U ft j t c i j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto « • $6 OO Za pol leta - - « - • $3 00 Za New York celo leto * $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 rThe largest Slovenian Dnflj ki the United States. Ust slovenskih Jelavcev v Ameriki. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 95. — ŠTEV. 95. Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3,1879. ___NEW YORK, SATURDAY, APRIL 23, 1927. — SOBOTA, 23. APRILA 1927. TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. PEKINŠKA VLADA ODKLONILA Mrs. Stoble SOVJETSKE ZAHTEVE,1 obsojena na deset let ječe. Konservativni element v Šanghaju zahteva odstranjen je sovjetskega svetovalca Borodina. — Zveze kmetov kontrolirajo Vu in Čangša. — Kaj Sek je dal obglaviti dosti komunistov. PARIZ, Francija, 2 I. aprila. — Pekinška vlada je odklonila zahteve sovjetske vlade glede napada na poslopje sovjetskega poslaništva v Pekingu dne 6. aprila. 1 ri dni po napadu je odredila sovjetska vlada odpoklic vseh sovjetskih uradnikov iz Pekinga ter je zahtevala takojšnje cdstranjenje policije in vojaštva iz poslopja poslaništva, oproščenje vseh, ki so bili aretirani pri napadu, povratek zaplenjenimi do ku mentov, denarja, osebne lastnine in knjig. LONDON, Anglija, 2 I. aprila. — Kmečka zve za je prevzela kontrolo nad Vuhu, šestdeset milj od Nankinga. Ravnotako se glasi iz zanesljivega inozemskega vira, da kontrolira kmečka zveza Cangša, pogodbeno pristanišče ob Siang reki v provinci Hu-1 prošl,jo'. naj se 1>reCita Priževa-j i . . . ., 11. ! stinnajst let stare sestre u- nan in da se pokore vojaške in civilne oblasti navo- merjeno dekliee, Kristine, ki jo iz- dilo ni zveze. ! pfvcilala. da je čula svojo mater Nadaljna ojačenja angleških sil v Šanghaju so se izpovedovati očetu, da je izvrši- napotila včeraj iz različnih delov Anglije v South-!1" ^ "d^varuJem tebe pred . . J , . . . a j električnim stolom s tem, da ]o u- ampton, kjer se bodo vkrcala. bijem prej prodno bi jo ti ubil". SANGHAJ, Kitajska, 21. aprila. — Odpoklica-! Sodnik LJoyd je nje Mihaela Borodina, ruskega svetovalca kanton-. l»»*oSnjo. ske vlade v Hankovu in izkijučenje komunistov iz kitajske nacijonalistične stranke SO zahtevali včeraj ! ka, ki je rekel, da je proizvedel'' lire-na ljudskem zborovanju V Šanghaju, na katerem SO ! ,K)-lod na hčerkinega otroka sta- Dvajset otrok je bilo ubitih v obljubili podporo novostvorjeni vladi generala Kai-'"je duhlu ki je bi,° sliCno Soku toi;,i kro-t,i t< kom boja- Ko i* i'a- ,, 1,1 da 1,1 »"»»eravala umora. Okr.jdel zadnji vojak, so prišli bandi- OeKa V JMankingU. i pravilnik Quinn pa je ožigosal ob Mrs. Stoble obsojena na 10 let ječe. — Sodišče je zavrnilo prošnjo, da se prečita pričevanje sestre umorjene deklice. — Slučaj je bil odvisen od duševnega stanja morilke. FREEHOLD, X. J., 22. aprila. Usoda Mrs. Kristine Stoble iz Red Ba nk. ki jo obdolžena umora svojo petnajst lot staro hčerke Rozo, kmalu potem ko je postala Roza mati, je bila izročena poroti včeraj popoldne malo pred drugo uro. Po/no včeraj zvečer se je jm>-rota še vedno posvetovala. Malo po četrti uri se je porota i zopet vrnila v sodno dvorano s Kaj pripovedujejo rešeni potniki. Rešeni potniki so opisovali grozote, ki so se za-vršile pri uničenju vlaka. MEXICO CITY. Mehika, 22. aprila. — Pretresljivi prizori so značili prihod pomožnega vlaka, vozečega potnike, ki so se rešili z Mexico City-Guadalajara vlaka v bližini Limon v državi Jalisco v torek ponoči, ko so revolucijonar-ji ubili osom in štirideset članov vojaškega spremstva ter več kot sto potnikov. Ko so stopali stokajoči moški, kričeče ženske in otroci iz pomožnega vlaka, so so v čakajoči množici onesvestile številne ženske ali pa postale histerične. Xeka ženska, kojo mož je bil ubit lokom napada, je zblaznela ter se skušala vreči pod vlak. Izjave preživelih se razlikujejo glede številnih točk, a splošno je prevladovalo soglasje, da niso ban-diti zaprli potnikov v vozove in da jih niso zažgali živih, kot se je izprva poročalo. Večina potnikov jo bila ustre- ljena tekom boja med banditi in odklonil to v<>jaki. ki so skušali zavrniti na-}padalec s tem, da so streljali iz o-Sodišče je bilo včeraj otvorjenoikcn in s platform. Xekateri |>ra-z zaključnim govorom zagovorni- viJ°' Je trajala bitka dve ali ql * • i -i i • t* ... . 1 " ------ ------- '— —0----- 'to v vozov<* ter oropali vse potm-išil okienjeno je bilo poslati 1 retji internacijonali toženo kot žensko brez srca. Poka- ko. Ukradli so 200.000 pozo v iz ok-!muožj trpljenja zal je nanjo ter rekel: — Celo naj- va,u !. . .. nižja žival bo branifa svojega mladiča pred smrtjo, celo kača. Ta bila najbolj potrebna simpatij in razumevanja matere, s točo kro-i gei Rekel je nadalje, da no bo hteval smrtne kazni, ker je sploh naslednjo brzojavko: — Zatirana plemena, ki so vedno izpostavljena u napadom imperijalizma, so navdala našega pred- ženska tednika Sun Jat Sena z željo, da vojuje z Rusijo tor-— skupen boj. Pozval je vsled tega Borodina, naj pride na Kitajsko ter ga imenoval svojim svetovalcem. — V nasprotju s pričakovanji je izrabil Borodin svoje mesto kot svetovalec za to, da je sejal |nitvrn,M- Zahtoval »)a b,° «,rav°- j vi .. i. -v i . , n'k umora po prvem rodu s pri- spor med clam nacijonahsticne stranke in da je poročilom dosmrtne ječe. delal skupno z zarotniki, ki so storili pred kratkim: Stoble mu jo tekom govo- vse, kar je bilo v njih moči, da zmedejo zadnje vr- ra zr,a naravu0lit v obraz, brez ste narodnih čet v upanju, da strmoglavijo temelj j J^l revolucijonarne operacije. f Sodnik Lloyd je obrazložil mož- Vspričo takih podlih dejanj so sklenili me-!,lc pravorrke ter povedal porotni- ščani Sanghaja soglasno zahtevati od vlade, ki ie koTlu dil morajo lc 0(11°eiti< je L;l „ Mi- i . i • • i. -VIrs- Stoble ubila svojo hčerko aii bila premeščena v Nanking, odstavljen je Borodina ter njega izgon iz dežele, da ne bo mogel ostati vir zla in sramote za Kitajsko. Brzojavka nadalje zagotavlja prijateljstvo j<> J° °bsodU "a dc' sovjetske vlade, ker si ne drzne konservativni ele-| ■ __ ment, ki se je^edaj odločil pod vodstvom Kaj-Se-j IZJALOVLJEN ka, nasprotovati kaki stvari, katero je odredil Sun j PROCES Jat Sen. PROTI FORDU Da pa se izvaja močno prolirusko propagando, je razvidno iz poročil iz Pekinga, da so našli pri napadu na sovjetsko poslopje dokumente, v katerih se poživlja komuniste* naj zanetijo v ozemljih Cang Tsolina protitujske izgrede, ki naj bi se obračali v glavnem proti Angležem. Število komunistov, katere je dal usmrtiti gene ral Kaj-Sek izza pricetka svoje kampanje, je naraslo na sto, potem ko je bilo včeraj usmrčenih šest nadaljnih komunistov, med katerimi se je nahajal vodja kitajske strokovne organizacije. spresnega voza. NAJVEČJA P0V0DENJ V JO LETIH Nesreča zavzema vedno1 večji obseg. — Poročila! o kastrofi prihajajo iz! vseh krajev, tudi i z j Stuttgart a, Arkansas. VASHIXTOX, D. C., 22. apr. Po mnenju Harry Frankenfielda. j člana vremenskega urada, je po-vedenj, ki je povzročila sedaj tako velikansko škodo ter ogroža vso Mississippi dolino, posledica deževja, ki jo padalo pred osmimi meseci na porečje Mississipija. Sedaj prevladujoče visoko stanje vod d je najhujše v zgodovini vremenskega urada. MEMPHIS, Temi., 22. apr. — Največja nesreča, ki je obiskala dolenji Misissippi dolino v sto lotih v obliki povodnji. narašča na vznemirljiv način. Skoro vsako n-ro prihajajo iz prizadetih ozemelj poročila o smrti in uničenju, ki divjata v dolinah reke in njenih dotokov. Število znanih mrtvih je 28, a je očividno dosti višje. Povzročena materijalua škoda sega v milijone. Ve." kot 100.000 ljndi je brez strehe ter trpe vsled pomanjkanja živil, obleke in strehe. Glavno središče < pustošenja je država Arkansas, posebno v St. Francis dolini in v delti Mississippija. V Ilickman, Ky. je treba skrbeti ?.a tisoče beguncev, ker se jo poru-lasip. Mrzlo, mokro vreme beguncev in izbruhnilo so že epidemije. Texa- PRIZOR IZ INDIJE Zi »p mmsk * , j&r, A US3CKM30C. k- f Ob raznih prilikah se zbore pred indi j^kimi mošejami na s: •»f i • vernih mohamedancev. ki s.e klanjajo Alahu iu njegovemu ;>i roku Mohamedu. Glavar sleparske tolpe razkrinkan. STALIN PROTI TROCKEMU Nato so poslali potnike iz vago- eana poroča, »la je vodovje Owa- T> . . - — „ J . . ' .. , „ " Potem ko je mj >v ter vagone zazgah. Keseni vite ze drugič v tekočem lotu pre- . ... ...... i ., v, i kot pretendent 3 f OS K V A. Rusija. 22. aprila ^ ~ _ \ « *ina eksrkutive komunisti- Sirski princ" je bil pri-! Stranke jo odklonila pod v..(l>'\ rin jet kot sleparski kralj. Sta,ina da naj se kitajski Chambard je bil aretl- kr,»»mis!i xim*kn°i" 17 - .. nacijonalisticnc stranko in dola- ran v Berlinu. — Živel jo sami zase. je skrajno razkošno. ! Kljub temu pa je dobil načrt i>i1 ixt fv* V- |>otlporp Sinovjeva in Radeka. V tih.KJ^l.N. Nemčija, 20. apri1" — nočem jo imenovati ma-jprav;JO da SQ z„oreli živi nekate-'stopilo bregove ter preplavila 800: jo odgovorila hčerki, ko jciri ki Iliso ,nogli prilezti! kvadratnih milj ozemlja. V Jeffer- ne, iu če tako, ali je bila zdrave pamoti ob dotirnem času. Porota jo je spoznala krivini u- ri ranjeni, na varno. Nekateri tukajšnji cerkveni vo- hf vitelji so zanikali obdolžit ve. katere je dvijrnil načelnik štaba predsednika Ca 11 osa. da je odredil episkopat napad na vlak. Vladni uradniki pa izjavljajo, da so imeli dokaze, da je poslala cerkev od tukaj povelja vstašem, naj napadejo vse vlake. Napovedujejo številne aretacije na temelju obdolžit ve umora. Oddelki Rdečejra. Modrepra in Zolenepra križa z ambtilancami in nosilnioami so čakali, da nudijo prvo pomoč. Ko je dospel vlak sou kraju je tisoč ljudi brez stre- astopal več mesecev pretendent za sirski prestol, je bil "princ Malik Chambard" razkrinkan kot eden glavnih sle-' parjev in kot načelnik tolpe, ki ji po raznih deželah kolektala skla [ STl'TGAKT. Ark.. 22. aprila, de za ubodge sirske otroke. 'Princ' i V teku zadnjih ur je izgubilo šest je priznal, da je sleparil ter na-' ljudi življenje wvedovju. Vsepov-| l»aeno uporabljal zbrani denar, i 'sod pojavljajo epidemijo. j trdno vztrajal i »ri svoji trditvi, i_:_____. I da je reesnični monarh Sirijo. l>o- notranjosti stranko so so pojavile razlike mnenj glede Kitajsko. »:ot je razvidno iz včeraj objavljenih nazorov Stalina. Stalin j«> rekel. , da slabijo predlogi Trockega na-cijonalistično Stranko in tudi k > munistično stranko na Kitaisk< ui. Šoferji v Berlinu stavkajo. Ni DETKOTIT. Micli.. 22. aprila. Očividci tragedije javljajo, da na postajo, je postala vzhičenost! so Se posluževali vstaši bojnega tako velika, da je omedlelo vo«' _ flv\ jurist Kralj! — sikatorega v množici do solza, je g«ti Nemci so postali lahke žrtve BERLIN, Nemčija, 22. aprila, brl slučaj očeta, ki se je vrnil j očarljivih manir te?a Orijentalea. I>VJl tiso€ šoferjev je zantavkalo. semkaj na svoj dom le s tremi de-(Xjegovi banketi v najbolj raz-!da ,,ribore boljše delavne pojro-klicami družine enajstih otrok, s Rosnih restavracijah mesta so po- je Učinkovanje Stavke se že kažo katerimi se je napotil pred enim stali slavni. Industrijalcem .je pro-( v vclikih promctuih težkoeah tednom v »laliscr, da preživi tam;tlajal pctrolejskc in rudniško kon (__ velikonočni teto. j mišljene rudnike in petrolejske Malik je spregovoril svo.je žrtve, vrelee za vfliko svote denarja, je la so izvrstni njegovi izgledi, da "prine" tudi kolektal potom oor-J dobi nazaj svr ja posestva, ker je kve denar za ubog'' svoje dez-'le. žensk, d oči m so postale nadaljne \u jjj, j0 VfMjil duliovnik. znan!vložil }'riz,v pri I,i£ri "aro,1ov kot Ni znano, kakine svote je dobival I sirski delegat bisterične Ko so so fistavili Pull-!raznjn> man vozovi, je zapazila ljudska množica več oseb. katerim so stre-' j?li zdravniki, ki so stopili na vlak potnikom iu notoričen imemnan Catorce. Poročaj so. da uživa Ca t ore,* sloves jirvo-J ločnega morilca. a j »red log obrambe, naj se izr^-( dovolijo vstop če ničnostni proces, je bil včeraj t cam. prekinj on proces, v katerem je tožil Sapiro Forda za $1,000,000 odškodnine. i njen mož. je izvedela od nekega Sodnik Raymond je odslovil po-jpotnika, da je bil ubit. Zblaznela' roinike, ter dal navodila, naj se od te žalostne vesti, je pričela ta vknjiži v sodnijske akte izjalov-' ženska obupno kričati, si pričela Ijenje procesa. jHitem ko je za-|trgati obleko ter se vrgla pod stopnik Forda, odvetnik Hanlev j vlak., stavil predlog, sklicujoč se pri Odvedli tem na dejstvo, da je porotnica nice. in ker je dobil za- L7. Nemčije, a eden njegovih *ovn gotoviln. ir-ki (»opravljeno. Zaupal jim je. da ne st< r Kiiva Daniel, je baje sk -lek-pripisuje nobene važnosti presto- tal več kot on milijon švedskih v bližini glavnega mesta. Ljudje; Pravo i,l,(* ker daje baje prednost repu-j kron v Stockholm«. Malik je imej so skušali naskočiti vozove, a Vo-|hovnika -1° Father Vega blikauski obliki vlade in ker je organizacijo, ki je po vsej Evropi jaki s puškami so potisnili muo-j --j prepričan, da bo izvoljen predsed-j kolektala denar za sirsko reveže žice nazaj ter očistili koridor, da! jiiikcm radi velikanske popularno- Povpraševanja v Beirut u s«. 'j-J spravila na dan dejstvo, da je j**princ Malik Chambard" tam po-Neka ženska, ki je čakala Že ^državah. j Hazvente«ra. da je prodajal na-jpolnoma neznan, re in ure v upanju, da bo dospel! bolniškim strežni-' ^'ar<*vtijic se na "fifas Xarwln". , sti. katero uživa pri svojih j največji slovenski dnevnik v Zdr. J šnjih podanikih. jo bolniške strež- - v . i - - " , ... lili-s. Cora Hoffman dala inter- Koso privedli tri majhne otro- Poročila IZ Kantona javljajo O ostrih bojih med]vieu-. kojega vsebino je priobčil ke .iz voza. povezane v bandaže. v torek Detroit Times. jSo celo stari revolucionarji, ki so Hodnik se je takoj posvetoval z videli že številne patetične j>rizo- četami konservativne vlade in kmečkimi četami, ki nočejo izročiti svojega orožja Izpraznjeno kopališče. BERLIN, Nemčija, 22. aprila. — Na temelju pred kratkim sklenjenega dogovora glede Por£nske. bodo odšle francoske okupacijske čete dne 1. maja i r kopališča Nettenahr, AD^."2RTISE in GLAS NARODA Smrt letalcev. Dva letalska kadeta sta utonila včeraj v Chesapeake Day ob obali Virginije.' Vas zgorela. Požar je uničil kakih tisoč hiš v Kana za va na Japonskem. odvetniki obeh strani glede kora- re v bitki, javno plakali. kov ]>o^rebuilt za nov i»roces. Dne1 Eden najbolj groznih prizorov je 30. aj»rila se bo vršila še ena kon-jbit mlad mož v cvetu .svojega živ-ferenca. Do takrat se bo izvedelo.; 1 jen ja, ki je stopil iz Pull man a ter če je na razpolago vladni sklad J z blaznim smehom pozival svoje za plačevanje porotnikov.ali če prijatelje, naj plešejo ž njim. Ta mož je zblaznel vsled doživljajev. dovoljuje postava, da delita stroške obe stranki. Zagovornik Sapira. Gallagher, Xe spominja se uničenja in klanja. v katerem je izgubil svojo že- je zaman protestiral proti progla-'no. njeno mater in svoje tri otro-sitvi izjalovljenja proeesa. Rekel ke, ki so bili ubiti tekom boja med je. da je bit predlog stavljen, da banditi in vojaškim spremstvom.! se zavleče celo styer. Nadal;ni slučaj, ki je ganil mar-5 e z n a m To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba posla* da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zne.-k:?. bodi.si v dinarjih ali lirah. IV datki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, (la Vara bo ta ponudba ugajala, pocaebno še, ako boste vpoštevali svojo !;•: ris t i a našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji m Lire Din. .. 500 .. . $ 9.40 Lir ... ... 100 .. . $ 5.95 Din. . . 1,000 .. . $ 18.50 Lir ... ... 200 ... . .. $11.60 Din. .. .. 2,500 .. $ 46.25 Lir .. . ... 300 .. . . . $17.10 Din. .. 5,000 .. ... $ 92.00 T.ir ... 500 . . . . $28.00 Din. .. .. 10,000 .. .. $182.00 Lir . . . 1000 . . $55.00 ^ Za p*»šiljatve, ki presegajo Desettisoč IMnarjev ali i«a l»vatisoč Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem času ter računamo za stroške |L— FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, phone: cortlaxdt 4«87 New York, N, Posebni podatki. Pristojbina za izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji znaki kakor sledi: u $35, ali manji znesek 75 centov; od $75. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za vetje »vote po pismenem dogovoru. T GLAS NARODA, 23. APR. 1927 GLAS NARODA (SLOVESE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Safaer, president. Louis Denedik, treasurer. Plaec of business of the corporation and addresses of above officers: S'2 Cortlandt St., Borough ofJ\kinbattan, New York City, N. Y. 14 G L A S X~A K O 1) A " _ _(Voice of the People) _ __Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ..........................$6.00 Za pol leta ..............................$3.00 Za četrt leta ........................$/.50 Za Xtw York z'i celo leto....$7.00 Za pol leta ................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za pol leta ................................$3. J Subscription Yearly $6.00. __Advertisement on Agreement. "Glas X a roda'' izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se no priobeujejo. Denar naj se' blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street. New Telephone: Cortlandt 2S76. »m • York, N. Y. SACCO IN VANZETTI Ko sta bila Sacco in Vanzetti obsojena *na smrt za-straii zločina, ki ga |><> splošnem mnenju nista nikdar zakrivila, je stopil Bortoloineo N'anzetti pred sodnika Webster Tliayerja ter izrekel sledeče- pretresljive besede: "Niti psu niti kači. uiti najnižjemu in najbolj nesrečnemu zemeljskemu stvoru bi ue privoščil le delee tega, kar sem pretrpel zastran zločina, ki me gu dolže, zastran zločina, katerega nisem kriv. Zdi se mi pa, da sem trpel zastran stvari, katerih sem kriv. Trpini zato, ker sem radikale«*; ne tajim — res sem radikale«-. Mučili so me. ker sem inozemec; in r«'s — inozemee sem. Bolj sem trpel zastran svoje družine in svojih dragih kot pa zavoljo samega sebe. Toda uvei jeu sem, da je pravica na moji strani, pa če me dvakrat zapovrstjo usmrtite. Če bi bil še dvakrat rojen, bi hotel še dvakrat živeti, da hi mi bilo mogoče še dvakrat storiti, kar sem že storil." Sodnik Webster Tliavcr pi j<* poslušal in neprestano gledal v tla. Če bosta Sacco in Vanzetti umrla dne 10. julija v električnem stolu, ne 'bo justiea države Massachusetts mogla nikdar več dvigniti svojega pogleda. Danes se ne vpraša več, če sta kriva ali nedolžna. Danes se vpraša, če sta bila deležna pravičnega kazenskega postopanja ali ne. Na stotisoče ljudi, v Ameriki in po ostalem svetu jt* u ver jenih, da ga nista bila deležna. PO DESETIH LETIH George \V. Norris je bil eden iziiit*! senatorjev, ki so pred dobrimi desetimi leti odločilo pi<-testirali, da bi so Amerika vmešala v evropske homatije ter napovedala Nemčiji vojno. Xjegovi tovariši, razen enega, ki so ga podpirali v tem nziru, so mrtvi. Umrli so Stone, La Follette. Lane in (ironna. Edino Vardaman je še živ, pa ni več politično aktiven. Te dni so vprašali Mr. Norrisa, če mu je kaj žal4 da je glasoval zoper vojno. "Ne, ' je odvrnil, "še nikdar mi ni bilo žal. V podobnem slučaju bi danes baš tako nastopil kot sem pred desetimi leti." j lil nato je dostavil: 7 "Pravo dedščino vojne imamo tukaj v Ameriki. Milijonom mladih ljudi, ki so šli klat in morit v Evropo, je bila obljubljena lepša bodočnost. Na tisoče mladih Amerikaneev je bilo usnirvenih, potrošili smo na bilijon*1 darjev, zdrobili na milijone src — pa zakaj t "Doživeli smo politično korupcijo, o kateri se nam ni nikdar sanjalo. Imamo množico milijonarjev, kakor-Šne še ne pomni svet. Gode se zločini, ki presegajo vsako domnevo. Imamo silno kombinacijo trgovine, ki črpa na leto iz ljudi na bilijone dolarjev. V nas se je ra>*-yiia grabežljivost do take mere, tekom geperacij in generacij ne bo mogla biti izbrisana z naše narodne zavesti To je vse, kar imamo. To je vse, kar smo profitirali. In teakaj? Zato, ker je vojna storila tisto, o čemur smo bili jI "i Isjegv , s, " fa ^ aiii u ver jeni, da bo storila — omotila in paralizirala je i\no zavest ameriškega naroda. g Zato, ker je bila ta a od začetka do konca edinole vojna silnih trgovskih ROV." To so resnične besede, ki jih ne more nihče zanikati. FAŠISTOVSKI "DELAVSKI ČARTER" Fa&'sti so proklamirali "delavski carter". — Mus- solinija pozdravljajo kot*, proroka kooperativnega industrijalnega miru. — Delo in kapital sta združena. — Dokument pravic in dolžnost. RIM, Italija, 22 .aprila. — Fašistovski "delavski carter", ki vsebuje osnovne principe fašistovske sindikalistične države, ki temelji v glavnem na teoriji, da stopi na mesto razrednega boja plodonosno sodelovanje med kapitalom in delom, pod direktno vladno kontrolo, je objavil včeraj Mussolini na posebnem sestanku fašistovskega velikega sveta. Predložitev dokumenta, ki direktno nasprotuje nazorom Karl Marxa ter Nikolaja Lenina, je bila višek skupne proslave fašistovskega delavskega dne ter ustanovljenja Rima pred 2681 leti. Temeljna ideja "delavskega čar ter j a" je neoporečna pravica države, da kontrolira vse sile produkcije, d anastopa kot varuh kapitala in del^, da u-stanovi enakost pravic in dolžnosti med obema, da prisili oba izvesti svojo nalogo v skupno dobro, da kaznuje kršitve ter ustanovi mir med obema za vsako ceno. V ta namen definira dokument, ki bo temelj na-daljne zakonodaje, natančno vloge dela in kapitala ter navaja najmanjša jamstva, do katerih bosta ob? upravičena v vsakem slučaju, preko katerih pa obdrži vlada prosto roko kot agent naroda, ki je "organizem, nadkriljujoč posameznike kot moralna, politična in ekonomska enota". Pred tridesetimi členi čarterja je uvod, ki trdi da je delo socjalna dolžnost in lastnina in vsled tega pod varuštvom države, ker mora država kontrolrati vso produkcijo za dobrobit države in razyoj na rodne sile. V namenu, da se to deseže, sta kapital in delo organizirana v postavno priznane skupine ali sindikate, kojih medsebojne posle se vodi potom lektivnih kontraktov. Druge skupine, imenovane korporacije, ki so l irektni agenti države, kontrolirajo te aktivnosti, dočim poslujejo posebno ustvarjena delavska sodišča kot razsodišča v slučaju sporov. Stavke, izprtja, bojkoti, obštrukcije in sabotaže bodo popolnoma prepovedane, ker se smatra vse to za upor proti vladi. Pod čarterjem bo sindikat zagotovil juridično enakost delavcev in delodajalcev ter bo vzdržal disciplino med njimi. Stavke, izprtja, bojkoti, obštrukcije in sabotaže bodo popolnoma prepovedane, ker se smatra vse to za upor proti vladi. Pod čarterjem bo sindikat zagotovil juridično enakost delavcev in delodajalcev ter bo vzdržal disciplino med njimi. Glede dolžnosti kapitala izjavlja dokument, da vzdržuje fašistovski režim doktrino privatne lastnine in se zavzeme za privatno inicijativo na poljih produkcije, ker smatra, da je oboje v narodnem in teresu. Lastnik biznesa je odgovoren državi za produkcijo, a tudi delavci so odgovorni državi, da pomaga jo pri povečanju vrednosti proizvodov in pri skrčenju stroškov. Kadar je privatna inicijativa nezadostna ali je sploh ni ali če zahtevajo politični interesi, lahko država pospešuje, kontrolira ali prevzame upravo; komanije ter jo obratuje potom korporacije. Kapital mora sorazmerno z delom deliti učinke kriz in težkih časov. Carter se odločno izreka proti principu minimalnih plač ali splošnih pravil pri določanju mezd ter ugotavlja, da mora vsak kontrakt temeljiti na živ-ljenskih pogojih in na možnosti produkcije. Izjavlja se tudi proti absolutni enakosti mezd v katerikoli posamezni industriji, češ, da naj delavec, ki ima posebne zmožnosti, zasluži več kot pa njegov tovariš. ALBERT BESNARD ti .......... CLAiN AKADEMIJE m šgtfM « 1' E T X A J ,s T L E T XIO A XV ■JNDE«WrOOD * i,NTtAWOSO. ti. Slik;! mini kaže ki je bi! pr jr. /jiiV/.f} je dil« a rja Alberta znanega francisk«1! d kratkim imenovan članom Francoske me>to pokojne;;;! pisatelju Pierre Lotija. ! »onarda, Akadenii- Pnulino in Filipa '"rušo v if* i/. \Y Ya. Želimo jim v s t- dobro, dokle; se zopet :ie vrnemo v Ameriko. X;t veselo svidenje! diani je prišlo včeraj do sporazu mn. t;lede n vega mezdnega d.» govora. Novi kontrakt bo vseboval isto mezdne Iotvico kot oni. 1*11511 I.< s. dolm in Am * Predno se podam na "Pari:- . ki odpluje dne "J:!, aprila, še enkrat prav lepo pozdravim vse prijatelje ii^ prijateljice na Laf-fertv in I»laek Oak. Ohio. Xa vsel'! svidenje! •ložef Dobrave« in Andy Kravanja. Divjak. ki je potekel -il. niiin a. kojega ob-novljenje so podjetniki odklonili, parnik X( ,. sl<,KOV.;r ;„, veljaven za doli > dveh let. tei- bo "akoj uveljav-Iji u. Površinski !-ovi prodlteirajo L,() odstotkov premoga. izkopanega \ Indiani. PREMOGARJI V INDIANI POZNAN. DA SE NIKDAR NE SMEJE. TI1KRKK II AT'TE. snd. aprila. - P>> celi vrsrišit . št,;,, in -j nni.;>kih pre-mo^roh'ipov. '» sob !;išn. i lektrika in knrjavii. • trir Pro- dam i-jnI'. slab- ir;i zdravja v družini po zelo nizki ceni. P> jasnila daje lastnik: Ignac Jereb, Box K; 125. Piney Fork, O. lil kitke, na.1 se smeje z lljeiro- in z.-lodeein "vedno v neredu.'"' se vhm želodec in čreva za-|b.-iši»jo Ic • — I i obraz nastopi mesto pmeiiljajev. kisli obraz, ki navail-| i"- oropa eloveka njegove popn-laruosti in mu daje nezaslužuo po-' znanost, da j<- nava-len "sitnež". i Vz«|ržite se veselo in bodite ; sj*eelil! <>j;ieajte Vaš Želodec Iti ; odpravit«* zaprtnico z Trinerjc-jvim (irenkim Vinom. \*aša --last Ido jedi se vam vrne hitro, oshihe-! lost in utrujenosti preidejo. Xaro-i eit" s; steklenico r š] .2-"» malo več diir.j" na jiiij- In daljnem zapadu I od vnše«ra lekarnarja ali trprovea /!i:.u že iron let kot slami tirejev;i]iii i . ... . , , .. 1 »o mir jeva!« c. P.olezni le-lie. jeter in )* hur.i.i Ter kisli:i:i v v.^Ji s,,' s.>v::ix- š!jc!iio ;m prejemu 1-V. -Joseph *!ner Company. 1333 So. Ae je pojiifroslovanil in postal Ivan. pri zagrebškem teatru je bil Ivo. dočim je .sedaj Iviea. kar ni v nobenem skladu, razmerju i ti sojrlasju z lijejfovo osebnost je. Pred dobrimi petnajstimi leti se je seznanil s svojo sedanjo -po soprojro. natiliem se je poročil ž njo,t«-r se podal na poročno t>oi »-vanje mi ravnost v Ameriko. I)ol«?a vožnja /. loke do X« .v Vorka. Dva dolgu letina, ki st-s bih . i v: i prej ko medena. Takoj prvi dan s»- j«- bij ročil sv. 1'rliu t«'r ga nneto ča mn dojirinašal da ove. dok!cr ni stopil na ameriško celino pri li;.'-terv parku. Poiminah- niso i.-*i I po- ! in Marija-* m.da. 'Ijske kapljice, niti lin sprva je imej de čase. Xe\v Vorku 11. a - D anes j3 čas — na včeraj ne morete več ra-čuniti, jutri bo pa mogoče že prekasno — da se preskrbite za bodočnost. POZDRAVI. Pred odhodom na parnik "Paris'*, pozdravljam v Xokomisn. 111., vse moje znance, posebno Fort unovči Terčkove. Grajšekove. Ovcove ter \-ikmii e.knn me.sto zu .».Trojem. SlužI«« je vnšil nzoriio in a.rini, I prava tiskarne jt- kupila iu>\ i stroj in Mr. Iviea je avanziral /.« sekretarja in >koro /e petnajst let opravlja služlio >1 rojne^a slavta v popolno za lovoljnost nas vseli. Pri delil molčeč. le vču.»ill pra v ]«> jinrr(r»li>van.-ko za roba nt i. in če bi se njegova klet vina uresničila in imela mlade, bi hodili .-trasno čudni božji in vražji .»tvori po t Lekarni. (Jovori nek » čudno jnjrifslovan-š'"-ilio. Ii- budiča kliče ]>ri>tno j o slovenski in se za zabelo pristno pouaše priduši. Omari pravi "kasten . niiznici " lajdloktraku "pajntlek"'. ki-fclen pa "kil'lek". Za ženske se deloma brijra. < »d čevljev do kolen. — je pri n j m višek ženske lepote. Vstaja vsak dan točno kot nt Že ob pol štirih zjutraj. <>b petih začne v tiskarni delati iu jesti. Pri jedi in leln je tako spreten, da n-' zamuja časa. ankjKik napravi vse z eno samo kretnjo. In stavi iu j.-]»rav do dvanajstih. (*udn«». da ima tak -'n^aslovan kot je Mr. Iviea. ir^ketra patrona. Čudno. tt»<.la resnično: sv. Patrick je njegov patron. Pred se imimi leti ran je plačal svoj trilmt v obliki petindvajsetih drinkov Kock & K ye-ja. Izza tistefra dne vsako leto tlo-slerlno praznuje njegov jrod. < >b njegovi petnajstletnici mu želimo vse najboljše. Xjemu in njegovi gfispe soprogi. Xocoj se zberemo v njegovi ;ro-»to^jnbni hiši. in če se nam naše namere posrečijo, bo slavijenec še pred sedmo uro zvečer praznoval .svojega irskega patrona. Želimo imi še dolgo vrsto let zdravja, sreče in zadovoljstva. ^ Da bi še dolgo let kot skromna in ponižna vijolica sedel za ''ma-šinom" ter da bi me ne presenetil vsako jutro s katastrofalno vestjo: "Hej. kaj hu liča delate, pormoj-duš. tla nas je o|«4a Zgafra za sedem lajna tu šort. . . GLAS XARODA. 23. APR. 1927 Položaj v Romuniji, LICKANJE KORUZE V ROMUNSKI VASI Iz Komuni jo se pričakuje vsak |wiglavitne nade na spremembo naj trenutek vest o smrti kralja Ker-'prestolu. Ako s*> realizira doseda-l dinanda. Seveda je težko kritično nji načrt, nikakor ne more upati pretehtati poročila t«- vrste, saj s«* na to. da pride na vrsto, to je naj tičejo najdelikatnejše stvari v vlado, niti sedaj, niti pozneje po! Itooraniji, ne toliko glede osebe preteku štiriletne funkeije parla-l umirajočega kot novega kralja, toni, po romunski tradiciji, pač j oziroma prestolonaslednika. Ko- *ledili liberali. Njena nada more' umska vlada ima v dani situaciji biti le eksprestolonaslednik. o ko-1 največji interes na lem. da |m>- teren* se trdi. da je hud nasprot-] stavi vesti o stanju kraljeve bolez- nik sedanjih vladnih mož v Buka-! ni v javnost v tisti vrsti in kvali- reštu; ta bi vsekakor podelil vlad-j teli, kakor je primerno njenim stalim odredbam. Zato tse negotovost i in netočnosti informacij ne moremo čuditi. Za današnje- evropsko pojmova ' nji- dinasl i«"*nih vprašanj, presto-lonav.!ed«tva in kar je š«» temu *o-rodnega j«* vsekakor nekaj tujega, kar se dotraja zadnje <1 ni. oziroma zadnji dve leti v Romuniji. V Evropi imamo danes ali parlamen-, tarn«' republike ali parlann*ntarn«' iri manda 1 st ranki. nacijonaini agrarni V zvozi s t<*m s«> trdi. »In bi s«*' I v slučaju. da pride eksprestolona-i >lednik vendarle na prestol, i/.pre- j menil temeljito tudi knrz romiin- r . . i ske vila nje politike. Mogoče so 1 * * i ne povedi ločne, ali tiuli če so. na njih ni tržišče romunske dinastič-f nopolitične kriz«'. priča ko-' Sirijo se vesti, da je ANGLEŠKE POSTAVE Berač ali popotni rokodelski po-j močnik na Angleškem snie profili j posodo voJe. ako pa zahteva gorko ' vodo. je kaznjiv. k<-r je .s tem prosjačil. Ako si 1i spremembi na prestolu! litična um«'- konretrirana v rokah notranjih nemirov; agararci bi ljudskega zastopst va ; strogo dina- morda poskusili nasilni prevrat.) stična vprašanja niso več važna Vzpričo bojne slabosti te stranke in politično vodstvo države jih re- je umestna skrajna rezerva v t eni j šil je brez posebnih komplikacij in pogledu: presenečenja bi mogla, njihovi- podrobnosti politične jav-_pač priti le od vojaških faktor-! nosi i niti ne zanimajo v večji me- jev. Pričakovati pa je, da se bo ri. 7.a dosledno izvedeni parlamen-, v teh opozicijah Averesc'bva vla-tarni režim je postranskega pome- da dovolj in v pravem času zava-na. gre samo za formalno stran, rovala. Zato spadajo notranji' koinplik;i-eije. ki izvirajo iz sličnih dinastič-liih izprememb. med izjeme m«-, dernega političnega življenj »a. Ali prav Ki inunija j*1 izjema te vrste. Tamkaj so se notranja nasprotja koncentrirala okrog vpra-! Sanja nasledstva in pretijo, tin iz-i zovejo dejanske konflikte med polit ienimi strankami. Razumeli jih bomo z lahkoto. ;tkp si pokličemo v >*p< min novejšo notranjo zgodovino Komuni je. HCNRV HILLI^KUH. O. C. i la ogenj nedaleč od glavne ceste, da bi se malo ogrelo. Kmalu pa jit | opazil .stražnik < na Angleškem I ne i>oznajo orožnikov) ter planil nadnju. Z eno nogo jima je prevrnil malo posodico, z drugo pil i <'uric. slovite raziskovalke radija zadušil ogenj. Seveda je oba are-!"0 ™C'vVl vrtati 'tiral ter pograbil vsakega z eno | roko. Toda edi*n teh dveh j<- znali poročilih se ji-inženirji-m posrečilo iz^li-diti v bližini kraja Laehanx velika najdišča kalkulita. v katerem se nahaja zaželjeni radij. ■ govoriti ko! malokilo. "Gospod 'stražnik, veste to je tako. Sinoči i .-' a prenočila tam v oni vasi in si-| cer slučajno v hiši. kjer se je po-' javil slučaj črnih koz. Ker je bo-* I lezen silno nalezljiva, .-t- nisva ho-!tela v oni hiši dalje zadrževati, za-i to sva si tukaj zakurila, da .-i sku-; iiava undo čaja. Zato pa vam k.it ]j družinskemu očetu povem, da se _: oo.lajate v silno nvarmwt. da o- ! Proslava osme obletnice fašijev. j manjših središčih. Proslavili «» službe kralju, domovini. Duce-ikužit(> " strjlžn,k Zopet svečana fašistična nede! ja! »Wet,,ie.» ustanovitve faši-|ju in fašizmu . » I™"™ in ™kelI1"* ' jev. Trst ie kazal slavnostno li-» ,,aJ 1,0 za eilkrat- 1 txI;i radij v pokrajini rami. !'o najnovejših in iskati Clermont-Ker- Jugoslavia irredenta j v Trstu. (ii.*riei. Puli, na Keki in ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU .. . . ,, «... -a dan se •*e. trL"- I mta je zasedla tržaška' , iiii , - i tudi slovesne mladina, pred Llovdovo uahn-o so .. . . lasistK-m ira tajnika <'obola. trža-; ni-i.. !»rotii v. Jl,n , ... i skesra clomaema. ^sietiii so srovon. morju balile. Navzoči so bili za- . ..... . ki so lia^rlasali važnost in nalogo Xa javnih i>ro^toriii. parkih itd.. fašizma ol> meji. prisejre. zatrje--je postavili avau^vardistt' in (lile. > oblasti. Povljnik je izvršilo v Trstu | ta. da vaju zopet uc /asačnit'1 in umeščen je novega1 odšel je svojo pot, odkoder je ter skrbno ogledoval roki, se ni nalezel koz. stejoiiki vseli Icoznl I>e Muro j javil ^r«*>j«*i-n 1«> ma Kerrario in ^loneni prisotnost: na Ajigleskem dovoljeno. ibi smeš sedeti na klopi. <"••' hoees tll- VEJSTRAI^SKE ZAVAROVAL NE POLICE IN POSOJILA. vanja trdne obrambe... Značilno je bilo Tu. dii se je Cobol kon-Jdi 25 nr na dan. Xi po dovoljeno. 1400 volakov lejrije sv. -Insta. _ .teh je 500. Jd dobijo puške. 1300 al nuii l>et I)ne 2 julija P»27 poteče rok, rnvalne police. Tudi če je kdo tre- avan^vardLstov 1500 balil iti G00 iU bodwnostI r,'stn- 0 jc na Angleškem tudi za one. pristanišču novo usodo, ki denarja, naj zaprosi malih Itlijank. Iianiuzzi je izro- * i i - . i it i - . - • , , i ireni.si. kji i era prinese i rzasKeniu: i-4, na vojne m mornarice tekom svetov- vendarle m uredi take-, da bo pla- izkaznico za 1^2* s pripombo, da .... . i t- i t i - .ii- i i - pristanišču novo usodo, ki io /a-i L-; mnt-iiio brez strehe in 110Me- ii - smejo zavarovati pri I mted «al kasneje, mesto d;i I>i za vi-d- ima šesta cona težko pa plemenito .. . ... . Kl M "'"»»M« 1" . . t> v*-* i • - i-. , • ... >s!uži v najvišjem interesu domo-hi« t>otikati okoli \ko ie tak za- Ntates \ eteraiis I»uerau v \\ asli- no izjriibi! pravico do zavarova- odgovornost ali v svojem hrabrem P«riKdl1 i njrto Ko je general Avcrest-u pi*i."-kom lanskega leta dobil volilno svoje% zapiH vlado, je šel na delo za volitve z j največjo, naravnost samo ob sebi umljivo samozavestjo, da si jo bila njegova stranka v parlamenti; najslabša in ni imela poslancev niti za vse prste obeh rok. Ali kljub temu je v volit vab dobila absolutno število mandatov in s tem sigurno vlado za štiri leta. oziroma smejo obnoviti nja lie zavarovalne police. \ m veterani, ki nimajo še zavaro-value police, bi toraj morali čim prej mogoče zaprositi Veterans I lil reau z:i izdanje vladne zava- CUDEZ NAPREDKA I iu veljavnem vodstvu bo dobil Tekoin svetovne vojne je vludii Združenih držav ob izredno nižjih premijah pozavarovala približno r>.(KK>.(K)0 Članov vojske iu m< rnariee proti smrti in popolni -r;ifni on* inoglosti. Svrlia tega za vine • sačen, pride v zapor radi potepu- pravo pot delovanja za veličastno V Uoriei je .Monsgr. I'astelliz ;*n'a- T(; ,:i ak" ima v P«^** usodo in veličino domovine. Mo-, blagoslovil zastavo, ki jo je daro-jv<> vst>to ^"arja. mil- prenočevati, nesi je zagotovil liarduzzija. da'vala mestna ženska fašistična or kjer le h oče. Kden takih siromakov, bode. njegove legije vedno dobro' ganizaeija. Zgodilo se je to na fa- ki 1,1 ^el .svojega bivališča, je hra- Italijo. Po' šistovskeni sedežu v ulici IVtrar- niI Po1 kl•OT,,, { ,)in ) u>r U} P°* lom >. Xa trgu Bat- mnIil -^ražnilkti. kateri ga je vzdi- ledila zaprisega nabomi-l "uil ^'"vuo ni imel razen te euvalc mejo. rezini m izvršeni slovesni zaprisegi jii raz- < a 'Trgovski je govoril De Z^Itiro tisti je •■se ue prav pred Prav tako je prejšnji liberalni mož pi.s^ svoji ženi: "Kaj bomo kompenzacij), določenih za slu- va rova upi ie bila. da se vojakom!,lelitvi lmSI - • , - , . , , in nphrvim družinam ponudi še -'glašajoč dve nalogi fašistični,, kov. V treh legijah r čet rt a se tvo-M ^ -benega penija ve., m -o ono ki ie nb.iboj.-vnikom: "obramba režima iu ri je vpisanih 3472. avangvardi- bt! nikdar aretiran. 1 a krona je bi-" ' odškodnin "hramba domovine. Dve težki na j stov je 14.",7. Malih Italijank ia Pa r'iMo ^n«. ker se je tako ogi. kateri pa boste rešili z ono 1 :{7l». v Ženskih mladinskih skupi-1 valjala v žepu. ne da bi pri- , veeje varstvo, ni do leti je neki stojalo v praviei do Kai pa orožniki in policaji bati-naši? A" Zagrebu se je vršila te dni obravnava zoper Milostislava Bartn-lica radi nekega članka, ki je ob priliki demonstracij radi nettun-skih konveneij izšel v "Obzora**. \ članku s.* trdi. ila so pretepali polieaji in ž.audadrji z golimi sabljami oziroma s puškinimi kopit; ne samo demonstrante, temveč tu di mirne pasante ter da je zgrabil nek žandannmjski podporočnik nekega mladeniča za grlo ter ga vrge] na tla. vsled česar je prišlo ilc- kravata, tekom katerega je lo-lo ranjenih več oseb; nekatere od njih tudi težke Obravnava je u-•rotovila. da so bili policaji občinstvo z golimi sabljami, žandarji pa s puškinimi kopiti, to pa ue samo demonstrante, temveč I udi mirne pasante. Dokazano je bilo tudi. da je zgrabil neki žandarme-rijski podporočnik nekega mladeniča za grlo ter ga vrgel na tla. Edino, kar se ni dalo dokazati s pričami, je bila trditev, da je bilo pri kravalu več oseb težko ranjenih. Obravnava je končala z obsodbo llartuliee. Moralično so bili očividno obsojeni pravzaprav policaji in žandarji. Cilka Ca- j čaj smrti ali obnemoirlost i ded režim pod vodstvom bratov lira-1 še dr živeli, dra^ra moja tianu dobil pred leti volilni man- ^opi.s je te dni opisoval neko novo poškodb ali bolezni nastalih tekom dat in zmago v volitvah, dasi je i/najdbo. kateri pravijo užigali-, vojne službe: te kompenzacije ni imel v dotedanjem parlamentu le ee. To so mali količki le.-a. katere. I so bile v nekaki zvezi z zavarova- \'avzoČe so bile pri svečanosti, neznafuo število poslaneev. kakor se zdi. s koncem vtaknejo1 njem in so bile popolnoma iieod- |n,ii fašistične skupine iz Postoj- »a (Jreti v Trstu ji vero mi gorečnostjo, s katerima se'nah 42-'». torej skupno (»4^4. boril in umiral italijanski vo-' Posebnih incidentov ni bilo. ik na Krasu ..." Svetilnik zmage" gotov in bo S temi kratkimi podatki je po- v žveph no kemično zmes. S tem ! visne od istega dan domala ves komentar, pot re-'potegneš po kakšni trdem predme* ne rezane m Nabrežine. Popoldne svečana inavguracija dne 24. nia- ■ šla "na zrak" Poklicni berači si znajo na vse mc^roče načine pomagati. Beračiti je .seveda .strogo prepovedano, kro-šnjariti pa ne. Zato si mnogo pri skrbe par trakov. zaj>onk ter igel I., na dan obletnice vojne na- napravil arlii- To zavarovanje se jo zvalo War Je razlagal dr. llleni avangvardi--.1« T-s,- takoj|Hjsk insurance iu, ko je vojna stom in balilnn v teh^vadnin, dajr°V(>',i Xa,"rt v r , ... - a. . prenehala, se je potom posebnih poinori ja vno živ, jenje žrtvovanje1 ie irfelal r erdinandu na- mcco ali karkoli. Pomusl, Cilka, Lakonov poskrbelo za nadaljeva-l' iW.im * v 'sll,'ll5„(l VltrUt ;k,,,:n' 1V!o opi«s, pa pet ost i v liomnniji. Od tega. kdo'uzge. Xa ta način lahki l>ostane kralju mi ne beračimo, ampak 'trgujemo v poskrbelo za h zavarovanj v spremen ien i • „, . . ..... ' - - i opustite vsako ambicijo, katera ".lsn si> t..s» 7Vii*i sk-rbi •✓•»: " t , < , • v . cM,kl- I^votno zavarovanje je ve-j . ' . i'asM- ko s,v 7Al*'1 x skIbI Zd|jih zasledi pri beračenju, zim v rokah. Sedanja Avereset5h 'liVl ol> starosti 'Twenty jKitemtakrni ne bi imela za posle-1veda d->ma se je že zmerom našla'.., to T. eeZ cesto > posodo žerjavice! s|U(lj<) (J<) ^wcwfm roka »preme-1 In kako pripravno ponoči. pose!>-' eno izmed oblik zavarovanja na pozimi! Kar potegneš lak ko-'" Sfeivl j«-, kakršne ponujajo zava- li \ ..,. , . \ ear Endowment, pravisco m pustili so. da je Tli i rt v Year dico spremembo režima v državi.' karka gureča stvar toda nomisli na' -i • i - i- i Kudownment at age 62) ali pa za- " j».iiii.su a nj1])l,va vojna zavarovalna policaj .. Generala Avereea podpira pri tem. najino lansko potovanje s pošto! y.x ,.,f|]., ~ * tudi liberalna stranka, ki ima z Koliko časa st njim pakt. kakor se poroča, s tem, da bi si užgal pipo. pa sem moral' i (za pogoji, določenimi zaman trudil/..., Vzp0stavljenje (reinstatement) I padlih zavarovanj, zadostuje j ; j varovanje ob premijah, ki se po petih letih spremenijo Fiwe Year Convertible Term . pogojem, da se Romunska v vna;jllamero opu^aiti. Toda s tem, u*i-'|Iornia,no Z(lr;ivje zaVarovanca in j Ker je to zavarovanje najcene, nj, Politiki ne oddalji od Vrane,- galicami. kakor jim pravijo, je uži-«pla-jlo dreh ineser.nih premij. Oni. že na svetu, bivši vojaki ne bi sme je niti od Male antante. iganie nrava igrača Kai nam bo . - i- i i i - ivtij u« "".ki radi onemoglosti vsled vojne. Opozicijonalno-agrarna str tin- .svet še vse prinesel novega! Kdo*hi ^ 110 in0gli drugače nikjer za- ka. k. s, je bila lan. bridko pre-|vc! Bojim se le. da bomo to MvarJvarovatL in Ui niso staIuo aH po. varala v svojih uadah. da posta i smatrali kot samonosehi umevno ■< i- i 1 . , 1 "■""i"*'-"" uuit mio. .jK)]nonia onemogli, morejo obnovi- ne naslednica po Hratianovem ti — Ko bi ta mož danes vstal in vi- * i i- i i-i i - i i i- i . i uu 111 1 ,ti svojo zavarovalno polico, ako i skodninSke zavarovalne police, ta ! bera I nem kabinetu, stav, sedaj ! del napredek! plačajo premije in obresti za do-kizvane Adjusted Compensation W"ranf Posojila bo. odkar je polica zapadla. Pa tu-j Policies. Ycterani ne plačujejo za- p°d Ist,nu s,,1°snimi ka" di ta plačila se začasno odložijo, i nje uikakih premij. Zavarovalni-;ter,h se rav,,aJ° ba»k i«™- teratiskih bolnišnicah dati posojila. Le veteran, označen v certifikatu, sme dobiti posojilo na svoj certifikat. Ta ima posojilno vrednost le po preteku dveh letT odkar je bil izdan. Da se bivšim olajša postopanje; glede idenfikacije, je Veterans Bureau tako uredil, da sprejme vL to svrho potrdilo (certification) s strani poštarja onega kraja, kjer veteran stanuje ali pa potrdilo s strani veteranske organizacije, u-radno priznano od veteranskega A fj if i rti j/r r a " G hi s Xa rr-?a n aj-večji slovenski dnevnik v Ameriki Ojača oslabele živce in izmučene organe. .Vr|iri'bavni«l. nlab želod«-.- in tek ti«. jedi. n i*r i*d nost f ledvic in mehurja, o- slubeUh živivv in sj»l'»jine oslabelo^li s» hitro odpravijo z Sujra-Ton«*. kf J.- pn*-Izkufieno In hliigoilcjno yr«*tlstvi» te t-kom zadnjih 1." let mllijonim motim in ženam. Vzemite i>r».lr»žn<»st ln (»isku^ili' Xusst-T»ne. fn kmalu s..* l»*lete fudili k.-iki> vam ix.magn kri, oživlja žlvc»- In »ploh povrne moč motrm ln ionam. Prodaja v lekarnah r. Jan:-sivom, ako vn.s i»«- mdovolji »t* vam U< -nar povrne. Izfrihif.jti- m- porffirn. ker ni Kii zdravilu kin jt* Nuga-Tone. —Advt. i ga notarja. VRATOLOMEN SPORT ako dotionik nima sredstev za ta-J na s,- ho v celoti izplavala ]m» 2- padlosti. se avtomatično T>odalj-zavarovanje v eno ali več izmed I krajinski uradi veteranskega ura- šajo od leta do leta. vštevši zapad-sedmonee oblik zavarovanja naj(la n,iravičeni dati posojila imeji- le obresti. Posojilo se s.ne po%T„i-ži vi jen je. določenih po zakonu lteIjem Adjusted Service eertifika- J ti vsak čas potom plačila glavnice! Ho zgornjega dne mora utvaro- to I>roti jja<|olžniei fpromiserv iu naraslih obresti. Ako veteran! vanec spremeniti svojo vojno po- Imte) podpisani od bivšega voja-!pa želi. sme tudi povečati dolžno!" heo v eno izmed spodaj navede-. ^očim se certifikat pusti kot svoto v obrokih, znaš^jočih alil nili oblik. ^ | jamstvo v shrambi veteranskega večkrat toliko. Vlada nudi sedmero oblik alijnrada. Znesek posojila na sme bi-: Ako dolžno posojilo znaša manji na. rtov za konvertirano vladno ti večji nego znaša posojilna vred- kot tarasna ]>osojilna \-rednost j zavarovanje, llivši vojaki imajo" I na izbiro navadno zavarovanje na življenje (Ordinary Life), pa .za^- ■■ »dnost j nost police ali certifikata ob dne-! certifikata, sme veteran izpoalova-L vu. ko se napravi posojilo. V slu-j ti novo posojilo do višine posojil-f čaju pacijeutoy i p Jira^uikov bol- ne vrednosti. DRUGI SKUPNI IZLET t/ JUGOSLAVIJO s parnikom ---2 dne 14. Maja 1927. Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi io eedni* mi kabinami v sredini parnika. Kabine imajo po 2 in 4 postelji, nekaj jih je tudi s C posteljami za družine. POTNIKE BO SPREMLJAL NAŠ URADNIK DO LJUBLJANE. Prtljaga bo rekirana že tn v New \"orkn do Ljubljane in Trsta, tako da bodo potniki tem brezskrbne je potovali. Vozrii list lil. razreda slane do Ljubljane $119.67 z vojnim davkom in Žclcznico vred; za ven in nazaj (Round Trip) pa stane vozni list za ta parnik $206.00 ter $5.00 vojni davek. Ne drža vi ja ni plačajo tudi head-tax. Potovanje se vrši v najlepšem mesecu maju in kdor je namcujcn potovati, naj se timpreje prijavi. TRETJI SKUPNI IZLET Z NAJNOVEJŠIM PARNIKOM se vrši 2. JULIJA 1927. B^HHbeBBL FRANK SAKSER STATE BANK : : NEW YORK, N. Y. 82 CORTLANDT STREET. GLAS NARODA, 23. APR. 1927 MATI SKRB ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil O. F. (Nadaljevanje POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM Poslušal je enolični glas govornika, ki je pričel s svojim zagovorom. a ga ni zasledoval. — Le enkrat je po>tal pozoren, ko j«- pokazal zagovornik s svojim šopom ključev nanj ter vzkliknil s svojim tenkim glasom: — In ta priča tukaj, gospodje porotniki, ki se )M>tika ponoči na skrivnosten način po tujih vrtovih ter išče vsako-j vrstnih psiholoških izgovorov, da pokrije nežne motive svojih nočnih pustolovstev. ali mu morete vrjeti, če pravi, da je videl naenkrat senco, senco, ki >o je gotovo porodila v njegovih vzhičenih možganih.' — Kaj je hotel v vrtu. gos|»odje porotniki? Vaši bistroumnosti in poznavanju življenja prepuščam odgovor in kar se tiče priče. j< njegova stv;ir -praviti prisego in vest v soglasje. Pavel se je sesedel. Porotniki s«> izgovorili svoj "Krivv in .Mihael Raudsus je l»il obsojen na pet let ječe. V istem trenitiku. lolj >n bolj je tuhtal vase in skrh. da je pokriveni prisegel, je težko počivala na njem. Potekli so pač mesec! predno je prišel na jasno, da niso njegove luge nič drugega kot bedasta ugibanja, ki so se rodila iz njegove-1 ga prestrašenega duha.. * v Natančno je premislil vprašanje, katero mu je stavil predsednik ter uvidel. da bi ne mogel drugače odgovoriti. P»ilo je v resnici prvikrat, da je vdrl v tuj vrt. Kar se je nekoč godilo v oni čarobni mesečini onstran plota, kaj je brigalo to gospode s sodišča? — Ne, krivoprisežnik nisem bil. — si je rekel. — Le strahopetec sem. b<*dak. ki se že ustraši same sence dejanja. Ali bi ne moral ponosno in z veseljem krivo priseči za Klsbet .' V takem slučaju bi bil nekaj, bi nekaj storil, a tako živim topo in brez poguma, hlapec iu nič drugega. In v možganih lega uzornega fanta je vstala žareča želja, da postane velik zločinec, ker ga je sililo, da izrazi svoj "jaz". Obe uri,I l-o je s.-del na strehi ler stid pred sodiščem, sta se mu zdeli sedaj kot višek vse posvetne važnosti iu čim bolj je delal in se mučil, tem' bolj len in brez koristi m- je zdel samemu sebi. (»če je bd še vedno prikovan na nosilni stol. in vse je kazalo, da ga ne bo več zapustil, kajti zlomljena noga se je le slabo celila. ( rinemo iu leno je sedel v svojem kotu. listal topo v kakem starem koledarju ter nahrulil vsakega, ki mu je prišel na pot. Le pred Pavlom je imel neke vrste odporen rešpekt. Mrmral j«' vase. kadar ga je \ idel. a ni si več drznil nasprotovati mu. In mati! Malo bolj trudna je postala, malo bolj tiha. a sicer je bilo opaziti iih njej le malo izpremembe. Kdor pa je prisluškoval ostrejše, je slišal v zraku šumenje, kot da leti preko hiše jastreb ter dela svoje kroge vedno ožje. da plane nekega dne na svoj plen. Ona je čula to šumenje ter tudi vedela, kaj pomenja, a molčala je kot je molčala vse svoje žive dni. In sreče še vedno ni bilo . . . A" pričetku aprila je legla. — Splošna oslabelost, — je ugotovil zdravnik, ter ji priporočil kako kopališče. Ona se je nasmehnila ter ga naprosila, naj ne govori z nikomur o kopališču, ker je vedela. da bi delal Pavel kot norec. grnjena iu mlečna posoda še nikdar tako lepo osnažena. Mati je to pač videla skozi okno ter si rekla: — Dobro je. da odidem. — saj itak nisem bila za nič na svetu ... Krog Binkošti ji je zmanjkalo spanja in pojavila se je mrzlica .. . — Ah. kako strašno drag je kinin. — je vzdih nil Pavel, kadar je odhajal hlapce v mesto, in zrl je. proseč pomoči, na "črno Suzano". a ona se ni premaknila. Pogosto je moral ustaviti tlelo na polju. da je prišlo s šoto par grošev v hišo. Mati je pričela trpeti na bojaznih ter je nujno želela, da bi nekdo čul pri njej. Dvojčici, ki sta se nadelali preko dneva, pa >ta zaspali zvečer ob strani bolnice ter tudi omahnili preko njene postelje. da je morala stara, uboga žena nositi še cvetoče breme mladih teles. Pavel je poslal sestri k počitku ter prevzel sam posel čuvaja. — Pojdi spat. sinko moj. — je rekla mati. — Ti si med vsemi najbolj potreben počitka. On pa je ostal — in v majskih nočeh, ko je šuštelo zunaj na vrtu cvetje ter je prihajal duh po španskem bezgu skozi razpoko, sta sedela oba |h» ure z roko v roki ter gledala drug drugega kot da si imata j>ovedati Bog ve kaj. Tako je bilo že nekdaj med materjo iu sinom. Izobiiica ljubezni je iskala besed, a skrb jima je vzela govor. Zjutraj, ko je vstalo solnee. je pomočil glavo v ledenomrzlo vodo ter odšel na delo. Njegova navzočnost je mater vsaj toliko pomirjala, da je mogla sempatam spati. Takrat se je po prstih splazil v svojo čumnato ter,poiskal fizikalnične knjige, a je bila opisana tako mučno in nerazumljivo konstrukcija parnih strojev. Njegova " glava^izmučena od c u jen j a in nevajena duševnega dela. je le težk/) pojema polurni PRENOVLJEN PISALNI STBOJ "OLIVER" Model 9. s*« strešico za slovenske črke čf š, ž $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, ,; ; New York, N. Y. teh besed. imel je čas i?-r ki orje po kamenit i njivi. Ko je mati odprla oči. je vprašala: — Kako dale«" si že. sinko moj - priboril skozi strani kot poljedelec, (Dalje prihodnjič.) VKNCKSLAV SEJA EC: Gospa z rdečim nosom. Ali jo poznate. «rosp<» z rdečim nosomNajbrže porečete, da ne. da je niti od daleč ne slutite, mri 'v svojih najskritejšili mislili/ne. Verjamem, zakaj še gospa sama kazale temne gubice kakor se zelo. zelo dolgo ni poznala. Nekega dne je stala gospa Amalija pred zrcalom, vesela je bila sama sebe. svojih lepih ličeo. svet-lih las in prelepih oči. Ah, te oči! (iospa Amalija se je skoraj sama'1 vanje zaljubila. Kaz|»ozajeno so o-živele o«"-i «rospe Amalije, iskrile so se kot dva plamenčka in rahlo božale in objemale kani obraz jrosp« so begale gospejine od po prijaznem obrazu, od končno ustavile na — inrsu Amalijo je nekaj izpreletelo. vse nežno ill lepo lelo ji je plaho vztre-petalo. na čelu so se mahoma pri-j kazale temne gubice kakor bled oblaček, ki plove po svetlem zim- V skern lazurj so zastrinele same vase. kakor da bi se hotele skriti, bežati sume sebi. da ne bi videle — nosu. ki je medlo, toda vidno rdel sredi le-f liko prchladila. pa je zdaj ta zlo-niek prišel v hišo. .lustri ostani v |postelji. Pavlina (bila je to domača služkinja) ti pripravi nekaj eaja. pa bo spet vse dobro*". Hvaležno ga je pogledala gospa Amalija, sama hvaležnost j«' bila njenih prijaznih oči. Dm«ri dan je gospa Amalija res ostala v postelji in Pavlina ji je pripravila pravi in pristni "lind ha čaj". Komaj je z živim zaupanjem izjila prvo skodelico, že si j.* dala prinesti zrcalo ter je neute-goina pogledala v dobri veri. da... Toda. o grozn! Njen nesrečni nos je še bolj rdel. še bolj se je svetil. da. prav zares se je svetil, tako nekam boječe še. a svetil se je le. Oospa Amalija se je vsa nesrečna zgrudila v mehke blazine Pavlini se je kar smilila, prav srčno se ji je v srcu in ne morda v glavi se je porodila sočutna misel: "Morda bi pa še eno skodelico, jrospa !" "Saj res . . ." je pripomnila gospa Amalija ter v burnem upanju izpila novo skodelico in potem spet pogledala v zrcalo. In.... Pa kaj hi pravil! Še bolj žalostna kakor prej se je zgrudila v blazine in bridko, bridko zajokala... Toda v nesreči je človek iznajdljiv, hitro najde novo pot, po kateri se reši. Tudi gospe Amaliji je prišla srečna, presrečna mi-sel. Ma-; honia je vstala in se jela z največjo skrbjo umivati; prepričana je, bila. da bo zdaj vse dobro, da ji i ovene nesrečna oranžna roža. Izbrisala se je z vso skrbjo, zla-1 sti skrbno je brisala s svojo spret-j no roko cnsrečni nos. zaradi kate- *t«f»tan»e oamik«« - Shipping jgp 23. aprila: Paris, Havre; Ma Je« tic, Cherbourg Torek. Bremen. 27. aprila: Ber»-ng:iria, Cherbourg: Pre«. Harding, Cherbourg, Bremen. 28. aprila: Deutschland. Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Leviathan, Cherbourg: Franc«. Havre; Bremen, Cherbourg, Bremen 4. maja: Maureta:!la. ChertKmrg; Tresldenl Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 6. maja: Cleveland. t. maja: B«rlin. Cherbourg. Hamburg Cherbourg. Bremen. 7. maja: Olympic, Cherbourg. 10. maja: Pres. Wilson. l/,i. JjKUPNI tZLLTT 11. maja: \ Aiiuiunia, Cherbourg. 12. maji: Hamburg, Cherbourg, Hamburg: Uurnctivn, Clierbuurg, JJrerne u. 14. maja: rails. Havr®. SKUPNI IZLET 17. maja: Berengaria. Cherbourg; Columbu«. Cherbourg, Bremen. 18. maja: George Washington, Cherbourg. Bremen. 19. maja: Westphalia. Hamburg. 21. maja: Leviathan, Cherbourg; France, Hat-re; Derfflinfier, Bremen. 24. maja: Martha Washington. Trat; Reliant*, Cherbourg, Hamburg. 25. maja: Mauretanla, Cherbourg; President Harding, Cherbourg, Bremen. 26. maja: Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg. 28. maja: Olympic. Cherbourg; Republic, Br*« men, Cherbourg. 31. maja: Aquitania. Cherbourg; Thuringia, Hamburg. 4. Junija: Paris. Havre. 23. junija: Pres. Wilson. TrsL SKUPNI IZLET 2. julija: He do France. Havre. — 8KUPNI 5. avguata: President Wilson, Trot. — SKUPNI lZLtrr SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parniklh: FRANCE — 30. aprila; 21. maja PARIS — 14. maja; 4. junija MAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KAQINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cen«. Zajainčite si prostor zn prvo vožnjo novcu velikana. "ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta. VpraSajte kat«-regukoIi p<;„ J Težka avtomobilseka Črmgori. nesreča nesrevna. Pa jrlcjCim skrbnej«* ..... opravljala svoje delo. tem bolj I skem laznrju. < >n »,'ospe Amalije;. - , , • i i i i > _ je roza cvela. eve I a in rdela kakor! i lepa večerna zarja. ; Na cesti, ki votli iz Aiulrijeviec j Gospa Amalija je bila tako ne-: v IVl"- se J1' 1H'C<1 kratkim pri W srečua. da bolj ni mo. nos je lahno rdel. bilis,ovcuka in koT ka jp bi,a nar0"L r-.*na na neki ženski list. ki je rr- j Železniška zrcalu ta src- . , v ... p,,• i 'ea je bila Amalijo. I iho ... . . je kakor plana oranžna rožica [ (iospj, Amalija je prestrašena jševal vso sotlobna vprašanja žen- epe bradice, pa stopi|a ()(, zrcaIa skoraj jeima je;ske-a sveta in življenja in dajal ^ori dO beleira cela. do lepili na- b;ia ^ netlolžno zrcalo „ i vrhu te-a že razne prekoristne na-|osijeka. rahlo skodranih svetim las. m se . - ,. . steni. Se najbolj pa na svoj ur-:suu- ^ nezgoda pri Osijeku. T c Najnovejša moda- i! 111 je pri K<>šk . v bližini koeila s tira lokomotiva ,„UJ najrazličnejših zadevali J tovornega vlaka in i»ote«rniIa s se-; i kvari in disliarino-jDobra misel jo iznova prišla fro-Jhoj pet vagonov. Materijalna Sko ' nira njeno jirelepo obličje. !sPe Amaliji. Takoj je vzela pero (]a j,, velika, človeških žrtev pa ni [ <>b eni popoldne je prišel do-jr svoj° leP° in nieliko roko in ]>i-] bji0> Promet se vrši s prestopa imov gospod -lulij nrii;.7on oUro.'sala urednici ženskega lista, naj njein. SJ'ieiii nos. ki prijazen, okro- Sgei, zdrav in postaven mož. urad-ii* neutegoma odgovori in svetuje ! ni k neke ljubljanske banke. Pri; v njeni prevazni zadevi, ijazno se je nasmejal gospod Julij; V nekaj dneh je dobila gospa (svoji dražestni. prijazno in meh-' Amalija odgovor, pa je bil tudi [ko so jo pobožalo njegove oči; skrajni čas, zakaj njena roža se je^ j skoraj da so se prestrašile, zakaj | gospa Amalija — sicer najveso-. lejša. prijazna in živa kot svetlo solnee — je bila danes vsa tiha, bila že bohotno razcvela in neka^ prijateljica, ki jo je obiskala, ji jo izrekla že svoje najsrčnešje sočut-. čut je in jo je pomilovala z najža-vsa žalostna, komaj da je pozdra-1lostnejšimi besedami, češ joj tebi,J nesrečniea. javnemu življenju se boš morala povsem odtegniti. In pomislite! Ženska naših dni. vrhu tega Ljubljančanka in zavedna Slovenka, pa bi se morala od-samo mislil, zakaj"beŽJa"ni j i^niemu življenju. Tu to, a iz njegovih ust. ker so n,u!v l(reoh " da ima gospa Amalija njegova j Toda kaj to! Recept je prišel m stokrat ljubljena in poljublje-vsc£a nvaževanja vredne da-j - , i...... Tr> L-!1I- ci lirtil i ' I\<» bo še vila svojega dragega Odiseja. "Kaj ti je.'" se je upal bojeee vprašati gospod Julij. "Oh nič. ee nič ne opaziš!" "Xie . . ." je menil gospod Julij, a nos. pudrajte in na... Xe. ni smel misliti do kon-!»ne! To ni kar si bodi! Bo. bo, še, ea. zakaj zdelo se mu je. da je to vs*' bo dobro! i nemogoče, zdelo se mu je. da ga "Pudrajte si varajo njegove oči. Ne. gospa. varujte se alkoholnih pijač!" Ta-Pri najnovejši modi za ženske Amalija nima — rdečega nosu. ko se je glasil odgovor urednice, domače obleke prevladuje inr-j Toda prepočasi je sopihal brzi j spoštovane in tudi spoštovanja j ški vpliv. Xa sliki vidite najno- vlak misli gospoda Julija, zakaj Hinomwood uNomwooo. ». v vejši pariški uzoree. njegova najdražja je že segla po Moda je neizprosna diktatorica. Sedaj je iznašla novo vrsto uhanov. Ženske se bodo temu povelju brez dvoma |K>korile ter 110-siW^luW u lun lip'. i robcu in si je z njim zakrila oči in nesrečni rdeči nos. Tn njeno prežalostno srce ni moglo druge ga kakor vzdihniti: "Oh. oh. oh... Pa se je prav meni kaj takega namerilo! Oh. oh oh ..." In gospa Amalija je zajokala žalostno, od dna dvojega nesrečnega srca. Kakor vkovau je stal gospod Julij, prav res da je bil tudi on ve-s potrt. Toda. hej! Glej. poja \ila. rodila se je v njegovih zamotanih velikih možganih misel, vredna ljubljanskega meščana 20.. stoletja : "Vsaka bolezen je ozdravljiva, pa bi ta ne bila!" Samega sebe vesel je liitro sto pil k gospe: •la 'Vzdramf se. draga moja! To s«* odjaviti/ 0otf>\t>^;« se neko vredne dame. Gospa Amalija se je z vsem 7.1-upanjem oprijela tega novega nasveta. Izvrševala ga je z vso skrbjo. z vso vnemo in z največjim za-j upanjem, da ji bo koristil, da jii ne storil še najnesrečnejše. Teden dni je bila gospa Amali-J ja vesela, vesela skoraj tako. kot, še nikdar v svojem življenju, ker! je trdno upala, da bo restavrirala | svoj nesrečni nos v prejšnje lepo in idealno stanje. Teden je minil, gospa Amalija je postala iznova žalostna, iznova jo je prevzela bridkost, ker je z največjo žalostjo spoznala, da je vse zaman, zaman ... Gospa Amalija je resno zbolela in to samo zaradi te nesrečne o-ranžne rože. ALI imate že Slovenslio-Amerv lanski Koledarf — Naročite c.n isti* še danes! Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t ■tarl kraj, je potrebno, da je pon-ten o potnih Untlh, prtljagi ln drugih stvareh. Valed nafie dolgoletne IzkuRnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzopamik«. Tndl nedržarljanl samrsejo potovati v stari krnJ, toda preskrbeti •1 morajo dovolj^njb aH permit 1* Washlntrtona. bodisi za eno leto aH 6 mesecev In se mora delrfta prošnjo vsaj en mesec pred odpotova-njem ln to naravnost t Washington, D. G. na generale?* naaeinf-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo SI. julija, 192f se nikomur ^ več ne poilje permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskati vsak posli e« osebno, bodisi v najhliZnjl naselni-Bkl urad ali pa ga dobi v New Toka pred od pot oranjem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svoj« lastno odgovornost. Kako 'dobiti svojce b starega kraja. Kdor Cell dobiti sorodnika al! rrojce la starega kraja, naj nam prej p Lie za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuščenlh v tem letu «70 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za smeriSke državljane, ki žele dobiti sem TSartte la otroke od 18. do 21. leta in pa sa poljedelske delavce. Amertikl dfavljaml pa umore Jo dobiti sem žene in otroke do 18. leta bres da bi bili šteti v kvoto, potrebno pa 2» delati prošnjo v Washington. Predno podvaaaete kakj koral, pišite V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA NEW YORK (novi): HAMBURG OEUTSCHLANU ALBERT BALLIN RESOLUTE RELIANCE Na6I parnikl na tri vijake CLEVELAND. WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA P»Jl» OSEBNIM VODSTVOM Iz NEW YORKA do LJUBLJANE «n NAZAJ v modermm 3. razredu. (Vojni d--vek posebej.) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja in