Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-50.
Časopis asa trgovino, Industrijo In obl
.T'
*'sk.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Sunon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol u.	D za četrt leta
— Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Tj 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in iu*.i sv. v Ljubljani.
LETO VII.
žeiefon
LJUBLJANA, dne 15. januarja 1924.
Telefon štev. 55:
*>TEV. 7.
Dr. Fran Windischer:
Hišni posestniki ‘m davčno vprašanje v Sloveniji.
(Govor na protestnem shodu hišnih posestnikov 13. januarja t. 1.)
V imenu Trgovske in obrtniške ibornice za Slovenijo se zahvaljujem za prijazen pozdrav in za pri-znanje našemu delu. Pozivu organizacije hišnih posestnikov smo se odzvali drage volje in smo prišli na ta protestni shod z mirno vestjo tistih, ki so storili svojo dolžnost v prizadevanju, da se omilijo davčna bremena v naši Sloveniji. Slovenci smo mirni in krotki in je slovenska potrpežljivost prišla v pregovor. Naš srednji stan se na žalost udeležuje le nerad javnega življenja. Ako se sedaj v Sloveniji v hitrem redu vrste gospodarski shodi, je to samo znamenje, da prilike niso zdrave in da je breme javnih dajatev postalo v resnici pretežko. Trgovska in obrtniška zbornica ima po svojem zakonitem delokrogu zastopati gospodarske interese industrije, trgovine in obrta. Hvala Bogu, da moremo in smemo reči, da se naša fdovenska zbornica ne postavlja na enostransko stališče. Ona motri vse gospodarske potrebe naše domovine in deluje v lepem sporazumu z vsemi gospodarskimi organizacijami Slovenije. To njeno stališče je prineslo dragoceno .priznanje naše prve politične osebnosti, aa je nekak gospodarski parlament Slovenije. Hišni posestniki so važen sestavni del našega gospodarskega organizma. Pridobitni sloji so posredno in neposredno interesirani na tem, da ne podleže stan hišnih posestnikov. 7. zanimanjem sledimo Vašim prizadevanjem in bomo radi podpirali Vaše upravičene interese. Hišnih posestnikov položaj je v resnici težaven. Mera n/ih trpljenja je polna in čas je dobili moža, ki Vam odvzame vsaj polovico križa, ki ga že tako dolgo nosite.
V Ljubljani je hišnemu posestniku najemnina obremenjena s 53.6%, v Celju celo z 89.12%, v Ptuju, kjer znašajo občinske in okrajne doklade preko 700%, gospodarju sploh ničesar ne ostane in celo doplačuje. V brežicah n. pr. je obremenitev 127%, tako da mora gospodar pri 100 K najemnine doplačati iz svojega 27 kron. Te razmere, gospoda, so nevzdržne in upravičeno protestirajo hišni posestniki, da bi bili še nadalje samo biljeterji in inkasanti za državo in druge javne gospodarje.
Vprašanje davkov in javnih bremen je danes najvažnejše gospodarsko vprašanje Slovenije. Stalno je na dnevnem redu in v resnici je skopilo v permanenco. Slovenci smo vajeni davkov in se ne branimo davčne dolžnosti. Mi vemo, da jih potrebuje država in drugi javni gospodarji. Mi vemo, da smo mi sami, ki skupaj tvorimo našo državo. Ali zavedamo se tudi, da breme ne sme biti prekomerno in da se mora nalagati tako, da ga državljani morejo nositi. Eno pa rečemo, svojih gospodarskih tvornih sil, svoje gospodarske vitaHtefe si ne damo od nikogar podveza«. Davčno breme v Sloveniji je danes v resnici preveliko. Ako se mi branimo vsak zase v organizacijah, opravljamo koristno in potrebno delo, zakaj tudi državni interes je, da ne propadejo naše gospodarske sile. V novo državo smo prinesli avstrijski državni sistem. Izčrpen sistem je to, ki ob-širja vse vire dohodkov, kakor za-
jema dober vodovod v celoti svoj studenec. V tem pogledu smo popolnejši kakor druge pokrajine in zato v neugodnejšem položaju. Tudi imamo pri nas še dober davčni aparat, ki posluje in ki zakone, nove in stare, izvaja resnično. Uspehi kažejo, da drugod žal ni tako, spomnimo se le vprašanja davka o vojnih dobičkih in davka od poslovnega prometa. Tu se čujejo različne prav verojetne vesti, pravo resnico bi nam mogla dati le točna davčna statistika, katere tako pogrešamo, kakor pravočasnih računskih zaključkov državne administracije. Lahko rečemo, da mi izpolnjujemo svojo dolžnost, zakaj v spominu je še vsem številka 44,000.000 direktnih davkov, ki se je preračunavala za dobo 1 leto za Slovenijo. Pobralo pa se je pri nas davkov v 11 mesecih preko 80,000.000. V zadnjem času sem pravkar dobil zanimivo statisliko o davkih o poslovnem prometu. Ta davek se je v naši celi državi v razdobju julij, avgust in september 1923 pobral v vsoti 40,000.000 Din ter je od te vsote Slovenija sama plačala nad 10,000.000. In vendar so očitali Sloveniji, da premalo plača davka na poslovni promet spričo razvitosti svoje trgovine in obrta.
Občuten davek je pri nas osebna dohodnina. Ta je znašala pred vojno pri ljudeh, kakor jih je bilo v Ljubljani tedaj malo ali nič z dohodki 1(K).000 K, letno 4.841 K. V letu
1923	pa plača davkoplačevalec z dohodkom 100.000 K v Sloveniji 13.006 K 90 v. Od 8300 kron mesečnih dohodkov naj plača 1080 kron osebne dohodnine. Obdavčenec z dohodki 100.000 K je bil leta 1914 po pravici oseba, ki je vzbujala zavist in ki je lahko plačala od tega dohodka 4.000 K. Pri današnji devalvaciji je 100.000 K votla številka in pri tem dohodku je breme na dohodnini letnih 13.000 K odločno previsoko.
Ako je iz navedenih razlogov naša obremenitev po javnih bremenih in davkih prevelika, potem je upravičeno, da smo zahtevali in zahtevamo izenačenje davčnih zakonov za celo državo, torej podstavo, katera bi prinesla iste predpise za vso našo domovino. To je težko vprašanje, ali treba, da se čimpreje pro-vede zadovoljivo. Pripravlja se tak načrt in mi smo se o tem načrtu ponovno že izjavljali. Ali mesto novega zakona smo dobili lansko leto 30% linearno povišanje vseh direktnih davkov, tako se je naš položaj odločno poslabšal. Pravico imate, da proti temu 30% povišku z odločnostjo protestirate, zakaj ta povišek presega dopustne meje, osobito pri hišnem davku, pri cbhodnini in posebni pridobnini. Mera je polna in prišli smo na nevarno strmino. Nevarnost nastaja za naše gospodarstvo in za davčno moralo. Naš finančni delegat je moder in uvideven mož. Njemu je izročeno davčno krmilo v Sloveniji in po svojem poklicu mora čuvati davčne interese. On sam je videl, da je osobito pri dohodnini davčno merilo preostro. Lansko leto je že stavil predlog, da se omili davčna mera. Z nami vred j1* uspel. Kot odgovor je prišlo 30% linearno povišanje. Sedaj ko povišanje preti, da postane permanent-
no, je osebno in pismeno predlagal omejiiev bremen iz dohodnine.
Gospoda, trgovska in obrtniška zbornica se vneto trudi, da pomaga upravičenim interesom našega gospodarstva do veljave. Iz časopisov in iz raznih poročil, ki jih imate od svojih voditeljev, je njeno delo znano. Delati hočemo tudi v bodoče tako, upajmo, da z boljšim uspehom kakor doslej. Naši poslanci, to se mora hvalevredno priznati, nas odločno podpirajo.
Sklepam in ponavljam: Voljni smo plačevati državi in javnim gospodarjem kar jim gre v mejah svoje gospodarske moči. Izjavljamo pa prav tako odločno, da ne bomo nik-
dar dopustili, da se izsuši gospodarstvo v naši Sloveniji. Svoj odpor bodemo nadaljevali, ker nas v tem teši zavest, da opravljamo koristno in — državotvorno delo, če hočete. Ta naša obramba ni samo v interesu gospodarjev in delodajalcev, marveč tudi v živem interesu naših delojemalcev, uradnikov in delavcev vseh vrst. Gorje jih čaka, če omaga naše gospodarstvo!
Prosim Vas, v imenu trgovske in obrtniške zbornice, da nam pošljete resolucije svojega današnjega protestnega zborovanja, kateremu želim, kar najlepši potek. (Veliko odobravanje.)
Izvoz vin iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo. -- Vinska produkcija v Sloveniji.
Pod tem naslovom je priobčil drž. višji vinarski nadzornik Fr. Gombač v Ljubljani v strokovnem listu »All-gemeine Wein-Zeitung<, z dne 25. decembra p. 1. komentar k zborovanju in sklepom nemško-avstrijskega vinogradniškega društva glede uvoza vina nemških dvolastnikov iz obmejne Štajerske. V Nemški Avstriji živi namreč mnogo nemških državljanov, ki imajo svoje vinograde na Štajerskem, ki pa svojih vin zbog previsoke avstrijske carine ne morejo uvažati v Nemško Avstrijo. Le-ti so na posebnem sestanku sklenili izposlovati pri svoji vladi ugodnejše uvozne odredbe z znatnim znižanjem uvozne carine, ki znaša sedaj 60 zlatih kron za hi. Letni pridelek teh dvolastnikov znaša na okroglo 500 oralih njihovih vinogradov v obmejni Štajerski komaj 6000 do 10.000 hi letno.
To se jim bo tudi gotovo posrečilo doseči, s čimer si bodo seveda tudi svoje dohodke zboljšali, ker ta vina so v N. Avstriji že od nekdaj priljubljena ter imajo mnogo višjo ceno kot pri nas.
Upoštevajoč te okolnosti in ker se dvolastniki le za uvoz svojega pridelka zavzemajo, pripominja in nasvetuje nadzornik Gombač v svojem go-rinavedenem članku med drugim še naslednje:
^>Ker jugoštajerska vina popolnoma odgovarjajo okusu avstrijskih, zlasti avsrijsko-štajerskih konzumentov, do-čim se s sedanjo mešanico avstrijskih vin z italijanskimi in ogrskimi vini, kakor zborovalci sami trde, glede pravega okusa kvarijo, bi bilo želeti, da bi dala ugodna avstrijska carinska možnost na izvažanje še večje pmožine jugeštajerskih in dragih vin iz naše države, v katerem slučaju pa bi avstrijska vlada morala ukiniti dosedanji pogoj, da morajo namreč iz drugih držav uvožena vina vsebovati 13% alkohola, dasi dobrota ali žlahtnost kakega vina ne odvisi. ravno od velike jakosti. Pri uvoženih vinih ne gre vedno le za izboljšavo drugih sla-bejših lastnih vin, marveč tudi za direktni konzum.
Letošnja, v Sloveniji pridelana vina so razmeroma dovolj močna in
polna, finejše vrste s prijetno cvetlico, ker se jih je izjemoma trgalo prav pozno in sicer največ šele v drugi polovici oktobra, tako da so vsebovali posamezni mošti od koncem oktobra in celo začetkom novembra trganega grozdja po 22 do 23% sladkorja, kar odgovarja 12V2 do 14% alkohola.
Naj se preudari in upošteva, da posedujejo v sosednji Jugoštajerski tudi mnogi v Jugoslaviji nastanjeni in živeči Nemci svoje vinograde, čijih vinski pridelki slove daleč na okrog po svoji dobroti. Z uvozom takih v Av-sriji že od nekdaj dobro poznatih vin, bi se avstrijski konzum le še zvečal ter mnogo pridobil na vrednosti in dobrem imenu. Močnejša črna vina Lz drugih naših krajev, kakor iz Dalmacije in Baranje, bi se pa lahko uporabila ko izborna izboljšalna vina.
Letošnia vinska produkcija v Sloveniji je zaostala za lansko za Va, ter znaša 525.000 hi, dočim je znašala lanska skupno 783.000 hi. V Jugoslaviji se dobi še precej starega vina letnikov 1922, 1921 in tildi 1917. Zadnja dva letnika največ na 'Štajerskem.
Ker v tem članku povdarja avtor največ izvoz štajerskega vina nemških posestnikov, nam je na naše pomisleke poslal še naslednje pojasnilo: Predstavljati si je treba pri tem, da je gornji članek tiskan v nemškem tu-jezemskem listu, ki se za slovenske producente gotovo ne bo zavzemal, in drugič, da je največ in najslovitejših vinogradov na naši meji še v popolnoma nemških rokah. Seveda če pride do kakih ugodnosti za večji izvoz, ne bodo tuji kupci tako strogo ločevali nemško od slovenskega blaga, oni se bodo zatekli k tistemu, ki jim bo glede dobrote in cene najugodnejše postregel.
Glavno je, da pride do kakih ugodnih vinskotrgovskih zvez z Avstrijo, čeprav bi se s prva izvažala samo obmejna štajerska vina. Ako se tudi samo ta obmejni pridelek čez mejo spravi, izostane precejšnja konkurenca drugim vinogradnim krajem, osobito Kranjski in deloma Hrvatski in tako stopi vinski promet nekako sam ob sebi v drugo za vse sloje ugodnejšo frazo.
Bombažna industrija v 1.1923 in njeni izgledi za 1.1924.
(Poročilo naše ugledne ivrdke »Bombaževa predilnica Ln tkalnica Ed. Glanzmann &
And. Gassner« iz Tržiča.)	(Konec.)
Zapeljivo za nova industrijska podjetja je tudi po večini še neodkrito bogastvo pokrajin na dobrem premogu, ki se mora sedaj še uvažati iz Anglije, Francije, Avstrije in Cehoslovaške.
Država s svoje strani more z izdatno zaščitno carino pripomagati
mnogo razvoju naše tekstilne industrije in upati je, da bo nova carinska tarifa pridobila to, kar se je s staro zamudilo. Kakor se je iz vprašanj po pletilnih strojih v letu 1923 razvidelo, nahajamo pri nas za pro-izvodstvo pletenin v obratih manjšega obsega zdrava tla. Težje je
privabiti veleindustrijo, brez katere j ni uspešna konkurenca mogoča. Pri nas se kaže tendenca za ustehovitev zavodov za plemeničenje, Uiakor za beljenje in tiskanje.	, r
Važnd so nadalje trgovske pogodbe, ki naj bi ne smč k podeljevati privilegijev, s cimeV bi se uničilo to, kar bi nam doprinesla zaščitna carina.
Delovne razmere so pri nas v splošnem dobre, dasi se da pri nas v primeru z izrecnimi tekstilnimi državami še mnogo storiti za povečanje kapacitete. Transportni tarifi so zelo visoki. Sistem uvoznih dovoljenj, ki je stopil v veljavo v začetku leta, je povzročil industriji . marsikatere nepotrebne težave. Isto velja za devizno naredbo, saj se je izkazalo v zadostni meri, da je iskati najboljšo zaščito za domačo valuto ne v administrativnih naredbah, ampak pri dobrem budžetiranju, v zaupanju tu- in inozemstva. To je tudi pravo, dasi počasi delujoče sredstvo za odpravo denarnega, pomanjkanja in za znižanje živilskih cen, katerih višina nima nobene utemeljene podlage in katero bi se s papirno inflacijo samo še pospeševalo. Denarno pomanjkanje in bančna obrestna mera so naravno povzročili zavlačevanje pri plačilih in sorazmerno obtežitev iekstilne industrije, kjer je že grozila kriza, vendar se zdi, da se je, z jesenskimi meseci v zvezi z rezultati žetve, izvršila iz-prememba na boljše, ki bo, upajmo, trojna, sicer bi morale odpasti tudi v tekstilni stroki mnoge nameravane nove ustanovitve in adaptacije.
Zdeti bi bilo ožje zveze naše tekstilne industrije v svrho informacij, statistike, določitve enotnih prodajnih in plačilnih pogojev, bojkotiranja zlohotnih dolžnikov, pravičnega obdavčenja, osobito s prometnim davkom tako obremenjene industrije itd., ker so take zveze v drugih državah dale že obilo koristi.
Kar se tiče perspektiv za tekstilno industrijo v splošnem za leto
1924	se vendar, dasi, kakor je razvidno iz gori navedenega, situacije v posameznih pokrajinah znatno diferencirajo, ne more predvideti ničesar ugodnega. Pokazali smo, da produkcija bombaža ne more držah koraka z zahtevami konsuma, in tekstilna mdustriia bo morala tvoriti nekak odbijač med producenti in kon5umenti. Ako bo spomladi žetev bombaža začela odrekati, bo moralo v tekstilnih obratih priti do znatnih redukcij.
Stremljenje, predvsem Evrope, da se osamosvoji od amerikanskego tržišča, je napredovalo, na primer je Anglija sama v zadnjem letu izdala 1 milijon funtov šterlingov za pospeševanje bombažnih kultur. Tudi pri nas nahajamo že osnove bombažne kulture, toda treba bo še mnogo podpore s strani vlade, preden se bo to gospodarsko panogo zadostno razvilo.
Evropa kontrolira po vojni samo še eno tretjino svetovnega bombaževega konsuma in zato bo končno vendarle Amerika diktirala cene. Tekstilna industrija nima zato nobenega povoda, da bi se veselila na novo leto.
mmmummmmKMmammmmjmimmummmmmMuammmmmm
Protestno zborovanje društva hišnih posestnikov.
V	nedeljo, dne 13. januarja 1921 se jo vršil ob 10. uri dopoldne v hotelu >Uni-on< jako dobro obiskan shod društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Shod je imel namen protestirati proti preob-čutnim davčnim bremenom v Sloveniji, proti podaljšauju varstva najemnikom in proti neprilikam, katere povzroča ra-joniranje dimnikarskih del.
Otvoril in vodil ga je društveni predsednik g. Frelih, ki je v svojem nagovoru pozdravil številno navzoče zastopnike pridobitnih krogov: predsednika trgovske in obrtniške zbornice g. Kneza, zborničnega tajnika g. dr. Win-discherja, zastopnika zveze trgovskih gremijev g. Jelačina in g. Zebala, načelnika gremija trgovcev v Ljubljani g. Stupico in zastopnike hišnih posestnikov z dežele in iz Zagreba.
Volitve v dohodninske cenilne komisije.
Dne 20. januarja se vršijo nadomestne volitve v cenilne komisije.
Podpisane zveze so na ponovnih sestankih razmotrivale važnost teh volitev in sklenile priporočati krajevnim organizacijam, da se zjedinijo na enotno gospodarsko listo in izbero kot kandidate agilne in energične ljudi, ki ne bodo le zmožni, ampak tudi voljni sodelovati pri priredbi dohodnine.
Dohodnina postaja ne glede na prenizki davčni minimum, od leta do leta občutnejša. Predvojno lestvico, ki ne vstreza več razvrednostitvi denarja v sedanjih razmerah, poestruje še vojni pribitek, 30% izredni pribitek in invalidski davek.
Zato je nujno potrebno, da se poslužimo v polni meri po zakonu nam zajamčenih pravic in odpošljemo v komisijo može, ki bodo znali varovati naše interese in preprečiti pretirane ocene.
Da pa to dosežemo, je nujno potrebno, da nastopimo enotno, upoštevamo edino gospodarske razmere in postavimo volitev komisije na izključno gospodarsko stališče.
Vse poklicne organizacije pridobitnih krogov naj skrbe za postavitev 1 enotne gospodarske kandidatne liste in za polnoštevilno udeležbo pri volitvah!
ZA ZVEZO TRGOVSKIH GREMIJEV V LJUBLJANI:
Ivan Jelačin ml. 1. r.	Fran	Zehal.	1.	r.
ZA JUGOSLOVANSKO OBRTNO ZVEZO:
Ivan Ogrin 1. r.
ZA ZVEZO OBRTNIM ZADRUG V LJUBLJANI:
Engclbert Franchetti 1. r.
Po nagovoru društvenega predsednika je dobil besedo zbornični tajnik g. dr. Windischer, ki je pozdravil zborovalce v imenu Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Nato je v daljšem, v informativnem oziru zelo važnem govoru pojasnjeval občutnost davčnih bremen v Sloveniji. Njegov govor priobčujemo spričo , programatičnega pomena kot uvodni članek. Društveni predsednik g. Frelih se mu je v toplih besedah zahvalil za njegov pozdrav in izredno zanimiv govor, ki po njegovi izjavi iz ust našega gospodarskega strokovnjaka še izdatno pridobi na vrednosti. Prosil ga je, da bi zbornica še v naprej stala vedno
v prvi vrsti na braniku za orniljenje neznosnih davkov. V nadaljnih izvajanjih je g. Frelih podal kratek referat o 30% izrednem davčnem pribitku in pojasnjeval posledice, katere povzroča pobiranje tega pribitka pri hiš. najemnem davku. G. Jelačin ml. je pozdravil zborovalce v irneuu zveze trgovskih gremijev in v nadaljnih izvajanjih žigosal specijelno slo-
vensko davčno prakso z ostrimi besedami, ki so našle obče pritrjevanje. Poročilo o davčnih plačilnih nalogah je podal kanonik g. Sušnik, o stanovanjskem zakonu g. Frelih in g. dr. Regali, o dimnikarskem redu g. Stare, o taksnem zakonu in kuluku pa zopet g. Frelih. Po podanih poročilih so se soglasno sprejele resolucije o vseh zadevah, ki so bile predmet poročil. Tekom poročil je pozdravil zborovalce tudi občinski svetnik g. Turk in v kratkih besedah podal motive za pritožbo glede občinskega gospodarstva v Ljubljani, katere rešitev je dala povod obširnim rekrimi-nacijam v našem dnevnem časopisju.
Shod je jasno pokazal, kako potrebna je solidarnost med davkoplačevalci za varstvo njihovih pravic. Zato je našel poziv g. Jelačina ml., da so vsi gospodarski krogi pri volitvi v dohodninske cenilne komisije dne 20. jan. 1924 postavijo edino na gospodarsko stališče, živahen odmev med zborovalci.
Višjega deželnega sodišča svetnik dr. Edvard Pajnič:
Kolebajoča vrednost denarja in pravne razmere.
(Nadaljevanje.)
Ne primanjkuje pa tudi poskusov, dajati posojilnim pogodbam tako obliko, po kateri naj je onemogočen vpliv kolebajoče vrednosti denarja na vrednosti danega in vrnjenega posojila. Na polju personalnega in realnega kredita pojavlja se čestokrat poskus sklepati posojilne pogodbe v tuji inozemski valuti, o kateri pač stranki domnevata, da se njena prometna vrednost v doglednem času, ki prihaja pri sklepu take pogodbe v poštev, ne bode izpremenila. Važno je pri tem, da se reši vprašanje, ako je v očigled obstoječim predpisom možno ! in dovoljeno, da se take vrste posojil- S ni dolg pri nas zemljiško-knjižno za- j stavopravno zavaruje. Naš zemljiško- j knjižni zakon v § 14 določa, da se J sme zastavopravna pravica vknjižiti le za po številu popolnoma določeno svoto denarja. Potem takem bi bila vknjižba zastave za svoto inozemskega denarja, ki pri nas ne velja kot denar, ampak je le blago, nedopustna. Taka razlaga gorenje zakonite določbe je bila mogoče umestna pred početkom svetovne vojne, ko smo imeli v primeri z inozemstvom še po-vse enakovredno denarno veljavo ter je bilo upniku vse jedno, če se je tudi v svrho zemljiško-knjižnega zavarovanja preračunala dolžna vsota v naš domač denar. Sedaj pa je položaj po-vse drugačen. Upnik hoče imeti ter je po pogodbi v to tudi opravičen, da dobi ob zapadlosti vrnjeno dano posojilo v tujih novčanicah ali pa da prejme polno vrednost dolžne mu valute po borznem tečaju tujih novča-nic na dan plačila v našem denarju (prim. čl. 335 trg. zak., § 261 z odst. izvrš. r.).
Naše višje deželno sodišče v Ljubljani je opravičeno naziranja, da je
zemljiško-knjižno zavarovanje terjatev, izraženih v inozemski valuti v obliki nekakega stvarnega bremena dopustno, ne da bi se v zemljiški knjigi še posebej navedla dolžna vsota v našem domačem denarju. Saj je slednje nemogoče, ker se v naprej itak ne more vedeti, kak da bode borzni tečaj v tuji valuti dolgovane svote na dan plačila. Smoter § 14. z. z. pa se v ničemer ne krši, kajti iz zemljiške knjige je približno višino obremenitve vsakokrat lahko posneti, ker se more višina zadevne obremenitve s pomočjo znanega borznega tečaja tujih vaiut vsikdar lahko izračunati.
V	nemški državi, kjer je tamošnja marka doživljala naravnost preje neverjetno znižavanje svoje vrednosti, vslvarilo se je z zakonom 23/6. 1923. hipoteke neizpremenljive vrednosti (:wertbestandige Hipotheken«). Po tem zakonu je možno ustvariti hipoteko na ta način, da se določi svota, za katere plačilo naj jamči zastavljeno zemljišče, gotove množine čistega zlata ali žita, kjer je vrednost uradoma določljiva. Taka hipoteka je v svojem bistvu povse jednaka drugim hipotekam obične vrste.
Nemška sodišča se brez izjeme tudi ne drže več pri nas glede krone še obče vpoštevanega, a krivičnega načela, da je pred davnim časom kot posojilo dana marka še vedno jednaka oni, ki kroži ob času zapadlosti in se dejansko vrne. Zemljiški lastnik naj na svojem zemljišču zastavoprav-no zavarovano terjatev vrne v takem znesku sedaj krožečega denarja, ki vstreza približno oni vrednosti, katero je bil svoječasno prejel kot posojilo. Popolnem se tega načela drži, kakor posnemam iz nemškega vira, najvišje sodišče poljske republike.
Prepogosti so pri nas slučaji, da se sodno iztožujejo posojila, izplačana svoječasno v Zjedinjenih državah. Severne Amerike v dolarjih. Obče znano je, da je severoameriški dolar pri nas v predvojnem času veljal približno 5 zlatih kron. Dostikrat se je tako posojilo izplačalo dolžniku, ki st: je ravno vračal v staro domovino in je ta obljubil, da vrne posojilo v denarni veljavi domovine. Tak dolžnik je s par sto dolarji kupil doma celo posestvo, vredno sedaj kar več deset tisoč ali celo več stotisoč naših kron. Pravni čut veli že, pa tudi zakon pod-pira ta izrek, da je tudi taka posojila vrniti če tudi v našem denarju, pa vendar po tečaju posojilne tuje valute na dan vrnitve.	(Dalje	sledi.)
dobavlja
DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
IrsDiNRd.
Ustroj nekaterih trgovskih zbornic v
inozemstvu. Stare avstrijske trgovske zbornice v Parizu, Londonu in Aleksandriji so omejile svoj delokrog na repre-zentacije avstrijske industrije, čeprav je bil prvotni program zamišljen zelo široko. Ker se pa za program niso dosti brigali, so morali marsikaj opustiti in namen ni bil dosežen. Pravi namen, propagande, pred vojsko sploh ni bil predmet posebne pozornosti. Velika Britanija na primer je bila glede propagande v začetku zelo skeptična; ko se je pa njena zbornica v Parizu dobro obnesla, so se začeli v Angliji bolj brigati za te vrste zbornic in se jim imajo zahvaliti za marsikak uspeh. Svojo organizacijo so pa gojili seveda dosti bolj skrbno in bistroumno kakor pa drugi trgovski krogi. V bistvu je bil načrt isti: združiti v eni instituciji koristi imperta in eksporta za gotove dežele in pa dobiti za domovino direktni stik z interesenti onih dežel. Na tej široki podlagi se nudi razvoju trgovskih odnosa jev najlepša prilika. Važnost te točke je spoznala najbolje Francija in je dala svojim številnim trgovskim zbornicam v inozemstvu uradni značaj ter jih je postavila popolnoma v isto vrsto, kakor so bile domače. Poskus je bil zelo drzen; ua eni strani je omejil delavnost zbornic, na drugi strani je pa prinesel upoštevanja vredne dobičke. Propaganda je veliko težavnejša, če ima uradni značaj, informacije se morajo veliko bolj previdno oblikovati, in gledali moramo na naj-strožjo diskrecijo, kar je včasih pač, skoraj nemogoče. Glavno delo teli zbornic je v razsodiščih, ki preganjajo večkrat tudi delokrog zbornic samih. V tem oziru so napravile vse vrste inozemskih zbornic dosti dobrega in imajo zaslug za ohranitev medsebojnega razmerja, najsi je še tako napeto. Italija je ustanovila take zbornice posebno v orientu in pozneje v Južni Ameriki, četudi jim ne prizna uradnega značaja, je napravila iz njih potom velike (državne podpore dobro orodje za gospodarsko propagando. Povsod na tem polju se da ugotoviti uspeh Italije, iinajoč svoj izver v prvi vrsti v koncentraciji najboljših izseljeniških uniči v zbornicah. Nemčija je imela sijajno organizirano konzularno službo, ki je bila za interesente popolnoma zadovoljiva in prav tako učinkovita, kakor inozemske trgovske zbornice. Šele nekateri posebni slučaji trgovskopravnega značaja so ^kazali Nemcem prednosti, rasv sodniškega dogovora, in od tedaj naprej datirajo tudi nekatere trgovske zbornice, ki »o program zastopniških oblast* živahno podpirale in dopolnjevale. Rusija je bila tudi v tem oziru neokretna in ni mogla svoje okornosti premagati- Ce je ustvarila par trgovskih zbornic v inozemstvu, je vzrok iskati samo v motivih reciprocitete. Manjše države so ustanavljale takšne trgovske zbornice po zgledu velikih držav na najbolj ugodnih trgovskih točkah in so večkrat s svojimi nasveti in pobudami dopolnile delovanje teh večjih zbornic.
Za potnike v Rumunijo. Dovoljena teža kovčekov z vzorci, ki jih smejo vzeli s seboj trgovski potniki, ki potujejo v
Rumunijo, se je povišala od 50 na 100 kg-
:Stev. 7.	TRGOVSKI	LIST,	15.	januarja	1924.
-jiiaMPgifi WWBflMtt 3MOTOaBBw*pjr	«*mwwwkw»‘	4ist'.<9/wr<esi!fWiwrwrwmj(*icakiDttv«o*ai«i^m3«*am»T»wwre'?^’>Mww^-»w‘ATWMA>fii'x.->/y	*>i/^	-Wf.w<y	i
Stran 3.
Carina.
Carine prosti uro* želeraih odpadkov, jiamenjouili za topljenje. Da se omogoči uvažanje in ocarinjenje železnih odpadkov, je minister za finance na predlog carinskega sveta določil: Uvozniki odpadkov iz železa, t. j. starih pokvarjenih in obrabljenih železnih predmetov, ki se uvažajo samo za topljenje, kakršni so: plesma, strojni deli, verige, granate, deli poljedelskih priprav, posod itd., morajo če jih uvažajo zaradi topljenja, to svojo namero prijaviti v deklaraciji s tarifnim imenovanjem blaga. Tarifno imenovanje se mora glasiti: :Stari pokvarjeni in obrabljeni železni predmeti in njih odpadki, za topljenje.« Z deklaracijo vred mora predložili deklarant prošnjo, naj se dotični predmeti ob njegovih stroških . na rede nerabne za kaj drugega. To prošnjo mora podpreti s pordilom pristojne t lvovsko-obrtniške zbornice, da je indu-strijec in da uporablja tako blago v svojem podjetju kot sirovino. Po predloženi prošnji oceni carinarnica, ali je prosilec lastnik podjetja, ki ima dejansko potrebo za uvoz takega blaga. Če se o tem ■uveri, odredi po predloženi prošnji na postavi člena 0. zakona o splošni cariniki tarifi, da je izvršiti uvozno ekspedicijo po predloženi deklaraciji, da je pa ■ocariniti tako blago po tar. post. 579. splošne carinske tarife. Po izvršenem 'izračunu carinskih pristojbin za tako blago pregledajo odrejeni uradniki blago in se pri tej priliki zlasti uverijo, ali se njega kakovost ujema s prijavo v deklaraciji, t. j. ali so prijavljeni predmeti res stari, pokvarjeni in nerabljivi. Ce odrejeni uradniki, angažirani po deklaraciji, ugotove tako stanje s pregledom, označijo to s svojimi podpisi tako na deklaraciji kakor tudi na aktu (nalogu carinarnice) ter oddado takoj potem deklaracije in akte starejšim carinarnice. Cim prejme carinarnica deklaracijo in proš-ajo s stanjem, ugotovljenim ob pregledu, odredi uradnika, ki prisostvuje in se uveri, da se spravijo dotični uvoženi predmeti s primernimi ukrepi v tako stanje, da jih je mogoče uporabiti nadalje edino za topljenje. Ko izvrši odrejeni uradnik carinamični nalog, predloži na aktu, s katerim mu je bilo naročeno prisostvovati temu dejanju, poročilo tari nar. lici, da se je to zgodilo. Isto označi s svojim podpisom tudi na deklaraciji, kjer so uradniki podpisali pregled blaga; ta akt sc doda unikatu deklaracije kot priloga, o čemer se zapiše nanj pripomba. Sele, ko so vsi ti posli ob takih ekspedicijah izvršeni, se smatra ekspedicija za končano; deklaracija se vplača, blago pa se izroči deklarantu na prosto razpolago.
Jzvozna carina na prage. Na borove prage, kakor tudi na hrastove prage se ..uvede izvozna carina v iznosu 25% v naturi.
Obrt.
Sadjarsko in vrhunsko društvo. Občni zbor podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva za Ljubljano bo dne 20. januarja !. 1. ob 9. uri v prostorih Kmetijske družbe na Turjaškem trgu. Zborovanje je zelo važno, ker se gre ...za naročitev zelenjadnega in cvetličnega semena, sadnih in lepotičnih rastlin za člane.
Davki.
Odmora dohodnine za loto 1923. Na
mnoga vprašanja in pritožbe ugotavlja finančna delegacija, da se odmera namenoma odlaga, dokler se s finančnim zakonom 1923/24 ali na drug način avtoritativno ne določita eksistenčni minimum in davčna lestvica. Da bi se brez vsega uporabile določbe finančnega zakona 1922/23 in predpisi naknadno korigirali, delegacija, ne glede na pravno dopustnost se radi dvojnega dela in drugih s tem združenih komplikacij ne smatra za opertuno. Sicer se je pa finančno ministrstvo pred kratkim vnovič prosilo za inštrukcije. Cim dojdejo te, se priredba takoj lahko izvede, ker so pri oprave v splošnem končane.
Delegat: Dr. K. Savnik.
Promet.
Valorizacija železniških tarifov na Poljskem. S 1. januarjem 1924 so uveljavljeni novi valorizirani železniški tarifi. Valorizacija obstoji v tem, da se bodo računali tarifi s takozvanimi tarifnimi jednotami, ki bodo imele stalno vrednost 0.01 zlatega franka.
Pomorska jskr/ba in pristanišča Jugoslavijo. Nova ureditev političnih mej v Evropi je pridobila Jugoslaviji v Dalmaciji precejšnje pomorsko ozemlje. Le Zader ‘je pripadel Italiji. Najvažnejše pogoje za komercijelno in vojaško veljavo na morju bi toraj Jugoslavija imela. Kar se pa tiče tehničnih pogojev, pa manjkajo zlasti: popolnoma izdelana pri-tanišča, zadostne zveze pomorskega obrežja z zaledjem in zadostno s kapitalom preskrbljena morska plovba. Na jugoslovanskem obx-ežju, ki meri v zračni črti 700, na površju pa 3000 kilometrov, opravljajo morsko plovbo jugoslovanske družbe -Dubrovnik d. d.«, »Boka«, »Dalmacija«, »Jadranska plovidba« in druge z 160.000 tonami tovornega prostora. S preložitvijo sedeža v Beograd bo postala jugoslovanska tudi družba »Oceania«, ki ima sedaj svoj sedež v Trstu. Oceania razpolaga z 36.000 tonami tovornega prostora. Jugoslovanski pomorski promet se razprostira preko vseh jugoslovanskih pristanišč na jadranskem obrežju in otokih. V inozemstvo vzdržujejo promet jugoslovanske družbe samo med Gružem in Bari (Italija) in med Splitom, Metko-vičem in Gružem na eni strani in Trstom na drugi strani. Za odpravljanje državne pošte, vojaških in drugih državnih transportov so subvencionirane od države. Pripomniti je treba, da se imajo boriti jugoslovanske družbe z italijanskimi precej in sicer iz vzroka, ker podpira laška vlada svoje družbe z raznimi dobrinami. Nekoliko pomorskega prometa se vrši tudi v pristanišča Sredozemskega morja. V daljna prekomorska pristanišča jugoslovanske ladje še ne vozijo. To polje prevladujejo Francozi, Angleži, Italijani in Amerika. Pomorska plovba spada v področje prometnega ministra, ki opravlja zadevne posle preko pomorske uprave v Bakru. O obsegu jugoslovanskega pomorskega prometa dajejo nekaj slike sledeči podatki: Po vojni se je pričelo z pravilno statistično evidenco šele v letu 1921. Iz tega leta in iz leta 1922 so podatki zbrani in statistično urejeni. Radi primere z predvojnimi razmerami služijo podatki iz leta 1913. Baker, ki je bil pred vojno majhna luka, je imel v letu
1921 promet od 1288 ladij in 202.000 ton,
1922 od 2043 ladij in 334.000 ton. Šibenik je imel leta 1913 prometa od 4483 ladij in 854.000 ton; 1921 od 2683 ladij in 567.000 ton; 1922 od 2717 ladij in
609.000 ton. Split z Branico v letu 1913 6206 ladij, 1,545.000 ton; 1921 5756 ladij,
1.151.000 ton; 1922 6309 ladij, 1,384.000 ton. Meikovič v letu 1913 1214 ladij, 222 tisoč ton; 19*21 1280 iadij, 173.000 ton; 1922 1184 ladij, 192.000 ton. Gruž 1913 2158 ladij, 985.000 ton; 1921 1403 ladij,
584.000 ton; 1922 1891 ladij, 780.000 ton. Kotor leta 1913 1896 ladij, 581.000 ton; 1921 396 ladij, 157.000 ton; 1922 105S ladij, 251.000 ton. Posledice vojne so jasno razvidne iz predstoječih številk, iz katerih pa je tudi razviden napredek. Napredek je že iz razloga precejšen, ako se pomisli, da je imel Trst pred vojno 2.5 krat tolikšen promet kot Split, sedaj pa prekaša istega le za nekaj odstotkov. Hamburg je imel pred vojno trikrat toliko prometa kot Trst in osemkrat toliko kot Split, sedaj pa ga ima šestkrat toliko kot Trst in sedemkrat toliko kot Split. Kar pa se tiče modernih naprav, zaostajajo jugoslovanska pristanišča precej za Trstom in Reko. Vsled tega se vrši večina uvoza in izvoza preko Trsta. Jugoslavija ima naravno največje interese, da koncentrira svojo trgovino v kakem lastnem pristanišču. Vprašanje gradbe velikega in modernega pristanišča je pri nas zato najbolj pereče, za katero bi se morali zavzeti vsi gospodarski krogi.
Mednarodna železniška konferenca se
je pričela 10. t. m. v Varšavi. Udeležuje se je 50 odposlancev iz Anglije, Avstrije, Cehoslovaške, Francije, Nemčije in iz drugih držav. Koufereca bo pretresala naslednja vprašanja: 1. Zopetno uvedbo neposrednje zveze Pariz-Varšava. 2. Zopetno uvedbo direktnih vlakov Pariz -Berlin - Riga. 3. Obnovitev predvojnih spojev s takozvanim severnim ekspresnim vlakom čez Poljsko (Petrograd, Varšava, Dunaj, Benetke, Milan, Nica). 4. Uvedbo zveze Varšava — Rim — Brindisi. 5. Nočni prevoz med Varšavo in Dunajem. 6. Posrednjo zvezo med Varšavo in Švico.
Oanarstvo.
Kroženje novčanic na Madžarskem. Na Madžarskem je kroženje novčanic v zadnjem tednu preteklega leta porastlo za 30.298 na 931.337 milijard madžarskih kron (koncem leta 1922 je znašala cirkulacija novčanic 75.008 milijard) Povečanje novčanega prometa v letu 1923 je znašalo 855.005 milijard. Država je bila dolžna banki 401 milijardo in je država za pokritje svojega deficita potrosila gotovo polovico celokupnega novčanega prometa.
Kovan denar v Rumunšji. Rurmmska vlada je naročila v Belgiji 200 milijonov komadov romunskih bakrenih in nikel-nastih novcev.
m
Zahtevajte povsod našo domačo
Kollraslco dlcorljo
izvrsten pridatek za kavo.
!z naših organizacij.
Kandidati za dopolnilne volitve v cenilno komisijo. Zveza trgovskih gremi-jev, Jugoslovanska obrtna zveza in Zveza obrtnih zadrug so postavile za dopolnilno volitev v cenilno komisijo enotno kandidatno lMo. Ljubljana mesto voli: Kot člane: 1. Jelačin Ivan st., trgovec in posestnik; 2. Sušnik Alojzij, trgovec in posestnik; 3. Toni Josip, mesar in posestnik. Kot namestnike:	1. Rozman
Ivan, čevljarski mojster in posestnik;
2.	Medic Frane, trgovec; 3. K. A. Kregar, trgovec in posestnik. — Ljubljana okolica voli: Kot člane: 1. Zobal Franc, trgovec, posestnik in načelnik gremija za okolico v Rudniku št. 3 pri Ljubljani;
2. Tomšič Ivan, krojaški mojster in posestnik, Verd 99 pri Vrhniki; 3. Pirc Ivan, sodar, posestnik in trgovec, Dravlje št. 99 pri Št. Vidu nad Ljubljano. Kot namestniki: 1. Šušteršič Jožef, posestnik, gostilničar in mlinar, Seničica št. 1 pri Medvodah; 2. Kos Ivan, mesar, gostilničar in posestnik, Vrhnika št. 190;
3. Knez Andrej, posestnik, Sujca št. 97 pri Dobrovi.
Zborovanje obrtnih zadrug in trgovskih gremijev v Ptuju. No inicijativo trgovskega gremija v Ormožu se je vršil sestanek obrtnih zadrug, trgovskih gremijev in obrtnih društev okraja Ptuj dne 9. januarja 1924 v gostilni Zupančič v Ptuju radi določitve kandidatov v cenilno dohodninsko komisijo. Zastopane so bile skoro vse gori imenovane korporacije po svojih delegatih. Po nagovoru g. Ludvika Kuharič, načelnika trgovskega gremija v Ormožu, ki je zborovanje vodil, se je po daljši debati in po poročilu g. ]akob;t Zadravca iz Središča soglasno sklenilo kandidirati pri volitvah za cenilno dohodninsko komisijo sledeče gg.: Za sodni okraj Ormož g. Jakob Zadravec, posestnik paromlina v Središču. Za sodni okraj Ptuj g. Davorin Tombah, trgovec in posestnik v Sv. Vidu pri Ptuju. Namestnik za sodni okraj Rogatec g. Alojz Prejac, trgovec v Rogatcu ter g. Vinko Simonič za okraj Ptuj. Dolžnost in lastni dobrobit vseh pridobitnih krogov je, da gremo dne 20. januarja 1924 na volišča, ki so pri davčnih uradih Ptuj, Ormož in Rogatec ter volimo zgoraj navedeno listo.
N ar od no- gospodarski Vestnik. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani je na svoji zadnji seji na predlog svojega podpredsednika g. dr. Win-discher-ja soglasno sklenilo v letu 1924 izdajati svoje glasilo kot poučni mesečnik ter poverilo z izdajanjem poseben odbor, obstoječ iz gg. odbornikov: Kavčič, Lovšin, Urbančič in Zebal.
Gremij trgovcev za ljubljansko okolico je priredil v nedeljo dne 13. t. m. dva informativna sestanka o davkih in o pomenu dohodninskih cenilnih komisij in sicer dopoldne v št.Vidu v prostorih šolske telovadnice in popoldne na Vrhniki v gostilniških prostorih g. Jurce. Sestanka se je udeležilo veliko število obrtnikov, trgovcev in tudi nekaj posestnikov. Sestanku je prisostvoval načelnik gremija za ljubljansko okolico g. Zebal, kateri je obširno pojasnil težak sedanji položaj davkoplačevalcev, ki ga povzroča brezobzirno izterjevanje davkov s strani naših davčnih uradov. Apeliral je na vse navzoče,
da nastopijo pri volitvah v nedeljo dne 20. t. m. enotno ih da odločno manife-slirajo proli sedanjemu za gospodarske kroge nevzdržnemu stanju. V imenu jugoslovanske obrtne zveze se je udeležil sestankov tudi g. Ogrin, podpredsednik trgovske in obriniške zbornice, ki je v markantnih besedah predočil vsem zborovalcem nevzdržnost sedanjega položaja na davčnem polju ler poživljal na skupen in solidaren nastop vseh slanov, brez razlike poliiičnega mišljenja. Nadalje je poročal tajnik gremija irgovcev g. Smuc o pomenu pred-stoječih cenilnih komisij ter izčrpno pojasnil, kako naj se posiopa pri sestavi dohodninskih napovedi. Navajal je, kako je postopati pri odgovorih na pomisleke, na katere mora odgovarjali, davkoplačevalec v roku 8 dni in vsebujejo čestokrat tako komplicirana in zamotana vprašanja, da je davkoplačevalcu večkrat popolnoma nemogoče zadosiiti zahlevam davčnih uradov. Dalje je poročal o donosu direktnih davkov ter primerjal številke proračuna s številkami vplačanih davkov v posameznih pokrajinah naše države, iz katerih je razvidno, da se v nobeni pokrajini ni prekoračil proračun v taki meri kol baš v Sloveniji in da se imamo temu zahvalili edino samo specijelno slovenski davčni praksi ter davčnemu zakonu, ki se premalo ozira na plačilno zmožnost davkoplačevalcev in ki ima pri nalaganju novih in pobiranju starih davkov samo pred očmi, kako bi okrepil državne finance, ne da bi se pri lem oziral na utemeljene pomisleke, katere izražajo finančni upravi in tudi centralni vladi zastopniki davkoplačevalcev, naši poslanci in naše strokovne gospodarske organizacije. Zborovalci so vsem kem predavateljem sledili z velikim zanimanjem in dali duška ogorčenju nad tako rigoroznim postopanjem ter soglasno sklenili voliti kompromisno listo, da s tem pokažejo, da so vsaj v lem vprašanju, ki tare vse sloje, edini in složni.
4W5&?ma&&aasaesamB&a
KUUCH&< I—	 —J
I ***
»ura
TRAOt MftRK C
Ra im.
Sporazum o Reki. Konferenca Male entente, o kateri je neinformirana jav* nost sodila, da je sklicana le radi tega, ker je predvidena v ustanovnem paktu Male entente in da nam ne bo prinesla ničesar, kar bi moglo imeti bistven upliv na poliiični ali gospodarski položaj, je rešila, vsaj tako nam pričajo poloficijozni komunikeji iz Beograda, eno najbolj perečih naših političnih in gospodarskih vprašanj. Dosežen je sporazum z Italijo, »Vprašanje Reke je rešeno.« Tako čita-mo v vseh časopisih. Točnih podatkov o paktu nimamo še in kakor je bila med pogajanjem naša diplomacija skrajno molčeča, tako molči še danes o tem velikem vprašanju ter drži javnost v mučni negotovosti. Eno pa je gotovo, da smo tudi to pot zopet mi težko plačali. Iz inozemskih italijanskih in nemških časopisov izhaja, da je reška samostojnost izgubljena za vedno in da smo Baroš in Delto plačali s koncesijami, ki morejo postati za razvoj naše industrije usode-polne. Po vesteh, ki prihajajo iz Beograda, sta naša in italijanska vlada sporazumni glede sledečih točk: Italija iz,-vrši napram Jugoslaviji vse določbe ra-pallske pogodbe, kakor tudi obveznosti, ki izhajajo iz pisma (jrofa Sforze. V smislu teh določb dobi Jugoslavija Delto, Baroš in Bankino. — Naša meja se spelje strogo v smislu rapallskega dogovora in pisma grofa Sforze z eventuelnimi lokalnimi korekturami. — Jugoslavija se odreče izvrševanju člena IV. > rapallske pogodbe, t. j. pušča Italiji proste roke v vprašanju ureditve reške države. — Italija koncedira, da vzame Jugoslavija reško luko, odnosno tam se nahajajoče pristaniške naprave za 50 let v zakup.
—	Med Jugoslavijo in Italijo obstoja priricipijelen sporazum, da se obe državi zedinita v politični pogodbi, v kateri
si garantirata medsebojno svojo integriteto ter prevzameta v obrambo te integritete tudi vojaške obveznosti. — Med obema državama se sklene definitivna trgovinska pogodba, ki bo temeljila na dalekosežnih medsebojnih kompenzacijah na korist italijanske industrije, kakor tudi na korist našega uvoza v Italijo.
—	Podajati komentarje k tem vestem se nam zdi za danes še prerano, ker ne moremo niti kontrolirati, v koliko so te vesti ločne. Veselo razpoloženje italijanskega časopisja pa nam vsiljuje bojazen, da se je novi sporazum sklenil samo na naš račun! .
Delavni čas v Nemčiji. Uredil se je v sporazumu z vsemi faktorji delovni čas in sicer na 9 ur dnevno.
Brezposelnost na Švicarskem. Tudi ua Švicarskem raste število brezposelnih. Koncem septembra lanskega leta je znašalo število brezposelnih 21.013, koncem oktobra je pa že doseglo 22.830. Edino v papirni industriji se je število brezposelnih zmanjšalo.
Trgovski register.
Vpisale so se naslopne •firme: 1. Sedež: Cerknica. Besedilo firme: A. 2u-lian, trgovina z lesom. 2. Sedež: Dolenja vas pri Ribnici. Besedilo firme: Vinko Merhar, trgovina z mešanim blagom. 5. Sedež: Fokovci. Besedilo firme: Samuel Grosz. 4. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Jakob Zagode. 5. Sedež: Maribor—Krčevina. Besedilo firme: Jurij Ehl, veletrgovina z vinom. 6. Sedež: Mokronog. Besedilo firme: Josip Cerček. 7. Sedež: Murska Sobota. Besedilo firme: Anna Gor. 8. Sedež: Oslušovci. Besedilo firme: Josip Lah.
Tržna poročila.
Cene za mast ia slanino. Beograd: mast 35—36, slanina 30—31, osušeno meso 30—32, okajene šunke 60—70, salama 90—110 Din za kg. Milano: slanina 9.50, mast 10.80, ameriška slanina 8.50, ameriška mast 7.50 lir za kg.
Svinjski trg. Beograd: od 100 do 120 kilogr. teže 20.50—22 Din, čez 150 kg 22.50—23.50 Din, čez 180 kg 24—24.50 dinarjev, suho blago 24—28 Din franko postaja v Srbiji in Banatu. V Beogradu in v okolici Subotice 1.50—2 Din za kg dražje. Milano: prašiči debeli 8.30 lir za kg žive teže. Praga: (7. januarja) rejeni prašiči 14—15 Kč za kg žive teže. Dunaj: (8. januarja) na današnji sejem se je prignalo 2709 komadov, od katerih je bilo 618 mesnatih in 2091 mastnih. Od lega je bilo: 93 avstrijske, 83 madžarske, 977 jugoslovanske, 460 danske, 47 holandske in 40 švedske provenjence. Notirali so: debeli prašiči 22—26 tisoč avstr, kron po kvaliteti za 1 kg žive teže, a mesnati 24—28 tisoč avstr, kron sorazmerno s preteklim tednom so cene za 2500 K a.
Cene na tržaškem trgu. Seno 28 do 24 za kvinta!, oves 78 do 80, telefa (45 do 50 kg) mrtve teže 8.40 do 9, lir I kg, prašiči (100 do 150 kg) mriva teža 8.80 do 9.30, kokoši žive 8 do 8.50 lir 1 kg. Cene vinu: Belo isfersko 1.— do 1.50, črno islersko 1.50 do 2.20, vipavsko 0.80 do 1.40, briško 1.70 do 2. — , teran
3.— do 3.30 lir. Povpraševanja malo in vsled tega je kupčija zelo šibka.
Tržne cene v Gorici. Dne 8. januarja se je prodajalo v Gorici po sledečih cenah: čestiik 1.60 do 1.70, kapus 0.50 do
0 60, kapus kisel 1.20 do 1.40, čebula 0.80 do C.90, fižol navaden 2,— do 2.20, fižol bccehini 2.60 do 2.80, fižol koks
3.— do 3.40, salata 1.20 do 1.40, krompir 0.40 do 0.50, peteršilj 1.40 do 1.60, repa 0.30 do 0.40, repa kisla 0.80 do 1. — , ra-dič zelen 2. —do 2.20, radič rdeč 3.— do 3.60, špinača 1.60 do 2. — , zelena 1.40 do 1.60, motovilec 1.60 do 2.20, vržoli 0.30 do 0.40, kostanj 1.— do 1.20, jabolka 1.20 do 2.20, maroni 1.40 do 1.60, orehi 3.50 do 4. — , lešniki 4,— do 4.20, hruške 1.20 do 2.40, sveže maslo 17.— do 18. — , mleko 1,— do 1.20, med v satju 8,— do 9. — , med cejen 10.— do 12. — , jajca 0.70 do 0.80 lir.
Dobava 100 kg arabske gume. Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje dobavo 100 kg arabske gume. lmeresenti naj predlože s 5 Din kolekovane ponudbe z vzorcem najkasneje do 31. januarja 1924. Dobava se mora izvršiti v štirih tednih po prejemu naročila.
Večja množina
(blank) francoske provenience
takoj 7.a dobili v dimenzijah 1, 1*25,1‘35,1‘40 mm. Cena po 1 kg. Din 40'—, pri večjem odvzemu primeren popusl.
Naslov pove ,.HL0Mn COHPflNV*. Ljubljana.
i	P0URHSKA	CESTA fr. 3.	$
t	J
J	Krov;:, itsvben!, gatantarijski in	«
J	okrasni kiapar. Instalacije vciovoaoii.	t
|	Kaprevo streiovotfav.— Kopališke in	f
|	kissutna	naprave.	X
i	Izdelovanje posod iz pločevine	£
J	za (ime?., barvo, lak in med	J
X	vsake velikost, kakor tudi po-	?
I	sod (škatle) za konserve.
»»»»»»»♦♦'»»» ►♦♦♦»»«*♦♦♦<»»»»»»♦♦♦»»»
m trgovski lokal
dobro ohranjena se ugodno prede Ponudbe pod »Redka pri lijta« n: upravništvo’ »Trgovskega lisia *
BBBKaKEaei3:aias.ffiUaBBI8l!iia*IBi-NA VELIKO! Priporočamo : galanterijo. J nogaviee, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rinčice, podloge (belgšer), potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenino,
■
S
n,
a
a
K
a
g
i
svilo, tehtnice decimalne g in balaučne najceneje pri
I JOSIP PETELIHC
a Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. S tsstfffinasBffiHfflaaatgHEiiaiainBisiK;
Ediml	pšEsatai	stooj k omejeno trpežnostjo
t. C. SMITH & KM.
S»rcss naJmsrzJSegr« ropoia, Iver so vsi SeCoji na JsrosrtJiCrnillr leišiSčUt.
Jtestopstvo:
jLiacIovIlk.	EJulblf&na,	uaS.
iifii t .figmm ii®1
rpilO!IC3flC3IIC3!iC3!»OI!C^..
TOVARNA UMETNEGA ŠKRILJA IN ELEKTRARNA. DRUŽBA
Z.O.Z.
zatF-iŠ ■;; ■
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode
Mita ia sciitiita posMa!
ZBbtevaiie tenik!
RAZPIS NATEČAJA.
Razpisuje se nafečaj za podelitev mesta jap- DRUGEGA TAJNIKA 'U»L pri tukajšnji zbornici.
Po sklepu, sprejetem na plenarni seji 19. decembra pr. L, morajo biti konkurenti absolvirani pravniki, a prednost se bo dala onim, ki so poleg tega dovršili tudi kako višjo trgovsko šolo ali ki so si z zaposlenjem v kakem podjetju ali gospodarski instituciji pridobili dovoljno
strokovno izobrazbo.
Konkurenti morajo v prošnji navesti točno vse zahteve ter priložiti poteg dokazil o dovršenih pravnih študijah in o eventuelnih drugih poklicih tudi krstni list, domovnico ter eventuelno tudi poročni list z navedbo
števila otrok.	.
Rok natečaja traja mesec dni, t. j. do 5. februarja 1924.
Split, dne 4. januarja 1924.
Od trgovske in obrtniške zbornice. Predsednik: T. Dubokovič.	Tajnik:	Dr.	G.	Bulat.
, jSlovenija
*!.
■
is5-..
$
'Mi
Ustanovljeno leta 1910. Dolgoletna garancija za dobro kakovost.
Cenejše kakor ilovna opeka.
Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila.
Dolžnost vsakega posestnika strehe je. da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
KAMENIT A = ETERNITA.
'J	KUSI
g Si tiralici ©vltS
0
p Prekajene ril&e š-
g OstseeSu eri k. gj e g
g Ku3.m.C5rc€r 5 i 5» znajmske v soIS _ g	in	kisu	g
= I»«r«acII3hra2 sok =
U Ja domač, of.s.t, v D dozah
in pianinov najboljših tovarn Bosendortcr, Ehrbar, Czapka,
Molzi, Scliweighofer, Stingl i. t. d. — Tudi no obroke.
Jerica Hubad roj- Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. j.
— Prva jugoslovanska industrija ~ 0 zn konserve rib, sočivja in 0' g sadja, družba 7. o. z. g
= Msaršlbor = u	0
— V.uHCcvajU’ cenik 5	—
11 CD 11 CDII 011 CP11 CD II CD<1 c3
ilo za
priporoča
kCl 9 v ILftilblJarai.-
Ccnjene trgovce v meslu in na deželi se opozarja na priložnostni 00led sortirane zaloge perila v skladišču Kolodvorska
>$»3^
s\ma Gnri5i}RCicE’jii uuos 13
Telefon Ste v. 552'-
sc priporoča
za naročila vssh a njeno stroko spadajočih dd.
Lastna BcnJSfiroveaasSca. izvršitev točita in soliUna č
f40***^
meseiS
ZASEBNO UČILIŠČE ZA STROJEPISJE IN STENOGRAFIJO LEGAT
Začetek novih tečajev dne 3. februarja 1924. Samoprodaja pisalnega stroja , ,CONTINENTAL' ‘ .
Maribor, Slovenska uli°a T, Telefon 100.
{ Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. - Odgovorni urednik F. JF.RA3.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.