tega načrta pritegniti k sodelovanju tudi predstavnike opozicije. Njegov predlog je naletel le na nekaj pozitivnih ocen, vsi ostali pa so jih v večji ali manjši meri zavrnili. Včeraj pa je na te kritike odbornik Carbone odgovoril, pri čemer ni štedil z ostrimi in polemičnimi besedami in vsakomur povedal svoje. Predvsem se Carbone v dolgi tiskovni izjavi sprašuje, zakaj toliko kritik na njegov predlog, medtem ko o alternativnih predlogih ni bilo niti besede. Pokrajinskemu tajniku KD Tri-paniju svetuje, naj poskuša stopiti z najvišjega stolčka glede na dosežene rezultate. Kar Carboneja najbolj zaskr-blja je to, da se po njegovem mnenju za njegovim predlogom skrivajo druga vprašanja, ne pa problemi Trsta. Županu Richettiju, ki je njegove predloge ocenil kot "carbonate" in ga vprašal, kje sploh živi, pa odgovarja, da je ugleden uvodničar nekega časopisa zavrnil njegove izbire, misovcu pa pravi, da ponovno predlaga bino-mij med "šefarstvom" in politiko, medtem ko poslanec Camber po Carbone-jevih besedah govori o poletnem vzdušju in enfatizira svoje delo za mesto zdravnika na rešilcih Rdečega križa. Liberalec Trauner pa Carboneja v bistvu "oprošča", ker naj bi bil žrtev hude toplote in še tako naprej. Vsem skupaj pa odbornik Carbone z odločnostjo odgovarja, da ni prišel na dan s tem svojim predlogom, ker bi želel, da bi ga časopisje objavilo in mu seveda delalo politično reklamo na prvih straneh. V dolgem tiskovnem poročilu še enkrat obrazložuje svoj predlog, o katerem smo že podrobno poročali. Poudarja, da je dal le nekaj predlogov (500 milijard lir v dveletju 1992-93) in da vse to nima nobenega opravka z deželnim proračunom. P° njegovih besedah je potrebna zelo močna politična volja, na osnovi katere mora Trst kot glavno mesto F-JK, kljub sedanji krizi onkraj meje, ponovno zaživeti s posegi, ki bodo koristili vsem, in za katere morata prispevati tako Dežela kot tudi Sklad za Trst. Odbornik Carbone se obregne ob deželnega tajnika KD Longa, še bolj pa je presenečen, da se z njim strinja pokrajinski tajnik iste stranke. Vprašuje se tudi, zakaj je za izvajanje tega izrednega programa za Trst vpletel tudi opozicijo. Enostavno zato, pravi, ker so sedanje koalicije nedelavne ib da je treba te probleme reševati v izvoljenih telesih. Ne gre za nobene tihe dogovore. Opoziciji je pač treba nuditi možnost, da opusti svoja opozicijska stališča in da s svojimi predlog1 in nadzorom skupno z večino prispeva za reševanje teh problemov. Odbornik Carbone torej zavrača take kritike in zagovarja svoje predloge, predvsem ker druge stranke nimajo alternativnih. Ob vsem tem pol®' mično ugotavlja, kako je najhujše kritike prejel s strani petstrankarske koalicije in to v obdobju, ko se precej g°' vori o preverjanjih, ki so redn° odložena, o predčasnih volitvah, o nekakšnih "transverzalnih" koalicijah, medtem ko o realnih problemih ozir° ma o njihovem konkretnem reševanj ni slišati konkretne besede ali progra ma. Odbornik Carbone zavrača to 1°' giko in gre zato naprej po svoji poti- t Zapustil naju je ljubljeni bral Boris Puntar , i j 45 Pogreb bo danes, 14. t. m., od ' _ iz mrtvašnice glavne bolnišnice v F seško cerkev. . »er Žalujoči sestri Slavi in Silvi ostalo sorodstvo. Prosek, 14. avgusta 1991 Botru v slovo Vihra z družin0 Iz pogovora z Milanom Pahorjem, ravnateljem NŠK »Prejeli smo važno priznanje za naše strokovno delovanje« Med ' koristniki" zadnjega deželnega zakonskega osnutka o kulturi, ki je ena od posledic državnega zakona za obmejna območja in ki nalaga vrsto predpisov tudi in predvsem deželni vladi Furlanije-Julijske krajine, je tudi Narodna in študijska knjižnica. Na osnovi tega deželnega osnutka je namreč prejela triletno finančno podporo, ki bo njenim upraviteljem gotovo zmanjšala marsikatero skrb. V deželni osnutek je bila vključena zaradi svojega dela in strokovnosti, s katero lahko tekmuje z drugimi sorodnimi ustanovami, čeprav ima NŠK kot slovenska ustanova specifičnejšo vlogo. Ustanovljena je bila leta 1947 in v takratnih težkih pogojih začela postavljati temelje za svoje delovanje. Težav ni bilo malo. Prva prelomnica za kakovost njenega delovanja je bilo leto 73, ko je začela prejemati dolžnostnostni tisk, nato je leta 77 dobila na razpolago prostore v Ul. sv. Frančiška, leto kasneje pa prostore v Ul. Petronio. Leta '89 je odprla še knjižnico v Gorici in jo poimenovala po pisatelju in kulturnem delavcu Damirju Feiglu. Njeno strokovno delovanje se je torej postopoma razvijalo, zaradi česar je bilo njeno priznanje v okviru izvršilnih norm zakona za obmejna območja skoraj obvezno. Ravnatelj NŠK je Milan Pahor, sicer zgodovinar in raziskovalec, ki nam je v razgovoru opisal delovanje ustanove in predvsem, kaj to priznanje pomeni za NŠK. Najprej skoraj obvezno vprašanje za slovenskega kulturnega delavca: kakšna je Vaša splošna ocena o nedavno odobrenem deželnem zakonskem osnutku? »Ocena je vsekakor pozitivna, ker Predstavlja neke vrste prelomnico, ko vidimo, da se je s tem dejanjem delno spremenilo gledanje Dežele na naše Probleme. Doslej nismo bili zaobjeti v takem zakonu in finančne prispevke smo prejemali le za namenske pobude. Sedaj pa nam je s tem zakonskim osnutkom omogočeno nadaljnje uspeš-no delovanje.« Kaj to konkretno pomeni za Narodno in študijsko knjižnico? . »S tem prispevkom bomo krili stroške delovanja predvsem kar zadeva osebje in glede tekočih izdatkov. Ne o°mo pa mogli kriti stroškov za druge Pobude, kot so na primer raziskave in Ravnatelj NŠK Milan Pahor razne publikacije. Da smo bili s finančno podporo vključeni v zakonski osnutek pa je važno predvsem zato, ker je Dežela s tem priznala kulturno ustanovo NŠK in ji je bila istočasno s tem potrjena kvaliteta dela.« Kakšno pa je pravzaprav Vaše delovanje? »Ne smemo govoriti samo o knjižnici, ker je to omejevalna definicija; gre pač za kulturno ustanovo s tremi sedeži, dvema v Trstu in enim v Gorici in z zelo razvejano dejavnostjo, ki gre od zbiranja knjig tako iz Slovenije kot iz Italije. Naš glavni cilj je zbiranje tiska v Italiji. Nato se pripravlja sprotna bibliografija. K temu dodajamo tudi možnost arhiva. Imamo raziskovalno delo na številnih področjih: zgodovine, izseljenstva in krajevne in kulturne zgodovine, prirejamo namenske zgodovinske razstave, izdajamo publikacije, imamo jezikovno posvetovalnico, prirejamo otroške urice in še druge prireditve. Smo torej prava kulturna ustanova.« Vse to delo zahteva gotovo veliko naporov, zaradi česar se morate opirati tudi na zunanje sodelavce. »Poleg redno zaposlenih imamo tudi vrsto zunanjih sodelavcev, ki sodelujejo pri občasnih pobudah.« Kako pa je Vaša ustanova upoštevana in uveljavljena, ne samo okviru naše narodnostne skupnosti? »Obisk se nam je v zadnjem letu povečal, tako da imamo sedaj mesečno okrog 1.000 obiskovalcev. Gre predvsem za dijake, profesorje, pa tudi za gospodinje in upokojence. Knjižnica je s tega pogleda že nekakšno stičišče, tudi glede na "širok" urnik, saj je nepretrgoma odprta od 9. do 19. ure. Nudimo preko 200 naslovov raznega časopisja. Urejena je tudi kartoteka, tako da vsakdo lahko takoj dobi vpogled v to, kar ga zanima.« Ko ste že omenili otroške urice, kakšen je na splošno odnos s šolami? »Odnos in povezave so dobre. Prirejamo na primer tečaje v knjižničarstvu. Vsako leto prirejamo vodene obiske. Ohranjamo dobre stike in nudimo pomoč dijakom pri raziskovalnem delu in diplomskih nalogah. Kot dodatek bi še povedal, da imamo trenutno v knjižnici okrog 100 diplomskih nalog naših študentov, seveda iz humanističnih^ ved, in to s Tržaške, Goriške in iz Čedada.« Koliko knjig pa imajo Vaši obiskovalci na razpolago? »Sedaj jih imamo okrog 85.000, ki jih posojamo zastonj. To število narašča vsako leto za približno 2.000 izvbdov. Vsekakor moramo poudariti, da smo ena prvih knjižnic v Trstu, čeprav ostale delujejo v drugačnih okoliščinah in pod drugačnimi, boljšimi pogoji- Vsekakor gre za priznanje, ki Vam ga je dala Dežela za Vašo strokovnost. »S tem prispevkom je Dežela priznala našo vlogo in jo tudi finančno ovrednotila. Z razliko od drugih sorodnih ustanov je bila Narodna in študijska knjižnica že priznana, sedaj pa smo prejeli še nekaj več, kar nam je gotovo v veliko zadoščenje.« Nagrajena je bila torej strokovnost. Kakšni pa so trenutno kadri v tej organizaciji, katere ste ravnatelj? * »Poudariti in podčrtati je treba predvsem, da je ustanova strokovno usposobljena. V knjižnici dela relativno mlad kader, strokovno usposobljen, ki je v zadnjih letih pokazal, da je kos nalogam in potrebam Narodne in študijske knjižnice, predvsem pa pokazal, kako je v stiku z ljudmi in da se s svojim delom vedno obrača na ljudi.« ALEKSANDER SIRK Z razstavami in koncertom Danes začetek openskega Tabora Na Opčinah se danes začne že tradicionalni poletni Tabor, že 33. po vr-, ■ ki bo trajal do nedelje. Kot smo Ze Poročali, bodo danes ob 20.30 slo-esno odprli razstave letošnjega Tabo-l8- V veliki dvorani Prosvetnega doma °do razstavljali slikar Milan Bizjak iz ”ePentabra, rezbar Mirko Guštin iz ”ePna ter kipar-miniaturist Milan Perugie iz Nabrežine. Njihove izdelke v° Predstavila Nadja Kriščak. Otvorit-eni večer pa bo popestril koncert iape Krk iz Omišlja na istoimenskem ,^rnerskem otoku. Gre za zelo kvali-. ten ansambel, ki deluje že kakih st let in je že nastopal tudi v tujini, : 1 Primer v Nemčiji, na Madžarskem te Ce*° v ZDA. Snemal je tudi tri kase-r lri videokaseto ter imel nič koliko oljskih in TV nastopov. Ansambel stavijajo Nikica Jurina (1. tenor), To-islav Kraljič (2. tenor), baritonista t 8n Antončič in Nikica Kostrenčič An' bas*sta Željko Kraljič in Marko razstave PoTJK galeriji je na ogled skupinska na razstava s posebnimi popusti. Revoltella - Galerija moderne st »osti, Ul Diaz 27, pod pokrovitelj-občjJ1 Odborništva za kulturo tržaške °TTrv4e °dprta razstava z naslovom L -na oni -FNTO RITROVATO. Še jutri so ki restavrirane slike in skulpture, vSa» . brl® shranjene v muzeju. Urnik: (Zanrt an od 10- do 13 in od 17. do 20. ure Na ° °b torkih). Sesij sedežu letoviščarske ustanove v va slivU h° do 24. t. m. na ogled razsta-OlORr, e CLAUDIE RAZE in kiparja 16-m „‘A BENEDETTIJA. Urnik: 9-13, , Na seaPr-aZnikih zaPrt°- Miijah dezu letoviščarske ustanove v Na. tjjJp na ogled razstava KERAMIČ-*4aritaint. NOST, v organizaciji Krožka do 13 . ln ki bo odprta do 31. t. m. od 9. ‘9 nedelj if 16- do 19. ure. Ob praznikih čestitke Up|hnUaŠt„U bo danes MATEJA VII BraznoVa, 5- svečko, jutri pa svoj 4,ZVOnko - MARIO BOI a v in vse ii ru'Stni dan. Kup polju B°neta in zotJbo iSe *ima želita J-— druž Izžrebane številke na šagri v Križu Na vaški šagri, ki je bila v soboto in nedeljo na vrtu Ljudskega doma v Križu, so imeli med drugim tudi tradicionalno žrebanje loterije. Prva nagrada je bila potovanje za dve osebi v Palmo de Maiorca, ki si ga je zagotovil lastnik listka štev. D 1257. Druge nagrade gredo po vrstnem redu lastnikom naslednjih listkov: C 1645, E 372, D 1901, A 352, B 764, C 1679, E 693, A 255 in D 1050. koncerti Rumena hiša V četrtek, 22. t. m. , ob 20.30 bo na sporedu koncert skupine Basso Nevio Jazz Ouartet. Milje Praznik' Obnove komunistične prisotnosti je še jutri, 15. t. m., na pomolu v Miljah. Devinski grad V petek, 23. t. m. ,ob 20.30 bo na dvorišču devinskega gradu v sklopu ciklusa "Grajski koncerti" bo nastopila skupina LIGEIA ENSEMBLE z Ravelovimi, Bachovimi, Hydnovimi, Berliozovimi, Boche-rinijevimi in drugimi skladbami. kino ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.15 Misery non deve morire, r. Bob Rei-ner, i. James Caan, Kathy Bates, □ EKCELSIOR - Zaprto. EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Pugni di rabbia. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Moana la preda bionda e i suoi stalloni, □ □ NAZIONALE III - 16.30, 22.15 II signore delle mosche. NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Stalo di grazia, i. Sean Penn, Ed Harris, Gary Oldman. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Due nel mirino EDEN - 15.30, 22.10 Vanessa super anal, pom., □ D CAPITOL - 17.45, 22.10 Amleto, r. F. Zef-firelli, i. Mel Gibson, Glenn Glose. LUMIERE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Sorelline bagnate, pom., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ včeraj - danes Danes, SREDA, 14. avgusta 1991 MAKS Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.16 - Dolžina dneva 14.13 - Luna vzide ob 11.24 in zatone ob 21.53. Jutri, ČETRTEK, 15. avgusta 1991 VELIKI ŠMAREN PLIMOVANJE DANES: ob 0.11 naj višja 29 cm, ob 6.11 najnižja -43 cm, ob 12.49 najvišja 45 cm, ob 19.09 najnižja -28 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,9 stopinje, najvišja 30,8 stopinje, najnižja 23,7 stopinje, zračni tlak 1013,6 mb pada, veter vzhodnik 8 km na uro, vlaga 53-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nikolaš Di Nardo Di Maio, Arianna Meneghello, Erika Mar-chi, Marco Oddo, Stefania Sut, Ludovine Tarsia, Monika Stocca. UMRLI SO: 78-letni Giacomo Tosolin, 84-letna Giuseppina Carbone, 71-letni Bruno Pecher, 64-letni Silvio Puntari, 93-letna Giuseppina Zerial, 86-letna Giuseppina Gregor), 85-letni Giovanni Dam-brosi, 83-letna Sahtina Pečar, 78-letni Cesare Favretto, 68-letna Giovanna Maria Jurca, 76-letni Mario Vrabiz, 47-letna Maria Polla, 70-letni Silvano Rigotti, 83-letna Luigia Sorgo, 67-letni Marino Ma-rion. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. avgusta 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primre. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, (tel. 635144). V četrtek, 15. in v nedeljo, 18. t. m. bodo odprte iste lekarne, kot so med tednom. ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure,- tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. ŠD ZARJA vabi na tradicionalni športni praznik ki bo danes, 14., jutri, 15., v soboto, 17. in nedeljo, 18. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Jutri, 15. t. m., ob 20. uri nastop gimnastičnega odseka ŠZ Bor. in plesne šole KD F. Prešeren. Za prijetno razpoloženje bo igral ansamel ZVEZDE. gledališča__________________ Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1991 Pri blagajni gledališča Verdi lahko dvignete ali potrdite abonma za reda A in S. Miramarski park - Luči in zvoki Jutri, 15. t. m., ob 21.00 (v nemščini) in ob 22.15 (v italijanščini) LUČI IN ZVOKI. Ponovitve si sledijo vsak torek (ob 21.00 v angleščini in ob 22.15 v italijanščini), četrtek (ob 21.00 v nemščini in ob 22.15 v italijanščini) ter ob sobotah (ob 21.00 in ob 22.15 v italijanščini). razna obvestila Slovenska kulturno-gospodarska zveza sporoča, da bodo 16. in 17. t. m. uradi zaprti. Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta za dopust V petek, 16. in v soboto, 17. t. m. KD Kraški dom obvešča, da se bo tudi letos odvijal poletni center in sicer od 19. do 31. t.m. od 9. do 13. ure. Vpisovanje in dodatne informacije pri Vesni Guštin tel. 327124. Sklad Mitja čuk prireja KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni ali pedagoški licej. Vse informacije dobite še danes, 14. t. m. med 8.30 in 15. uro (razen sobot in nedelj) v uradih sklada - Narodna ul. 126 - Opčine (tel. 212289). Zveza slovenskih kulturnih društev sporoča, da bodo uradi zaprti zaradi dopustov do vključno 16. t. m. razne prireditve Tabor 1991 - danes, 14. 8., ob 20.30 odprtje razstav: M. Bizjak—olja, M. Guštin—les, M. Pernarčič—miniature iz kamna, »Kubachi« umetna obrt—v sodelovanju z združ.Italija—ZSSR uvodna beseda N.Kriščak, klapa »Krk« iz Omišlja—ljudske in umetne pesmi iz Kvarne-ra, razstava knjig in kaset, sejem rabljenih knjig. Jutri, 15. 8., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert godbe na pihala V.Parma iz Trebč, ob 20. uri ples z ansamblom The lords. V petek, 16.8., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom The lords. V soboto, 17.8., ob 18. uri nastop baletne skupine ŠD Mladina iz Križa, nastop folklorne skupine SKD Tabor pod vodstvom Anke Kocijančič, ob 20. uri ples z ansamblom Taims. V nedeljo, 18.8., ob 10. uri slikarski ex tempore za otroke, ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri nastop plesne skupine standardnih plesov KD F.Prešeren iz Boljunca, ob 20 uri ples z ansamblom Taims. Demokratična stranka levice Devin -Nabrežina prireja FESTIVAL UNTa in DELA. Jutri, 15. t. m., ob 19.30 nastop argentinske folklorne glasbene skupine Nahual iz Cordobe, ob 20.30 ples z ansamblom Lojze Furlan, v petek, 16. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom Lojze Furlan, v soboto, 17. t. m., ob 19.30 koncert godbe na pihala Nabrežina, ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet ter v nedeljo, 18. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet. ■■■41 CASSA Dl RISPARMIO ■■■ ■ Dl TRIESTE OBVESTILO obvešča, da bodo delovala danes bančna okenca po sledečem urniku: Glavni sedež in podružnice od 8.20 do 11.20. Služba za izterjevanje davkov od 8.20 do 11. ure. Ob rojstvu male MARLEN iskreno čestita mamici Doriani in očku Aldu MPZ V. Vodnik prispevki Ob priliki 4. obletnice smrti moža Vilka daruje žena Blanca 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V isti namen daruje žena Bianca 50.000 lir za Združenje aktivistov in vojnih invalidov NOB. _____________ V spomin na Almo Čok daruje družina Danev 20.000 lir za Sklad Mitkje Čuka. V spomin na Lojzko Tavčar vd. Godnik darujeta Alenka in Pino 50.000 lir za Dijaško matico. Ob 5. obletnici smn Romanota Sferze daruje Zora 30.000 lir z TPK Sirena. V spomin na gospo Lojzko Godnik darujeta Neva in VVanda z družino 40.000 lir za popravilo podobe Sv. Jerneja v Barkovljah. V spomin na Alojzijo Tavčar vd. Godnik daruje Sonja Mašera 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Nini ta Rupla darujeta Irena in Eda Pirievez 50.000 lir. za Kulturni dom Prosek. V spomin na Ninija Rupla darujeta marija in Milan Ukmar 20.000 lir za Kulturni dom Prosek. V spomin na Justino Jurkič por. Petkovšek darujejo sorodniki 100.000 lir za Krožek vinogradnikov Podlonjer. Namesto cvetja na grob pok. Marjete Terčon darujeta Anica in Francko Štefančič 15.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob gospe Lojzke Godnik daruje družina Rudež (sen.) 20.000 lir za KD Barkovlje). V spomin na Ido Bukavec darujejo Albin Malalan, Keti in Gianni 50.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob pok. Ide Bukavec darujeta Milena in Mirko 25.000 lir za FC Primorje in 25.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Rudolfa Peri-. ca darujejo Marija, Darka in Radovan Šemec 40.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade in 40.000 lir za Cerkveni zbor iz Šempolaja. V spomin na Marijo Legiša darujejo svojci 100.000 lir za SKD Cerovlje-Mav-hinje. V spomin na drago Ido Cotič-Bukavec darujeta Marija in Lisi Čuk 40.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Marjete Kralj vd. Terčon darujejo Ivanka, Alenka in Dani Colja 30.000 lir za popravilo cerkve v Slivnem. V spomin na pok. Ido Bukavec darujeta Marija in Egon Bukavec z družino 50.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. V isti namen daruje Berta Prašelj 20.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. V spomin na pok. Ido Bukavec daruje Mirka Prašelj (Devinščina) 20.000 lir za Cerkveni pevski zbor s Proseka. mali oglasi 311 EDI MOBIL! Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA PRODAM Fiat 126 letnik '80. Telefon 040—226408. PRODAMO domač krompir. Zainteresirani lahko pokličejo na telefonsko številko 229279. PRODAM Fiat Regato letnik 86 v dobrem stanju. Telefonirati na št. 299798 ob uri obedov PRODAM Fiat 126, letnik '73 tehnično revidiran po zelo ugodni ceni. Telefon 727837. PRODAM knjige za prvi razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. 53032 ob uri obedov. PRODAM knjige za 1., 2. in 3. razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 212823 po 17.30. ŠKOTSKE OVČARJE - lassie, mladiče stare osem tednov odličnih staršev prodam. Tel. (003867) 72749. OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju. PRODAM profesionalno gorsko kolo (mountain bike) v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. št. 412997. PRODAM pet otroških knjig za 15.000 lir. Tel. 412997. UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče telefonistko z znanjem angleščine, nemščine in srbohrvaščine. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Telefonistka". IŠČEMO pomočnico za delo v laboratoriju slaščičarne. Tel. 213055 ob času obratovanja trgovine. menjalnica_______________________n. s. 1991 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar — .. 1295,10 1240,— Japonski jen 9,495 9.— Nemška marka — .. 750,20 740,— Švicarski frank .. 858,50 850 — Francoski frank ... .. 220,49 217.— Avstrijski šiling — .. 106,61 104,50 Holandski florint . .. 665,33 655,— Norveška krona ... .. 191,75 188. - Belgijski frank — .. 36,405 35.— Švedska krona .... .. 206,36 202,— Funt šterling .. 2196,15 2175,— Portugalski eskudo 8,724 8,— Irski šterling 1970,— Španska peseta ... .. 11,962 11,40 Danska krona .. 193,77 190. Avstralski dolar ... .. 1017,60 950.- Grška drahma 6,785 6,20 JugosloV. dinar ... 30.— Kanadski dolar .... .. 1130,40 1060,— ECU .. 1537,55 — BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Hitrejša povezava med zahodnim delom Brd in Gorico Cesta Ločni k-Jazbine zgrajena Uradno odprtje čez nekaj tednov Nekaj nad tri kilometre dolg odsek nove ceste med kočnikom in Jazbinami, je v glavnem dograjen. Manjka še nekaj manjših posegov, ki jih bodo opravili v prihodnjih tednih, nakar bo cesta tudi uradno izročena namenu, pravijo na Pokrajini. Tako bodo namestili še vrhnjo (zadnjo) plast asfaltne prevleke, pripravili vse potrebno za priključek na obstoječe (občinsko) cestno omrežje v kočniku, uredili okolico, zlasti kar zadeva smotrno in z ekološkega vidika zanimivo uporabo manjših reliktov stare ceste.'V sodelovanju z deželno gozdno upravo bodo te površine zasadili z drevesi. Ob tem velja povedati, da je pokrajinska uprava z rekonstrukcijo ceste Jazbine — kočnik izvedla poseg po nalogu Dežele. Zagotovila je izdelavo načrta, licitacijo in tehnično vodstvo del. Nova cesta pa bo prešla v last goriške, oziroma števerjanske občine, ki bosta morali tudi skrbeti za redno in izredno vzdrževanje. Finančna sredstva za izgradnjo ceste so iz sklada za financiranje Osimskega sporazuma. Nova cesta pomeni hitrejšo povezavo med zahodnim delom Brd in Gorico ter Novo Gorico in v tem pogledu služi predvsem številnim delavcem, ki se vsak dan vozijo v novogoriške, oziroma šempetrske tovarne in ki se za prehod meje poslužujejo maloobmejnih prehodov. Precejšnjega pomena pa bo cesta tudi za razvoj turizma. Cesto so začeli graditi v začetku leta 1989 (formalno je datum začetka del 28.1.1989), bilo je vmes nekaj prekinitev, zaradi različnih težav, nepredvidenih dodatnih posegov itd. Rezultat: namesto prvotnega načrta rekonstrukcije stare ceste, je bila zgrajena povsem nova prometnica. Dodatna dela zamenjava vodovodnih cevi, telefonskih in drugih vodov, popravki trase in seveda krajše in daljše prekinitve del na gradsbišču so imeli za posledico, da se je proračunska vrednost od začetne milijarde lir do konca Znatno zvišala. Izgradnja nekaj nad 3 kilometre dolge ceste bo dokončno veljala 2,6 milijarde lir. Septembra odprtje Mušičeve galerije Danes v prenovljenem gradu na Dobrovem odprejo restavracijo Kakovosten skok v turistični ponudbi na območju Brd. Tako bi lahko ocenili novo pridobitev na turistično—gostinskem področju. Danes bodo namreč na Dobrovem, v prenovljenem gradu, odprli restavracijo. Gre za realizacijo načrta mešane slo-vensko-italijanske družbe Grad G.T. Restavracija bo delovala v spodnjih grajskih prostorih. Gostom bodo poleg običajnih jedi ponujali predvsem specialitete pripravljene iz perjadi in divjačine. Nova restavracija bo začela poslovati danes, ob 12. uri. Odprta bo vsak dan, razen ob torkih, od 12. do 23. ure. Gostom bodo postregli tudi s kakovostnimi vini iz enoteke briških vin, ki so jo prav tako uredili v obnovljenem gradu. Grad Dobrovo, ki je dolga desetletja propadal je, kot kaže, vendarle dobil novo vlogo, ki ni omejena samo na gostinske storitve. V prenovljenih prostorih v prvem nadstropju bo namreč na ogled stalna zbirka del svetovno znanega slikarja Zorana Mušiča. Ob tem omenjamo, da bo slavnostna otvoritev Galerije in obnovljenega gradu Dobrovo, v začetku prihodnjega meseca, ob prazniku no- Berile »Novi Matajur« vogoriške občine. O slovesnosti bomo še podrobno poročali. Slovesnost je bila sicer že napovedana v začetku poletja, a je načrte družbe Grad G.T., Goriškega muzeja, Zavoda za spomeniško varestvo in drugih ustanov, ki so sodelovali pri realizaciji pobude, žal prekrižala vojna. (m.d.) Danes v Gradežu predzadnja etapa 3. krožne poti V Gradež bodo danes v prvih jutranjih urah prispeli udeleženci 3. regate okrog Italije. Jadrnice bodo pristale v portiču San Vito, kjer bo tudi kontrolna točka. Ob 12.30 bo v hotelu Arena podelitev evropske zastave in podelitev priznanj in nagrad zmagovalcem. V popoldanskem času napovedujejo več priložnostnih manifestacij. Ob 18. uri bodo čolne premestili v stari pristan (Porto Vecchio), od koder bodo posadke šle v sprevodu na županstvo. Zaključna slovesnost bo ob 19.30 na županstvu. Pokrovitelja številnih manifestacij sta Pokrajina in Občina Gradež. Udeleženci so sinoči odpluli iz Benetk. Tekmovanje, ki obsega 21 etap (predzadnja je prav Benetke — Gradež) se bo zaključilo v petek v Trstu. Posegi deželnega odbornika Brancatija, DSL in PSDI Še vedno razdvojena mnenja glede ene ali dveh bolnišnic Minister Bavčar v Brdih napovedal nove oblike varovanja meja Slovenije Uradna politika je v teh dneh že na dopustu, vendar razprava o nekaterih pomembnih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu že takoj ob obnovitvi politično-upravnega delovanja, ne miruje. Pozornost je osredotočena zlasti na vprašanje organizacije zdravstva. KD bo pred koncem meseca sklicala "vrh" svojih pokrajinskih ter občinskih voditeljev v Gorici in Tržiču, da bi se dogovorili za enotno stališče glede ene ali dveh novih bolnišnic. V teh drjeh pa je dokaj živahna polemika med deželnim odbornikom Brancati-jem in zagovorniki enotne bolnišnice. Brancati se je v prejšnjih dneh ponovno oglasil in ponovil stališče, da je že padla odločitev za dve bolnišnici v Gorici in Tržiču in da torej nima smisla ponovno odpirati razpravo s predlogom za enotno bolnišnico. Z druge strani mu spet odgovarja pokrajinsko tajništvo DSL, ki odvrača, da Brancati sploh ni izrekel dokončnih besed in da je problem še vse prej kot dokončno rešen. Mimo same dileme o eni ali dveh bolnišnicah DSL ugovarja deželnim sklepom o zdravstvenih parametrih (število postelj v bolnišnicah ter drugih storitev) za go-riško pokrajino. Sekira klestenja izdatkov naj bi namreč z Brancatijevim privoljenjem in nekritičnim prilagajanjem pokrajinskih upraviteljev ponovno najbolj prizadela našo pokrajino, kjer - tega ne gre pozabiti - so v zadnjih letih že zaprli bolnišnici v Gradežu in Krminu. Predvsem je treba torej Goriški zagotoviti primerno zdravstveno oskrbo in ne dve polovični "bolnišnički" v Tržiču in Gorici. Poleg tega DSL postavlja nekaj vprašanj, na katera naj bi Brancati ne odgovoril. Predvsem gre za problem finansiranja gradnje dveh bolnišnic, saj tudi deželni odbornik potrjuje, da predvidena sredstva ne bodo zadostovala, ko napoveduje možno prodajo nepremičnim goriške KZE ali obljube ministrstva za zdravstvo o kakem dodatnem finansiranju. Povsem brez odgovora je tudi vprašanje, kolikšen čas bo potreben za realizacijo dveh novih bolnišnic. Brancati je namreč povedal, da to ne odvisi od Dežele, ni pa pojasnil, od koga odvisi. Zaradi tega DSL ocenjuje, da je delovanje deželne uprave skrajno pomanjkljivo. V zvezi z vprašanjem gradnje ene ali dveh bolnišnic se je oglasilo tudi pokrajinsko vodstvo PSDI, ki se zavzema za drugo od navedenih možnih rešitev. Pri tem socialdemokrati polemizirajo z raznimi družbenimi organizacijami, odbori, sindikati in poklicnimi združenji zdravnikov, ki so med zagovorniki enotne bolnišnice. Izbiro, trdi PSDI, morajo opraviti stranke in ne združenja, ki predstavljajo delne in ne splošne interese. Demokratična Slovenija se zavzema za povsem nov koncept varnosti na meji. V nasprotju s prejšnjim, ki je predvideval tudi uporabo sile in vojaške represije enot JLA za varovanje meja, naj bi poslej zagotavljali varnost predvsem s političnimi, ekonomskimi m socialnimi prijemi. Skratka, če bodo ljudje ob meji lahko živeli zadovoljni in srečni, ne bo več potrebna vojaška ali kaka druga oblika represivne kontrole. Navedene misli so del krajšega govora slovenskega ministra za notranje zadeve Igorja Bavčarja, ki je včeraj sodeloval pri odprtju dveh novih brezcarinskih prodajaln v Brdih. Odprli so ju včeraj popoldne na maloobmejnih prehodih na Plešivem, kjer je trak prerezal sam Bavčar, in v Vipolžah, kjer je ta čast pripadla novogoriški poslanki v republiški skupščini Nadi Bolcar. Novi "duty-free" prodajalni bo uprav- C Al o sanaciji kamnolomov Ob številnih poletnih šagrah v Gradežu izbira deželne miss Danes pogreb Marka Ferletiča Občinski upravi v Foljanu in Ron-kah se bosta morali v kratkem izreči o načrtu glede nadalnjega izkoriščanje kamnoloma na kraških obronkih, na meji med obema občinama in o postopni sanaciji objekta. Ne gre za vprašanje, ki zadeva samo omenjeni občinski upravi, ugotavlja meddeželna komisija za varstvo gorske krajine, ki deluje v okviru Italijanskega alpinističnega kluba (CAI), ampak za vprašanje širšega pomena. Kras predstavlja enkratno bogastvo, ki je last celotne skupnosti in zato ga je treba v naj večji možni meri zaščititi, tudi ob upoštevanju specifičnih interesov in potreb gospodarstva. Vprašanje je širšega pomena tudi zaradi tega, ker primer kamnoloma nad Foljanom ni edini. Pomembno bo zato kako se bosta občinski upravi odločili ob obravnavanju načrta, ki so ga predložili predstavniki podjetja. Po omenjenem načrtu naj bi postopoma odkopali in odpeljali ogromno količino kamna. Črpanje tega materiala naj bi potekalo predvsem ob straneh velikanskega in od daleč vidnega useka. Šele nato bi se pričela sanacija. Člani omenjene komisije menijo, da predlagana rešitev ni najboljša. Predvsem se bo izkoriščanje kamnoloma nadaljevalo še vrsto let, ni pa nobenega jamstva, da bo podjetje ob koncu dejansko opravilo predvideno sanacijo. Postopno zapiranje in sanacija morata potekati sočasno in pod strogim nadzorstvom, ugotavlja komisija CAI. Dnevi ob velikem šmarnu so navadno najbolj bogati s tradicionalnimi šagra-mi in drugimi zabavnimi poletnimi prireditvami. Najodmevnejša na Goriškem bo nocoj v Gradežu, kjer bodo izbirali najlepšo mladenko v deželi. Zmagovalka se bo lahko ponašala z naslovom "miss FJk", uveljavitev na nocojšnjem tekmovanju pa ji bo odprla vrata za vsedržavni finale, na katerem bodo izbirali najlepšo prebivalko apeninskega polotoka. Tekmovanje lepotic bo nocoj ob 21.30 v Parku vrtnic v Gradežu. Poleg tekmovanja, ki bo tokrat "v živo" pred občinstvom (na razliko od prejšnjih let, ko so najlepšo izbirali že pred večernim defilejem) bo večer ponudil nastop nepredvidljivega in zbadljivega komika Bep-peja Grilla ter še nekaj presenečenj. Te dni se nadaljujejo tudi razne šagre v Gorici, v Ronkah, kjer je v polnem teku "agosto ronchese", v Mošu (praznik športa), v Jasihu, kjer je še nocoj in jutri na sporedu praznik sredine poletja, od petka dalje pa napovedujejo tridnevno snidenje avstroogrskih nostalgikov ob obletnici cesarja Franca Jožefa, in še marsikje v goriški okolici. Na goriški najbolj obiskani šagri v Podturnu bo nocoj in jutri zvečer ples. V petek bodo praznovali dan rajonskega zavetnika sv. Roka in podelili nagrade "mattone su mattone" najzaslužnejšim faranom, zvečer pa napovedujejo ob plesu bogato tombolo, ki jo prirejajo v dobrodelne namene. Praznovanje v Podturnu se bo nato nadaljevalo še do nedelje, ko bodo poleg drugega priredili razstavo starih kočij. Nocoj na sporedu pregleda za nagrado Amidei na gradu Depardieu v filmu »Cyrano« Filmski pregled Amidei se nocoj ob 20.45 nadaljuje na goriškem gradu s predvajanjem filma »Cyrano«. Režiser je Jaen-Paul Rappeneau, scenarij pa je s sodelovanjem režiserja napisal po znani komediji Edmonda Rostanda Jean-Cla-ude Carriere. Pri tem sta Rappeneau in Carriere precej "oklestila" originalno besedilo komedije in celo na novo sestavila nekaj sto verzov, kakršne je uporabljal Rostand. Cyrano je tako na platnu zaživel precej drugače, za današnjega gledalca je postal resničnejši brez preživelih in danes težko razumljivih baročnih dodatkov. Skratka film je bolj realističen kot pa komedija. K uspehu te filmske postavitve je prispeval tudi odlični Gerard Depardieu (nagrada za najboljšega igralca na lanskem festivalu v Cannesu), ob katerem izstopa tudi Anne Brochet v vlogi lepe Roxanne, v katero je nosati Cyrano nesrečno zaljubljen. V Doberdobu bodo danes pokopali 20—letnega Marka Ferletiča. Fant je umrl v prometni nesreči v petek ponoči blizu Šempolaja. Peljal se je v avtu, skupaj s prijateljema 20—letnim Robertom Ocrettijem iz Jamelj in 19—letnim Silvanom Jarcem iz Doberdoba. Avtomobil je silovito trčil v drog električne napeljave ob cesti, pri čemer je Marko zadobil tako hude telesne poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. Pogrebni sprevod bo krenil ob 12.45 iz glavne bolnišnice v Trstu v Doberdob, kamor bo prispel ob 13.30. Sumljivi čeki Policijski organi so prijavili državnemu tožilstvu pri goriški preturi 30—letnega Angela Zanina iz Šlovren-ca in 29—letnega Maurija Plazzija iz Gorice, ul. Romagna. Oba sta osumljena posesti blaga sumljivega izvora. Po vsej verjetnosti pa bosta morala odgovarjati še za katero drugo kaznivo dejanje. Pred dnevi je policijska obhod-nica ustavila Zanina. Peljal se je na ukradenem motornem kolesu, pri njem pa so našli tudi ček posojilnice v Ločniku. Podobno kaznivo dejanje so policisti ugotovili tudi nekaj časa zatem. Na podlagi zaslišanja Zanina so prišli na sled tudi Mauru Plazziju. Menda so na Zaninovem domu našli nekaj električnega orodja, kupljenega v Vidmu, plačanega pa z ukradenim čekom. ljalo zasebno novogoriško podjetje Pi-gal. Začasno bosta delovali v manjših montažnih objektih, kasneje pa ju nameravajo povečati. Slovesnosti na obeh prehodih so se udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti Dobrovo in predstavniki mejnih organov z obeh strani meje. Bavčar je v svojem govoru omenil tudi nevarnost diverzantskih akcij in terorističnih provokacij v Sloveniji,zaradi česar je še potrebna budnost. Napovedal pa je tudi zanimive možnosti drugačne uporabe številnih obmejnih karavl, ki jih je zapustila vojska. Nekatere bo prevzela slovenska policija' druge pa bi lahko uporabili v turistične ali gospodarske namene. Sabotin; sko karavlo pa bodo najbrž preuredil1 v planinsko postojanko. Na sliki (foto Marinčič) srečanje ob odprtju brezcarinske prodajalne na mejnem prehodu Vipolže razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev Gorica sporoča, da bo avtobus, v nedeljo, 18. t.m. odpeljal ob 7.30 s Travnik3 postanki pred gostilno Primožič, v P°d' gori, Štandrežu in Sovodnjah. kino Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30 — 20.3° »Lambada«. SVOBODA (Šempeter) Ni predstave. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna št. 2 — (Comunal® 2) — ul. Garzarolli 154 — tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ^ San Nicold — ul. Primo maggio "4 tel. 790338. _________pogrebi Danes, ob 9.30 Bruno Covaceuszach ^ splošne bolnišnice v cerkev v Ločniku■ v Praprotno (Videm), ob 11. uri Ardm v Primosi iz splošne bolnišnice v cerke ^ Stražicah in na glavno pokopališč6: y 12. uri Maria Castro — krsto pripel]6! Palmanove na glavno pokopališče. t Po dolgi in mučni bolezni n je zapustil naš dragi France Gravner Pogreb bo v petek, 16. avgusta. , 9.30 iz mrliške veže bolnišnice sv. ta v Pevmo. Žalostno vest sporočajo N® in Tuša z družinama in drugo s stvo Gorica, 14. avgusta 1991 SDGZ - Gorica izreka svojcem^ kreno sožalje ob smrti Fran Hmeljaka. SP v dirkališčnih vožnjah v Stuttgartu Morenu (Šp.) zlato Mansell in Patrese Pri Williamsu tudi leta 1992 LONDON — Nigel Mansell in Riccardo Patrese bosta tudi v letu 1992 ostala pri VVilliamsu. To je uradno sporočilo, ki sta ga dala včeraj tako sam Frank VVilliams kot Patrick Faure, predsednik Renault športa. »Velik sem pristaš kontinuiranega dela. Mansell in Patrese sta doselj opravila izredno delo in prepričan sem, da se bosta v prihodnjem letu še bolje izkazala.« S tem komunikejem so pri VVilliamsu tudi želeli demantirati glasove, češ da je njihov namen za prihodnjo sezono najeti McLarno-vega pilota Senno. Svetovni rekord na 200 m hrbtno FORT LAUDERDALE -Španski plavalec Martin Lopez-Zubero je ameriškem prvenstvu izboljšal svetovni rekord na 200 m hrbtno s časom 1'57"30. Prejšnji rekord je bil last Sovjeta Igorja Poljanskega, ki ga je postavil 3. marca 1985 v Erfurtu z 1'58’14. Bil je to eden najsterejših rekordov. STUTTGART — Španec Jose Ma-nuel Moreno je osvojil zlato kolajno na včerajšnjem prvem dnevu svetovnega prvenstva v dirkališčnih vožnjah. Španski kolesar je na tekmi 1 km s startom z mesta prehitel Nemca Jensa Gliicklicha, tretji pa je bil Gene Samuel iz Trinidada. KONČNI VRSTNI RED: 1. Moreno (Šp.) 1'03"82; 2. Glucklich (Nem.) 1'04"37; 3. Samuel (Trin.) 1'04"79; 4. Magne (Fr.) 1'04'80; 5. Kiričenko (SZ) 1'05"03; 6..Capelli (It.) 1'05"75. Ludvvigu prva etapa dirke po Nizozemski HAAKSBERGEN — Nemec Olaf Ludwig je osvojil prvo etapo mednarodne kolesarske dirke po Nizozemski. V sprintu je premagal Nizozemca VVeenstra in Italijana Baffija. Fondriesta zapodili ... _ CLES (TRENTO) — Po prihodu iz Španije, kjer si je Maurizio Fondriest prislužil prvo mesto na skupni lestvici svetovnega pokala, so znanega kolesarja povabili na nagrajevanje lepotice vasi, ki je tudi rojstna vas samega Fondriesta. Blagajnik pa ga ni pustil na prireditev, ker enostavno ga ni spoznal. Ker Fondriest ni imel pri sebi dokumentov, mu ni preostalo drugega, kot da se je odpravil domov. Pescosolido uspešen INDIANAPOLIS — Italijan Stefano Pescosolido se je uvrstil v drugo kolo mednarodnega teniškega turnirja v Indianapolisu. V prvem kolu je namreč premagal Američana Rickija Lecha s 6:3, 6:3. Danes za evropski boksarski naslov ALCAMO (TRAPANI) — Danes bo v Alcamu boksarski dvoboj za evropski naslov lahke kategorije med evropskim prvakom, Itlaijanom Antoni-nom Renzom in izzivalcem, Angležem Paulom Chartersom. Velež naprej VRBAS — Na prvem srečanju šestnajstine pokala jugoslovanskega nogometnega pokala je Velež v Vrbasu premagal domače moštvo s 3:1 (1:0). Zmaga Shorta, remija Karpova BRUSELJ — V nadaljevanju druge partije četrtfinalnega srečanja kandidatov za naslov svetovnega šahovskega prvaka je Short premagal mladega sovjetskega šahista Borisa Geljfanda in tako stanje izenačil na 1:1. Anatolij Karpov pa ni izkoristil prednosti-me iz prve in ne iz druge partije in dosegel dva remija z Anandom. V ponedeljek se je uradno začela nova Jadranova košarkarska sezona Z Drvaričem za kakovostni skok Jadranovi košarkarji so s ponedeljkom Uradno šli v novo,letošnja sezono 1991-V športni dvorani pristaniških delav-cev v Briščkih so se zbrani igralci članskega in mladinskega Jadranovega moš-*va soočili s programskimi smernicami, ki si jih je združenje zadalo za to sezono. Prisotne je najprej obgovoril Jadranov Predsednik Rado Race, ki je predstavil n°vega trenerja Janeza Drvariča ter po-Vedal, da je Jadran prevzel pod lastno Upravo telovadnico športnega centra pri “riščkih, tako da bo odslej naše združene imelo poleg pravno-administrativne-9® tudi pravi športni domicil, ki naj bi pasoma postal tudi pravo košarkarsko redišče in stekališče, zbirališče pač za ,.Se naše košarkaje, delavce in športne lubitelje. Jadran bo treninge opravljal v S dvorani, tekme pa še naprej igral v zaški športni palači. Na seznamu Jane-a Drvariča so vsi lanski člani, katerim j? bosta pridružila še Sandi Rauber in lavdij Starc. Letos bo za nastopanje v j anski postavi kar nekaj kandidatov, do ■ septembra pa bo trener Drvarič verjet-lahko že določil osnovno ogrodje . anajstih posameznikov, ki bodo stan-ardni igralci članske vrste. Glede na vr-Q,tve omenjene dvojice, ki predstavlja repitev za ekipo, bodo ambicije Jadrana v C-ligi znatno višje od lanskih, tako a Je upravičeno pričakovati uvrstitev v 9°rnjem domu razpredelnice. ,jAeč težav bo pri sestavi mladinskega lan iVa' faradi enkratnega osipa vseh tov* ^ nosilcev igre (letniki 1971), ki so kategorijo prerasli. Predsednik Race ^ .J® pristavil, da bi morala biti ekipa Ia 1 v taki sestavi dovolj kvalitetna, čep-n zaenkrat še ni znano, kako bodo or-Uie irane tekmovalne skupine v letoš-državnem mladinskem prvesntvu, v ®ui tega pa tudi ni mogoče vnaprej ®ti kakšni bodo nasprotniki. Letošnja ekipa pa bo računala na izkušenost svojih 72-letnikov. Ob koncu je predsednik predstavil pomočnika glavnega trenerja Jureta Krečiča in izrekel priznanje prejšnjemu odboru za vložen trud in prizadevanja za Drvaričev prihod in za najetje dvorane v športnem centru pristaniških delavcev. Trener Drvarič je v svojem posegu orisal in v grobem predstavil program dela ter podčrtal da bosta v letošnji sezoni primarnega pomena predvsem dva cilja: rezultat članske ekipe, s čimprejšnjo vrnitvijo ekipe v višji tekmovalni rang, in pa kakovostno delo z mladinskim moštvom za čimboljšo uvrstitev le-tega in za razvoj posameznikov. Mladinci bodo že v tem tednu opravili deset treningov, člani pa bodo z delom začeli 19. t.m. Jadran bo letos igral zelo prosto. V glavnem bo to sodelovanje dvojic in trojic v napadu, vztrajanje na hitrosti, protinapadu in zgodnjem napadu. Skratka prosta, ustvarjalna in popolnoma nešablonizirana igra, temelj katere pa bo zagrizena in močna nepropustna obramba. Drvarič bo poskrbel tudi za programiranje individualnih treningov vseh posameznikov glede na njihove potrebe in tudi po možnosti vsakega igralca. Trener računa, da bodo v pripravljalnem obdobju vse tja do prvega kola igralci imeli za sabo vsaj sedemdeset aktivnosti (približno 50 treningov in 20 trening-tekem proti ekipam različne vrednosti, močnejšim in šibkejšim nasprotnikom), kar predstavlja vsekakor zares zadovoljivo bazo, zato da grej o v letošnjo ligo dobro pripravljeni. (Cancia) Na sliki (foto Križmančič) novi Jadranov trener Janez Drvarič podaja igralcem program za novo sezono. Pri Gaji zelo živahna teniška dejavnost Gropajsko-padriška Gaja ima med našimi društvi najbolj razvito teniško dejavnost, ki že presega zgolj razvedrilo. Programirano delovanje je postopoma privedlo do tekmovalne skupine, ki je že več kot samo obetavna. Boris Košuta, svoj čas odličen igralec namiznega tenisa, in Edi Plesničar, v naših vrstah vrhunski odbojkar, sta dve ključni osebnosti pri Gaji. Košuti je poverjena tehnična dejavnost, Plesničar pa skrbi za organizacijsko plat športnega udejstvovanja. Najprej Boris Košuta: »Kakovostno raven dejavnosti smo z letošnjo sezono povečali z registracijo Gaje kot "Scuola addestramento tennis" in se prilagodili standardom, ki so jih drugi teniški centri večinoma že imeli. V to teniško šolo spadajo otroci od 8. do 14. leta starosti. Mi imamo skupinico osemletnikov, ki je že nastopala na primernih turnirjih. Boljši pogoji, ki jim imamo za delo, bodo verjetno prispevali, da se bo v naslednjih sezonah dotok gojencev še povečal in da bomo tekmovalno skupino sestavljali z bolj selektivnimi kriteriji. Ob tekmovalnosti pa ne bomo zanemarjali niti zgolj rekretivne dejavnosti, saj ima tenis glede telesne motorike veliko prednosti.« K tenisu se večkrat uvaja otroke. Obstaja neka idealna starost za začetek igranja in kdaj je najbolj primerno preiti k specializiaciji, oziroma k višji intenzivnosti dela? »Za vse velike igralce je znano, da so imeli lopar v rokah še kot otroci,Steffi Graf baje pri 3 letih. To pa ne more biti merilo. Mislim, da je idealna starost za začetek s tenisom nekje pri 6 ali 7 letih. Vse pa mora biti usmerjeno v igranje, ki naj otroku pomaga, da spozna tla, lopar, žogico in vse osnovne gibe, ki so važni za optimalno izkoriščanje telesnih zmogljivosti. Pri 10 letih mora igralec obvladati vse spretnosti ter se zato pri tej starosti nekako konča učenja in se začenja trening.« Za uvajanje k tenisu in tudi za stvarno organizirajo posvečanja teniške šole so tudi pri tenisu odločilni starši. Preti konkretno pri tenisu nevarnost, da bi se otroci zaradi prevelike nasičenosti v kasnejših letih oddaljili od tega športa? »Pri nas doslej še nismo imeli takih primerov, važno pa je, da starši ne pretiravajo pri forsiranju svojih otrok, ker bi sicer lahko prišlo do takih primerov. Vse mora ostati na nivoju igranja brez mrzličnega pričakovanja rezultatov. Za nadaljevanje dejavnosti pa je na vsak .način odločilna pravilna motiviranost, ki v kasnješih letih nadomesti voljo in odločitve staršev. V tej, novi fazi je velike važnosti trener.« Si tenis na podlagi velike propagande, ki jo uživa preko televizije, pridobiva nove privežence tako med rekreativci kot tekmovalci? »Igranje tenisa pomeni predvsem tekmovalnost. Sicer na različnihstop-njah. Na kakršnemkoli nivoju bo partner na drugi strani mreže predvsem nasprotnik. Vsak zato vadi ali trenira, da bi igral bolje in da bi dosegel zmage. Smo tudi v dobi, ki stimulira izkoriščanje prostega časa za telesno aktivnost in mislim, da bo imel tenis v tem pogledu še veliko prostora. Poleg tega se ga lahko igra tudi do kar lepe starosti.« Za športno udejstvovanje skrbi pri Gaji Edi Plesničar, ki je povedal, da je sedanje obdobje glede nastopanja na turnirjih bolj mirno. Igralci tekmovalne skupine se pripravljajo na drugi zaključni del sezone, ki predvideva za Gajo nadaljevanja turnirja za italijanski pokal. Pot pa bo predvidoma zelo strma, saj se bo turnir odvijal po sistemu neposrednega izločevanja. Tekmovalno skupino sestavljajo pri Gaji Dorjan Gomizelj, o katerem smo pred kratkim že obširno poročali, Alberto Prelec ter brata Aleš in Borut Plesničar. Posebno intenzivno dejavnost bo imel Aleš Plesničar, ki bo sodeloval na dvotedenskih pripravah teniške zveze, ob koncu sezone pa nastopil na sklepnem turnirju mladinskih iger v Palermu. Edi Plesničar je tako opredelil značilnosti treh mlajših igralcev: »Alberto Prelec razpolaga z močnim servisom, njegov backhand pa je boljši od forhanda. Brez dvoma pokaže veliko več med treningom, ko ni psihično obremenjen. Med tekmami se ne utegne sprostiti. Njegovo napredovanje bo odvisno od pridobivanja samozavesti v svoje moči. Aleš Plesničar (13 let) je med treningi bolj pasiven, prerojen pa stopi na igrišče ko gre za pravo tekmo. Od njegovega repertoarja bi omenil odličen backhand, medtem ko sta forhand in servis na nižji ravni. Njegova velika odlika je pravilna pozicija pred vsako akcijo, kar mu omogoča manjšo potrato moči. Borut Plesničar (14 let) je telesno močnejši. Boljši je pri forhandih in dobro igra na mreži. Primeren je bolj za igranje dvojic. Ni posebno hiter, dobrega servisa pa ne zna izkoristiti, ker se med tekmami nekoliko zmede.« S kakšnimi močmi razpolaga naraščaj ženskega dela ekipe? »Ta naraščaj sestavljata Martina Ku-fersin in Erika Race, ki obe redno trenirata in postopoma pridobivata na samozavesti. Trenutno sta ti dve igralki v dveh različnih fazah razvoja. Vsekakor sta telesno dobro pripravljeni, igro pa predvsem dobro obvladata z razdalje. Omeniti pa gre še Vasjo Vavpetiča (13 let), ki sicer še ni dosegel posebnih rezultatov, vendar redno trenira in je doslej opravil več dobrih srečanj.« (k.b.) obvestila KK BOR sklicuje v ponedeljek, 19. t.m. na stadionu »Prvi maj« naslednje ekipe: ob 17. uri naraščajnike letnika 1976 in 77; ob 18. uri kadete; ob 19. uri mladince in člane. Vsi igralci naj prinesejo s seboj športno opremo. FC PRIMORJE obvešča, da se treningi za vse mladinske ekipe pričnejo 16. t.m. od 17. ure dalje. Vpisovanje za začetnike letnikov 1981, 82, 83 in 84 je direktno na treningih ali pa na tel. št. 225945 - Husu (zvečer). JK ČUPA vabi člane na društveno regato za kajut-ne jadrnice, ki bo v nedeljo, 25. t.m. pred sesljanskim zalivom s startom ob 11. uri. Vpisovanje v društvenem sedežu. ZSŠDI obvešča, da bo urad v Trstu zaprt do 16. t.m. BRUNO KRIŽMAN 4 1 ■■ >zkloDjS P® je tudi, da je v San Pedru škoda spati. O polnoči OlafjJM0 elektriko, ki napaja le nekaj enot javne razsvetljave. Do-jCer je ,P° domovih nimajo elektrike in ob tisti uri že trdno spijo. *tl rin,^11 mlaj, ni ničesar jemalo ostrine zvezdam na nebu. Zvezde zarahj Ka ,cesta so bile kot na dlani s svetlobo, ki je pri nas bodisi bilo takra^nePa kot svetlobnega onesnaženja nepojmljiva. Nebo je Nek ■P krik U' , .sem se, da bodo klateški in domači psi zagnali vik Jhojih n as.^° Pa se ni ničesar in edini glas je prihajal izpod aatlchez°®' M 50 mlele prah glavne ulice Caracoles. Pač pa je q,j s®vc)jim fordom gotovo vrgel celo vas pokonci. VzPen: PelNli smo se na vzhod v polni temi in se kmalu začeli lz lukrug'55 strmino se je slabšala tudi pot in nazadnje smo skakali Protest X luknjo, od kamna do kamna, dokler ni motor oklical 9a Postavfi V*co' Morali smo izstopiti. Poiskal sem težak kamen in JPelo na ,1 Pgd eno od zadnjih koles. Sledilo je porivanje, ki je tIli le dnri=»aisem spustu uspeh. Srce mi je burno plalo in v temi se »Kako n° \emnil° Pred očmi. »Med 2. smo?«, sem vprašal Sancheza. morju »00 in 3800«, mi je mirno odgovoril, kot bi bili nekje ob Pri taki višini je bilo porivanje avtomobila zelo velik napor, kajti zrak je bil tam že močno razredčen. Bližal sem se lastnemu osebnemu višinskemu rekordu kakih 3950 metrov iz Skalnatega gorovja. Predhodno sem pogoltnil tableto sladkorja, nisem pa posegel po koramini, ker nisem imel nobenih motenj. Ob svitanju smo se vozili po popolnoma goli planoti iz strjenega blata opekaste barve. Sledili smo poti prejšnjih voznikov ker prave ceste ni bilo. Površina je bila brez vsakih kamnov ali globljih jarkov in ford se je včasih zazibal kot na snegu, ko je zavozil iz že zarisanih kolesnic. Malo nad 4000 metri so se pojavili šopi trave, gostota paše zdaleč ni pokrivala vse zemlje. Pri prelazu »Paso de la Vizcacha« smo dosegli 4380 metrov, se še malo dvignili do kakih 4500 metrov in se nato začeli rahlo spuščati v zelo prostrano kotanjo. Po poti smo naleteli na več andskih zajcev, ki jim tam pravijo »vizcacha«. Dolina, v kateri so bili vrelci tople vode, se je pred nami pokazala nenadoma. Na široki ravnici so se dvigali beli stebri pare, celotna slika pa je bila vredna občudovanja. Stebrom pare je bilo dodati šope porumenele trave s slano na zahodni strani, majhne mlake ob potoku pa so imele tanko skorjo ledu. Zeblo je zares! Proti vzhodu ni bilo vrhov. Svet se je počasi spuščal proti bolivijski planoti. Na vzodu so stali štirje lepi vrhovi z zasneženimi konicami. Trije so bili ugasli ognjeniki, iz četrtega pa se je malo kadilo. Jug sta zastirala vrhova Linsor in Leon, ki sta se izpostavljena soncu najbolj bleščala. Višina cele serije je bila med 5200 in 5500 m. El Tatio ima lepo zbirko vrelcev in skoraj iz vsakega prihajajo z vodo soli različnih barv. Soli se strinjajo v miniaturne jezove, nekoliko podobne morskim gobam. Te formacije se terasasto nižajo in z oddaljenostjo postajajo tudi barve bolj blede. Vrelci z zeleno, svetlomodro, oziroma rdečo oblogo so najlepši. Edino, kar v El Tatiu moti naravo, so vrtalne naprave znanstvenih raziskav iz leta 1972, ko je čilska vlada z blagoslovom OZN iskala možnosti za gospodarsko izkoriščanje vrelcev. Upoštevajoč odročnost kraja, da o skrunjenju narave niti ne govorimo, je šlo tedaj le za eksotičen izlet skupine geologov na stroške združenih narodov. Vsekakor se zarjavelo železje lahko odstrani iz pogleda na celotno sliko. Zelo važna je ura prihoda k vrelcem zaradi temperature zraka. V zgodnjih urah, ko je še zelo mrzlo, se para vidi v polni moči, nekje ob polenajstih pa se zrak že toliko ogreje, da para ni več vidna. Zgodi se včasih, da turistov ni mogoče vreči iz postelje in ob prihodu v El Tatio pride do hudega razočaranja, ker ni v dolini za oko ničesar izrednega. Med povratkom v San Pedru smo na planoti ob skromnem potoku naleteli na čredo lam, ki so se pasle na sočni travi, malo niže od kraja, kjer smo zjutraj porivali avto pa vozili skozi pravi gozd visokih kaktusov. Najvišji so presegali tudi štiri metre. Kaktusi rastejo v tistih krajih na nadmorski višini med 2600 in 2800 metrov. Zunanja plast debel je mehka in polna bodic, notranjost pa lesena in služi tudi kot gradbeni material. V tistem dnevu je bilo treba obiskati tudi dolino meseca ali Valle de la Luna. Dolina je v resnici ves sistem kotlin, hribov in strug in se razprostira na kakih 50 kvadratnih km, kar omogoča popoln obisk v dvodnevni turi. Gre verjetno za zemeljski usad. V dolini meseca se kopiči velika koncentracija soli, tla pa so večinoma iz mehkega suhega blata, ki se obiskovalcu drobi pod nogami. Le delno je prisoten tudi pesek. El Tatio, naravni biser na višini 4.200 m V Ferrari prihodnji teden že četrtič zanimiv festival Glasba potujočih godcev Brazilska sertaneja izpodriva lambado Vzhodna Evropa protagonist na festivalu v Edinburghu (foto Križmančič) FERRARA — Igrali bodo povsod, posamično ali v skupinah, večjih in manjših, skratka, polastili se bodo zgodovinskega središča Ferrare, ki bo od 19. do 25. avgusta postalo pravo kraljestvo potujočih godcev. Vse to se bo dogajalo v okviru prireditve Buskers Festival 1991, ki bo privabila v prijazno mesto preko 60 godcev iz 14 evropskih in prekooceanskih držav. Očitno je kultura tega mesta nekoliko drugačna od ozračja, ki veje po tržaških ulicah, kjer se trgovci pritožujejo, da jim potujoči godci, ki se ustavljajo pred njihovimi trgovinami, odganjajo kupce. Take nestrpnosti v Ferrari ne poznajo in so kar zelo veseli prihoda prijetnih gostov. Dogodek za Ferraro ni nov, ker doživlja festival potujočih godcev (busker pomeni prav potujoči igralec ali glasbenik) letos že četrto ponovitev. Ponudba celo presega povpraševanje: mnogo godcev je zaprosilo za dovoljenje, da lahko igrajo po ulicah, čeprav niso bili uradno povabljeni. Od ponedeljka do sobote in zaključne nedelje predvideva uradni spored dve prireditvi dnevno, neuradnih nastopov pa bo precej več, da bo mogoče srečati skupinice godcev ali soliste skoraj na vsakem vogalu. Udeleženci festivala so »godci brez meja«, med katerimi je tudi nekaj žensk. Težko bi rekli, da so vsi godci, ki se bodo zbrali v Ferrari, pravi ljudski godci, a njihov način nastopanja je v slogu ljudskih godcev, ki so se ustavljali, ■kjer jim je bilo bolj prijetno, da so zaigrali za steklenico pijače, včasih za hrano in še za priboljšek. No, med »ljudskimi« godci je ženska prisotnost pravzaprav novost, saj godci v preteklosti nikoli niso bili ženske, a sodobnost ima pač tudi svoje zahteve. Osnovna značilnost godcev, ki bodo v naslednjih dneh prišli v Ferraro, je ta, da so izbrali za oder cesto, kjer je stik z gledalci neposreden, kot rečeno, v slogu ljudskih godčevskih skupin, da bi s svojo glasbo ustvarjali ozračje ljudskega praznika, veselja, kjerkoli se bodo pojavili. Festival so tudi letos podprle Agip Petroli, Agip Servizi in časopis II Resto del Carlino. Med nastopajočimi skupinami so izredno zanimive reprezentance iz Sovjetske zveze Fon in Children of Lieute-nant Smith, Brazilci Band Afro, ki se bodo predstavili s »capoeiro«, starodavno obliko bojnega plesa, in VVorld Musič Dorothy Cox. Veliko pričakovanje vlada za tri danske skupine: The Gjern Players, Alle Gode Gange Tyr in Da-meorkesteret, ki jo sestavljajo štiri gospodinje z neobičajnimi glasbili. Veliki blues bosta predstavljali skupini I cantori moderni in Satan & Adam, sodobni jazz bo izvajal Trio Milano Jazz. Izjemen gost letošnjega festivala bo Haji Ahkba, godec na krilovko (ilicorno), ki običajno spremlja Jamesa Brow-na, letos se tudi vrača Christian Maillard. Med godci se bo pojavljalo kar precej domačinov, ki se vključujejo v Ferar-sko združenje glasbenikov in ki želijo letos nastopati kot poulični godci. Festival bodo snemale švicarska in sovjet-ksa televizija ter danski radio. Potujoči godci se torej še enkrat pojavljajo kot protagonisti kulturne pobude in celo kot nosilci ideje o stiku in spoznavanju različnih kultur, ki jih glasba na najenostavnejši in najučinkovitejši način povezuje, saj je govorica glasbe vsem razumljiva, da odpadejo vse jezikovne zapreke. Glasba je tista, ki od vedno najlaže uspe premostiti naj hujše zapreke, s takimi pobudami kot je lerarska pa morda tudi vrsto težkih predsodkov. SAO PAULO V braziliji Se je rodila nova glasbena zvrst, »sestra« ameriškega countryja, ki spominja na »rodeo« ali na krdelo podivjanih konj. Nova glasba, ki prihaja iz brazilske notranjosti, je že izpodrinila iz radijskih sporedov lambado, rock in bossanovo. Imenuje se sertaneja in plošče gredo na prodaj, kot že zdavnaj ne. Celo »metropolitanska« mladina v Sao Paulu, ki se navadno navdušuje za har rock in za angleške glasbene zvezdnike, je ponorela za motive, ki jih v glavnem izvajajo s kitarami in banjosi. Protagonisti te nove glasbene zvrsti so neznani glasbeniki, z imeni kot Chitao-zinho in Xororo. Za novo glasbeno modo se najbolj navdušujejo vozniki tovornjakov, ki jih kmečko enostavne melodije očitno kratkočasijo med dolgimi potovanji po bar-zilskih ravninah. Na top lestvicah kraljuje ta trenutek prav duo Chitaozinho in Xororo, ki je voznikom tovornjakom posvetil svoj zadnji album Caminhoneiros. Chitaozinho in Xororo sta belopolta in dolgolasa brata, ki se oblačita v usnjene jopiče s franžami in škornje. Njuno petje ni zelo raznoliko, saj poznata samo dve obliki - enoglasno ali s protimelodijo, kar zelo spominja na Teksas ali na »lis-cio« iz Emilije-Romagne. Vendar sertaneja ni tako pogosta na plesiščih, kot pa na rodeih, kjer ustvarja pravo glasbeno kuliso. Za svojo popularnost se mora sertaneja zahvaliti tudi zelo priljubljeni nadaljevanki, ki se odvija prav v svetu brazilskih cowboyjev. Čeprav se nekateri »prijatelji živali« pritožujejo, ker na tekmovanjih živali trpinčijo (konje in bike spodbujajo k čim višjim skokom-z iglicami ali vezalkami na spolovilih), postaja obiskovanje rodeov ob koncu tedna prava moda za stotine in tisoče oseb. Za njimi se seveda strivajo interesi prodajalcev usnjenih jopičev, western klobukov, pasov z velikimi zaponkami, kar predstavlja dopolnilni ali oblačilni del te nove mode. LONDON — Preteklo nedeljo se je v Edinburghu začel eden najbolj znanih festivalov na svetu, ki bo trajal do konca meseca. Ko se je pred 45 leti rodil, festival v Edinburghu ni imel konkurence, sedaj pa se mora že kosati s podobnimi prireditvami v Londonu, New Vorku in Glasgowii. Kljub temu se zdi, da njegov ugled ne upada, saj sta že popolnoma razprodana otvoritveni večer s Škotskim komornim orkestrom in zaključni koncert z operno pevko Jessye Norman. V času festivala bo mesto, ki ima približno pol milijona prebivalcev, gostilo milijon ali celo več obiskovalcev, kar pomeni, da bo mesto zasedeno do zadnjega kotička. Lani so organizatorji uspeli vnovčiti 50 milijonov funtov šferlingov ali 115 milijard lir, za letos pravijo, da so še vse napovedi prerane. Letošnja novost na festivalu je, da so skoraj popolnoma odsotni umetniki iz ZDA, ki so odpovedali svoje sodelovanje že januarja zaradi bojazni pred atentati ob vojni v Zalivu. Nadomestili so jih umetniki in skupine iz vzhodne Evrope, saj so marsikje padec komunističnih režimov ali velike politične spremembe odprle vrata skupinam, da lahko potujejo na Zahod. Posebno mesto so letos na festivalu odmerili Modestu Mosergskemu. Opera Kirov iz Leningrada bo predstavila opero Hovanščina, komično opero Poroka in odlomke iz drugih znanih del, kot sta operi Soročinski sejem in Boris Godunov. Med gledališkimi dogodki vlada veliko zanimanje za Romunsko narodno gledališče, ki bo predstavilo delo Kralj Ubu s scenami iz Macbetha. Kot vsako leto bo prisoten japonski režiser Jukio Ninagawa, ki bo predstavil japonsko delo Tango ob koncu zime, a v angleščini z angleškimi igralci. Nekaj polemik je že dvignila predstava, ki jo bo odigrala skupina amaterskih igralcev in ki bo opozarjala na vprašanje aidsa. ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________j 11 današnji televizijski in radijski sporedi P|[ RAI 1_______________ 7.30 Dok.: Io Rascel 8.40 Dok.: Človek in morje 9.25 TV film: Goya - Pittore del re (biog., It.-Šp. 1984, r. J. Ramon Larraz, i. Enric Majo) 10.25 Dok.: Divertimenti 10.30 Film: La časa dei nostri sogni (r. FL C. Potter) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Occhio al bi-glietto estate 12.30 Nanizanka: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Film: Cime tempestose (dram., VB 1970, r. Robert Fuest) 15.50 Variete: Poletni Big 17.10 Dok. oddaja: Nenavadna zgodovina Italije 18.15 Nanizanka: Cose dellal-tro mondo 18.45 TV film: Harem 19.50 Almanah in dnevnik 20.40 Film: Torna "El Grinta" (vestern, ZDA 1975, r. S. Miller, i. John Wayne, Katharine Hepburn) 22.30 Dnevnik 22.45 Športna sreda: boks, SP v kolesarstvu, vmes dnevnik in vreme 1.10 Rubrika opolnoči RAI 2 7.30 Nanizanke in risanke 9.30 Ena rastlina na dan 9.50 Film: Ves, Giorgio (kom., ZDA 1982, r. F.J. Šchaffner, i. Luciano Pavarotti) 11.40 Nanizanki: Lassie 12.10 Nadaljevanka: La clini-ca nella Foresta Nera 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.35 Variete: Videocomic 13.45 Nad.: Ouando si ama, 14.15 Santa Barbara 15.00 Variete: Gazebo 16.10 Film: I miei problemi con le- donne (kom., ZDA 1983, r. Blake Ed-wards, i. Burt Reynolds), vmes vesti 18.05 Variete: ... e 1'ultimo chiuda la porta 18.30 Dnevnik in šport 18.45 Nan.: Hill Street 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Un siciliano in Sicilia (dram., It. 1986, r. Pino Passalacgua, i. James Russo) 22.15 Mixer v svetu 23.15 Nočni dnevnik 23.30 Vreme, vesti, horoskop 23.40 Variete: Gli antennati 2 0.15 Film: Va' e vedi (dram., SZ 1985, r. Elen Klimov) RAI 3 | 12.20 Film: L assedio di Alca-zar (dram., It. 1940, r. Augusto Genina) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Dok.: oddaja: National Geographic 15.20 Dokumenti: Oprostite, kje je jungla? 16.00 Šport: Supertrial Italija, 16.30 SP v jadranju 17.00. Film: Mata Hari (krim., ZDA 1932, r. George Fitzmaurice, i. Greta Garbo, Ramon Navarro) 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Kolesarstvo 20.00 BlobCartoon 20.30 Variete: La piscina (vodi Alba Parietti, nastopajo Greste Lionello, Benito Urgu, Stefano Nosei) 22.35 Dnevnik 22.40 Nanizanka: I Professio-nals - II giorno delfin-coronazione 23.35 Dnevnik in vreme 0.25 Film: La presidentessa (kom., It. 1952, r. Pietro Germi, i. Silvana Pam-panini) [~ TV Slovenija 1 ~| 8.50 Video strani 9.00 Mozaik __ (pon.), otroška oddaja: Živ žav (pon.) 9.50 Nadaljevanka: Ukradena (zadnji del) 10.40 Video strani 16.10 Video strani 16.25 Sova (pon.), vmes nanizanki Pujsovi dosjeji -in Dejanje volje, nato Resna glasba 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade: Klub klgbuk na počitnicah - Živalski vrt, 18.30 Kratki igrani film James . 19.00 Risanka 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik 19.50 Vremenska napoved 20.00 Film tedna: Harlow (biog., ZDA 1953, r. Gor-don Douglas, i. Carrol Baker, Red Buttons, Michael Connors) 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 Nočni program Sova, vmes nanizanka Alf in nadaljevanka Dejanje volje (zadnji del), Jazz, Blues... 23.40 Video strani ~pP| TV Koper_______________ 17.30 Športni pregled 18.30 Risanke 18.50 Oddaja v "slovenščini: Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanka Gianni e Pinotto 20.10 Glasbena oddaja: Su-perpass (vodi Art De Rosa) 20.35 Poletna oddaja: Capo-distria per amica... Estate 21.00 Nanizanka: Buck Ro-gers 21.50 Dnevnik 22.00. Dokumentarna oddaja: Italijanski slikarji 22.30 Nanizanka: Mod Sguad 23.30 Rubrika o športu TV Slovenija 2 18.30 Satelitski programi -poskusni prenosi 19.30 Dnevnik ORF 19.55 Video strani 20.00 Dok. oddaja: Portret skladatelja - Ravel 21.45 Satelitski programi -poskusni prenosi 22.30 Vutel RADIO TRST A 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro, vmes Koledar; 8.10 Na počitnice (pon.); 8.50 Priljubljene melodije; 9.30 Radijski oder: Danes grofje celjski in nikdar več; 10.00 Pregled tiska: 10.10 Iz koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Slovenska lahka glasba: 12.00 Razglednice iz Španije; 12.20 Ever-greeni; 12.40 Slovenski oktet v Kulturnem domu v Trstu; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Narodnozabavna glas^fj 13.35 Človek v mejnih situacijah; 14-0° Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik 16.00 Dvojezičnost in identiteta; 16-3 Rock zvezde; 17.00 Kulturna kronik9' 17.10 Klasični album: Schubert; 18.00 Ju' goslavija po letu 45; 19.20 Zaključek RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, lO.jJJ' 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21-0°’ 23.00 Poročila; 6.35 Vremenska napove < 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutran) kronika; 8.15 Obvestila; 9.20 Dnevnik0 odmev; 9.35 Informacije v tujih jezik1 j 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetij5*-nasveti; 13.00 Do 13.00; 13.20 Obvestu* 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 p godki in odmevi; 16.00 Čestitke posluša cev in glasba; 17.00 Studio; 19.30 Obve tila in glasba; 19.45 Lahko noč, otr°c 'j 20.00 Koncert za besedo; 20.35 Naši in(e preti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Odlomki 1 oper; 22.00 Zrcalo dneva, 22.20 Iz na® ■ sporedov; 22.30 Znane melodije, 23.05 terarni nokturno; 23.15 Nočni program- CANALE 5______________ 7.00 Nanizanke: La famiglia Bradford, 8.00 Simon Templar, 9.00 Bonanza 10.00 Film: Le avventure di Padre Clements (dram., ZDA 1987, r. Ed Sherin, i. Lou Gosset jr.) 12.00 Varieteja: Rivediamoli, 12.30 Estate 5 12.55 Canale 5 News 13.45 Nanizanke: I Robinson, 14.30 Top secret, 15.30 Genitori in blue jeans 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 17.55 Nanizanka: Mai dire si -Febbre delhoro 18.55 Kvizi: La verita, 19.30 Cos'e cos’e, 20.20 Pezzi pazzi, vmes Canale 5 News 20.25 Variete: II TG delle va-canze (vodijo I Tre tre) 20.40 Glasbena oddaja: Sapore di Mare (vodi Luca Bar-bareschi) 22:50 Nan.: Časa Vianello 23.20 Variete: Maurizio Co-stanzo candid show, vmes (24.00) News 1.25 Variete: II Tg delle va-canze 1.40 Programi non stop RETE 4 _______ 8.00 Nadaljevanke: Riviera, 8.50 La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 Per Elisa, 10.55 Valeria, 12.00 Riviera 12.50 Variete: Buon Pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.00 Nadaljevanke: Dallas -Incidente nel golfo, 14.00 Sentieri, 14.55 Piccola Cenerentola,16.00 Sefio-ra, 16.30 Stellina, 17.00.La valle dei pini 17.55 TV4 Novice - 18.00 Nadaljevanke: General Hospital, 18.45 Febbre d'amore... tre anni dopo, 19.40 Primavera 20.30 Film:. Le nevi del Kili-mangiaro (dram., ZDA 1952, r. Henry King, i. Gregory Pečk, Susan Hayward) 22.50 Film: Picnic (kom., ZDA 1955, r. Joshua Logan, i. VVilliam Holden, Kirn Novak, Rosalind Russell) 1.05 Nadaljevanka: Dallas 2.05 Nanizanki: Love Boat, 2.55 Quincy 3.45 Kviza: Per la strada, Ba-bilonia 4.35 Programi non stop ITALIA 1_______________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 9.05 Kviz: Urka! 10.00 Nanizanki: SuperVicky -Infortuni domestici, 10.45 Riptide - II libro nero 11.45 Odprti studio 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.30 Festivalbar 91 13.50 Film: Farfallon (kom., It. 1974, r. Riccardo Pazza-glia, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia) 15.30 Film: Gerarchi si muore (kom., It. 1961, r. Giorgio Simonelli, Aldo Fabrizi, Franchi-Ingrassia) 17.30 Nanizanka: Supercar 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: A-Team Una bibita micidiale 20.00 Variete: Mai dire gol 20.30 Film: Una vacanza del cactus (kom., It. 1981, r. Mariano Laurenti, i. Anna Maria Rizzoli) 22.30 Nan.: Voci nella notte 23.30 Glasba: TopVenti 0.30 Odprti studio 0.50 Programi non stop ODEON__________________ 13.00 Risanke 14.30 Film: II figlio della jungla (pust., ZDA 1949, r. Ford Beebe) 16.00 Film: Morirai a mezza-notte (dram., ZDA 1947, r. Anthony Mann, i. Ray-mond Burr) 17.30 Film: Cresus (kom., Fr. 1960, r. Roger Descoffre, i. Fernandel) 19.30 Risanke 20.30 Film: Pasgualino Cam-marata... capitano di fregata (kom., It. 1974, r. M. Amendola, i. A. Giuffre) 22.00 Rubrika o zdravstvu 22.30 Film: Una vita lunga un giorno (dram., 1973, r. Šam Livingstone) TMC __________________ 8.30 Risanka: Snack 9.00 Nanizanke: Le adorabili creature, 9.30 II ritorno del Santo 10.30 Truck Driver 11.30 Rubrika: Ženska TV 13.00 Dnevnik in šport 13.40 Nadaljevanka: Gabriela 15.05 Film: La piccola fuggiti-va (pust., ZDA 1963, i. Sandra Dee) 16.55 Film: I valorosi (vojni, ZDA 1954, r. Andrew Marton, i. Van Johnson) 18.30 Nanizanki: Doris Day Show, 19.00 Matlock 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Aktualno: In Onda 21.00 Film: Agguato ai Tropici (krim., ZDA 1942, r. John Huston, i. H. Bogart) 22.55 Večerne vesti 23.15 Top šport 0.30 Film: La battaglia del pianeta perduto (fant., ZDA 1987) TELEPRIULI___________ 10.45 Telefriuli non stop 15.00 Nanizanke: La sguadra segreta, 15.30 II grande teatro del West, 17.50 Hallo Witch, 18.20 Sta-zione di servizio 18.50 Dok.: Sguardi sul mondo 19.20 Dnevnik 20.30 Nad.: Un delitto per bene (1. del) 21.30 Film: La fuga (dram., i. Joey Heatherton) 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Eischied 0.30 Nočne vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) , 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 1®' Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 menska napoved in prometni servis; ■ Jutranjik in cestne informacije; 7.00 K nika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 K turni servis; 8.00 Prenos Radia Sloveno 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu ^ dia Koper; 13.15 Od enih do treh; 1 G. Pesem tedna; 15.30 Dogodki in 00111 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primcir dnevnik; 18.00 Glasbene aktualng 18.35 Glasbene želje po telefonu; Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) g 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 3q 17.30,Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 1 Dnevnik; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 » ni; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na ^e. strani; 10.40 Družinsko vesolje; 1, Čanja; 12.00 Glasba po željah in getU' 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig L> ,^aja; 15.00 Komedijant; 16.00 Poletna °° g; 16.15 Rock-onario; 16.30 Sumrne ji, 17.00 Telefonski pozivi v živo; habet če; 17.50 Poletni koncert; 18.00 A P ^aj-Street; 18.30 Souvenir d'Italy; 19-lepše; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 M9 že„ ja in obvestila; 17.00 Pogovor z oStz; valko: Vas zanima vaša _Pn„_^oVor z 19.00 Glasba po željah; odvetnikom in ostali Trst. 20.30 p°g'