Št. 96 (16.441) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobr' Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani EVNIK v za- sužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 778 , IT rA \ RA GORICA-Drevored24moggio 1 -T*J ..Vn .a8 ČEDAD-Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 Internet: http/wm/.primorski. p .morski.it 1500 LIR 0,77 EVRA ROS". vOlOVUI Spedizione in abtc , > postale 45% Art 2, comma 201), legge 6 so napovedali D’Alemi, da primeru kopenskega posega D6 bodo veC podprli vlade, strank3 pa se identificira v stališcJ| predsednika stranke Cossutte, ^ bi umaknil podporo vladi v prl meru neposrednega posega Ra' lije. Tajništvo stranke vabi jaV, nost, naj se udeleži manifestac1) ob 25. aprilu, prazniku, ki i®13 letos poseben pomen, vodsN0 stranke pa je tudi napovedal0, da se bo udeležilo tistih mir°v niških manifestacij, ki so kom patibilne s stališči stranke. VSEGA SO KRIVI AMERIČANI! NE, VSEGA SO KRIVI ALBANCU Mnenja bralcev o vojni v Srbiji Zavijajoče tuljenje siren je 24. marca v Beogradu najavilo prvi letalski napad NATO na Zvezno republiko Jugoslavijo. Nekaj ur kasneje se je zaCela množična Čistka prebivalstva na Kosovu. Od takrat je minil mesec dni, v katerem so si uničujoče letalske misije nad Srbijo, Kosovom in Črno goro sledile kot na tekočem traku, vštric z njimi pa je na kopnem potekalo čiščenje, požiganje, pobijanje in izganjanje stotisoCev Albancev. Vojna v Srbiji, na Balkanu ah v Jugoslaviji, kot so jo doslej različno poimenovala sredstva javnega obveščanja, je globoko odjeknila tudi v naših krajih, med našimi ljudmi in bralci. Po prvem mesecu vojne smo nekatere povprašali, kaj menijo o spopadu in kakšna naj bi bila po njihovem mnenju možna rešitev, da bi peklenski vojaški stroj na obeh straneh utihnil. Takole so odgovorih. Ivana Brecelj (Barkovlje): »Vojne ne morem odobravati. Morda ni bilo druge pomoči. Nisem namreč politik,, da bi vedela za ozadje: kaj bi se lahko postorilo, da bi se vojni izognili, in kaj ni bilo storjenega. Preprosti ljudje smo izvedeli le tisto, kar so nam hoteli povedati. Po mojem mnenju to ni prava vojna, to je le napad, in amen! Vojno pojmujem kot boj med ljudmi, ne pa kot napad enega na drugega z rušenjem hiš, palaC in mostov. Trenutno vidim možno rešitev le v Čakanju, ker mislim, da s Srbi ni druge pomoči. Z njimi se, na žalost, ne da pogovarjati.« Žarko Budin (Salež): »Mislim, da bi bilo najbolje, ko se NATO ne bi vmešavala v razmere na Balkanu. To ne pomeni, da bi morala dopustiti izgon Albancev s Kosova, absolutno ne. Pravim le, da se nemejene razmere na Balkanu vlečejo že od druge svetovne vojne. To so njihove zadeve, poznamo jih in tudi vemo, da se ne bodo razrešile, če bo zveza NATO napadala. Možno rešitev vidim le v prenehanju bombardiranja. To je neobhodno potrebno. Nato je treba nadaljevati po diplomatski poti, v sodelovanju s kolegi Rusi.« Neva Pertot (Nabrežina): »Vojna je grda reC. Kdaj pa kdaj raje ne gledam televizije, ker je res pretresljivo. Napade po eni strani odobravam, po drugi pa ne. Po tistem kar slišim, ravnajo Srbi zelo grdo s Kosovarji. Glede rešitve menim, da bi se morah med sabo pomeniti.« Marij Cuk (Opčine); »Vojna je grozna, doslej ni še nikoli ničesar rešila. Prinaša le slabo, med drugim veliko brezposelnost, ki jo bo občutiti tudi v bližnjih državah.V letu 2000 bi se lahko zmenili za sprejemljivo rešitev, brez klanja. To bi morah storiti vsi, ki so vpleteni vanjo.« Luka Grbec (Milje): »Ne bi rad bil proti drugim, a jaz sem za Srbe. Sem proti Albancem. Mi imamo tam dol firmo, delamo na ti- stem območju, in vidimo, kaj delajo Albanci oziroma vidimo, da nic ne delajo: ne plačujejo davkov, električne napeljave, telefona, ne plačujejo nič. So paraziti. Če bodo prispeti v Italijo, jih bomo morali mi nato vzdrževati še dvajset ah trideset let. Sem zato, da se vojna ustavi, ker imamo tam interese in ker ni prav to, kar delajo Srbi. Nisem pa na strani Albancev in Amerikancev. To je moje mnenje.« Dora TerCiC Husu (Prosek): »Sedaj pravijo, da so Srbi "Čistih" Albance s Kosova, a Italijani so to počenjati že 1922. leta. Prosek je bil takrat majhna vas, vseeno so pet hiš izpraznili in izgnali študirane ljudi: to so biti BunCevi, MartelanCevi, Gubčevi, Pertotovi in SošCevi. Na lastni koži sem izkusila trpljenje, zato se mi sedaj Kosovarji ne smilijo. Miloševiča ne krivim: dela po svoje, in saj ne dela škode. Vso škodo so povzročili tisti cigani, Američani.« Gabrijela Žerjal (Boljunec): »O vojni mislim, kar mislijo vsi. Ni besed. Zdi se mi, da Američani vendarle pretiravajo. Vsi so malo krivi, a z vojno se ne bo nic rešilo. Američani so se pred posegom gotovo informirali, kaj se dogaja v Jugoslaviji in na Kosovu. Srbom so dali take pogoje, ki so bili zanje nesprejemljivi, a o tem preprosti ljudje ne vemo, kaj se je toCno dogajalo. Vsekakor se mi smilijo vsi, ki zaradi vojne trpijo, in sploh ne vedo, zakaj.« Manica Terčon (Sesljan): »Vse je strašno žalostno. Jezna sem na Srbe, ker se mi zdi, da so prav divji. Sem bolj na strani Američanov, ker ščitijo uboge ljudi, ki trpijo že dolga leta. Težko bo najti rešitev, ker se z Miloševičem ni mogoče pogovarjati. Doslej ga ni še nic prestrašilo, zato se bojim, da bo potreben poseg kopenskih sil, da bi ga konCno prestrašili.« Ivo Marušič (SUvno): »Vojna na Balkanu je zame velika žalost. Nimam drugih besed. Žalostno je za vse, bodisi z ene strani kot z druge. Rešitve ne vidim: to je le stvar zdrave pameti, ki pa je ni niti na eni strani, niti na drugi.« Milič Stanko (Salež): »Osemdeset odstotkov ljudi meni, da predstavlja vojna v Jugoslaviji velik biznis. Ljudi morijo, da bi imeli od tega koristi. In ve se, kdo to dela. Bojim se, da rešitve ni. Med enimi in drugimi ni razlike: bojim se, da se hoCe sedaj tudi Rusija, kot Amerika, okoristiti z denarjem.« Emil PuriC (Repen): »Ta vojna dela ”škifo“! Američani bi morah ostati na drugi strani oceana, ne v Evropi. Rešitev za ustavitev vojne je enostavna: Američane bi morali izgnati iz Evrope. Že 50 let komandirajo v Evropi, kar ne bi smeh. Etnično CišCenje na Kosovu pa je zame le propaganda: Američani so vse storili, da bi Albanci zbežali. Vse je bilo že vnaprej pripravljeno, podobno kot j° bilo pred desetimi leti pripravljeno v Sloveniji. V Sloveniji jim ni uspelo, jim je pa sedaj na Kosovu.« Norma Križmančič (Bazovica): »Vojna n® prinaša nič dobrega. Dogajanju v Jugoslaviji sledim vse do poznih ur. Tamkajšnji ljudje so ubogi: bodisi eni kot drugi. Možne rešitve zaenkrat ni na obzorju. Vse to vpliva na delo. na počutje, tudi tu pri nas, v naših krajih.« Tanja Sedmak (Križ): »Po mojem mnenju gre za veliko tragedijo, tako za Ko-sovarje kot za srbsko ljudstvo. Mislim, da ima NATO drugačne namene, kot zaščito Albancev na Kosovu. Vojna vsekakor ne more biti prava rešitev. To bi morah poiskati po diplomatski poti.« Stanko Salvi (Trst): »Pri tej vojni so zgrešili vsi, od prvega do zadnjega. P° mojem tudi Albanci niso prav nedolžni. Mi' loševič vodi - tudi za Srbe - popolnoma zgrešeno politiko. Doslej ni še nikoli zmagal: izgubil je Hrvatsko, izgubil je Bosno, izgubil je vse. To pomeni, da ne dela pametno. Američani hočejo - kot ponavadi -dokazati, da vladajo v Evropi. Pokazali pa so popolno neznanje o razmerah na Balkanu: zgodovine, tradicije... Mislili so, da bodo vrgli dve bombici in že se jim bodo vsi predali. Težko je govoriti o možnih rešitvah, a lahko poskusimo. Rešitev lahko po mojem dobijo samo Rusi. Miloševiča bi morah prepričati Miloševiča, naj še ustavi, V Srbijo naj bi postali rusko vojsko ah vojsko nevtralnih držav, ne držav zveze NATO. Ta vojska naj bi bila postavljena med Srbi in Albanci, nato pa naj bi razdeliti Kosovo: zgodovinski del naj bi pripadal Srbiji, ostalo pa Albancem.« Igor Giacomini (Barkovlje): »Vojna je p°( polnoma nesmiselna. Nisem ne na stran1 Američanov, ne na strani Srbov. Pravno gle' dano kaže, da gre za agresijo zveze NATO, ker je posegla brez privoljenja Združenih narodov. Vemo pa, da privoljenja ne h1 nikoli dobila, ker bi dala Rusija nanj veto-Po drugi strani ne morem biti na strani Srbov, ker so zaceli že v osemdesetih letih CJ' stke na Kosovu. Čeprav nisem na strani Miloševiča in njegove politike, ne morem sprejeti, da pod bombami zveze NATO umira toliko ljudi; Zame bi bila najboljša rešitev sledeča: Kosovo mora ostati Srbom, Mil°se' vič pa bi moral sprejeti na Kosovu vojaško upravo, ki naj bi bila boljša od tiste, ki le upravljala Svobodno tržaško ozemlje. Trajati bi morala veC let, dokler se ne v Srbi)1 ustali demokratičen režim, ki naj bi im° oblast tudi nad Črno goro. Ob tem bi morah nadzorovati vse dogajanje na Balkanu in d° pustiti, da se kosovski Albanci vrnejo 0° mov. A ne verjamem, da se bo to zgodilo-* KRIZA GLASBENE MATICE / 27. APRILA_ V torek javno srečanje uslužbencev GM Vabljeni politični zastopniki in sredstva javnega obveščanja ponedeljkovem srečanju z uPravo, ki jih je postavila pred Zanje nesprejemljivo izbiro med >>avtoamputacijo ali samoukinit-90«, kot so jo poimenovali v sre-lnem sindikalnem sporočilu, akajo sedaj uslužbenci Glasbene j^atice na torek, dan srečanja s po-'bcnimi predstavniki in zasto-Pniki sredstev javnega obveščanja, recanje bo na sedežu naše glasbe-116 Ustanove ob 11. uri. Na njem bo ^ugoCe izvedeti kaj vec o stališčih UepoSredno prizadetih, ki naj bi jih ' tako jim je bilo predstavljeno na ječanju z upravo - Čakalo hudo Ostenje. i Sindikalno zastopstvo usluž-,eUcev Glasbene matice ni med-®ui ostalo križem rok. Po nekate-. izsledkih sindikalne narave, ?) ni namreč prišlo v formulacij j ki jih je upreve posredove™ uslužbencem, do nekaj pravnih t e^orektnosti. Podobno naj bi bilo ui v primeru upokojitve ene od UslUžbenk. Poleg strogo sindikalnih zadev pa zanima uslužbence širši kontekst celotne zadeve. Načrt, ki jim ga je ponudila uprava na izbiro, naj bi namreč po njihovem mnenju vsekakor nepopravljivo obubožal našo osrednjo glasbeno inštitucijo, zarezal bi svoj nož v profesionalnost učnega kadra, in to naj bi se - paradoksalno - zgodilo prav v letu, ko slavi Glasbena matica svojo 90-letnico. V preteklih letih, ko je bil govor o Glasbeni matici, so uslužbenci z vseh manjšinskih vetrov slišali, da gre za enega od nosilcev ne le narodne temveč civilizacijske identitete manjšine. Če to še drži, bi se morali o sedanjem »krutem razpotju med kolektivno odpovedjo delovnega razmerja s stalnim osebjem ali 25-odstotnim krčenjem delovnega obsega šole« (in vsem tistim, kar slednje prinaša) izreci naši politični in družbeni dejavniki. Prav to nameravajo uslužbenci doseči s torkovim javnim srečanjem. Slednje naj bi bilo po njihovem mnenju tudi priložnost za razmislek o »prozorni« delitvi sredstev, s katerimi razpolaga manjšina, saj uslužbence res žuli dejstvo, da gresta Glasbeni matici iz »milijardne košare pomoči slaba 2 odstotka,« kot so zapisali v svojem stališču. Na srečanju z upravo so se uslužbenci zavzeli za skupen nastop v javnosti, kar pa je bilo zavrnjeno. Tako ni sedaj še jasno, kaj Čaka uslužbence: neposreden boj za ohranitev delovnih mest in profesionalnosti glasbene šole, ali pa drugačen tip boja, širši, konstruktiven, a vedno z istim ciljem. Tudi o tem bo govor na torkovem sestanku. Datum, ki so ga uslužbenci Glasbene matice izbrali, morda ni naključen. 27. aprila so v Sloveniji proslavljali Dan OF. Fronta, ki se je tistega dne porodila, je bila uspešna. Upajmo, da bo imel izbrani dan tudi za uslužbence Glasbene matice tako blagodejne posledice. PODPORNA DEJAVNOST BANKE Velika pomoč ZKB raznim društvom Ugodili so 164 prošnjam in nakazali skupno 323 milijonov lir - Podpora za izdajo knjig Zadružna kraška banka spremlja z veliko pozornostjo dejavnosti slovenskih tržaških društev in organizacij. Upravni svet, ravnateljstvo in vse osebje se dobro zavedajo, da je dejavnost kulturnih, glasbenih, športnih, dobrodelnih in drugih društev ter organizacij izredno važna za obstoj celotne naše skupnosti. Vsako leto nameni Zadružna kraška banka precejšen del dobička za podporo predvsem slovenskim in pa tudi italijanskim društvom, organizacijam, šolam in župnijam. V letu 1998 je Zadružna kraška banka ugodno finančno rešila 164 prošenj, ki so jih na banko naslovila najrazličnejša društva in orga- nizacije v skupni vrednosti 323 milijonov lir. Ge razporedimo prispevke po namembnosti, lahko vidimo, da je naj-veeji delež bil izdan za kulturne pobude, in sicer v vrednosti 92 milijonov lir, od katerih je bilo približno 11 milijonov namenjenim glasbenim pobudam. V tej skupini najdemo najrazličnejša kulturna in glasbena društva, ki jih banka podpira v njihovi dejavnosti ali pa sponsorizira njihove nastope in pobude. Športnim društvom in njihovi dejavnosti je Zadružna kraška banka namenila tudi precejšen delež v znesku 73 milijonov lir, dobrodelnim ustanovam 53 milijonov, trgovskim pobudam 40 milijonov lir in kmetijskim organiza- j^jVlN NABREŽINA / TAJNIŠTVO SSK Kritične pripombe na račun upravnega življenja v občini ta ■^ejSnie dni se je sestalo JHiStvo sekcije stranke ,°yenske skupnosti za Cino Devin-Nabrežina. |®Ina sestanka je bil racun politično-uprav-?8a Položaja v občini De- Vorl^a^re2*"na' Sskcijsko nstvo je obravnavalo s ?vdno pereCe argumente, aterirni se sooCa obcin-a uprava in ki pobliže j’Qsegajo v življenje krajevna prebivalstva. Predv-ain je bila izražena skrb, v rečeno v tiskovnem "Poročilu sekcije, da st; ar,'^a Slovenske skupno-so- ’ Čeprav programsko Uuje pri upravi, ni s ]Qe ,ežena pri važnih od-n dvah in ne more zato Slh odgovornosti za celo ..i si° nerešenih vprašanj 1 Zgrešenih izbir, da iv k k° zato predlagala, n tu Prišlo do soočenja z alimi strankami, ki so-vj ujejo pri obcinsld upra-• trevec je namreč argu-jutov, ki 2e predolgo n ai° na jasne, nedvoum-udgovore in odločitve. pr .gulacijski načrt je 2 eiSnja uprava sprejela ;' ,1997. Novi župan se 'decembra 1997. leta ob-QtZa. ’ da ga bo predstavil , Cinskemu svetu za Dni °.nCno odobritev do dutetja leta 1998. Regula-Iskernu narctu so obca-’ lavne ustanove in orga-zacije predstavili 352 Dn!r0rov *n popravkov. Ue ,!) es Pa ni bilo o tem duha ne sluha, je reCe-sii VPorocilu, ne v komi-obr- *n seveda niti v ruskem svetu. Obstaja ZavWCen dvom> da je to Se dCevanje namerno in (jjjj 0 ne bi pretirano Cu-> Ce bo o regulacijskem aCrtn sklepal deželni ko-nj ,ar' R°k za dokončno 2 i n ?tev zapade namreč hai n"9. Hkrati pa pri-baln.J0 raznoraznih do- lov v" omePtev in naCr-Tak- Posegajo v teritorij. nejLp°,Se8i 80 za domaci-ednega pomena. Drugi važen argument, s katerim se je sekcija soočala, je pogodba za »javne usluge« z družbo ACEGAS Spa. Seznam popravkov, ki bi jih bilo treba nujno vnesti v tekst pogodbe (koordinator popravkov je bil svetovalec Tanče s sodelovanjem drugih svetovalcev tudi ostalih kraških občin). Popravke so podpisali vsi načelniki svetovalskih skupin in to 1.2.1999, vendar na te do danes ni bilo še nobenega odgovora in to kljub temu, da začasne pogodbe za odlaganje smeti z družbo ACEGAS Spa zapade 30.10.1999. SSk je zaskrbljena, da občina ne bo imela več časa za poglobitev tega problema in bo postavljena pred že izvršeno dejstvo. Do danes ni rešen problem organika, je še rečeno v sporočilu. Uprava se preveč poslužuje zunernjih in tujih strokovnih sodelavcev, medtem ko zanemarja lastne in domače potenciale. Krizno stanje osebja se tako poglablja. Kljub vsej tej neaktivnosti pa občane bremenijo isti davCni količniki davka ICI in IRAP in to kljub večkratnim drugačnim predlogom svetovalca Tanceja. Problem zase predstavlja zastoj vseh javnih del: kje so obnovitvena dela za telovadnico, kulturni dom, kako je z obnovitvijo cest? Z izjemo obnove sesljanskega parkirišča ob morju in nekaterih javnih del na šolah že vpeljanih od prejšnje uprave, so vsa dela v istem stanju kot pred leti. Jusarsko vprašanje ostaja še vedno odprto. Obžalujemo, se zaključuje tiskovno sporočilo, da kljub neštetim javnim obljubam župana, še ni prišlo do jasnega in odkritega soočenja s temi vprašanji. ___________NA BORZNEM TRGU / VČERAJ URADNO ODPRTJE Na ogled obrtništvo s »Poklici na trgu« Hrovatin: »APT bi lahko reklamiziralo dejavnost slovenskih umetnostnih obrtnikov!« Na Borznem trgu so včeraj popoldne uradno odprli Četrto izvedbo sejma »Poklici na trgu«, ki je namenjen obrtnikom oz. obrtniškim izdelkom. Prireditev, ki bo trajala do 2. maja, je organizuala Trgovinska zbornica v sodelovanju z ustanovo za razvoj obrtništva ESA, združenjem obrtnikov Assartigiani, državno konfederacijo obrtnikov CNA in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem. Sejemska razstava se je uradno pričela z obiskom predsednikov TZ Donag-gia, združenja obrtnikov Bronzija in CNA Granare, SDGZ pa je predstavljal predsednik obrtne sekcije Združenja Ezio Mau-ri. Kot nam je slednji povedal, je letošnja pobuda obsežnejša, saj sodeluje pri njej 32 podjetij iz vse Furlanije - Julijske krajine, ki obiskovalcem prikažejo med drugim naCin obrtnega izdelovanja, kar nedvomno pripomore k relansiranju obrtnega sektorja. Predstavniki TZ in stanovskih organizacij so si ogledali stojnice ter se predvsem zaustavili pri podjetju iz Clauta iz por-denonske pokrajine, pri katerem obdelujejo les in prikažejo zgodovino naselja ter kako so nekoC tam živeli. Med udeleženci pobude je tudi umetnostni obrtnik Pavel Hrovatin, ki izdeluje marmor. Uradno se je tega posla lotil konec 1991. leta in je razvil svojo tehniko, saj gre pri njegovem delu za mešanje marmorjev, njihovo izdelovanje in intarzije. Proizvodi gredo od ženskih uhanov, vazic, pepelnikov in krožnikov do namiznih in stenskih ur, skulptur ter vodometov. Svoji delavnico in trgovino ima v BrišCikih na cijam in njihovim pobudam pa 15 milijonov lir. Zadružna kraška banka je velikodušno podprla tudi slovenske šole. Omogočila je nakup raznih šolskih pripomočkov, kot so računalniki, preslikovalni stroji, televizijski aparati ter podprla razne šolske dejavnosti in prireditve v skupnem znesku 32 milijonov. Del svojih dobičkov je banka namenila tudi župnijskim skupnostim npr. za popravilo cerkva, župnijsko in karitativno dejavnost idr. (18. milijonov lir). Med važnejše pobude lahko omenimo nakup novega kombija ford tomeo za Sklad Mitja Čuk, nagraditev 39 najboljših šolarjev in dijakov slovenskih in italijanskih osnovnih in srednjih šol, podaritev naprave na analizo krvi bovški splošni ambulanti in še bi lahko naštevali. Med drugim je Zadružna kraška banka podprla izdajo raznih knjig, kot npr. Gli Sloveni in Italia, Utrip pod griCem - Pa-driCe skozi stoletja, Velika knjiga o slovenskih športnih igrah, Okus teme - Skilanova jama, galebovega šolskega dnevnika idr. Ob priliki 90-let-nice ustanovitve banke je Zadružna kraška banka skupaj z ZKB Doberdob in ZKB Sovodnje založila knjigo Slovenske zadružne banke. Poleg tega je ZKB z veC kot 150 pokali in raznimi drugimi darili omogočila nagrajevanje predvsem športnih prireditev. ZKB je v lanskem letu v svoji razstavni dvorani gostila 5 različnih likovnih razstav in obenem dala na razpolago dvorano raznim društvom in organizacijam, ki so v njej priredili nad 30 srečanj in predavanj. štev. 9/a. Dejal nam je, da deluje na turističnem območju, a ima žal določeno konkurenco ob vhodu v jamo, zaradi Cesar dela zelo malo oziroma »relativno nic« z obiskovalci jame. Po njegovih besedah bi lahko podjetje za turistično promocijo APT upoštevala ljudi, ki živijo in delajo na Krasu in ovrednotila oziroma prikazala njihovo prisotnost turistom ter bolje reklamizi-rala tamkajšnjo stvarnost. Marsikaj bi se lahko spremenilo, je dejal Hrovatin, ko bi turisti izvedeli za slovenske obrtnike oz. za slovensko obrtništvo. Glede na dejstvo, da APT reklamizira brezplačno jamo, bi to lahko storilo tudi za ovrednotenje dejavnosti slovenskih umetnostnih obrtnikov, je povedal Hrovatin. Prireditev, za katero velja po mnenju obrtnika iz BrišCikov veliko zanimanje, je mogoče obiskati med 15. in 21. uro ob delavnikih in od 10. do 21. ure ob praznikih in predprazničnih dneh. A.G. 1999 SKUPNA POBUDA TRŽAŠKE IN SEŽANSKE OBČINE Odprta meja pri Bazovici Na Kokoši bodo ob tej priložnosti odprli planinsko kočo Danes se bodo na Kokoši ob poldne srečali predstavniki občin Sežana in Trst, z županoma na Čelu. Srečanje bo o tvorilo dvodnevno praznovanje ob odprti meji med Bazovico in Lokvijo. Za priredbo pobude, ki se odvija pod pokroviteljstvom sežanske in tržaške občine, je letos odgovorna vaška stvarnost iz Lokve ob pomoči bazovskih organizacij. Ob današnjem srečanju bodo na Kokoši otvorili Planinsko kočo, ki so jo preuredili iz stare karavle. Pri tem bodo sodelovali pevci iz Mladinskega zbora Bazovica, godba iz Komna in uCenci glasbene šole iz Lokve. Meja bo odprta danes in jutri od devetih zjutraj do sedmih zveCer, ko se bodo zainteresirani lahko sprehodili po raznih poteh, ki vodijo na Kokoš. Prireditelji so pripravili veC postojank, ki jih je danes in jutri mogoCe doseči peš. Kdor bo jutri dosegel vse postojanke in nabral vse žige, se bo lahko ob 15.uri udeležil nagradnega žrebanja na Kokoši, ko bo pri Planinski koci spet praznično. Pomembna pobuda bo jutri tudi na Repentabrskem. Pohod Odprta meja namreč prirejajo občini Repentabor in Sežana, vaška skupnost Vrhovlje - Dol ♦ f s ' S ji 4* _________ pri Vogljah - Voglje, Župnijska skupnost Repentabor, NK Kras, KD Kraški dom in krajevna sekcija VZPI-ANPI. Ob 9. uri bo sveta maša na Tabru, ob 9.30 zbirališče na trgu v Repnu, ob 10. uri pa odhod. JPc PROSLAVLJANJE 25. APRILA Spominske svečanosti ob dnevu odporništva Polaganja vencev pred spomenike padlim in spominske prireditve Osrednja prireditev jutri v Rižarni MuCeniška Rižarna bo tudi letos prizorišče osrednje svečanosti ob letošnji 54. obletnici Dneva odporništva. Slovesnost se bo začela ob 11. uri s prihodom praporov tržaške in miljske občine. Sledilo bo polaganje vencev tržaške prefekture, dežele Furlanije-Julijske krajine, tržaške pokrajine, tržaške občine, odbora za obrambo vrednot odporništva ter borčevskih organizacij. Po katoliškem, židovskem in srbskopravo-slavnem verskem obredu bo spregovoril tržaški župan Riccardo Illy, osrednja točka letošnje slovesnosti pa bo gotovo branje pričevanj nekaterih bivših deportirancev v italijanskem, slovenskem, hebrejskem in hrvaškem jeziku. Odlomke bodo prebrali dijaki tržaških višjih srednjih šol, med katerimi bodo tudi dijak in dijakinji pedagoškega liceja Antona Martina Slomška iz Trsta Karol Hrovatin, Maša Pregare in Jasna Tuta, prisotna pa bo tudi bivša deportiranka Ada Jerman, ki bo simbolično predala strani pričevanj mladim. Na svečanosti bosta s petjem sodelovala še zbor gledališča Verdi, ki ga vodi Luigi Petroz-ziello in zbor dijakov devinske mednarodne šole Zavoda združenega sveta Jadranskega morja, ki bo pod vodstvom Piera Poclena zapel mirovno pesem. Jutri bodo vsepovsod proslavljali Dan odporništva, obletnico splošne vstaje italijanskega naroda. Poleg osrednje spominske prireditve v Rižarni bodo številne slovesnosti in komemoracije tudi na krajevni ravni. 2e danes se bo obletnice spomnilo KD Ivan Grbec iz Skednja, ki bo gostilo moški pevski zbor F. Venturini od Domja, govoril pa bo Renato Kneipp. Zgoniška občinska uprava bo danes polagala vence ob spomenike in obeležja, ki se nahajajo na območju občine po sledečem razporedu: Repnic (ob 18.10), Briščiki (ob 18.20), Prosek - pokopališče (ob 18.30), Proseška postaja (ob 18.40), Gabrovec (ob 18.50), Samatorca (ob 19. uri), Salež (ob 19.15) in Zgonik (ob 19.30). Nadalje bo občinska uprava v sodelovanju s krajevnimi organizacijami priredila v nedeljo, 9. maja 1999, ob 11. uri v Zgoniku proslavo 54. obletnice osvoboditve in istočasno tudi 30-letnice odkritja občinskega spomenika padlim. Na predvečer bo potekal tradicionalni nočni množični pohod ob spomenikih NOB v zgoniški občini. Zbirališče je predvideno v Gabrovcu ob 19. uri, zaključek pa v Briščikih ob 21.30. Številne slovesnosti pa bodo predvsem jutri. Ena teh bo pred obeležjem ob vhodu na tržaško pokopališče. Tam še vedno stoji le začasno spominsko obeležje, ki spominja na padle za svobodo iz Ko-lonkovca, Skednja in Sv. Ane. Na slovesnosti, ki se bo začela ob 10. uri, bodo sodelovali člani KD Ivan Grbec iz Skednja, govornik pa bo predsednik Odbora za postavitev spomenika Andrej Berdon. Tudi kriška sekcija VZ-PI-ANPI Evald Antonič vabi vaščane, da se udeležijo spominske svečanosti, ki bo jutri ob 11. uri pred spomenikom padlim v boju za svobodo. Sodelovali bodo učenci osnovne šole Alberta Sirk ter moški pevski zbor Vesna, priložnostne misli pa bo podal Sandor Tence. Predstavniki SKD Slavko Škamperle bodo tudi tokrat položili venec pred spominsko obeležje na pročelju nekdanjega Narodnega doma pri Sv. Ivanu, in sicer jutri ob 11. uri. Prav tako jutri bo uprava devinsko-nabrežinske občine položila vence pred spomenike padlim v občini, in sicer s sledečim urnikom: ob 8.30 pred županstvom, ob 8.40 v Slivnem, ob 8.50 v Medji vasi, ob 9. uri v Devinu, ob 9.20 v Vižovljah, ob 9.25 v Cerovljah, ob 9.30 v Mavhinjah, ob 9.35 v Prešniku, ob 9.40 v Trnovci, ob 9.50 v Praprotu, ob 10. uri v Sempolaju, ob 10.10 v Nabrežini in ob 11. uri v Križu. Stranka komunistične prenove - Krožek Kras bo položila vence ob spomenike padlim za svobodo proti nacifašizmu, ki so postavljeni na vzhodnem Krasu, in sicer s sledečim urnikom: ob 9. uri na Opčinah, ob 9.15 v Trebčah, ob 9.30 na Pa-dričah, ob 9.45 v Gropadi in ob 10. uri v Bazovici. Počastitve Dneva osvoboditve bodo tudi v dolinski občini. SKD Valentin Vodnik in sekcija VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg bosta počastili 25. april s polaganjem vencev v Mačkoljah in Prebe-negu, osrednja svečanost pa bo v Dolini na Taboru, kjer bosta govorili Nerina Švab in Franca Urbani, nastopila pa bosta moški zbor in dekliška skupina Valentin Vodnik. Med številne pobude za počastitev 25. aprila naj navedemo še praznik včlanjevanja sekcije VZPI-ANPI od Sv. Jakoba in Pončane. Praznovanje bo danes z začetkom ob 17. uri v Ljudskem domu A. Gramsci na Pončani. ________MEPZ MAČKOLJE________________ Vabilo na prvi zamejski pevski maraton Prosvetno društvo »Mačkolje« prireja v okviru praznovanj 50. obletnice neprekinjenega delovanja MePZ Mačkolje srečanje vseh slovenskih zamejskih pevskih zborov s Tržaškega z naslovom »Prvi zamejski pevski maraton«. Srečanje bo na prostem, na prireditvenem prostoru Praznika češenj v Mačkoljah, v nedeljo, 23. maja 1999 popoldne, teden pred samim Praznikom češenj. To naj hi ne bila klasična zborovska revija, ampak predvsem prijateljsko in družabno srečanje pevcev ter ljubiteljev zborovskega petja. Vsak zhor je v teh dneh že prejel pismeno vahilo s priloženo prijavnico. Prireditelji si glede na razširjenost pevske kulture in številčnost zborovskih sestavov obetajo številno in raznoliko udeležbo. Vse pevke in pevce, ki bi bili še neodločeni, ponovno vabijo, da se jim pridružijo in skupno sooblikujejo ta praznik zamejskega petja. Odborniki Prosvetnega društva Mačkolje so na razpolago za katerokoli dodatno informacijo. Tradicionalni praznik kruha in vina v Barko vij ah Barkovljansko društvo se ne izneverja svojim tradicionalnim praznikom. Tako bo priredilo nocoj, ob 20.30 na sedežu TPK Sirena v Barko vi j ah svoj praznik s pokušnjo domačih vin in kruha. Gre za praznik, ki želi ovrednotiti delo domačih vinogradnikov, istočasno pa dati priznanje domačim'kuharicam in članicam društva, ki se oh teh priložnostih predstavijo s številnimi vrstami domačega kruha in peciva. Ocenjevalna komisija bo opravila svoje delo. Svoje pa bodo o pridelkih povedali tudi udeleženci večera, ki bodo ocenjevali po svoje razne vinske pridelke. Ob tem delu si bodo »pomagali« s pokušnjo dobrega kruha in raznih sladic, ki jih že vrsto let pripravlja, ob pomoči drugih Barkovljank, Sabina Nibrandt. Lepa družabnost bo zaključila tudi tokratno prireditev. N.L. OB SLOVESU Učiteljici Milici Golob-Cok v spomin Draga gospa Milica, rada bi se v imenu vaših nekdanjih učenk in učencev poslovila od Vas. Moja generacija je začela obiskovati slovensko Solo tik po vojni, ko smo se slovenski otroci lahko ponovno učili v materinem jeziku. Moja učiteljica ste postali v tretjem razredu osnovne Sole pri Sv. Ivanu, v rumeni stavbi za cerkvijo. V drugem razredu nas je učil stari učitelj Kosovel, ki ni bil prav nič nežen z nami. Potem ste prišli vi. Bili ste zelo lepi, imeli ste prijazen glas in lep nasmeh. Ko sem doma povedala, da nas učite Vi, se je mama razveselila in raznežila, kajti bili ste tudi njena učiteljica tam pri Sv. Jakobu v Ciril-Metodovi Soli, preden so jo fašisti ukinili. Tisti rahli nasmešek ni izginil z Vaših ustnic niti takrat, ko ste nas morali miriti ali strožje opomniti koga, ki ni izpolnil svoje Solarske dolžnosti. Znali pa ste se tudi prisrčno na- smejati in pohvaliti nase Se tako drobne uspehe. Spominjam se prostih spisov iz tistega časa. Vsak je moral biti opremljen tudi z risbico. Znali ste spodbujati in se čuditi pa tudi grajati, ko ste vedeli, da lahko dosežemo več, kot se nam je ljubilo. Postavljali ste temelje naSemu znanju in nam vcepili ljubezen do slovenske besede. Ko smo se po treh letih morali posloviti od osnovne Sole, smo odhajale s težkim srcem, saj smo morale zapustiti svojo učiteljico, ki je znala biti ljubeča in stroga in ki smo jo - naj se sliši Se tako banalno - imele za svojo drugo mamo. Potem smo se srečevale z Vami na cesti, mimogrede, kdaj pa kdaj spregovorile kakšno besedo, leta so tekla za Vas in za nas. Vedno ste se znali nasmehniti s tistim svojim nepozabnim nasmehom. Tako Vas bomo ohranili v spominu. Hvala Vam, da ste bili naSa učiteljica! Evelina Umek Prijave za festival Danes zapade rok za izpopolnitev prijavnic za nastop na letošnji tretji izvedbi Zamejskega festivala amaterskih dramskih odrov, ki se bo odvijal v Mavhinjah do 24. junija do 4. julija. Se danes se lahko prijavijo tiste skupine, ki so zamudile prvotni rok za prijavo 31. marca. Prijavljeni morajo tudi predložiti fotokopijo na navadnem papirju statutov. Nove prijavnice oz. dopolnila k že prijavljenim sprejemajo na društvenem sedežu v Mavhinjah 38 (tel./fax 040/2916056. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 24. aprila 1999 FIDEL Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.02 - Dolžina dneva 13.58 - Luna vzide ob 13.47 in zatone ob 3.27 Jutri, NEDELJA, 25. aprila 1999 DAN VSTAJE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 89-od-stotna, nebo spremenljivo, morje mirno, temperatura morja 12,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Rodili so se: Giacomo Bullo, Francesco in Petra Schinaia. Umrli so: 57-letni Vin-cenzo Balbi, 86-letni Giordano Rovatti, 62-letni Giovanni Tracogna, 75-letna Maria Ferlin, 75-let-na Maria Roman, 88-letna lolanda Percavaz, 80-letna Nada Giustal. Oklici: finančni stražnik Sergio Zamigna in Solnica Elisabetta Vattovani, upokojenec Piero Erman-ni in gospodinja Sueli Barreto De Faria, delavec Francesco Saponaro in gospodinja Elena Giacovelli, delavec Alessandro Fattor in v pričakovanju zaposlitve Diana Maria Leone, delavec Paolo Lizzul in poklicna bolničarka Lara Starc, uradnik Rodolfo Turco in uradnica Ales-sandra Maria Marchettini, trgovec Guido Contento in risarka Maria Elena Martini, uradnik Roberto Devetak in Solnica Paola Severi, zobozdravnik Maurizio Mazzuchin in delavka Alessandra Roverso, skladiščnik Piero Malvestiti in grafičarka Daniela Ca-talanotti, delavec Fabrizio Musina in delavka Elenia Škabar, radiotehnik Diego Roberti in frizerka Ma-riangela Presicci, konzu-lent za delo Arnaldo Rossi in gospodinja Mariacristi-na Mazza, geolog Andrea Vatta in gospodinja Rossa-na Stocchi, uradnik Dario Rota in uradnica Vanna Semeia, inženir Pietro Lanzoni in Solnica Patri-zia Barbera,delavec Gior-gio Pison in prodajalka Rita Vidonis, pleskar Pie- tro Macinic in zdravstvena asistentka Dina Scoff, trgovec Bruno Petelin in uradnica Donatella San-tin, raziskovalec Francesco Buda in fizik Cristina Lavini, Solnik Antonio Sofianopulo in odvetnica Kalliopi Georgiadou. LEKARNE Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. aprila 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (tel. 040 302800), Ul. Fabio Severo 112 (tel. 040 571088), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253). Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Mazzini 43, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 040 631785). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwy-neth Paltrovv, Joseph Fiennes. EKCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Scherzi del cuore«, i. Sean Connery. EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.20, 19.40, 22.00 »Le parole che non ti ho detto« i. Kevin Kostner in Paul Nevvman. AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Delitto a luči rosse«, i. Nicolas Gage. Prepovedan mladini pod 14. letom. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »La vita e bella«, r. - i. Roberto Benigni. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »I miserabili«, r. Bille August, i. Liam Neeson, Geoffrey Rush, Uma Thurman. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »Psyco«, i. Vince Vaughn. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, 24.00 »Virus« i. Jamie Lee Curtis, Do-nald Sutherland, Joanna Pacula. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »Patch Adams«, i. Robin Wil-liams. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »Hi-lo coun-try«, r. Stephen Frears, i. Woody Herrelson, Patri-cia Arquette. MIGNON - 15.30. 17.00 A Bus’s Ufe«- risanka; 18.30, 20.20, 22.20 »A civil action« i. J0®11 Travolta, Robert Duvall-CAPITOL - 17.00- 18.40, 20.20, 22.10 »La lame e la sete«, i. Antoni0 Albanese. ALCIONE - 18.00- 20.00, 22.00 »L’ulthno Ca-podanno« r. Marco Risi; *' Alessandro Haber, Monica Bellucci. M PRIREDITVE BARKOVLJANSKO DRUŠTVO prireF POKUŠNJO KRUHA VINA, danes, 24. april3 1999 na sedežu Siren0; Začetek ob 20.30. Tuni občinstvo bo ocenjeval0 vzroce vina in nagradil pridelovalce. , ŽUPNIJA SV. ROK? prireja jutri, v nedeljo, 2°' aprila ob 17. uri v cerkvi v Nabrežini, v sklopu svetovnega dneva Duhovnic poklicev, GOVOR SNIKARJA SERGIJ^ PAHORJA (Duhovne vrednote v našem narodu) 1° REVIJO VELIKONOČNIH IN MARIJINIH PESMI, v izvedbi Mešanega pevskega zbora iz Mirna p° vodstvom Andreja Budi na. Na orgle bo igral Anton Klančič. Vabljeni! SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine - v okvire Openskih glasben)0 srečanj bo jutri, v nedelj0’ 25. aprila ob 18. uri tretji koncert pomladanske zone. V prvem delu nast° sporedu Cesti, Purcell-Bellini Krek, Novak. Dvoržak, Pizzetti in Gon nod. V drugem delu nast° pa harmonikar Adam ' s skladbami Scarlattijjn Daquina, Zubickija, Racn' maninova in Kusiakova. SVETOIVANSKA SKUPNOST vabi jutri, v nedeljo, 25. aprila ob 17- ^ v Marijin dom, Ul. Bran^ desia 27, na ogled veselo) gre ZARES ČUDEN RAK Nastopajo člani Dramske skupine iz Standreža. KD FRAN VENTUR1M VABI v soboto, 1. maja ° 14. uri na netekmovaln revijo GLAS HARMONIKE v Kulturni center Anton Ukmar-Miro pr Domju. Na ogled bo tud razstava slik »Prvi maJ 1945« Maria Magajne. IZLETI MOSP, pod pokraviteljst-/orn Odbora za mladinsk Dastoralo, vabi 1. in 2. maj ra ogled rojstnega kraja A. V(. Slomslsa in avstrijske K° -oške. Prenočitev pri kat° iškem akademskem dru5 /u AMOS. Prijave in im° nacije pri Slovensld Prosve- i (tel. 040-370846) do zap* 01 2 * i * * * v" litve mest. ,, KLUB PRIJATELJSTVA rabi v soboto, 15. maja n izlet v sečoveljske solin > muzej soli, Piran in Por 0 rož. Vpisovanje do 6. tnal v novi knjigarni Fortun to, Ul. Valdirivo 23/C, i na tel. St. 040-43194 ai 340-639949 v večerni ‘“kriška SEKCIJA VZ' PI EVALD ANTONČIČ STOJAN v sodelovanju krožkom KRUT prireja nedeljo, 16. maja enodnevni izlet v Dra goSe, Kropo in Bled. VP suje Zofi Sirk od 19-30. aprila med 10 in uro (tel. 040-220251). . ŽUPNIJA REPEN3A BOR prireja od 17. do . junija 9-dnevni romar5 izlet v Bretonijo in N mandijo s kratkim pB, dom Pariza. Obiskal) . mo tudi Lisieux, kjer r ^ vela in je pokopana Sv Terezija Deteta JezU 23 Prostih je Se 6 mest-prijavo in ostale inforUL cije lahko kličete na ^ St. 040-327118 od 8. d0) ure ali na St. 93 8186940. ODBOR ZA POSTAVIT6V SPOMENIKA PADLIM v NOB IZ ŠKEDNJA, KOLONKOVCA IN SV. ANE vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na POLAGANJE VENCEV jutri, 25. oprilo 1299 eb 10. uri Pr/ obeležju pred pokopališčem pri Sv. Rni Sodelujejo ČLANI KD I. GRBEC Govoril bo predsednik odbora dr. ANDREJ BERDON -----------Udeležite se!- KRI) DOM BRIŠČ1KI vabi danes, 24-. aprila in jutri, 25. aprila od lO. do 22. ure na SPOMLADANSKO RAZSTAVO danes, 24-. aprila ob 19.30 pa na SPOMLADANSKI VEČER ob glasbi, poeziji in baletu OBVESTILA SLOVENSKI kul-1URjsji KLUB, Ul. Doni-2etti 3, vabi danes, 24. aPrila na 3. predavanje iz ttiza O oblikovalcih so-ttobne zgodovine. Tokrat na vrsti SLOBODAN mILOSEVIC. O njem bo Sovoril prof. JOŽE PIRJE-LC. Začetek ob 19. uri. KRD dom brisciki abi na ogled spomladan-81(6 razstave Zelišča, cyetie, poezije in še mar-*aj drugega v počastitev P°rnladi, ki bo danse, 24. •? jutri, 25. aprila od 10. 22. ure. danes, 24. in jutri, APRILA bo na Sta-tonu Prvi maj, Strada di . jjardiclla 7 v Trstu SE- minar telesne zaznave IN GOVORICE. ®Caj je namenjen odra-su’. i želijo spoznavati ® in odnos do drugih, snierjen je v iskanje aznav o sebi in telesne govorice brez ustnega Poročanja. Seminar bo °dil prof. Aldo Rupel, a podrobnejše informa-C1le: 0481-537525. OBČINA SEŽANA, ^bcina REPENTABOR, ^ASKa skupnost ‘HOVLJE-DOL pri vo-p L JAH-VOGLJE, ŽU-^NIJSKA skupnost ^hPENTABOR, NK Itn AS, KD KRAŠKI in KRAJEVNA l^KCIJa VZPI-ANPI va-na pohod ODPRTA 2- jutri, v nedeljo, sj • aprila 1999 z na-er*njiin sporedom: ob 9. g1} sv. maša na Tabru, ob j- aO zbirališče na trgu v ePnu, ob 10. uri odhod. P KRIŠKA SEKajA vz- STn ALD ANTONČIČ - ^ OJAN vabi vse vašča-1 e’da se množično ude-Zljo spominske sveča-, °sti ob prazniku osvo-oditve jutri, v nedeljo, d- aprila 1999 ob 11. uri rred spomenikom pad-žrtvam nacifašizma. °delovali bodo učenci snovne šole Alberta lrka in MoPZ Vesna. °voril bo Sandor Tence. PREDSTAVNIKI SKD SLAVKO ŠKAMPERLE bodo položili venec na spominsko obeležje Narodnega doma pri Sv. Ivanu jutri, v nedeljo, 25. aprila ob 11. uri. SKD VALENTIN VODNIK in SEKCIJA VZPI-ANPI DOLINA- MACKOLJE-PREBENEG vabita na prireditve ob počastitvi Dneva osvoboditve. Jutri, v nedeljo, 25. aprila ob 9. uri zbirališče v Sanci za Tradicionalni pohod po damačih poteh, ob 11. uri polaganje venca na spomenik padlim v Mačkoljah, ob 11.30 polaganje venca na spomenik padlim v Pre-benegu, ob 17.30 Svečanost ob 54. obletnici osvoboditve pri spomeniku padlim v Dolini na Taborju. Priložnostni govor bosta podali Nerina Švab in Franca Urbani, nastopila bosta moški zbor in dekliška skupina Valentin Vodnik. SKD S. ŠKAMPERLE in RAJONSKI ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V OSVOBODILNEM BOJU OD SV. IVANA-KOLONIJE vabita občane na spominsko svečanost za počastitev padlih v osvobodilnem boju, ki bo jutri, v nedeljo, 25. aprila 1999 ob 11. uri v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA OR-GANIZAC IJA Trst, vabi vse člane, starše, bivše skavte in prijatelje na običajno Jurjevanje, ki bo jutri, v nedeljo, 25. aprila na travniku pri Sempo-laju. Zbiranje ob 9. uri pri pokopališču v Sem-polaju. Zaključek je predviden ob 18. uri po tabornem ognju. Vsi prisrčno vabljeni! ZADRUGA NAŠ KRAS vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju jutri, v nedeljo, 25. aprila 1999 ob 10. uri, v drugem sklicanju pa v ponedeljek, 26. aprila 1999 ob 20. uri v prostorih restavracije Križman v Repnu. Na dnevnem redu je poročilo upravnega odbora, predstavitev bilance, poročilo nadzornega odbora, razprava in odobritev bilance. VSEM KULTURNIM IN ŠPORTNIM DRUŠTVOM - napovedani izobraževalni tečaji za prilagoditev zakonodajnemu odloku št. 155/97 (upoštevanje higienskih pravil pri šagrah in podobnih prireditvah) bodo potekali v ponedeljek, 26. aprila v dvorani SKD France Prešeren v Boljuncu, v četrtek, 6. maja v dvorani KRD Dom Briščiki in v petek, 14. maja v mali dvorani SK centra v Zgoniku, od 18. do 22. ure. V najkrajšem času naj se kulturna oz. športna društva zglasijo pri odgovarjajoči krovni organizaciji za prijavo vsaj enega udeleženca na enem izmed zgoraj navedenih tečajih: za prijave in morebitna dodatna pojasnila se obrnite na urade ZSKD (tel. 040-635626) in ZSSDI (tel. 040-635627). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 26. aprila na predstavitev priročnika SLOVENSKA KRAJEVNA IMENA V ITALIJI, ki ga je pripravil prof. Pavle Merku. Delo je izdala založba Mladika, na rednem društvenem večeru pa ga bo predstavil časnikar Ivo Jevnikar, v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. KD RDEČA ZVEZDA sklicuje 15. redni občni zbor v ponedeljek, 26. aprila ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društveih prostorih v Saležu. Vabljeni vsi elani! SLOVENSKE JASLI, Ul. Paolo Veronese 14, obveščajo, da bodo potekala vpisovanja do 28. aprila v sledečih jaslih in s sledečimi urniki: ob ponedeljkih od 14. do 17. ure in ob torkih ter ob četrtkih od 9.30 do 11.30 v jaslih v Ul. Mor-purgo št. 7 in v jaslih v Ul. degli Archi 4. Na URP, Trg Unita 4, pa bodo potekala vpisovanja ob sredah od 12.30 do 15. ure. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT TRST sklicuje redni občni zbor v četrtek, 29. aprila 1999 ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, v Trstu. OBVESTILO Obveščamo, da je vrnitev potnikov, ki potujejo z našim izletom v Egipt predvidena jutri, v nedeljo, 25. aprila v Trst okrog 18. ure. v Gorico pa okrog 19. ure Oblačila MAURI1^ NOVOSTI POMLAD - POLETJE 1999 Zagotavljamo kvaliteto, ugodne cene in vljudnost TUDI ZA močne postave e trst Ul. Ponziana 3 Ul. Settefontane 19 JUS SRENJA REPEN vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 29. aprila 1999 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu na Colu. Na dnevnem redu je poročilo glavnega odbora, predstavitev Bilance, poročilo nadzornega odbora, razprava in odobritev bilance, razno. KLUB PRIJATELJSTVA vabi na prijetno družabnost, ki bo v četrtek, 29. aprila v Ul. Donizetti 3. SLOVENSKI KLUB obvešča, da je denarne prispevke ZA ŽRTVE VOJNE mogoče nakazati na tekoči račun SK pri NTKB št. 01-10071 še do petka, 30. aprila. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS prireja od 30. aprila do 4. maja Prvomajsko slavje pod šotorom na Opčinah. V petek, 30. aprila ob 19. uri okrogla miza na temo informacija in dezinformacija vojne, nato ples z ansamblom Oasi. V soboto, 1. maja ob 13.30 odprtje kioskov, pozdravni govori, koncert Godbe na piahala V. Parma iz Trebč, ples z ansamblom Status symbol. V nedeljo, 2. maja ob 16, uri koncert TPPZ Pinko Tomažič, ples z ansamblom Adria kvintet. V ponedeljek, 3. maja ob 19. uri debata na temo Naš ne vojni, sodeluje predstavnik državnega vodstva SKP Ramon Mantovani, koncert skupine Paolo Paolin & i roc-ciosi. V torek, 4. maja ob 19. uri koncert za mir z raznimi skupinami. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK 1. JVLAJ prireja 1. in 2. maja v Ljudskem domu v Podlonjerju praznik. SK DEVIN vabi člane in prijatelje na družabni večer, ki bo potekal na Stubeljevi domačiji v Šempolaju v soboto, 8. maja s pričetkom ob 19.30. Iz organizacijskih razlogov je nujna prijava na novi tajniški tel. št. 040-2024017 ali 040-220423. Kot običajno, bo potekalo nagrajevanje tečajnikov in tekmovalcev ter udeležencev naših odsekov. Poskrbljeno za kapljico in prigrizek. KD FRAN VENTURINI vabi člane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za šagro. Dela potekajo vsak dan. ŠD BOR IN KD SLAVKO ŠKAMPERLE organizirata poletno središče na Stadionu 1. maj v času od 28. junija do 30. julija od ponedelka do petka od 8. do 16. ure. Za vpis in informacije od 9. do 15. ure na sedežu društva ali po tel. 040-51377. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1.) poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2.) poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3.) poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Vpis (do 16. maja) in informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). SKLAD MITJA CUK obvešča, da je spet na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 040-212289 v dopoldanskem času. B ŠOLSKE VESTI RAVNATELI DPZIO JOŽEF STEFAN obvešča starše, da bo roditeljski sestanek na sedežu šole v ponedeljek, 26. aprila ob 17. uri za vse razrede. E3 ČESTITKE VČERAJ je slavil svoj rojstni dan NINI iz Ric-manj. Obilo sreče in zdravja mu iz srca želijo vsi domači, še posebno pa vnukinja Elena. MALI OGLASI tel. 040 7786333 V ŠTEVERJANU se je v ponedeljek, 19. aprila izgubila psička (stara 5 mesecev) pasme angleški setter, s črnimi lisami na belem kožuhu, z dolgimi črnimi uhlji in črnim ovratnikom, po imenu Vejca. Tel. št. 0481-884017. PRODAM spalnico, letnik 1920, v dobrem stanju (original tržaški model), iz češnjevega lesa (2 omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, predalnik). Tel. št. 040-575145. PRODAMO zazidljivo zemljišče v Štandrežu. Za informacije tel. št. 0481-20494 od 13. do 14. ure. ZA 2.200.000 lir prodam Ford Transit, na bencin, v dobrem stanju. Klicati zjutraj ali zvečer na št. 040-291145. PRODAM Seat Ibizo SE 1400, v odličnem stanju, 16.000 km, julij ’98, po ugodni ceni. Tel. št. 040-44425 v večernih urah. NOVOST! Ste vedeli, da obstajajo senzorji za parkiranje avtomobila? Naprava, ki se imenuje Autopark vas opozori na vsako oviro. Namestitev v desetih minutah brez sprememb na avtomobilu. Promocionalna ponudba 147.000 lir. Naročite ga takoj! Tel. št. 167306977 (zelena številka). PRODAM opremo za potapljanje v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 040-941065. PRODAM ZEMLJIŠČE v Zgoniku, 8.750 kv. m. Tel. št. 040-229479. V PREDMESTJU TRSTA dajem v najem svetlo in zračno podstrešje -sobo z wc-jem, vodo in lučjo, ne za bivanje. Tel. na št. 040-828861 ob uri obedov. BARVNO poslikavo sten s poljubnim motivom naredimo hitro in poceni. Tel. št. 040-884161 po 19. uri. NUJNO iščem osebo iz bližnjih vasi, ki nudi lekcije matematike za višje šole. Tel. 0335- 254754 PRODAM Alfa 75, rdeče barve, v dobrem stanju s komaj opravljeno revizijo, letnik ’89, po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na St. 040-251039. INVALIDSKI VOZIČEK, sobni WC, sobne stolice, dve postelji z žimnicama, plenice, prodam-podarim. Tel. 040-575195. OPENSKI VRTEC potrebuje ielezno omaro s policami in ključavnico, kjer bi hranili otroške knjige. Za dodatne informacije kličite vzgojiteljico Silvo, od ponedeljka do petka vključno, od 12. do 13. ure na tel. št. 040-213339. PRODAM obnovljeno, udobno kraško hišo z vrtom v Repnu. Tel. zvečer na št. 040-291145. PRODAM PC Pentium 133 s tiskalnikom Canon BIC 620, skoraj nov in klavir cenejše vrste, skoraj nov. Tel. št. 0481-884107. AUDI 80 S, letnik '89, pomična streha, edini lastnik, ugodno prodam. Tel. 0335-482900. PRODAM skoraj nov stroj za pranje kozarcev (lavabicchieri). Tel. št. 040-327250 (tel. tajnica). PRODAM Mini Myfi-re, letnik '89, 57.000 km, za 2 milijona lir. Klicati na tel. št. 040-411115 v večernih urah. PRODAM hišo v Rupi s centralno kurjavo, vrtom in tremi pokritimi prostori za avto. Tel. 0481-784019. PRODAM tri harmonike, vsaka z 80 basi. Kličite v večernih urah na št. 040-7606015. OSMICO je odprl Berto Škerk v Trnovci št. 4. OSMICO sta odprla Nini in Walter Pertot -Spjelni v Nabrežini, stara vas št. 10. OSMICO je odprl Se-verino Sedmak, Križ 109. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Boris Skrek, Praprot št. 20. OSMICO je odprl Pepi Rapotec, Prebeneg št. 18. Toči belo in črno vino. GRUDEN MARIO IN OJNDINA sta odprla osmi-co v Samatorci, št. 17. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253. OSMICO je odprl Mario Zobec, Zabrežec št. 10. OSMICO je v Medje vasi odprl Paolo Ferforlja. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. Toči belo in črno vino. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima odprto Frandoli v Slivnem št. 25. OSJVIICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je doprl Stu-belj v Šempolaju. KMEČKI TURIZEM Živec v Koludrovci je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229279 KMEČKI TURIZEM Ostrouška, Zagradec, je odprt ob petkiE, sobotah in nedeljah. Nudi tople jedi in domače vino. Alex in Antonella se priporočata za obisk. PRISPEVKI V spomin na Pepija Malalana daruje Lija Kovačič in družina 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Opčinah. V počastitev spomina dragega botra Mirota Blazine daruje Drago Ukmar z družino 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel. V spomin na dragega Mirota Blažino darujejo Ivan, Vojka in Sonja Ukmar z družino 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Mirota Blažino darujejo Dolenčeva 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Mirota Blažino darujeta Boža in Pepi Cuk 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Mirota Blažino darujejo Justa, Valerija in Anica 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Mirota Blažino darujeta Ernesta in Ladi Ukmar 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Mirota Blažine darujeta Mara in Ladi Pertot 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Cecilijo Spacal vd. Rudež daruje Violeta 100.000 lir za Glasbeno matico. Ob 20. obletnici smrti Pepija Jercoga daruje žena Olga 25.000 lir za DPZ Valentin Vodnik in 20.000 lir za cerkev sv. Martina v Dolini. V spomin na teto Milico Golob Cok daruje družina Kjuder 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Lonjerju. V spomin na Milico Cok daruje Zdenka 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Borisa Možino daruje Alojz Lupine 50.000 lir za Dmštvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Milojke Vodopivec Spacal daruje Zmagica Vodopivec 50.000 lir za Združenje Ar-cobaleno - Mavrica (za begunce s Kosova). Za žrtve vojne daruje Dragica Blaževič 100.000 V počastitev spomina drage Minke Pahorjeve darujeta Dragica in Ramiro Blaževič 50.000 lir za Slovenski dijaški dom. V spomin na Rudija Budo darujeta Dragica in Ramiro Blaževič 50.000 lir za Slovenski dijaški dom. V spomin na drago gospo Milojko Spacalovo daruje Dragica Blaževič 50.000 lir za žrtve vojne (Slovenski klub). V počastitev spomina dragega gospoda Borisa Možine darujeta Dragica in Ramiro Blaževič 50.000 lir za žrtve vojne (Slovenski klub). V počastitev spomina dragega gospoda Borisa Možine darujeta Vlasta Po-lojaz in Vera Oblak 200.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob predrage Milice Golob vd. Cok darujejo Pini, Boži in Marta z družinama 150.000 lir za Slovensko Caritas (za otroke, ki doživljajo kruto izkušnjo vojne). DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. Namesto cvetja na grob Ljane Kriščak darujejo Anči, Albertina in Savino z družino 50.000 lir za vezenje rut barkovljanske noše. V počastitev spomina gospe Milice Cok darujeta Marija in Marko 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na drago prijateljico Ljano Kriščak darujejo Marta, Livia in Mariuccia 150.000 lir za vezanje rut barkovljanske noše. V spomin na Cecilijo Rudež daruje Lidija Vitez 30.000 lir za vezanje rut barkovljanske noše. V počastitev spomina Ljane Kriščak daruje Mira Sartori 10.000 lir za popravilo društvenega sedeža SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob teti Milici Golob Cok darujeta Boris in Eda z družino 100.000 lir za cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu. Namesto cvetja na grob Cecilije Spacal vd. Rudež darujejo Marina, Adriana in Ugo Margon 50.000 lir za Unicef. V spomin na Pepija Malalana darujeta Ernest in Tanja z družinama 50.000 lir za cerkev sv. Florjana in 50.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na Milojko Spacal daruje Adrijana Borjan 20.000 lir za pevski zbor Višava od Ferlugov. Ob boleči izgubi drage mame gospe Cecilije Rudež izreka kolegij ravnateljev iskreno sožalje kolegu Pinu Rudežu GORICA / KULTURNI CENTER LOJZETA BRATUŽA Razstava Safeta Zeca izjemen dogodek Slikar je po rodu iz Bosne, živi in usivorjo po v Benetkah V Kulturnem centu Lojze Bratuž na Drevoredu 20. septembra v Gorici je Se do konca meseca na ogled likovna razstva bosanskega umetnika Safeta Zeca. Razstavo si je možno ogledati vsak dan od 17. do 19. ure, v nedeljah od 10. do 12. ure in pred, med in po kulturnih prireditvah v centru Bratuž. Velika goriška razstava Safeta Zeca nam predstavlja tega odličnega slikarja in grafika v celotni podobi, saj je na ogled veliko število tako njegovih slik kot tudi značilnih in mojstrsko izdelanih grafik. Safet Zec e je rodil v Rogatici v Bosni leta 1943 v obrtniški družini osmih otrok. Družina je tokrat po njegovem rojstvu morala bežati v Sarajevo, kjer je Zec obiskoval najprej osnovno šolo in se kasneje vpisal na petletno umetniško srednjo šolo. V Sarajevu v takratni Jugoslaviji namreč ni bilo Akademije za likovno umetnost in je zato na tej šoli poučevalo veliko izjemnih likovnih pedagogov. Umetnik sam rad pove, da je prav na tej šoli najprej spoznal in se kasneje naučil domala vseh likovnih tehnik in tudi resnega odnosa do likovnega ustvarjanja -dela, ki mu je bilo sicer dano že z malih nog, ker je zrasel v družini obrtnikov. Od tu je Zec odšel v Beograd, na Akademijo za likovno umetnost, kjer so ga najprej zavrnili in je zato ponavljal sprejemni izpit in akademijo kasneje tudi končal. V nekdanji Jugoslaviji se je Safet Zec kaj kmalu uveljavil, leta 1975 pa smo ga Slovenci prvič pobliže spoznali, saj je razstavljal v Modemi galeriji v Ljubljani in že takrat prevzel slovensko občinstvo s svojimi slikami večjega formata, na katerih je slikal predvsem zelene krošnje divjih kostanjev in premišljene krajine, ki se jim je poznalo, da jih riše in slika umetnik, ki se harmonično sklada z naravo in predvsem pa z drevesi. Kasneje je veliko razstavljal po vsem svetu, v Jugoslaviji pa je največ delal v trikotniku med Beogradom, Sarajevom in Dubrovnikom, bil je tudi reden gost grafičnega bienala v Ljubljani, za svoje dela je prejel veC nagrad. Konec osemdesetih let se je iz Beograda preselil v Sarajevo, kjer si je uredil velik atelje, kupil pa je tudi dve hiši v nebeško lepem PoCitelju pri Mostarju, ki ju je preuredil v dom in velik atelje, v katerem si je uredil tudi tiskamo za grafično delo. PoCitelj je bil do zadnje vojne v Bosni in Hercegovini eden najlepših biserov samosvoje arhitekture, ki je spajala krščanske, muslimanske in mediteranske prvine in tihi ubranosti z divjo naravo, postal je vas umetnikov iz vse Jugoslavije in tudi od drugod. Umetnik rad pove, da si ne bi nikoli mislil, da bo kot vojno dete ponovno priča grozodejstvom vojne in pred divjanjem v nedavni vojni, v kateri je izgubil poleg prijateljev in znancev tudi svaka in brata, uničili pa so mu tudi dom in atelje v PoCitelju, odšel v izgnanstvo. Prišel je živet v našo deželo, naselil se je v Vidmu, kjer je do nedavnega imel tudi velik atelje. Spet je začel znova in se pri nas tudi predstavil z veC razstavami; morda se bomo najbolj spomnili tiste, ko se je pred štirimi leti v Gradišču predstavil skupaj v Dugom in Zigaino v okviru Mednarodnega grafičnega trienala v Galeriji moderne umetnosti Lojze Špacapan. Pred šestimi meseci pa se je z družino preselil v Benetke, kjer si sedaj ureja tudi atelje. Sam pravi, da so mu bile Benetke nekako usojene, saj si je kot mladenic-študent likovne akademije na izletu v Benetkah na Trgu sv. Marka zaželel, da bi lahko nekoč tam živel; pa tudi svojo diplomsko nalogo na likovni akademiji je posvetil prav Trgu sv. Marka. V lanskem decembru je imel odmevno veliko, dvojno razstavo v Ljubljani, in sicer v gradu Tivoli, kjer je razstavljal risbo in grafična dela in v Cankarjevem domu, kjer je razstavljal predvsem olja in tempere. Kot vse kaže, bo Safet Zec v kratkem postal izjem- no uveljavljen slikar tudi na Zahodu, kar si zaradi svojega mojstrskega dela tudi zasluži. V goriškem centru Bratuž se Sa-fed Zec predstavlja s svojimi »italijanskimi« deli, se pravi: z deli, ki jih je napravil v Vidmu in v Benetkah. Gre za nadaljevanje dela, ki ga je moral zaradi vojne prekiniti v rodni Bosni, na katero pa ga vežejo ne samo spomini, ampak tudi globlje umetniške vezi, kar se lepo vidi na njegovih krajinah, ki jih v tehniki suhe igle, jedkanice, tuša in risbe tudi v Gorici predstavlja. Nasploh so njegove grafike svet zase in to zaradi izjemnih dimenzij, saj je Zec ljubitelj večjih dimenzij, in zaradi umetniškega sporočila te seveda mojstrske tehnike. Zec je namreč izjemen risar, izjemen slikarski talent in tudi velik delavec, človek, ki mu ni težko ure in ure izdelovati eno samo matrico in jo potem še izboljševati, vse dokler ne doseže določene zamisli. Tega se bo vsakdo na razstavi takoj zavedal, ko bo postal pred njegovimi značilnimi okni, s katerimi nam Zec sicer res razkirva vso nostalgijo človeka po neminljivem in po lepem, a nam obenem tudi Čara tisto »dobro žalost«, o kateri sam pravi, da je edina, ki ga žene naprej pri ustvarjanju. Gotovo se bo obiskovalec lepe razstave zaustavil tudi pred njegovimi krošnjami, naravnost monumentalnimi drevesnimi krošnjami, kjer umetnik pokaže vse svoje risarske sposobnosti in tudi veliko predanost delu. Safet Zec je v Gorici razstavil tudi grafiko, na kateri je upodobljen hlebec kruha na mizi, pravzaprav na starem, časopisnem papriju, s katero je na Japonskem letos prejel prvo nagrado na grafičnem bienalu. Čudovite so tudi grafike, na katerih Zec upodablja hišna pročelja in izseke hiš, izseke arhitekture, ki je vsa zavezana človeku. Neverjetne so tudi njegove delovne mize, grafike, na katerih uporablja svoj delovni prostor. Svojevrstno je tudi to, da nekatere svoje grafike umetnik tudi ročno barva, pogosto je motiv rdečega lončka s cvetjem, ki sredi Črnine na oknu vabljivo bije v oko.*.. Kruh, nevsakdanja tihožitja z lovorji, brisačami, rjuhami, krpami, steklenicami in spet okna, a tudi človek, roke, okna, objem, hiša pročelja, fasade pa so glavni motivi slik, ki jih Zec v Gorici razstavlja. Gre za odlično slikarstvo, ki se navezuje na stare mojstre CopiCa. V ZeCevem slikarstvu je toliko humanega, preprosto Človeškega in obenem religioznega, da Človeka obide srh, ko se tega zave pred njegovimi platni. Kakšno izrazno moC in milino ima umetnik v sebi in mu jo tudi uspe prenesti na platna! Miza s kruhom, steklenico, drobtinicami in žlico postane platno velikih dimenzij, na katerem vsak človek najde košček sebe, saj mu govori o življenju in o pripadnosti življenju, a tudi o njegovem minevanju. Svojevrstne so njegove tempere, kjer umetnik pokaže, kaj vse se lahko slika v temperi, kakšne svetlobne efekte se lahko doseže, kako ni res,- da je ta tehnika danes nerazvita. Samo uporabljati jo je potrebno znati pravilno in to Zecu uspeva, še kako mu uspeva! Tihožitja s krpami, kjer se temni barvni toni imenitno poročajo s svežo belino blaga na videz preprosto odvžene in zgubane krpe, nam govorijo o velikem slikarskem znanju. Safeta Zeca in o njegovem navezovanju na renesančne mojstre, ki so bili tudi najprej veliki talenti in zraven še veliki delavci. ZaCeva likovno pripoved je preprosta pripoved o življenju človeka sedaj in tu, nobenega oklevanja ni v likovni govorici, izraznih sredstev. Zec tehniko obvlada kot ma-lodko danes, da ne govorimo o slogu! Razstava umetniških del Safeta Zeca v Kulturnem domu centra Lojze Bratuž v Gorici je prvovrsten kulturni dogodek, kakršnih se pri nas na likovnem področju le malo zgodi. Predsavlja nam namrC enega najveCjih živečih likovnikov z območja nekdanjega jugoslovanskega kulturnega prostora, ki z univerzalno govorico slikarstva nagovarja vsakogar izmed nas, da je samo življenje tisto, za katerega se mora vse neredih: da se ga ohrani, da se ga preseže, da se preprosto - živi. Obiskovalec razstave bo pred Zečevimi vrhunskimi mojstrovinami morda postal melanbonicno razpoložen, saj gre za refleksivno slikarstvo in grafiko, gotovo pa polno vtisov in lepega, katerega se je Zec že kot otrok zavedal. Job NAŠA PESEM 1999 Štirje zamejski zbori v Mariboru Tekmovanje bo danes in jutri Danes se v Mariboru začenja »Naša pesem 1999«, 16. tekmovanje slovenskih pevskih zborov. Tekmovanja, ki se bo nadaljevalo tudi jutri, se bodo ude-• ležili tudi štirje zamejski zbori: zbor Ja-cobus Gallus, mešani pevski zbor Frančišek B. Sedej iz Steverjana, ženski komorni zbor Glasbene matice in mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba. Mariborsko tekmovanje, na katerega se je letos prijavilo 33 zborov, se na državni ravni ponavlja vsako drugo leto, v ostalih letih pa se vrši mednarodno zborovsko tekmovanje, kot npr. lani. Štiri zbore, ki se bodo danes predstavili v Mariboru, že dobro poznamo, saj so zelo aktivni v našem zamejskem kulturnem prostoru. Zbor »Jacobus Gallus«, ki ga vodi Janko Ban, deluje od leta 1991 v okvira tržaške Glasbene matice. Uspešno se je udeležil številnih tekmovanj: dvakrat na zborovskem tekmovanju v Arezzu, dvakrat na državnem tekmovanju v Vittoriu Venetu, dvakrat na deželnem tekmovanju »Corovi-vo« in večkrat na tekmovanju radijskih posnetkov revije »Primorske poje«. Na »Naši pesmi« je že tekmoval trikrat: leta 1993 je prejel srebrno, v letih 1995 in 1997 pa zlato odličje. Zbor izbira programe, ki naj Čimbolj vrednotijo domačo glasbeno kulturo, zato se predstavlja vedno s skladbami domačih avtorjev, kot npr. Merku, Kogoj, Vrabec; letos bo v Mariboru predstavil skladbo mladega skladatelja Marka OzbiCa«Kae est«, napisano v starocerkveni slovenščini na besedilo svetopisemske Visoke pesmi, ob tej pa zapel še Gallusov motet »Nigra sum, sed formosa« in še Merkujevo priredbo beneške ljudske »Svjeti lunca celo noc«. Tudi mešani zbor »Frančišek B. Sedej iz Steverjana, ki ga vodi Bogdan Kralj, se bo danes predstavil v Maribora. Korenine zbora so bili cerkveni pevci, ki so peli na domačem koru; v 80. letih je zbor vodil Tomaž Tozon iz Škofije Loke. V zadnjih letih je program zbora precej natrpan, saj nastopa na goriški zborovski reviji »Ceci-lijanka«, na reviji »Primorska poje«, je nastopal na osrednji »Prešernovi proslavi v Trstu in Gorici ter snemal za koprsko televizijo. Na državnem tekmovanju v Vittoriu Venetu je zmagal nagrado v kategoriji ljudskih pesmi. Danes se bo na »Naši pesmi« predstavil s pesmijo »Jeruzalemske mesečine« go-riškega skladatelja Stanka Jericija in z dve-mi priredbami ljudskih pesmi: koroško »Luba vigred se rodi« Lojzeta Lebiča in rezijansko »JnjenCeua jti gna« Pavleta Merkuja. Zenski komorni zbor Glasbene matice, ki ga vodi Tamara Stanese, je zaCel delovati leta 1996. Ze nekaj mesecev po ustanovitvi je nastopal na reviji Zveze cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu in na reviji »Primorska poje«, kjer je zasedel prvo mesto na tekmovanju radijskih posnetkov v kategoriji ženskih zborov. Uspešno je sodeloval na italijanskem tekmovanju v Arezzu, snemal za italijansko radiotelevizijo in arhivski posnetek za Urad za manj uporabljene jezike v Bruslju. Na »Naši pesmi« je zbor že sodeloval in prejel srebrno plaketo; posnetek tistega nastopa je zabeležen na zgoščenki »Naša pesem 1997 - nagrajeni primorski zbori«. Leta 1998 pa je na mednarodnem tekmovanju v Mariboru prejel bronasto plaketo. Letos se na »Naši pesmi« predstavlja« z Brahmsovo »Sier lieder aus Jungbrunnen«, »Da gora ta Ceninavva« v priredbi Ambroža Čopija in »Gondo-lirjeva pesem« Frana Gerbica. Mešani pevski zbor »Hrast« iz Doberdoba, ki ga vodi Ffilarij Lavrenčič, deluje že vrsto let v okviru istoimenskega društva; Hilarij Lavrenčič je vodstvo zbora prevzel leta 1985. Uspešno se je udeležil raznih zborovskih tekmovanj: »Corovivo«, »Can-tate 90« v Maasmechelu v Belgiji, državnega tekmovanja v Vittoriu Venetu, kjer je zmagal prvo nagrado v polifoniji in drugo v folkori. Zbor je sodeloval pri vokalno-inštramentalnih izvedbah Sattnerjeve kantate »Jeftejeva prisega« (1986, 89] in »Oljki« (1994), in odrskih postavitvah Be-natzkyjeve operete »Pri belem konjičku« (1996). Prav v teh dneh je izšla zgoščenka, ki jo je posnel zbor v sodelovanju z RAL »Stezice« - tako je naslov zgoščenki -, vsebuje umetne pesmi naših avtorjev in priredbe ljudskih pesmi. Na »Naši pesmi« se je zbor že zelo dobro odrezal leta 1997, ko je dosegel zlato plaketo v kategoriji mešanih zborov, poleg posebnih priznanj. V Mariboru se bo predstavil z dvenri novitetami: skladbo Stanka Jericija »NoC na gori« in rezijansko »Tana Sarte« v priredbi Pavleta Merkuja ter z Bracknerjevim graduale »Christus factus est«. Seveda se vsi zbori morajo predstaviti tudi z obvezno pesmijo, ki je letos za ženske zbore »Prekmurska« Uroša Kreka, za mešane zbore pa »Večerna pesem« Emila Adamiča. Vsem štirim zborom voščimo veliko uspeha v Mariboru! Raffaella Petronio TV FILMI Paisa, Rai 2, ponedeljek 26-aprila ob 23.55 režija: R. Rossellini igrajo: C. Savio, D.M. Johnson, Rossellinijev film prikazuje v šestih dejanjih dogodke druge svetovne vojne od odporniškega giban] do osvoboditve Italje. FILM TEDNA LA FAME E LA SETE režija: A. Albanese igrata: A. Albanese in L. Indovina Po očetovi smrti se trije bratje , ki so se v prejšnjih letih povsem oddaljili, spet srečajo na očetovem pogrebu. Četudi so Alex, Salvatore in Pacifico trojčki, so zaradi življenjskih okoliščin povsem različni. Alex, edini brat, ki je ostal na domu, živi z materjo in z vrsto svojevrstnih sorodnikov. Zelo rad se ubada s fotografijo in večina posnetkov prikazuje prav njegovo rojstno zemljo. Salvatore je podjetnik, izseli se na sever Italije in se do take mere sramuje svojega porekla, da si celo spremeni ime in ga zdaj vsi poznajo za Iva Perego. Tretji brat, Pacifico, je nesrečno poročen profesor, ki se vseskozi ubada z družinskimi problemi. C eprav si je Albanese, zamislil film kot komedijo, se gledalec ob koncu vpraša, Ce ni morda to le smeh z grenkim priokusom. Ragione e sentimente (Sens and Sensibility), Canale 5, tore* 27.aprila ob 21.uri režija: A. Lee igrata: E.Thompson, H.Grant Po istoimenskem romanu pisatelj1); Jane Austen so posneh film, ki se odvil ^ v Angliji ob koncu osemnajstega st° letia. Glavni junakinji sta dve znacajst-zelo različni sestri. Stanno tutti bene, Rete 4, pe*e SO.aprila ob 22.40 režija: G.Tomatore igrajo: M.Mastroianni, M.Genu M.Morgan Protagonist filma je gospod Matt6^ upokojenec in vdovec, ki ima vse svo) sinove razkropljene po Italiji. Nekeg dne se odloči in gre k njim na obisk- VIDEOKASETE La vita e’ bella režija: R. Benigni igrata: R. Benigni, N. Braschi . Benignijev film, nagrajen s tre^ Oskarji, o katerem se je in se tudi S® ^ veliko govorilo, je zdaj razpoložljiv di v videokaseti. P" WASHINGTON / PROSLAVLJANJE OBLETNICE USTANOVITVE NOVICE Kosovska kriza zasenčila slovesnosti ob 50-ietnici Tridnevnega srečanja se udeležuje 19 članic in 24 partnerskih držav VVASHINGTON - z neformalnim zasedanjem v°jnega sveta, ki razpravlja o krizi na Koso-vn> se je včeraj v Wa-shingtonu začel vrh zve-26 Nato. Ameriški predsednik Bill Clinton )e ob otvoritvi vrhunske-§a zasedanja dejal, da nameravajo voditelji devetnajsterice jugoslovanske-|nn predsedniku Slobo-°danu Miloševiču po-. ati »sporočilo enotnosti *n odločenosti, da bo 2^eza NATO z napadi na nadaljevala tako dol-8°. dokler bo to potreb-no.« Tudi generalni sek-retar zavezništva Javier °lana je dejal, da je zve-?a NATO enotna in od-npena, da bo porazila "Miloševiča, ki mora ve-I 6d. da ob koncu 21. sto-et)a v Evropi ni prostora 2a njegovo politiko. . Prav kosovska kriza pa Je v veliki meri zasenčila Proslavo ob 50. obletnici 2veze NATO in delovna ječanja med predstav-19 držav članic se-^'ernoat(antske zveze ter 4 držav, ki sodelujejo v Programu Partnerstvo za "j Na vrhunskem zase-nnju v Washingtonu so zbrali predstavniki in elogacije iz 42 držav ter gostiteljice ZDA, ki sku-Pa) tvorijo Evroatlantski p et za partnerstvo oz. APC. Po prvotnih načr-pP bi morale članice I “C predvsem pro-avljati preteklost orga-izacije, ki je ščitila abodno Evropo pred nrnunizmom, ter se po-s°varjati o prihodnosti 2veze NATO. Načrte je Pokvarila kosovska kri-■ tako da bo zdaj precej asa in truda na vrhun-6ln sestanku posveče- nega sedanjosti oziroma iskanju rešitve za kosovski spopad. Vrhunsko zasedanje, na katerem se je zbralo največje število voditeljev držav v zgodovini VVashingtona, bo trajalo do jutri. V vseh številnih delegacijah je približno 1.700 članov, delo zasedanja pa spremlja 3.200 novinarjev. Večina dejavnosti poteka v zgradbi Ronald Reagan, kjer je tiskovno središče in dvorane, ter v Beli hiši. Za nemoten potek zasedanja in slovesnosti skrbi organizacijski odbor pod vodstvom veleposlanika Johna Blinke-na, v njem pa so številne korporacije in podjetja, ki so prispevala finančna sredstva ter opremo, kot so računalniki, avtomobili in mobilni telefoni za člane delegacij. Problematika Kosova je vključena v redni del zasedanja, ki poteka ločeno za članice zveze NATO in za partnerske države. Veleposlaniki, ministri in voditelji držav 19 članic zveze NATO so včeraj opravili slovesnosti ob 50. letnice zveze, pri čemer so bile v središču pozornosti tudi tri nove članice Češka, Madžarska in Poljska, ki so bile sprejete letos. Danes bo delovno zasedanje članic, voditelji partnerskih držav pa se jim bodo zvečer pridružili na večerji, ki jo prireja predsednik ZDA Bill Clinton s soprogo Hillary. Zaradi kosovske krize se je na začetek nedeljskega programa »vrinil« sestanek med voditelji držav sosed ZR Jugoslavije (Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Romunije, Bolgarije, Makedonije, Albanije) ter Slo- venije in 19 držav članic zveze NATO. Sele nato bo na vrsti razširjeno zasedanje, na katerem bo sodelovalo vseh 43 držav, brez Rusije, ki je sicer članica Partnerstva za mir, vendar se zaradi zračnih napadov proti ZRJ zasedanja v Wa-shingtonu ne udeležuje. Med voditelji držav članic zveze NATO prevladuje mnenje, da naj na vrhu ne bi sprejeli odločitve o napotitvi kopenskih enot za hitrejši zaključek že mesec dni trajajočega posega na Kosovu, čeprav nekateri poznavalci menijo, da bo zanesljivo tekla beseda tudi o tem. Najpomeb-nejša naloga voditeljev zveze NATO bo prav gotovo ohranitev enotnosti glede posega na Kosovu. Od izida kosovske krize je v mnogočem odvisna prihodnost zahodne zveze, ki po koncu hladne vojne tipa za novo identiteto ne le zavezništva kot obrambne organizacije, ampak zveze, ki bo sposobna uspešno posredovati na kriznih žariščih in zagotavljati kolektivno varnost. Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Sandy Berger je med pomebne vidike, o katerih naj bi razpravljali, prištel zagotavljanje varnosti pred vsemi oblikami orožja za množično uničevanje in boj proti terorizmu. V povezavi s kosovsko krizo pa nameravajo Američani skupaj z zavezniki najti celovito rešitev za Balkan, ki bi iz kriznega centra Evrope počasi prešel v stabilno regijo. Na kakšen način naj bi jim to uspelo, pa bo morda znano po sklepih vrhunskega sestanka. (STA) ta H ■ iSH Rusija med petimi največjimi izvoznicami orožja MOSKVA - Rusija sodi med pet največjih dobaviteljic orožja v svetu, je včeraj na novinarski konferenci povedal Grigorij Rapota, generalni direktor državne družbe za izvoz orožja Rosvooruženje. Po podatkih Rapote je vrednost prodaje mskega orožja in vojaške opreme znašala lani približno 2, 6 mi-hjarde dolarjev, samo družba Rosvooruženje pa je lani prodala za 2, 46 mibjarde dolarjev orožja in vojaške opreme. Lani so v tujino prodajah predvsem sodobna orožja in opremo, kot so letalo SU-27, razbčice podmornic vrste 636, osebna vozila BMP-3 ter vozila za protiraketni kompleks Tiinguzuka-M. V letu 1998 so 49, 2 odstotka vsega prodanega orožja in vojaške opreme prodali letalskim silam, četrtino kopenskim silam, 15, 9 odstotka mornarici, 8,1 odstotka silam zračne obrambe, drugim enotam pa nekaj manj kot dva odstotka lanske skupne prodaje. Vodilna sila v prodaji vojaške opreme in orožja v svetu so ZDA, ki letno izvozijo orožje in opremo v skupni vrednosti 19, 3 mibjarde dolarjpv, sledi Velika Britanija z izvozom v vrednosti 8, 8 mibjarde dolarjev, Francija izvozi na leto za 5, 6 mibjarde dolarjev orožja. Rusiji sledita Izrael z 1, 5 mibjarde dolarjev in Kitajska, ki na leto izvozi za mihjardo dolarjev orožja in vojaške opreme. (STA) Napredek na pogajanjih o Vzhodnem Timorju NEW YORK - Portugalski in indonezijski pogajalci so na pogajanjih o prihodnosti Vzhodnega Timorja dosegli napredek, vendar se še ne ve, kdaj naj bi podpisah dogovor. Portugalska in Indonezija se pogajata o avtonomiji Vzhodnega Timorja, nekdanje portugalske kolonije, ki si jo je Indonezija priključila leta 1976. Proces proti osumljencema za atentat na ameriško veleposlaništvo preložen DAR ES SALAAM - Tanzanijsko sodišče je danes proces proti dvema osumljencema za napad na ameriško veleposlaništvo v Dar es Salaamu, izveden avgusta lani, preložilo na 10. maja. Proces so preložili na zahtevo tožilstva, ki želi več časa za preiskavo. Ta sicer še vedno poteka. Senat povezuje povračilo za gondolsko nesrečo s C-141 VVASHINGTON - Ameriški senat je povračilo družinam žrtev nesreče z gondolo v Itabji, ki jo je povzročilo ameriško vojaško letalo v Cermisu, povezal z odškodnino Nemčije, ki naj bi jo plačala svojcem devetih Američanov, ubitih v letalski nesreči leta 1997. Sedem žrtev gondolske nesreče februarja leta 1998 so bib Nemci. ZDA ne bi smele plačati odškodnine nemškim državljanom, ki zahtevajo povračilo za smrt svojcev v omenjeni nesreči, dokler ne bo dosežena ustrezna rešitev med nemško vlado in družinami žrtev nesreče iz leta 1997, je v neobvezujoči resoluciji sklenil senat. Resolucijo je v senatu predlagal senator Strom Thurmond na pobudo vdove ene od žrtev nesreče, v kateri je nemško tovorno letalo ob obah Afrike trčilo v ameriško letalo vrste C-141. ŽENEVA / KOMISIJA ZN ZA ČLOVEKOVE PRAVICE INDIJA / VLADNA KRIZA Zavrnili predlog ZDA za obsodbo Kitajske Zadeval je 10-letnico pokola na Trgu nebeškega miru - Komisija pa je obsodila Kubo in Izrael ŽENEVA - Komisija Združenih narodov za človekove prvice je včeraj v f^enevi zavrnila resolucijo, ki so jo ob MO- obletnici pokola na Trgu nebeške-ga miru v Pekingu pripravile Združene države Amerike. Kitajska se je tako p obsodbi s strani medu sti- Komisija ZN za čli Slcer sprejem^ resoluci niso obvezujoče, ima Politično in moralno sPravi v zadrego marši! ZDA si namreč že 1 Pekingu vedno ui Poro večine držav, k ncije zavrnile. Dosh napelo le leta 1995. Zna |n svoboščin na Kit ®j nude obsodbe nikov na dolgoletr ZDA tudi zahtevajo njihovo izpustitev. Resolucija prav tako obsoja omejitve pri uživanju kulturnih, verskih in drugih pravic Tibetancev. Medtem ko so evropske države še lani »bile bitko« s Pekingom, sp se tokrat odločile, da ne bodo predstavile svoje resolucije, saj menijo, da je dialog koristnejši od nasprotovanj. Komisija ZN pa je včeraj obsodila Kubo zaradi omejevanja svobode mišljenja in zborovanja v državi. Resolucija, ki je bila sprejeta s tesno večino, vlado v Havani poziva »k odprtim sbkom z demokratičnim svetom.« Komisija za človekove pravice je obsodila tudi Izrael zaradi izgradnje izraelskih naselij na zasedenih ozemljih v Vzhodnem Jeruzalemu. Proti resoluciji, ki jo je predlagala Evropska unija, so glasovale le ZDA. Resolucija ostro obsoja predvsem povečane aktivnosti gradnje naselij od podpisa mirovnega sporazuma v Wye Plantation med Izraelom in Palestinci. (STA/AFP) Sonia Gandhi po neuspelem poskusu dobila še eno priložnost Če ji ne bo uspelo, predčasne volitve skoraj neizogibne NEW DELHI- Prvi poskus Sonie Gandhi, da poišče večino za sestavo nove indijske vlade, ni uspel, ker je predsednik levičarske stranke Samajvva-di, Mulayam Singh Yadav, predsednika države včeraj obvestil, da ne bo podprl Kongresne stranke Sonie Gandhi niti dosedanje vladajoče stranke BJP. Gandhijevi je tako zmanjkalo najmanj 20 glasov za oblikovanje nove vlade. Toda indijski predsednik Kocheril Raman Narayanan se je včeraj odločil, da da Gandhijevi še eno priložnost za poskus sestave nove vlade. Zadnje volitve so v Indiji potekale šele pred dobrim letom. Če Gandhijevi tudi vdrugo ne bo uspelo, bodo predčasne volitve skoraj neizbežne. JANEZ OD BOGA V torek podpis pogodbe o prodaji Cena znaša 28 milijard Voditelji verskega reda usmiljenih bratov bodo v torek pripotovali v Trst, da bi v deželni palači podpisali pogodbo o prodaji goriške bolnišnice Janeza od Boga deželi. Po dokaj verodostojnih neuradnih vesteh bo odkupna cena znašala približno 28 milijard lir. Za sam odkup poslopja naj bi dežela sicer formalno plačala “le” 15 milijard, k temu pa gre dodati še 5 milijard, ki jih je verski red zahteval kot odškodnino za izgube v letošnjem poslovanju in 8 milijard, ki jih bodo namenili prenovi doma za ostarele v nekdanji bolnišnici sv. Justa. O bolnišnici bi moral prav v ponedeljek zvečer razpravljati občinski svet, kjer sta na dnevnem redu resolucija Oljke proti selitvi in pobuda Zelenih za referendum. Z odkupom poslopja bo dežela gotovo še bolj forsirala za selitev, ki pa ni nujna: poslopje Janeza od Boga bi lahko namenili tudi v druge namene (marsikdo predlaga študentski dom) in bolnišnico obdržali tam, kjer je. NOVICE Tudi danes niz pobud proti vojni na Balkanu Na Goriškem so te dni ustanovili Odbor proti vojni. Vanj so doslej pristopili posamezniki, društva in skupine. Množijo se tudi pobude za takojšnje prenehanje bombardiranja in za začetek pogovorov za miroljubno rešitev konflikta in za prenehanje etničnega čiščenja. V Tržiču je bilo včeraj protestno zborovanje študentov. Priredila sta ga društvo »Entrata Ubera« in Odbor za zaščito dijakov. Na manifestaciji je sodelovalo nekaj sto dijakov. Danes pa bo v Tržiču, prav tako na pobudo društva »Entrata libera« vrsta prireditev pod skupnim naslovom »Na nobeni strani - proti vojni«. Prireditve se bodo odvijale v dopoldanskem in popoldanskem času na Trgu republike. Pristopile so številne skupine, združenja in ustanove. Odbor proti vojni pa bo drevi ob 20.30, kakor smo na kratko poročali že včeraj, priredil simbotično akcijo varovanja mostu v Zagraju. Tu se bodo zbrati mirovniki in, po zgledu prebivalcev Beograda, simbolično zaščititi most, ki je simbol povezovanja in zbliževanja. V knjigami Eguilibri razstvalja Benjamin Škibin iz Nove Gorice V knjigami Equi/tibii v Semeniški utici 8 v Gorici bodo danes ob 18. uri odprti novo razstavo v okvi-m niza»Infrequenze«. Razstavljal bo mladi novogoriški slikar Benjamin Skibin, ki bo predstavil svoje dela z naslovom »On view«. Ugotavljanje in zatiranje drevesnih zajedalcev in bolezni V priredbi občinske uprave in Opazovalnice za bolezni rastlin bo v ponedeljek, 26. t.m., ob 18. uri v Ločniku srečanje o zajedalcih in boleznih, ki napadajo in uničujejo drevesa. V zadnjih dveh, treh letih je to kostanjev zavijač, emariški prelec, borov prelec itd. Sodelavci Opazovalnice za bolezni rastlin ter občinske službe za parke in vrtove bodo govoriti o različnih načinih zatiranja zajedalcev in glivičnih bolezni. Srečanje bo v prostorih rajonskega sveta v Ločniku. KULTURNI DOM / SREČANJE Z AVTORJEM Knjiga o zločinih fašistične Italije V njej je zbrana bogata dokumentacija o dogodkih, na katere mnogi radi pozabljajo 25. APRIL / SPORED Spominske slovesnosti na Goriškem Osrednja proslava na Vrhu V Kulturnem domu se je predsinoči zaključil ciklus treh predstavitev knjig, ki jih veže skupna tematska rdeča nit: najprej je bilo srečanje z Antonom Vratušo s predstavitvijo knjige Iz verig v svobodo, nato predstavitev knjige Stanka Petelina Osvoboditev slovenskega Primorja v italijanskem prevodu prof. Alda Rupla, nazadnje pa še srečanje z Alojzom Zidarjem, ki je predstavil knjigo Slovenski narod pomni in obtožuje s podnaslovom: Zločini, ki jih je nad Slovenci zagrešila italijanska fašistična država. Na srečanju, ki sta ga priredila Kulturni dom in Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice, je v imenu organizatorjev pozdravil Aldo Rupel, ki je povedal, da zadnji knjižni Zidarjev napor prinaša dokumentacijo, kakršne doslej še ni bilo zaslediti na slovenskem knjižnem trgu. Nato je spregovoril predstavnik založbe Lipa iz Kopra Iztok Markočič in prestavil nelahko pot do izida knjige, ki je bila neposredno vezana na tožbe rimskega sodnika Pititta v zvezi z izkanjem krivcev za poboje v fojbah. Knjigo in avtorja je podrobneje predstavil Milan Gregorič, ki je še posebej izpostavil pokončnost slovenske države v odnosu do narodnoosvobodilne vojne in v odnosih z italijansko stranjo. Gregorič je tudi poudaril potrebo, da se osnuje sodelovanje na enakopravni in iskreni ravni, v kateri mora NOB zadobiti svoje pravo mesto. »Uradna Slovenija« glede tega ne sme biti nema, saj se NOB-ja ne gre sramovati... Nato je spregovoril avtor Alojz Zidar, ki je v zvezi z nastankom knjige povedal, da je socialistična Jugoslavija takoj po drugi svetovni vojni zbrala podatke o italijanskih vojnih zločinih v Ljubljanski pokrajini in na Primor- skem, a jih ni nikoli predložila kakemu mednarodnemu telesu, ki bi krivca postavilo pred sodišče, kajti italijanskim vojnim zločincem Evropa nikdar ni sodila. Po uvodnih besedah se je razvila zanimiva razprava, ki se je dotaknila tudi današnjih odnosov med Italijo in Slovenijo ter na Balkanu, pri čemer je bila poudarjena dolžnost vseh odgovornih, da težijo k razvijanju miru in dobrososedskih odnosov. Združenja bivših partizanskih in antifašističnih borcev, kulturna društva in občinske uprave se bodo danes in jutri poklonili spominu padlih za svobodo ob državnem prazniku osvoboditve, 25. aprilu. Slovenci pa se te dni (27. aprila) spominjamo tudi 58. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Spominske slovesnosti s polaganjem vencev, marsikje združene s priložnostnimi kulturnimi sporedi, se bodo zvrstile danes in jutri. Največ slovesnosti pa bo jutri. Jutri bo tudi osrednja slovesnost na Vrhu, kjer bodo ob 14.30 obeležili 25-letnico odkritja spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju. Govorila bosta Ciril Zlobec in Arturo Calabria, zatem pa bo v KSC Danica nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Predstavniki goriške sekcije VZPI in SKGZ bodo danes popoldne obiskali spominska obeležja v mestu in sicer, ob 16. uri na gradu, ob 16.30 v zaporih, ob 17. uri pred železniško postajo in ob 17.30 na glavnem goriškem pokopališču. Danes ob 20. uri bo spominska slovesnost v Gabrjah, na pobudo KD Skala in pevskega zbora, združenja borcev in obči' ne. Slovesnost bo združena s krajšim kulturniD1 sporedom, spregovoril bo župan Petejan. Spored jutrišnjih spominskih slovesnosti pa )e naslednji: , v Pevmi, ob 9.30 preb spomenikom, v PodgoO, ob 10. uri pred spomenikom. Podgorci Prl' pravljajo kot vsako leto kulturni spored s pevskimi točkami, nagovorom bi recitacijami. Slovesnost v Stali" drežu, na pobudo tamkajšnje sekcije VZP* in društva bo ob 11-3^ pred spomenikom. Udeležence bo nagovorila Sara Hoban, zapel bo pevski zbor Oton Zupančič- Komemoracijo Prl' rejajo tudi v Ločniku, na pobudo združenja AVL, župnije in rajonskega sveta. Začela se bo ob 10.30 z mašo, zaključila ® polaganjem vencev prej1 obeležjem padlim partizanom na pokopališču. V občini Sovodnje bodo slovesnosti jutri: ob 10.45 v Sovodnjah, ob 11. uri na Peči, ob 11-lb v Rupi ter, osrednja slovesnost, ob 14.30 na Vrhu. Slovesnosti v dober-dobski občini se bodo pričele z mašo za padle v osvobodilni vojni ob 1°-uri, polaganje vencev pa bo potekalo v Jamljah, °b 10.45, Doberdobu, ob U' uri, na Poljanah, ob H-l5 in na Palkišču, ob 11-30-Pred spomenikom na Palkišču bo osrednja slovesnost. Udeležence bosta pozdravila župan Lavrenčič in predstavnik VZPI/ANPI, slavnostni govor pa bo imel Mila® Pahor. Kulturni spore bosta izvajala pihaln8 godba in moški pevski zbor Jezero. Ponekod so bile sp° minske slovesnosti že včeraj. Tako v Tržicm pred spomenikom padn^ delavcev ladjedelnice, Kulturnem domu v Gori ci pa je bil sinoči 10- na1 ting za sožitje. Nocoj v Krminu zaključek srečanja mladinskih odrov V občinskem gledališču v Krminu se bo nocoj ob 20. uri sklenil spored letošnjih srečanj šolskih gledaliških skupin iz goriške pokrajine in novogoriškega območja (»Palio teatrale«). Po predstavah, ki so se zvrstile v Tržiču, Gradežu, Gradišču in sinoči v Bratuževem centru v Gorici, bo drevi na sporedu ena sama predstava in sicer igra»Note di riconversio-ne«v postavitvi dijakov poklicnega trgovskega zavoda Cossar iz Gorice. Po predstavi bo nastopil trenutek razglasitve zmagovalcev. Žirija, ki ji predseduje gledališki avtor in kritik Gianni Guardigli iz Rima in jo sestavljajo še goriški igralec Gianfran-co Saletta, avtorica Rai in režiserka Cristiana Vignoli iz Trsta, novinarka Elisa Meazzini, dramaturginja Tea Rogelj iz Nove Gorice in gojenka delavnice »Teatro giovani« Sonja Vi-sintin, bo razglasila dobitnike prve in druge nagrade za najboljšo predstavo, nagrad za najboljši moško in žensko vlogo, posebne nagrade žirije. Podelili bodo tudi nagrado občinstva. Boj za nagrade bo najbrž izenačen, saj so doslej skoraj vse predstave bile na dobri kakovostni ravni, zelo dober pa je vse večere bil tudi odziv občinstva. Predsinoči so v Gradišču nastopili dijaki goriškega učiteljišča Scipia Slataperja z igro »La vita e un altro sogno«. Posebno omembo zasluži dejstvo, da so v igri nastopali tudi prizadeti, ki so v oskrbi pri konzorciju CISI, tako da je igra pridobila še poseben pomen. Sinoči sta bila napovedana še nastopa skupin Srednje ekonomske in trgovske šole iz Nove Gorice z igro »Tartuffe v šoli« in tehnično-industrij skega zavoda G. Galileia iz Gorice z igro »Mol-to rumore per nulla«. TE SO SESTAVINE, KI IZBOLJŠUJEJO RABLJENE AVTOMOBILE ZASTOPNIKOV VOLVO. Z« VSE IMUENE AVTOMNUE. BREZOBRESTNO FINAHSIAAlUi N ZSMOM Cena rumeni Eurotax 25.000.000 lir Finansirani znesek 15.000.000 lir Predujem 10.000.000 lir 18 mesečnih obrokov po 833.300 lir T.A.N. 0 % T.A.E.G. 2,15 % Anticipirani stroški dosjeja 250.000 lir Davek - kolek 20.000 lir iba za avtomobil Volvo. Ponudbe veljajo do 30. aprila 1999. Izbrana rabljena vozila zastopnikov Volvo: avtomobili vseh znamk’ ki so prestali poglobljene preglede programa Kontrola kakovosti Volv0' Vsakemu pregledanemu avtomobilu zagotavljamo, brez dodatnih stroškov' za leto dni od datuma nakupa “Garancijo Rabljena vozila” brez limitov pTl prevoženih kilometrih in storitev Volvo SOS 24 ur, veljavno po ce 1 Italiji in v drugih 31. evropskih državah. Rabljeni avtomobili zastopnikoV v n 1 v o: varnost rabljenih z vsemi pravimi sestavinam1, VOLVO CraM srl Gorica, ul. III. armata 180, tel.: 0481/21721 GORICA / POGOVOR $ PREDSEDNIKOM SANZINOM Kmečka banka se je znatno utrdila v okolju Najboljši pokazatelj je poslovanje v lanskem letu V ponedeljek bo v Kulturnem do-občni zbor delničarjev Kmečke banke. Denarni zavod je po skoraj frsh letih od konca komisarske upra-Ve zelo uspešno prestal prvo obdobje Poslovanja po pretresu sredi devetdesetih let. Rezultat poslovanja v le-tu 1998, ko se je čisti dobiček v primerjavi z letom poprej z 2,9 milijarde povzpel na 3,4 milijarde lir, ob ^atni ojačitvi premoženja, je naj-doljšin dokaz uspešnosti. Ponedeljkov občni zbor pa ne bo pomem-ben samo za preverjanje in odobritev orlanče. Na njem bodo delničarji vodu nov upravni in nadzorni svet. Od daaja leta 1996 Upravnemu svetu Predseduje odv. Peter Sanzin, ki je rade volje privolil v pogovor o poslopju zavoda. , Kako bi ocenili triletno obdobje, ** se bo zaključilo s ponedeljkovim ebčrtim zborom? »Naša banka se je spet postavila da noge, utrdila je poslovanje, kar rezultati bilance za leto 1998 zelo zgo-v°rno dokazujejo; to pa je tudi osno-Va, da v prihodnost, tudi ob upošte-Pju vrenja v italijanskem bančnem Slsternu, gledamo z optimizmom. Z rezultati poslovanja smo vrnili zau-Pji:nje delničarjem, ki so v najtežjem uudobju, z dokapitalizacijo, pomaga-1 reševati banko.« Kaj konkretno pomeni dober rezultat poslovanja? »Prvič, da smo povečali dobiček, in bomo v skladu s tem razdelili tudi za 20% višjo dividendo. Lani so delničarji prejeli po 50 lir, letos predlagamo 60 lir na delnico. Povečali smo premoženje, kar po drugi strani pomeni, da so deleži članov več vredni. Povečali smo investicije.« Je bojazen, da bi v prihodnje prišlo do zamenjave lastništva osnovana? »Za obdobje od maja 1996 do zdaj ni prišlo do takih sprememb. Partner iz Bologne je obdržal tretjino deležev, preostalo je porazdeljeno med domačimi delničarji. Nezanemarljiv delež, 4,95%, ima tudi LB, kar je še posebej pomembno. Kako utegne vrenje v italijanskem bančnem sistemu vplivati na poslovanje Kmečke banke? »Odgovor na to vprašanje ni enostaven. Smo del italijanskega bančnega sistema in torej občutljivi na vsa dogajanja in spremembe, ki se tu odražajo. Nevarne so seveda koncentracije. Po drugi strani se zavedamo, da se lahko obdržimo le s tem, da nudimo kvaliteten servis. Vsaj tako kvaliteten kakor druge banke, če že ne boljši. Sami tega ne bi zmogli in povezava s centralo v Bologni je v nekem smislu skorajda nujna. Tudi v taki povezavi pa si prizadevamo za ohranitev avtonomije”. So poleg znatno višjega dobička in večjih investicij še drugi pokazatelji da se je banka po komisarski upravi spet utrdila v svojem okolju? »Medtem ko se v večini bank ukvarjajo, kako rešiti vprašanje viška zaposlenih, smo pri nas na novo zaposlili nekaj uslužbencev.« Slišati je, da krmilo prepuščate drugim. Ladja je zaplula v mirnejše vode in ima veter v jadrih. Kako jo obdržati v tej smeri? »Recepta nimam, vendar pa sem prepričan, da že aktivnejša vloga delničarjev, zlasti lokalnih, lahko veliko pomaga. Aktivnejša vloga pomeni tudi polnoštevilno udeležbo na občnem zboru. Posebej na tem, ko bomo volili člane upravnega in nadzornega sveta.« (Pogovarjal se je Vlado Klemše). H TRGOVINE n Reforma v Gorici še brez učinka Dežela mora sprejeti pravilnik Reforma Bersani o liberalizaciji trgovskih dejavnosti, ki naj bi na osnovi deželnega zakona začela veljati včeraj, bo v Gorici še brez konkretnih učinkov na urnikih trgovin. Tako sporočajo z združenja trgovcev Ascom in s poveljstva mestnih redarjev, ker na deželi še niso poskrbeli za pravilnik o maksimalnem številu dnevnih in tedenskih ur odprtja. Zato bodo v prihodnjem tednu, ko bo sobota, 1. maja, praznični dan, trgovine poslovale po starem: dovoljeno bo odprtje v ponedeljek, 26. aprila (ah 3. maja), v sredo, 28., bodo jestvinske trgovine odprte tudi popoldne, v petek, 30., pa bodo peki spekli kruha za tri dni. 1. maja bodo lahko odprte le cvetličarne v dopoldanskem času. Črno skladišče kemikalij vFossakmu POKRAJINA / OBISK PODŽUPANA COLARIČA PRI BRANDOLINU Zanimive možnosti sodelovanja z Ljubljano Gost je bil v Gorici na povabilo SKGZ in se je sinoči udeležil Mitinga za mir in sožitje Finančni stražniki iz Gradeža so pri Fossalonu odkrili nedovoljeno skladišče kemičnih odpadkov, rio odkritja je prišlo Po naključju. Finan-carji so opazili dve osebi, ki sta sredi Polja kurili ogenj, pri cemer sta imeli na obrazih maski, ki naj oi ju varovali pred vdihavanjem strupe-tiih plinov. Finan-oarji so se jima približali in ugotovili, da sta možakarja požigala prazne posode kemičnih izdelkov, ki se navadno uporabljajo v kmetijstvu. Ugotovili so tudi, da so posode bile iz neke bližnje kmetijske zadruge. Sledil je takojšnji Pregled na sedežu zadruge, kjer so finančni stražniki našli na stotine posod z ostanki kemikalij. Ugotovili so tudi, da lastniki niso imeli dovoljenja za skladiščenje teh nevarnih odpadkov. Na osnovi navedenih ugotovitev so finančni stražniki zaplenili skladišče s 64 kubičnimi metri nevarnih odpadkov in °vadili sodstvu tri osebe zaradi kršitve Člena 674 kazenske-8a zakonika (odmetavanje nevarnih stva-ry m člena 51 zakonskega odloka 22 iz mta 1997 o upravljanju z nevarnimi odpadki. Podžupan mestne občine Ljubljana Anton Colarič, ki je sinoči kot gost SKGZ sodeloval na Mitingu za mir, sožitje in razvoj v Kulturnem domu, se je pred tem na pokrajini srečal s predsednikom Giorgiom Brandolinom. Srečanje, ki mu je prisostvoval tudi slovenski konzul Pelikan, je uvedel predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je izrazil zadovoljstvo, da manjšina tudi s promocijo takih stikov prispeva k razvijanju čezmejnih odnosov. Brandolin je gostu predstavil zavzetost pokrajinske uprave za obmejno sodelovanja sodelovanje, ki se je udejanila v ustanovitvi Čezmejnega pakta. Pakt potrebuje priznanje obeh nacionalnih vlad, je podčrtal in želel, da bi priložno- st za to bila prav v Ljubljani 3. maja na srečanju med ministroma za evropske zadeve Bavčarjem in Letto. Sodelovanje z ljubljansko občino je za Goriško zanimivo tudi za razvijanje čezmejne univerze, pri čemer bi lahko sodelovala ljubljanska univerza, in pri načrtovanju 5. evropskega prometnega koridorja, ki naj bi izkoristil naravni go-riški prag med vzhodno Evropo in Padsko nižino ter se razvil, poleg Trsta, tudi na tem drugem kraku. Zanimive možnosti se ponujajo tudi na kulturnem področju, tudi upoštevajoč prisotnost slovenske manjšine, ki bogati goriški prostor. Podžupan Colarič se podprl nakazane možnosti sodelovanja tako na kulturnem področju kot pri razvijanju prometnega koridorja. Ljubljana sodeluje z drugimi glavnimi mesti, je pa tudi pozorna do področij, kjer živi slovenska manjšina in želi zato že tradicionalne stike, ki jih ima s Trstom, razširiti tudi na Goriško. Ob že nakazanih je Colarič poudaril tudi možnost krepitve sodelovanja v okviru skupne kandidature za Zimske olimpijske igre brez meja. CADAJACO RUOTE GORICA TRG SAN ROCCO 7, Tel. 0481-536651 * Specializirana delavnica koles in motornih koles Dodatki V^A<° in nadomestni J Ril deli najboljših znamk gp Poverjeni prodajalec VAMAHA URNIK: TOREK IN ČETRTEK od 13.00 do 20.00 ure SREDA IN PETEK: od 08.00 do 15.00 ure " SOBOTA: od 09.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30 ure. KINO GORICA VITTORIA 1 18.DOZO.00-22.00 »Psycho«. Rež. Gus van S ant, i. Anne Heche. VITTORIA 3 17.40- 20.00- 22.20 »Le parole che non ti ho detto«. I. Kevin Costner. CORSO Rdeča dvorana: 17.15-19.40-22.00 »Scherzi del cuore«. I. Sean Connery in Dennis Quaid. Modra dvorana: 17.45- 20.00- 22.15 »8 mm - delitto a luči rosse«. i. Nicholas Gage. Prep. ml. pod 14. letom. Rumena dvorana: 18.00- 20.00-22.15 »II delo in ima stanza«. I. Ricky Tognazzi. TR2JC EKCELSIOR 17.50-20.00-22.10 »A civil action«. COMUNALE 17.SO-lO.45-22.00 »Bugie, baci, bambole e bastardi«. I. Sean Perm. ČEDAD RISTORI 18.15-21.00 »Patch Adams«. S PRIREDITVE DRUŠTVO KRVODAJALCEV DOBERDOB v sodelovanju z občinsko upravo in z vsemi društvi v občini Doberdob prireja BAKLADO za nabirko prispevkov za onkološki center v Avianu (»Via di Natale«). Odhod danes ob 20. uri iz občinskega parka. Vabljeni! GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige Etko Mužetko (Vrbovška ljudska pravljica) v torek, 27. aprila, ob 19.30 v prostorih osnovne šole na Vrhu. Sodelovali bodo: učenci osnovne šole, mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela in dekliški zbor Danica. PD RUPA-PEC vabi v Rupo na tradicionalni Praznik Frtalje v nedeljo, 25. aprila, soboto, 1. maja, in nedeljo, 2. maja, od 16.30 dalje. SEKCIJA VZPLANPI DOL-JAMLJE priredi v Jamljah pri Marjotu Pahorju družabno srečanje v četrtek, 29. aprila, ob 18. uri. Za veselo družbo bo poskrbel harmonikaš Karlo. KD BRIŠKI GRIČ vabi na praznovanja ob 1. maju na Dvom v Steverjanu v dneh 1. maja, s pričetkom ob 16.30 ter 2. maja, ko bo ob 9.30 Start 20. spominskega pohoda Steverjan-Gonjače. Ob tej priložnosti bo društvo nagradilo zveste udeležence vseh dosedanjih pohodov. Kdor bo pri vpisu predložil kolajne vseh pohodov, bo prejel primerno nagrado za zvestobo. Za informacije: tel. 0481-884187 (Maja). KD BRIŠKI GRIČ vabi na IGRE BREZ MEJA, tekmovalno srečanje športno-za-bavnega značaja, v sklopu praznovanj ob 1. maju na Dvoru v Steverjanu, v nedeljo, 2. maja, ob 14.30. Prijave pri Maji (tel. 0481) 884187 do vključno 1. maja. IZLETI * v DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi 8. maja celodnevni avtobusni izlet v Gardaland. V znesku, ki ga je treba vplačati ob vpisu, je vključena vožnja, vstopnina v zabaviščni park in kosilo v parkovni samopostrežni restavraciji. Izlet bodo izvedli ob minimalni prijavi 40 udeležencev. Prijave in informacije na sedežu društva in pri poverjenikih do 30. aprila. 71 OBVESTILA ZSKD in ZSSDI sporočata, da bo napovedani izobraževalni tečaj za prilagoditev zakonodajnemu odloku št. 155/97 - upoštevanje higijenskih pravil pri šagrah in podobnih prireditvah - v sredo, 5. maja v knjižnici D. Feigel, (Ul. della Croce 3), od 18. do 22. ure. V najkrajšem času naj se kulturna oz. športna društva zglasijo pri odgovarjajoči krovni organizaciji za prijavo vsaj enega udeleženca na tečaju. Za prijave in pojasnila se obrnite do uradov ZSKD (tel. 0481-531495 in ZSSDI tel. 0481-33029). OBČNI ZBOR KMEČKE BANKE GORICA bo v dragem sklicu v ponedeljek, 26. aprila, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Na dnevnem redu je med dragim odobritev bilance in predloga o dividendi ter izvolitev članov upravnega sveta in nadzornega odbora. KD SKALA GABRJE sklicuje v ponedeljek, 26. aprila, letni redni občni zbor na društvenem sedežu. Prvi sklic je ob 19. uri, drugi ob 20.30. PRI KMEČKI ZVEZI v Gorici, UL Malta 2 (tel. 0481/531644) deluje pooblaščeni center za fiskalno pomoč. Davčnim zavezancem pomaga pri izpolnjevanju prijave dohodkov mod. 730, mod. Unico ter pri izračunavanju davka na nepremičnine. Umik: vsak delavnik od 8.30 do 12.30. GOSERVIS pri SGZ GORICA je sklenil posebno pogodbo za sestavo in obdelavo davčnih prijav 730 (CAAF). Interesente vabijo, naj se oglasijo v njihovih uradih v Ul. Roma 20, tel. 0481/537386. Eg ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje henri nske črpalke GORICA AGIP - Ul. d Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG-U1. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRŽIČ ESSO-Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL-Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d Aosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Redipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - državna cesta 56 TURJAK IP - državna cesta VELES ERG - Ul. Aquileia KRMIN API - Drev. Ven. Giulia I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, začasno v ulici Faiti 13/A, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI DANES - Iz Gorice: 12.45, Evelina Mezzorana iz bolnišnice Janeza od Boga v Faro. V Tržiču: 12.00, Irene Maria Carcich vd. Faresiv cerkvi Device Marcelliane in na glavno pokopališče. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubija1'1 Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TELEKOMUNIKACIJE / TELECOM-DEUTSCHE TELEKOM Rimska vlada vztraja pri pariteti in privatizaciji Veliko dvomov tudi v Nemčiji, čeprav so novi kolos že krstili - Oiivettijev prevzem se bo začel 30. aprila RIM - Rimska vlada, ki ima med delničarji Tele-coma odločilno besedo, vztraja pri svojih pogojih za združitev italijanske in nemške telefonske družbe, med tem pa se postopek za Olivetti j evo javno nakupno ponudbo delnic Telecoma bliža cilju. Gre za dve ločeni operaciji, ki se ne izključujeta, toda če bo Oiivettijev prevzem uspel, bo imel nov lastnik Telecoma seveda pravico, da razveljavi načelni sporazum med italijansko in nemško telefonsko družbo. Okrog tega sporazuma, ki sta ga v četrtek v Londonu predstavila šefa obeh telefonskih kolosov, Franco Bernabe in Ron Sommer, se je medtem vnela polemika, pa tudi trgi ne kažejo nobenega navdušenja nad njim. Italijanska vlada je včeraj ponovila, da operacija ne sme biti prevzem ene od družb (seveda italijanske) s strani druge, ampak mora imeti - po besedah finančnega ministra Vi-sca - strogo paritetični značaj; minister za telekomunikacije Cardina-le pa je od Bonna zahteval »jasne, natančne in nedvomljive« obveze o paritetičnosti in o priva-tiaciji Deutsche Telekoma. Za nemško vlado so italijanske bojazni neutemeljene, zato daje vedeti, da ne bo več posegala v zadevo, medtem ko so tamkajšnji malimi delničarji v skrbeh zaradi morebitnega razvrednotenja delnic njihove družbe zaradi združitve s Telecomom. Italijanska družba utegne imeti »okostnajke v omari«, opozarjajo številni nemški časniki, ki se tudi pomenjljivo sprašujejo, zakaj je Gabilo za združitev z italijansko družbo odklonil British Telecom. V palači Chigi se je včeraj drugič sešla posebna delovna skupina za golden share (tim. zlato delnico, ki vladi omogoča veto na odločitve upravnega sveta), vendar ni sprejela nobenih odločitev, medtem ko so Nemci že določili ime za novo družbo, v katero naj bi se zlili obe telefonski družbi: imenovala se bo Openheim, delovala pa bo po nemškem pravu. Olivettijeva operacija za prevzem Telecoma se bo začela 30. aprila, kot je bilo programirano, končala pa se bo 30. junija s plačilom delnic. Prospekt o prevzemu, ki ga je odobrila Consob, je od včeraj na trgu, poteza z Deutsche Telekom pa ni nobena ovira, ker ita-lijansko-nemški sporazum o namenih brez odobritve delničarjev še nima pravne veljavnosti. iHTRENDI / V VZORČNIH MESTlHh April prebudil inflacijo ki naj bi zrasla na 1,5% RIM - Na splošno presenečenje se je inflacijska stopnja v aprilu - vsaj po podatkih iz vzorčnih mest - povzpela za dve desetinki odstotka in prešla od 1, 3% v marcu na 1, 5%. V mesečni primerjavi so se življenjski stroški zvišali za 0, 3%, medtem ko so od februarja na marec zrasli le za 0,1%. Pojemajoča krivulja inflacije, ki se je od septembra lani, ko je dosegla 2%, postopno nižala, je spet nekoliko oživela zaradi velikega skoka, ki so ga zabeležili v Neaplju (+0, 6% glede na marec), in to zaradi vrste podražitev, med katerimi izstopa zvišanje davka na trde mestne odpadke. V ostalih vzorčnih mestih so zabeležili podražitve kurilnega olja, bencina in drugih naftnih derivatov ter stanovansjkih najemnin. Pospešitev rasti življenjskih stroškov, ki je izšla iz podatkov enajstih vzorčnih mest, bo preverjena prihodnji četrtek, ko bo Istat objavil projekcijo o aprilski inflaciji, medtem ko bo dokončni inflacijski podatek za tekoči mesec znan šele 19. maja. Prihodnji teden v Trstu skupščini delničarjev CRTrieste in Generali TRST - V gledališču Rossetti se bodo v torek, 27. aprila ob 17.30 zbrali delničarji CRTrieste-Banca Spa na rednem letnem občnem zboru, ki bo pomemben ne samo zaradi obračuna lanskega poslovanja banke, ampak tudi zaradi občuteljive faze, v kateri se nahaja po vstopu v bančno skupino Unicreditd Itahano. V petek, 30. aprila, pa bo redna letna skupščina delničarjev Generali, ki so letos povabljeni k odobritvi lanskega poslovnega obračuna prej kot ponavadi, saj je bila skupščina v preteklih letih po tradiciji komaj junija. Tudi na tem občnem zboru bo veliko novosti, saj ima zavarovalna skupina krilatega leva za seboj zelo razgibano leto prevzemov in zavezništev na mednarodnih trgih. Zavarovalnica Sasa pred privatizacijo TRST - Upravni svet koncema Uti je v četrtek sprejel odločitev o privatizaciji tržaške zavarovalnice Sasa Assicurazioni in njene hčerinske družbe Sasa Vita. Sasa, ki jo z 68% kapitala kontrolira Cofki, merchant bank koncema Rti, se je že lani pripravila na borzno kotacijo in je zato zvišala delniški kapital od 30 na 70 milijard lir. Lansko poslovno leto je Sasa Assicurazioni končala s čisto izgubo 13 milijard Ur, izguba Sasa Vite, ki je podvojila vrednost zbranih premij, pa se-je omejila na 2 milijardi. Privatizacija grupe Sasa je le ena od novosti, ki jih za prihodnje mesece pripravlja Cofiri, Irijeva finančna roka, ki se tudi sama pripravlja na prehod na trg. Enelova dividenda skoraj 2.000 milijard lir RIM - Elektriška družba Enel bo po lanskem poslovnem obračunu zagotovila zakladništvu, svojemu edinemu delničarju, kar 1.964 mihjard lir vredno dividendo. Lani je dividenda znašala 922 mihjard, vendar je morala družba izvesti izredno akantonacijo sredstev na osnovi sklepa authority o jedrskih bremenih. Pozneje se je to breme za Enel izkazalo manj težko kot v začetku, ko je kazalo, da bo treba v izredni sklad za jedrsko tveganje nameniti kar 1.490 milijard lir. ACCOA bo okrepilo sodelovanje s Češko TRST - Delegacija Združenja trgovinskih zbornic za Srednjo Evropo (ACCOA), ki se je mudila v Pragi, je potrdila namen in možnosti za tesnejše gospodarsko sodelovanje s češkimi partnerji, potem ko so v tej državi pred kratkim uvedb vrsto olajšav za tuja vlaganja. Predsednik združenja Gian Carlo Murkovic je opozoril, da je Itahja komaj na petem mestu med trgovinskimi partnerji Češke Republike, njena udeležba v češki blagovni menjavi pa je komaj 5-odstotna. Novembra bo v Pragi letni forum Srednjeevropske pobude, ki ji letos predseduje Češka, katerega se bo kot konvencionirani partner udeležilo tudi Accoa. Tudi to bo priložnost za nadaljnjo krepitev sodelovanja in navezovanje novih stikov. SLOVENIJA / USKLAJEN JE Z ZAHTEVAMI PRIDRUŽENEGA ČLANSTVA Z EVROPSKO UNIJO Od včeraj v veljavi zakon o deviznem poslovanju Med drugim ureja poslovanje med nerezidenti in rezidenti ter tudi prenose premoženja iz in v državo LJUBLJANA - Včeraj je v Sloveniji začel veljati zakon o deviznem poslovanju, ki med drugim ureja poslovanje med rezidenti in nerezidenti v tujih ali domačih plačilnih sredstvih, poslovanje med rezidenti v tujih plačilnih sredstvih ter enostranske prenose premoženja v in iz države. Gre za zakon, ki nadomešča doslej veljavno zakonodajo s tega področja, tako zakon o deviznem poslovanju, kot tudi zakon o kreditnih poslih s tujino, zakon o tujih vlaganjih in deloma zakon o zrmanjetrgovinskem poslovanju. Zakon je usklajen z zahtevami pridruženega članstva z Evropsko unijo ter hkrati zagotavlja osnove, ki bodo kasneje omogočale nadaljnje korake v smeri postopne hberalizacije kapitalskih tokov in deviznega poslovanja v smislu uskladitev z zakonodajo EU in kodeksom OECD o liberalizaciji kapitalskih gibanj, in sicer s podzakonskimi akti. V skladu z zakonom (za razliko od zdaj veljavne zakonodaje) bo v poslih med rezidenti in nerezidenti dovoljeno vse, kar z zakonom ah izvedbenimi predpisi na podlagi tega zakona ni prepove- dano, omejeno ali drugače postopkovno urejeno. Glede poslov v tujem denarju med rezidenti pa velja načelo, da je dovoljeno samo tisto, kar je z zakonom ali izvedbenimi predpisi eksplicitno zapisano kot dovoljeno. Glavnina zakona se nanaša na kapitalske posle, v okviru katerih zakon ureja neposredne naložbe, posle z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti med rezidenti in nerezidenti, naložbe v nepremičnine, kreditne in depozitne posle ter posle življenjskega zavarovanja. Neposredne naložbe nerezi-dentov v Sloveniji so proste, izjema so le naložbe v gospodarske subjekte, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prometom z vojaško opremo, ter v dejavnosti obveznega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, ki se financira iz proračuna. Prenos dobička, kupnine zaradi odtujitve in ostanka likvidacijske mase je prost ob pogoju, da so poravnane vse davčne obveznosti iz tega posla. Z novo zakonodajo bo bankam, hranilnicam in borznoposredniškim družbam dovoljeno v tujini neomejeno kupovati vrednost- ne papirje, seveda pod pogojem, da poslujejo v svojem imenu in za svoj račun. Drugi rezidenti lahko neomejeno kupujejo samo vrednostne papirje, ki jih izdajajo države članice OECD in mednarodne finančne institucije, ter druge prvovrstne vrednostne papirje z ustrezno boniteto po oceni vsaj dveh mednarodno priznanih agencij za ocenjevanje tveganja. Nerezident in podružnica tuje družbe v Sloveniji lahko sklepata posle pridobivanja lastnine na nepremičninah v Sloveniji samo pod pogoji, določenimi z ratificirano mednarodno pogodbo ali s posebnim zakonom. To bo zakon o lastninskih in drugih pravicah. Pooblaščene banke lahko sklepajo kreditne posle z nerezidenti v svojem imenu za svoj in za tuj račun. Drugi rezidenti lahko sklepajo kreditne posle z nerezidenti lev svojem imenu in za svoj račun. Kreditiranje rezidentov v tujem denarju je dovoljeno le za plačila uvoza blaga in storitev ali poravnavo drugih obveznosti do tujine. Novost v zakonu je tudi širjenje pravice do deviznega računa od samo fizičnih oseb in nerezidentov tudi na re- zidente, ki so pravne osebe. S tem je odpravljena pomanjkljivost dosedanje ureditve, ko računi pravnim osebam niso dovoljeni, saj morajo izvršiti obvezno odprodajo deviznih prilivov v 48 urah. Se vedno pa so z zakonom omejeni kratkoročni kapitalski posli ter posli, ki pomenijo odliv kapitala v tujino, razen če niso neposredne naložbe, naložbe v nepremičnine ali komercialni krediti. Nadzor nad poslovanjem v skladu z zakonom opravljajo Banka Slovenije, finančno ministrstvo, carinski organi in državni devizni inšpektorat. Slednji ima tudi največje pristojnosti, ki mu omogočajo vpogled v poslovanje in dokumentacijo. Ce zavezanec ne upošteva odločbe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in nezakonitosti, mu lahko inšpektor naloži plačilo depozita oz. izda tudi sklep o prisilni izterjavi. Inšpektor lahko tudi prepove opravljanje dejavnosti v celoti ali le posamezno, pri opravljanju nadzora pa je predviden tudi začasen zaseg predmetov, s katerimi je bilo storjeno kaznivo dejanje ali prekršek. (STA) -TEČAJNICE — 7 EVRO— 1.936,27 LIRE VALUTA 23.04. 22.04. ameriški dolar 1,0634 1,0581 japonski jen 127,25 126,95 grška drahma 326,20 326,70 danska krona 7,4335 7,4327 švedska krona 8,8945 8,9090 britanski funt 0,6583 0,6585 norveška krona 8,2765 8,2645 češka krona 37,839 37,882 ciprska lira 0,5787 0,5787 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 251,60 249,49 poljski zlot 4,2608 4,2641 slovenski tolar 192,3050 191,7849 švicarski frank 1,6023 1,6010 kanadski dolar 1,5725 1,5730 avstralski dolar 1,6257 1,6366 novozelandski dolar 1,9305 1,9392 23. APRIL 1999 nakup/prodaja 1 EVRO VALUTA portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 OSTALE VALUTE EVRO NAKUP PRODAJA- ameriški dolar britanski funt švicarski frank danska krona norveška krona švedska krona kanadski dolar grška drahma japonski jen avstralski dolar slovenski tolar hrvaška kuna češka krona slovaška krona madžarski florint 1,0747 0,6652 1,6169 7,5729 8,4730 9,1197 1,5995 342,87 131,96 1,7101 195,58 8,2394 45,052 55,35 298,04 1,0579 0,6520 1,5838 7,2871 8,0932 8,6835 1,5405 298,45 123,97 1,5975 190,77 7,4472 36,552 44,028 242,15 ZADRUŽNA lj Za t KRAŠKA BANKA druga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 23. APRIL 1999 EVRO URE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja. ameriški dolar 1,0751 1,0540 1801 1837 britanski funt 0,6695 0,6546 2892 2958 kanadski dolar 1,5917 1,5535 1217 1246 japonski jen 129,2912 126,1824 14,98 15,35 švicarski frank 1,6194 1,5887 1196 1219 norveška krona 8,4194 8,2224 229,98 235,49 švedska krona 9,0653 8,8524 213,59 218,73 grška drahma 327,2154 321,2157 5,92 6,03 danska krona 7,5614 7,3812 256,07 262,33 avstralski dolar 1,6504 1,6146 1173 1199 slovenski tolar 193,6270 189,8303 10,00 10,20 hrvaška kuna 8,067 7,45 240 260 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,742 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 _ MILANSKI BORZNI TRG 23. APRIL 1999 INDEKS MIB 30:-0,2- delnica cena € var.% delnica cena € j AEM 2,006 ■0,79 INA 2,523 ALITAUA 3,011 -1,11 ITALGAS 4,134 ALLEANZA 10,660 -2,36 MEDIASET 7,923 AUTOSTRADE 6,758 -1,05 MEDIOBANCA 11,675 BNL 3,212 -1,98 MEDIOLANUM 6,186 COMU 7,342 0,83 MONTEDISON 0,911 BCA Dl ROMA 1,540 -3,32 OLIVETTI 3,149 + FIDEURAM 5,392 -1,60 PIRELU SPA 2,906 -* INTESA 5,412 -1,04 RAS 9,929 ■ BCA POP BS 30,500 -1,29 ROLO BCA 1473 22,580 + EDISON 8,6011+0,23 SAN PAOLO IMI 14,542 ' ENI 5,988 -1,78 TIM 5,645 • FIAT 3,248 +1,43 TELECOM ITA 9,947 + FINMECCANICA 0,913 -1,18 UNICREDU 4,920 ■ GENERALI 36,190 -1,03 UNIM 0,507 ^ Podružnica Milano ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka Jurc in Turkova v Sanjaj svoje sanje zdaj V stari dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) v Mariboru bodo danes premierno uprizorili avtorski projekt režiserja Aleksandra Jurca in igralke Mojce Tuerk z naslovom Sanjaj svoje sanje zdaj. Jurc je po končanem Študiju gledališke in radijske režije na AGRFT ustanovil in vodil Umetniško gledališče v Ljubljani. Pripravili so izvedbo Modeme trilogije 1900, ki so jo sestavljale Jurčeve režije slovenskih praizvedb Sanjske Igre (1991) in Poti v Damask (1993) Augusta Strindberga ter Tri sestre 1901-1991 A.P. Čehova, ki so jo pripravili v okviru Studia za gledališke raziskave. Jurc je po motivih predstave Pot v Damask leta 1994 posnel tudi istoimenski televizijski film za Televizijo Slovenija. Jurčevo sodelovanje z Mojco Tuerk, ki bo izvedla jutrišnji performans, se je zaCelo po njenem zaključenem študiju dramske igre na AGRFT. V Umetniškem gledališču je Tuerkova odigrala vloge Indre, Dame in vec vlog v Treh sestrah. Nadaljevala je z avtorskim projektom Corre-spondences ANGEL/us novus (1993), ki je pomenil prelomnico in prvi korak k raziskavi in razvoju "discipline igre" v zasnovi gledališča kot "notranjega sveta". (STA) Šuštaršič v Meduzi V okvira projekta Grafika v Sloveniji po letu 1945 so v koprski galeriji Meduza sinoči ob 19. uri odprli razstavo grafičnih listov akademskega slikarja in profesorja Marka Šuštaršiča (1927-1976). Do 27. maja bodo na ogled grafike v tehniki akvatinte iz 60-ih in začetka 70-ih let z naslovi Tihožitje, Slikanica, Razglednica, Kolekcija, Dobri stari Ča- si, Interier in podobno. Suš-taršiCeve grafike so motivno vzporedne njegovemu slikarskemu opusu. Odlikujejo se z izredno tehnično dovršenostjo in močnim izrazom globoke osebne izpovedi, kar je avtor dosegel z minimalnimi izraznimi sredstvi. Šuštaršič je izoblikoval enoten in dozorel slog, zelo samosvojo intimno in diskretno melanholično obarvano varianto nadrealizma, v katerem je občuten vpliv polpretekle italijanske metafizične umetnosti, ki na svoj naCin ohranja tudi figuraliko. Marko Šuštaršič se je rodil v Cerknici, kasneje je živel v Celju, med D. svetovno vojno pa je bil z družino izseljen v Srbijo. Šuštaršič sodi v prvo generacijo slovenskih umetnikov, ki so diplomirali na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, in to leta 1951 pri prof. Gabrielu Stupici. (STA) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče La Contrada Gledališče Cristallo Od 30. aprila do 9. maja bo La premiata ditta izvajala delo »Tema v dvorani«. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK in Stalno gledališče iz Abrucov bosta 28. aprila predstavila delo »Rap-presentazione della passione«. Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4) 27., 28. in 29. aprila »2. pregled slovenskega filma«. Pričetek ob 18. uri. Trg zedinjenja Italije Od 13. do 16. maja bo v priredbi Stalnega gledališča Rossetti, v okviru gledališče pod šotorom, Gigi Proietti podal delo »Poskus za recital«. SV. IVAN Marijin dom (Ul. Brandežia 27) Jutri, 25. aprila ob 17. uri bodo elani dramske skupine iz Standreža podali veseloigro »Zares Čuden par«. GORICA Kulturni dom V okviru Gorica kinema bodo v Četrtek, 29. aprila ob 20.45 predvajali film »Train de vie«. Režija Radu Mihaileanu. LATISANA Gledališče Odeon V sklopu prireditve »Komično gledališče - danes« se bodo vrstile vedno ob 21.00 naslednje predstave: 4. maja »Serata di cabaret« in 18. maja »Le mucche hanno tanta pazienza« skupine Papu. VIDEM Gledališče Zanon V Četrtek, 29. aprila ob 21.00 bo v priredbi So-cietas Raffaello Sanzio »Giulio Cesare«. Režija Romeo Castellucci. Gledališče »Giovanni da Udine« V Četrtek, 29. in v petek, 30. aprila ob 20.30 Lui-gi Pirandello »Henrik IV«. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 24. aprila ob 20.30 bo na sporedu Brechtova ljudska igra »Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«. Režija Bojan Jablanovec. PORTOROŽ Avditorij Danes, 24. aprila ob 20.30 bo Slovensko narodno gledališče iz Maribora podalo delo Daria Foja »Sedma zapoved: kradi malo manj«. _______________KOROŠKA___________________ CELOVEC Mestno gledališče 28. in 30. aprila ob 19.30 - Prebujanje pomladi -Frank VVedekind, otoška tragedija. 29. aprila ob 19.30 - premiera, 4., 5., 6. in 7. maja ob 19.30 - Gola poblaznelost - Farsa, Michael Frayn. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje pro-aaja abonmajev za vse predstave pri blagajni Sledalisca od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. »Turandot«, Giacomo. Puccini. V torek, 27. apri-a °b 20.30 premiera. Ponovitve: v sredo, 28., v aetrtek, 29. in v petek 30. aprila ob 20.30, v ne-Qelj9> 2. maja, v torek, 4. maja, in v Četrtek, 6. |®aja ob 20.30 v soboto 8. maja ob 17.00, v ne-del)o, 9. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti Lanes, 24. aprila ob 16.00 in 21.00 The Richard brien’s The Rocky Horror Show«. ^ Ponedeljek, 26. aprila ne bo nastopil Vladimir Ashkenazy za tržaško koncertno društvo. Na- slednji koncert bo 3. maja: Recherche trio in Victoria Schneider. V sredo, 28. aprila nastopa Fiorella Mannoia. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« V petek, 7. maja ob 21. uri koncert ansambla Čuki. OPČINE Prosvetni dom V okviru Openskih glasbenih srečanj bo jutri, 25. aprila ob 18.00 tretji koncert pomladanske sezone. PORDENON Avditorij Concordia V torek, 27. aprila ob 21.00, bo v sklopu cikla »Glasbeni ekran 99« nastopila»Kočani Orkestar - Gipsy Brass Band«. Velika dvorana Študijskega centra V četrtek, 6. maja bo ob 21.00 projekcija filma Sardinija na ekranu. Nemi film z glasbeno pod-, lago Maura Palmasa. ____________TRIDENTINSKA______________ ROVERETO Gledališče Zandonai V ponedeljek, 3. maja bo na klavir koncertiral Ivo Pogorelich. SLOVENIJA_______________ PORTOROŽ Avditorij V torek, 27. aprila ob 20.30 koncert iz cikla »Posvečeno Tartiniju«. Nastopa Godalni kvartet Tartini. SEŽANA Kulturni center »Srečka Kosovela« 2. Mednarodni festival kitare. V Četrtek, 29. aprila ob 20.00 Zoran Dukič in v Četrtek, 13. maja ob 20.00 koncert izbranih učenčev kitare primorskih glasbenih šol. UUBUANA Muzej novejše zgodovine V torek, 4. maja ob 20.00, bo v Cekinovem gradu Tivoli, šesti koncert iz cikla Večeri komorne glasbe, nastopil Godalni-kvartet Tartini, Damir DaškoviC, flavta - Italija. _____________KOROŠKA_______________ ŠMIHEL Farna dvorana Jutri, 25. aprila ob 14.30, »Srečanje mladinskih zborov«. Nastopajo otroške in mladinske skupine iz Podjune, Roža in Celovca. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Ml dvorani Miramarskega gradu razstava ki-P°v iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do -OO. Razstava bo odprta do 30. maja. bivših konjušnicah miramarskega gradu bo 0 30. junija odprta razstava Exils Češkega foto- 0 ata Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak kat1’!*11 s*cer °d 9-30 do 18.45, na voljo je tudi ^brarnarski park in muzej sta odprta vsak dan p 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). °stna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je Poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen sak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (za-Prto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pok; P ete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. me. 0stilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 3. ala razstava pod naslovom »sedmo srečanje imetnikov«. alaca Costanzi: do 16. maja odprta razstava nita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit 1 rikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je ojogoce ogledati vsak dan od 10. do 13. in od ’7' do 20. ure. ižarna: do 16. maja bo odprta fotografska raz-, ava Erich Hartmann »H silenzio dei campi«. ri)ik: od torka do sobote ter 25. aprila in 1. F?)3 °d 9. do 18. ure. Ob drugih praznikih pa P 9. do 13. me. Zaprto ob ponedeljkih. ^alerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): nKn *0t del in zbirk na razstavi, ki zaobjema dobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto °d 9.00 do 13.00. ^alerija Borsatti (Ul. Ponchielli 3, vogal Ul. sv. aterine): razstava, ki sta jo pripravila Claudio osmini in Graziella Felician. Ogled bo možen ^Galerija Tržaška knjigarna: razstava akva-°v in oljnatih slik z naslovom »Odsevi solin« sbkarke Aljoše Križ. aterjjj Rettorj Tribbio 2: danes, 24. aprila ob k 90 odprtje razstave Vita Melottija. Razstava 10 d° 7. maja in sicer ob delavniih od njV.9 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praz-pa od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih za- |K|D|NJ 20™ i .ba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo ool 'V"°, )a * Jeseniški plavži«. Razstava je na ” e