K Atoli šk cerkven Ust. Danica Izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po pošti zn celo leto 4 gld. 60 kr., za pol 'eta 2 gld. 40kr., z« "eterrleta 1 gld.30kr V ttakarnici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako /.nden** na ta dan praznik izide Danica __dan poprti. _ Tečltf XXVII. V Ljubljani 23. vinotoka 1874. lA*t Koledar za naslednji teden. Vinotok. — Oktober. 25. Nedelja XXII. po binkoštib. Evangelij: „Ali se sme davek dajati cesarju". (Mat. 22.) — Ss. Kri-zant in Darija sprič. Krizant, sin Polemija, rimskega starešina ob času cesarja Numerijana, je študiral modro-slovje, in je silno želel zvediti resnico. Veliko ajdovskih bukev je bil že prebral, pa ni našel, kar bi se bilo strinjalo z njegovim bistrim umom, in se prijelo njegovega ■erca. Poslednjič mu pridejo po previdnosti Božji bukve svetega evangelija v roke, jih bere in bere, in v njih najde resnice, ki njegovemu umu in sercu zadostujejo. Učeni mašnik Karpofor ga v keršanstvu podučuje in kersti. Precej po sv. kerstu Krizant očitno oznauuje Jezusa Kristusa. Njegov oče se boji cesarja, ker njegov sin bogove zaničuje; toraj ga zapre v temno ječo in ga poBti. To pa je bila Krizantu lepa prilika, da se je v čednosti vadil. Nekdo očetu svetuje, naj dd sinu vso proBtost, in naj posije k njemu berhko, učeno in zgovorno devico Darijo; ona ga bo gotovo s svojo sladko besedo preverila, da jo bo še za ženo vzel. Darija pride vsa nališpana k Krizantu, in ga začne z lepimi besedami pregovarjati, da naj zapusti Kristusa, in se k malikom verne. Toda Krizant ji keršanske resnice tako lepo in jaBno razloži, da se Darija malikom odpove in v Kristusa veruje. Pred svetom sta po tem kakor zakonska mož in žena obveljala, pa sta kot brat in sestra živela, ker sta bila Kristusu devištvo obljubila. Darija je bila v njegovi hiši keršena. Krizant spreoberne veliko moških k veri v Kristusa, Darija pa več žen in devic. To napravi v Rimu velik sum. Mestni oblastnik ukaže oba zapreti. Stotnik Klavdij pelje Krizanta iz mesta v Her-kulov tempelj, 70 vojakov ga spremlja. Krizant noče Herkulu darovati. Vojaki ovijejo Krizanta z mokrimi volovskimi žiljami, da bi se na njem posušile in se do kosti v meso zarezale; žile pa od njega padejo. Noge mu denejo v terlico, in jo privijajo; terlica pa se zdrobi. S palicami ga pretepajo, pa so mehke kakor mah. Klavdij to čudo vidi in zakliče: „To ni čararija, to je Božja moč".* Klavdij veruje v Kristusa in 70 vojakov, med kterimi sta bila dva njegova sina, in njegova žena. Vsi so dosegli mučeniško krono. Krizant je zapert v strahoviti mamertinski ječi, Darija pa v sramotni hiši, kjer iz zapora ubežin lev njeno čistost varuje. Po mnozih čudežih in stanovitnosti mučencev še veliko ljudi veruje ▼ Kristusa. Cesar Numerijan ukaže poslednjič oba sveta v jamo vreči in s kamenjem posuti 1. 284. Bog se vsakemu s svojo gnado bliža, kdor ga z ravnim sercem iše, in resnico sprejeti želi; če pa zrno- tenci resnice ne spoznajo, so sami krivi, ker je zpoznati nočejo. — Ss. K r i š p i c in K r i š p i n i j a n sprič. (glej popis njunega življenja 27. vinot); ss. Prot maš. in Jana-varij dijak, spr.; sv. Gavdencij šk. spoz. 26. Ponedeljek. Sv. Evarist, papež sprič., je bil sin judovskega očeta na Oreškom. Evarist je ob času cesarja Trajana katoliško cerkev vladaj 9 let in tri mesce. Rimsko mesto je v duhovnije razdelil, ter iih mašnikom v oskerbovanje zročil. Tudi je z zapovedjo zaterdil, da po apostoljskem zročilu naj se očitno ob* haja sveti zakon in naj ga mašnik blagoslavlja. Mučeniško krono je dosegel 26. vinotoka 1. 109. Po nauku svete katoliške cerkve je zakon med katoličani le tadaj pravi in veljavni zakon in zakrament, <> sklene vpričo lastnega fajmoštra ali njegovega namestnika in vpričo uveh prič; drugačno sklenjen zakon je po nauku sv. cerkve grešna prileža, otroci iz tacega zakona so v očeh katoliške cerkve postranski in nezakonski, in takim le pred deželno gosposko poročenim ljudem se morajo sveti zakramenti in cerkveni pogreb odrekati, če se njih neveljavni zakon pred njih smertjo po cerkvenih postavah ne ozdravi, t. j., ne popravi, kar je bilo napačnega, ali pa če se njih prileža popolnoma ne odpravi. — Ss. Rogocijan maš. in Felicisim sprič.; sv. Rustik šk. spoz.; sv. Gavdijoz šk. spoz. 27. Torek. Ss.Krišpin in Krišpinijan brata, i menita Rimljana, sta živela ob času cesarjev Dioklecijana in Maksimijana, in sta bila vsa navdušena, keršan-sko vero med malikovavci razširjati. Da bi bila prega-njavcem kristjanov pri oznanovanji svetega evangelija prikrita ostala, sta se prav nalaš čevljarskega rokodelstva učila. Podala sta se na Francosko v mestu Soason, kjer niso terpeli nobenega očitnega kristjana. V tem mestu sta se vstanovila, ter sta ubogim zastonj obutev delala, bogatim pa, kolikor so jima sami hotli dati. S tem sta pridobila veliko prijatlov in naročnikov za svojo delo, kterim sta ob vsaki priliki keršansko vero ozna-novala. Z ljubeznjivo besedo in s pobožnim življenjem sta jih veliko spreobernila, da so se abotnemu maliko-vavstvu odpovedali. Cesar Maksimijan, kteri je nekaj let na Francoskem bival, to zve, ju ukaže k sebi pripeljati in ker sta stanovitna v veri v Kristusa, ju zročf sovražnemu človeku Rikcijovaru, da naj ji po postavah kaznuje. Bila sta na tezo razpeta in bičana, kožo bo jima rabeljni s herbta rezali in šila za nohte zabijali, sila pa izza nohtov v rabeljne odskakujejo in jih ranijo. Z mlinskim kamnom na vratu sta bila v reko Arono pod led veržena, pa na uni strani reke sta na suho prišla. Grozovitnež ukaže smole in mašobe v kotlu raztopiti, in sveta brata vanj vreči, angeJj pa ju nepoškodovana iz njega reii. Rikcijovar od jeze znori in satn v kotel skoči in p igine. Poslciujič sta bila sveta brata na cesu^evo povelje '.b glavo diaaa. Po zgledu svetih bratov, če tudi sv«;e kervi za s v. vero ne prelivamo, tudi mi lahko Bogu dar brez madeža prinesemo, če v stanu gnade Božje vse dolžnosti svojega stanu s čistim nameuotu spolnujemo, križe io težave pa v duhu pokore voljno prenašamo. — Sv. Flor«*nvij sprič.; sv. Fr u m e 11 ci j šk. spoz.; sv. Elezbaan, kralj v Etiopiji in s^oz. 28. Sreda. S*. Simon in J u d a aposteljna. Simon priimkom Gorečni k, ker je za natančno spolnovanje judovske p< stave ves gorel, in Juda s spriimkom Tadej, da se je ločil od Juda iškarijota, sta bila brata svetega Jakopa mlajšega: vsi trie so bili bratranci Gospodovi. Simon je oznauoval sveti evangelij na Egiptovskem, kjer je vstauovljai ketsauske stenje, posvečeval škofe in mašuike; Juda 1'adej pa po Mezopotara ji in ob bregovih cernega morja Po tem pa se je uodal v Egipt, kjer se snide s svojim bratom Simonom. Oba gresta v Perzijo. Perzijam so itueli vojsko z indijaui. Vedeii in Čarov c i to t i jo vojvodu Barardahu, da |im bogovi nočejo odgovora dajati, kako se bo vojska izšla, ker sta dva tujca prišla v deželo V..j v oda ukaže aposteljna poiskati in k sebi pripeljali, ter ju vpraša, kdo da sta, in od k>»a »ta prišla. Odgovorila sta: ,,Midva sva Hebrejca, služabnika Jezusa Kristusa, in učiva spoznavati edinega Boga, ki je nebo in zemljo vstvaril." Vojvoda njima reče: Zda) nimam časa vajine vere preiskovati; povejta mi pa, kako se bode izšla ta vojaka, ker naši bogovi nočejo dati odgovora*'. Simon mu reče: „0 vojvoda! da boš spoznal, kako te tvoji vedeti in bogovi slepijo in goljufu je jo. jim dava oblast govoriti." Hudobni duh ee polasti vedežev, in začnejo prerokovati, da bo ta vojska dolgo časa terpela, in jih bo veliko popadalo na obojni strani. Vojvoda se prestraši, aposteljna pa mu pravita: ,,Ne boj s«*, jutri obsorej pridejo poslanci Indi-janov s poročilom, da se podajo, in V6em pogojam pod-v vržejo, in tudi pograbljeno deželo nazaj dajo". Vedeži se temu posniehujejo, in vpijejo, da ujih bogovi i.e lažejo, in prosi|o vojvoda, uaj da tujca zapreti. Vojvoda nkaže zapreti ne le tujica, ampak tudi vedete do družeča jutra, da se pokaže, kdo je resnico govoril. Drugo jutio se je zgodili to, kar sta aposteljna napovedala. Vojvoda hoče mališke služabnike na germadi sežgati, aposteljna pa zanje pro*:ta. Vojvoda se teinu silno čudi, rta za svoje naj huj^i sovražnike prosita, in ju priporoči kralju. Aposteljna spreoberneta k.alja in njegove dvor-nike in tiO,(JflO ljudi. Potem sv. evangelij tudi v druzih krajih tega kraliestva oznanujeta. V m-stu, po imenu Suauir, ju mališki popi zagrabijo in ubijejo okoli 7l. 1. Kralj Kserks je dal njuni trupli v Babilon prenesti, in njima na čast veličastno cerkev zidati. Sv. a poste i j Juda je pisal vernim kratek list, v kterem jih opominja, naj bojo stanovitni v veri, naj se ne dajo zapeljati krivim in lainjivim učen.kom, ki te m svojim pregrešnim življenjem katejo, da njih nauk ni ol Boga, in da niso od njega poslani učen i k i. — Sv. Anastazija dev. snrič. (gl>*J popis njenega življenja vinot.): sv. (Ji ril spr.; sv. Cirila dev. sprič.; sv. Ftron šk. spoz.; sv. Iionorat škof spos. 2'J. Čet er te k. Sv. Anastazija, devica sprič., je bila hči imenitnih staršev v Rimu; zapustila pa je stal še, ter se zunaj mesta nekterim keršanskim devicam priuružila, ki so samostansko skupej živele in Bogu služile. S.rodniki, še inalikovanju vdani, sojo večl^rat opominjali, naj se domu verue; ker se pa ni dala pre-goverri, so jo deže nemu poglavarju tožili, da bogove in cesarjeve postave zaničuje, in še druge dekleta zapeljuje. Preb pošlje beriče ponjo. Sofija, učeuica in prednica teh devic, pove Anastaziji, da so beriči po njo prišli, jo k stanovitnosti v sveti veri spodbuja, in ji srečo voši, ker bo kmalo k svojemu uebeškemu Ženinu prišla na vekomaj. Anastazija ji odgovori, da je sicer Pripravljena za Kristusa umreti, pa Bog jo mora v stra-ovitih mukah podperati s svojo gnado, da ne omahne; ker duh je sicer voljan, meso pa je slabo. Tudi prosi svojo duhovno mater, naj za njo moli, da ji bo Gospod na strani stal v grozovitih mukah. Beriči jo zvežejo iu peljejo pred Proba. Ta se ji prilizuje in ji bogatega ženina obeta, če se Kristusu odpove in malikom daruje. Devica pa mu odgovori: „Kristus je moj ženin, moje bogastvo in življenje, smert pa mi je dobiček. Tvojih lesenih in karanitnih bogov pa ne bom nikoli molila. Na to jo Prob ukaže mnogotero mučiti. Z žeplom in smolo j«» razpeto žg6 in pečejo, tepejo in mesarijo, potlej s kolesom kosti tarejo. Devica pa moli, kolo se zlomi, devica vstane brez rdn in brez sledi kake speČenine. Grozovitež ji ukaže jo še dalje mesariti, med drugim jezik odrezati, zobe iz čeljust izbili. Ciril ji poda kozarec merzle vode in je bil z njo vred ob glavo djaa pod cesarjem Dioklecijanom. Vodilo. „Vse, kar se ti prigodi, sprejmi, in prenašaj bolečine ; zakaj v ognji se skuša z*a:6 io srebr6, ljubljenci Božji pa v peči poniževanja. Zanesi se na Boga, in on te bo v svojo skerb vzel." (Sit. 2, 4.) Ss. Hijacint, Kvinkt, Felicijan in Lucij spr.; sv. Janez šk. spoz. 30. Petek. Sv. Pavel, imenovan Priprosti, pu-šavnik, je prišel v pušavo k svetemu Antonu, in ga je prosil, naj mu pokaže pot v nebesa. Sv. Antou precej spozna njegovo priprost, in mu reče: „Tukaj-le pred mojo celico čakaj in tako dolgo moli, dokler ne pridem k tebi". Anton gre v svojo celico, in v nji ostane en dan in eno noč, pa večkrat skozi linico pogleda in vidi, d« Pavel neprenehoma moli. Anton pride iz c°lice k njemu, ga začne učiti in mu kaz»ti pot v nebesa, ter mu priporoča, da naj bojo njegove roke vedno pri delu, njegov duh pa pri Bogu, da naj le enkrat ca dan je in sicer z«ečer, toda ne do sitega i. t. d. Odkazal mu je posebno celico, kjer ga je večkrat obiskal, in mu zapo edoval take stvari, ktere so se prav nepotrebne, še celo nespametne zdele, to pa zato, da se je v pokoršini vadil. Pavel pa je vse povelja svojega učer.ika natančno spolnoval iz svetega, višega namena. Bog mu je zaslu-tenje njegove pokoršine in priprostosti s tem plačal, da je se veči čudeže delal, kakor njegov učenik Anton; bolnike je ozdravljal, hudobne duhove izganjal, grešnikom spreobernjenje izproseval. Svoje pozemeljsko po-potvanje je sklenil v sivi starosti v 4. stoletji. Edina želja in vse prizadevanje sv. Pavla je bilo to: ,,K Bogu v nebesa moram priti po vsaki ceai". — Ali je to tudi naša želja V naše prizadevanje? Bog daj, da bi bilo! — Sv. Marcel stotnik spr.: ss. Klavdij, L u per k in Vikorij sinovi sv. Marcela stotnika, spr.; sv. Sera pij on šk. spoz. 31. Sabo ta. Post. Sv. Volbenk. škof spoz, je bil rojen od plemenitnih staršev na Svabskem v 9. stoletji. Mladeneč, v strahu Božjem izrejevan, je pri vsih svojih imenitnih zmožnostih in vednostih sam sebe zaničeval, s celo dušo le Boga iskal, in vsim častitim službam, ki mu jih je Henrik, trevirski škof pouujal, se je naravnost odpovedal. Zvolil si je posledujič samostanski stan, po kterem je vedno hrepenela njegova blaga duša. Od sv. Urha mašuik posvečen je šel v Pa-nocijo sveti evang.-lij oznauovat. Zavoljo njegove po- božnosti, razumnosti in učenosti je bil enoglasno zvoijen škof v Ratisboni (Regensburgu) na Parokem. Visi pastirsko službo je sveto opravljal, ter je svoji čedi z besedo, z zgledom in svetimi postavami pot v nebesa kaza'. Vstanovil je nunsk samostan, ter mu je dal take svete pravila (regeijce), da so se po njem ravnali tudi drugi samostani, v ktere so se bile že napake vrinile. Brigida, hči parskega vojvoda, se je za ta novi, boljši samostan vnela, ter se je posvečenim devicam pridružila. Na Pemskem je vstanovil novo škofijo, dasiravno je po tem pri svojih prihodkih imel veliko škodo. Njegovo svetost so spričevali obsedeni in bolniki, ktere je z molitvijo ozdravljal. Po Božjem razodenji je prerokoval, da bode Henrik, parski vojvoda, rimsko-nemški cesar (glej 15. mal. serp.), njegov brat Brunon škof, njegova sestra Gizela kraljica ogerska, in druga njegova sestra Brigida nuna. Vse to se je zgodilo. Pred svojo smertjo je vse premoženje ubogim razdelil. Previden s svetimi zakramenti je šel k svojemu naj višemu Pastirju 31. vinot. I. MH. Vodilo: „Kaj pa imaš, kar bi ne bil prejel? Ako si pa prejel, zakaj se hvališ (bahaš), kakor da bi ne bil prejel?" (I. Kor. 4, 7.) — Vse, kar si, in kar imaš, je dar Božji, tvoj je samo greh. — Ss. A pli jat, Urban in Narcis spr.; sv. K vi n-tin spr.; sv. An toni n šk. spoz. Za casiitijivo obletnico posveoeranfa vsih cerkva. Od korepiskopa Bale j a. II. Dolgo naj živi veliki duhoven,*) ki jo je 3ozidal! Veliko let naj gospoduje v tempeljnu, kterega je ozali-šal, in po skriti lepoti svoje duše naj še prekosi očitno lepotičje, ki cerkev zaljša! On, čegar serce nosi tempelj svojega Gospoda, naj čist pristopi v svetiše, in ti, njegov dobri namen dopadljivo sprejemši, mi podeli za zidanje tih zidov njegovo plačilo! To zunanje poslopje oznanuje misel tistega, ki ga je zidal; zakaj ker je nje govo serce znotraj čisto in neomadežano, je na tem zunanjem ozidji svojo posebno ljubezen skazal. Sveti Duh naj usliši mašnika, ki je Očetu in Sinu stanovanje pripravil, on naj sprejema obljube v zedinovanji z darit vijo; zakaj hiša in obljube so tebi posvečene! Davidu je bil zidanje prepovedal, vas pa je k temu spodbujal, ter ste se prizadevali. Izvoljeni David se je mogel hiši odreči; toraj veselite se, da ste vi smeli zidati in dozidati! Salomonu, kteri je bil vreden spoznan tempelj zidati, je bil njegov gospod vojsko prepovedal. Obvaruj enako prepira tudi mašnike, ki so Jezusu to hišo postavili! V Salomonovih dnevih je t>il podelil Dal Gospod vesoljui zemlji pokoj in mir; ravno tako naj tudi v naših dneh vesoljno cerkev varuje razpora. Njegova vsegamogočnost bi bila ravno tako lahko sama hišo sozidala, kakor je njen migljej stvari iz nič poklical. Pa on je človeka naredil, da bi človek zanj delal. Hvaljeno bodi njegovo usmiljenje, ki nas je tako zelo ljubilo! On je neskončen, mi smo tesno omejeni; on nam je postavil svet, mi mu stavimo hišo. Kako čudno je vendar, da ljudje povsod pričujoči, vse preši-njajoči vsegamngočnosti so zmožni hišo zidati! Toda on *) Tu omenjeni škof Kenešrinski je skor gotovo Ev-zebij, ki je po spričevanji sirskega življenjepisca sv. Rabuia ▼ družbi s škofom Akacijem Alepskim onega svetnika k ker-šanstvu spreobrni]. med nami pohlevno stanuje in nas Ijubeznjivo k sebi vleče, on biva med nami in nas vabi, da bi mi vsi v nebesa prišli in pri nj^m ostali. On je stopil doli iz svojega prebivališa in si je zvolil orkev, da bi mi svoje me»fc> zapustili in si raj izvolili. Bog je prebival med ljudmi, da bi i j udje k Bogu prišli. Njegov altar je pripravljen in «»n ima svojo večerjo s nami; njegovo veličastvo je z.i ljudi dano in sklonejo se k mizi; mi jemo z njim pri svoji mizi, kdaj bo on z nami pri svoji jedel. Prečešeno bodi njegovo gospostvo in veličastvo! Tukaj nam daje svoje Telo in tara-kej svoje plačilo. Na zemlji »t«ji altar, na ktercm je njegovo Telo položeno in v nebeškem kraljestvu daje večno življenje in slavo. Prejeli so učenci kruh, kt»-rega je bil posveti!; imenoval ga je svoje Telo in vino svojo Kri. .,Z vami v družbi 8em Zakrament vžil; zop#»t ga bote vi z menoj v nebeškem kraljestvu vživali." (Konec nas'.) Ace-JtarfJa-zron r \azavetu. Eden bavarskih popotnikov v Sveto deze'o !. 1*73, fajmošter in šolski nadzornik Ttirk, je po virtember-škem katoliškem listu nabiral darov za „Ave-.M.»rija-zvon" v Nazaretu. Skupaj so znašale vse zbirke !*<*» gl., s kterimi se je v Monakovem dal zvon vlit-". Delo se je bilo posrečilo; s pošiljanjem in prevažanjem v Nazaret vred je zvon stal 1500 t:!. V začetku kimovca je bil v Monakovem v stoljni cerkvi izpostavljen in po nadškofu monako-frizinškem posvečen. Nazareški gvardijar o. Anton da Gioja piše 24. listop. 1873 v Monakovo g. H. Geigerju, mestnemu pridigarju, 0 tem zvouu, kako veselje je zbudil Nazarejcem in kako so ga spravljali v Nazaret, namreč: Že več stoletij ni nobena dogodba Nazareškim prebivalcem napravila tako splošnega in tolikega veselja, kakor „ A ve zvon", Hi je red petimi tedni prišel iz Bavarskega. Pred Jato je apitan avstrij tnskega Liojda 21 sto'ov težki zvon dal odpeljati (na čolnu) po skalovitem, zelo pomanjkljivem merskem zavetniku proti bregu. Kmalo pa so se mornarji vernili z zvonom na parnik, ter so ga zopet dalje peljali na parabrodu proti severnemu mestu Kajti, kjer so ga v nedeljo 19. vinotoka nepoškodovanega spravili na suho. Na to so naznanili izurjenemu bratu Jožefu v Nazaretu, da je zvon dospel na palestinsko zemljo, ter so mu izročili skerb za prenesenje v Nazaret. (Znano je, da po teh krajih ni redovnih cest in sc mora Je nositi in tovoriti.) Od Kajfe tje gori do Nazar« ta je 7 -8 ur jahati. Najpred derži ta pot skozi kake tn ure dolgo Zabu- 1 nsko ravnino ob reki Kišonu in potem proti vthodu kakih 8 čevljev navzdol. Iz Kajfe so zvon pejali do viš&v, kjer se vožnja pot skerči v stezo. Kaj t daj je storiti? Br. Jožef je nameraval zvon velbljodom naložiti, kar se oglasi 40 močnih miadecčev iz Nazareta, ki so bili pripravljeni, nikakoršnega posebnega plačila no pričakovaje, zvon na ramena naložiti in ga nesti yled po Slovenskem in dopisi• Iz Ljubljane. (Vprašanje za dosego samostalnik duhov nij v ljubljanski Škofiji 6., 7. in 8. vinotoka 1874.) £ t h eo log i a dogmatica: 1. Quaenam est origo mali? An ejusdem existentia repugnat providentiae di-vinae. — 2. Liberum hominis arbitrium per peccatum originale nequaquam fuisse exstinctum demonstretur. 3. Realem Christi praesentiam in ss. Eucharistia omni tem-pore in Ecclesia creditam fuisse probetur. E theologia morali: 1. In Lege nova non tan-tum praecepta, sed etiam consilia dari demonstretur. 2. Patientiae christianae notio, dignitas et motiva pro-ponantur. 3. Contritionis ad conversionem requisitae natura et dotes exponantur. Ex jure canonico: 1. Justene proscripta in syllabo errorum propositio 55 sequentis tenoris: „Eccle-sia a s tatu statusque ab Ecclesia separandus est?" 2. Quaenam crimina inducunt irregularitatem sic dietam ex delieto, et qui in specie irregulare censendi ex delieto bomicidii? 3. An examen sponsorum necessario prae-mittendum proclamatiooibus matrimonii? Quaenam sunt pro varia sponsorum conditione potiora objeeta hujus examinis? Iz duhovnega pastirstva: 1. Kteri so ime-nitnejši pomočki cerkvene zgovornosti? 2. Zakaj mora zlasti duhovni pastir vso skerb imeti za to, da pohujšanja ne daje? 3. Ktere lastnosti so spovedniku potrebne? Naj se napravi pridiga za 19. nedeljo po binkoštih po evangeliju sv. Matevža 22, 1—14. Vpeljava in sklep naj se popolnoma izdela; izpeljava pa naj se samo osnuje. Keršanski nauk za otroke: Tretja prošnja v očenašu. Exexegesi bi bii ca: Paraphrastco modo re-praesententur: 1. Evangelii s. Joannis c. 12. a. v. 24—36. inclusive; et 2. Epistolae ad Titum c. I. a v. 1 — 11 inclusive. V Želeinikah je že v soboto popoldne ob 5, ko so se mil. škof odpeljali skozi Selce, grom mčžnarjev naznanjal, kako slovesno so sprejeli vikšega pastirja. V nedeljo pa so kar vreli ljudje v Železnike k tako lepi slovesnosti, k posvečevanju nove farne cerkve sv. Antona puščavnika. Tudi duhovnov je bilo 18, akoravno je bila nedelja. Ob 8 se je pričela slovesnost in je ter-pela do poli ene, potem je pa bilo še darovanje in prenesli so ss. zakramente. Pridigovali so knez in škof sami obilno zbrani množici med svetim opravilom. Ker je bilo vreme kaj lepo, veršila se je slovesnost v naj lepšem redu. V ponedeljek so birmovali; prišlo je bilo iz raznih duhovnij kakih 750 birmancev. Nova cerkev je prav lično zidana; se ve, da ji manjka še marsikaj, kar notranjo opravo tiče, pa s časoma bo verli g. župnik z Božjo pomočjo in skerblji-vostjo ljudi še to preskerbel, sej ljudstvo je pri nas verno in kaže svojo vero tudi v delih. Iz Dovjega. Vesčlo je slišati in brati, kako se po naši deželi na mnogih krajih nove cerkve vzdigujejo, stare pa popravljajo in lepšajo. — Enako slovesnost kakor v Mengšu imeli smo ravno tisto nedeljo (po sv. Mihelu) tudi na Dovjem. Blagolovili so namreč preč. gosp. Begunjski dekan novi veliki altar, kterega je znani Radoliški podobar izdelal prav ljubeznjivo in okusno iz domačega (jelovškega, bohinskega in tominskega) marmorja. Kdor je cerkev popred kterikrat videl, bi je zdaj skoraj več ne spoznal; novi veliki altar in prezbiterij ji dajeta vso drugo podobo. Je pa tudi od obhajilne mize, ki je bila že pred iz poliranega kamna, razun tabernakeljna in kerubinov, vse iz pisanega in leskečega marmorja. Tlak v prezbiteriju je iz rudečih in belih marmornatih plošic. Tudi nasproti si stoječe duri v zakristijo in zvonik so iz enacega kamna, kar se prav lepo poda. Brez dvoma naj lepši pa je altarna miza, vsa z marmorjem oblečena, na sprednji strani zdolej z znamnji štirih evangelistov in dveh angelov ozaljšana, ki čisto prosto stoji; kar sicer nekterim ne dopade, pa je vender naj bolj v cerkvenem duhu. — Nekaj posebnega ste pa tudi okni zraven velikega altarja, ki kažete v steklenasti malariji podobi sv. Martina in sv. Jurja, in nekako mično svitlobo razlivate v prezbiterij. Tudi v tronu za sv. Mihelom je enaka (tako imenovana ka-tedralna) steklovina; če tudi očem nekoliko sile dela, ker so barve silo žive. Izdelala jih je tovarna v Inc-mostu. Sicer je pa vse tako soglasno in prijetno, da bi človek kar gledal. —- Ljudstvo je kaj zadovoljno z novim altarjem. Bog poverni dobrotnikom s časnim blagoslovom in z večno srečo! V Gorici 19. okt. Novo šolsko leto je pred durmi, pred letom gotovo nihče sanjal ni, da bo toliko sprememb, kadar se zopet učenci v mesto vernejo. Realka je dobila novega vodnika dr. Schreiber-ja, gimnazija tudi v Ljubljani dobro znanega dr. Zindlerja in kakor se sliši, tudi semenišče dobi v kratkem ravnatelja. Imenovani bo g. Alojzi Zorn, doktor bogoslovja, profesor dogmatike in fundamentalne teologije, častni dvorni ka- plan itd. Ta gospod, kterega vsakdo Čisla zavoljo njegovih lepih lastnost, bo gotovo vredno namestoval svojega prednika, kteremu je bil iskren prijatelj in semenišče bo zopet imelo glavo, bogoslovci pa dobrega očeta. Da bo med dragim tadi letos začetek imela nova dekliška šola z nemškim učnim jezikom, sem Vam pri drugi priliki že pisal; naj danes samo dostavim, kar sem iz prav verjetnih ust slišal. Za kerščaoski nauk ne mislijo postaviti pravega kateheta, ampak plačevali bodo kakemu duhovnu nekako nagrado, kakor podučiteljem. Ako se pomisli, da bodo gospodičine-učiteljce imele plačo po 1000 gold., je pač jasno, koliko je dotičnim mar za pravo izobraženje. Dosedaj je saj ženski spol odgojeval se, kolikor je naj bolj mogoče bilo, na verski podlagi, zdaj pa naj se veronauk potisne v kot, ženska mladina naj se s pervega početka navadi na brezverstvo ali versko malomarnost, in namen liberalizma je dosežen! Zastran šol še nekaj. Ministerstvo je radodarno. Ponujalo je našemu mestnema starašinstvu, da se napravi obertniška šola. Mesto naj d£ hišo in nekako majhno svoto, ministerstvo pa plača učitelje, pripravi učne sredstva in vso drugo potrebščino, pa le s tem pogojem, ako je učni jezik — nemški. Množina našega starašinstva pa gori bolj za „blaženo laščino", kakor za nemštvo, toraj je bil naraven odgovor mestnih očetov na vladoo ponudbo ta, da se o tem, naj bo nemški jezik učni jezik, še pogajati nočejo. Pa je boje Stremsjer pri Vas undan rekel, da vlada ne misli ponemčevati. Prihodnji ponedeljek je napovedan shod duhovščine naše v semenišči, da se pogcverč in dogovore, kak spominek naj se postavi ranjkemu dr. Hrasta. Jaz bi opomnil le to, naj se na vsak način delo izroči mojstru, kajti škoda bi bilo za denar, ako bi se — kakor se čuje — slika opersna napravila, pa bi jo zdelal kak mojster-skaza, kar se je pri drugi priložnosti zgodilo. V semenišče se jih je do sedaj oglasilo menda samo 5, morda bi jih bilo kaj več, pa tukajšni „mladi" so delali na vso moč, da so mladenčem odsvetovali semenišče, češ, zunaj na vseučilišči ali sploh zunaj semenišča cvetč same rožice. iS Jeruzalema, 24. kim. Četertega ki m ovca tega leta o \210 dopoldne sta dva malopridna turka, eden za ramo, drugi za obleko vlekla znano sužinjo med der-halijo felahov (kmetov), kterih eni so jo tepli. Ona pa, ubožica, je tulila, vpila za pomoč, jokala, da se Bogu smili. Roke je stegovala proti našemu oknu. Poslala sem za njimi Jožka, s kterim je velikrat poprej govorila v hiši svojega gospodarja, čigar družina mi je bila znana in ki sem jo zarad homeopatiškega zdravljenja še večer poprej bila obiskala. Jožek gre do ?rat suženjskega ba-rantača in zvč, da jo je za 20 napoleonov kupil. *) Drugi dan pod raznimi pretvezami grem do slabo-glasne hiše, ki je nasproti avstrijanskemu gostišu. Od-zunaj je edino omreženo, preveriženo okno, štirje visoki od vsih strani zadelani ziaovi varujejo svoje žertve. Po dolgem izpraševanji me skoz nizke vrata pusti v prostor mlad neotesan turšk pobalin, mene in Jožka pelje kviško po na pol razpadenih kamnenih stopnicah, in tu so bile kakor silo stare kletne vrata, pa terdno zaklenjene. Bila je viditi znotraj hiša majhna, kar bi človek po zunanjem pogledu komaj verjel. *) Ko smo čitali to pismo, bogoljubne Ljubljančanke, se nam je zdelo, kakor bi bila ta ,,znana sužinja" katolilška Cerkev, eden unih „turkov" prostomavtar, drugi pa liberaluh, in kar ta dra nista premogla hudobnega storiti za terpinČcnje uboge in zapušene Cerkve, ao prizadeli pa še ,,felaliiu ali vsakdanji ljudje. Nektere zagorele malo oblečene ženske pridejo iz svojih stanic; "kriči se pa: ali precej plačati, ali pa „jeila-ruh" (pojdi, odlazi!). Prašam za poslednjo ceno odkupnine — bila je terdno zastavljena na 30 napoleo-nov (kacih ?G0 gld.) Uboga človeška duša — kako se poganja in nima ne enega napoleona v posesti, koliko manj pa 30!! Pisala sem ostre pisma do družine (baran-tačeve?); hočejo me pa na Serajl klicati (tožiti). Moj duhovni oče se je za me potegnil, je reč naznanil več konzulom, znamenitim osebnostim; ni se pa nič storilo — in tako jo uboga d<-klina ostala kakor kupčijsko blago v rokah barantačev z ljudmi. Rekel mi je »uženjski prodajavec, da ta sužinja mora biti večkrat tepena, ker pravi, da noče biti tur-kin ja, temno pozna Jezus Kristusa, da se vedno joka in kliče, Jezus naj ji d<4 umreti. O solčn^m izhodu (je rekel turk) bode gnana v hišo nekega effendi-a (gospoda, vradnika) deleč od Jeruzalema, dokler je kdo ne kupi. Z menoj ob enem je barantal za njo neki turšk soldat is Tira. — Gospod Janez Murat H., tukajšen tergovec, rojen ruski Poljak, sedanji angleški podložnik m prozelit, je 4. kim. o 1,10 dopoldne v Jeruzalemu za 20 napoleonov prodal pred dvema letoma kupljeno sužinjo, ki je zvesto in veliko delala, ki so jo velikrat žena in otroci na tleh tepli, pa ni ne besedice rekla in se ves čas ni nikoli umaknila od hišnega praga. Odpravili so jo od doma brez njenih oblačil, izzuli so ji čevlje, odpravili jo go-lo«;lavo, golovratno, z eno samo obleko. ^To je „omika" brez vere!) Kje sem zdaj dama? (Zložil na Culu Val. Bernot. *) Na stermih verhovih puščenih gori, V silnih vetrovih tu zdaj sem doma, Kjer bistri studenci po skalah šume Jr: burje vertinci krog glave verše. Visoka dobrava je ljubi moj dom, Je zračna višava, kjer blisk je in grom. Me vleče in miče na prosto zemljo, V nebesa vse kliče, kar vidi oko. Na lasnem tam nebu me solnce uči, L)a vse se pri Botru ko v zlatu blišči, Da več se ne skrije nadzemeljski dan, Sjn večni Marije tam svetli ima stan. Ko solnce utone v globoko morje In luna brez spone vesljd nad gore — K molitvi me kliče zvonov mili glas, — Kot oče otročiče tu vabi Bog nas. Ko zvezdice mile prižgale so se, Megla pa v dolini vstopila se je, — Mi čisti zrak veje, je jasno nebo, Mi solnce ogreje podnebje lepo. Na verhu, na griču zamišljen sedim, Kot v rajskem kotiču se že veselim; Iz serca plamtečega slava ti krog — Ljubezni gorečega plava, o Bog! *) Is te pesmice sije lepa duša, pošten značaj ranjcega aCitelja Valentina, zato naj se to delce pozabljivosti otme. Vrednistvo. Ko zvezdica mila vternila se je, Me zopet spominja, da Človek vmerje. Ko duša slovila kedaj bo telo, Kot zvezdica mila vternila se bo In rimska mi cesta oznanuje lepo, Da vrata nebeške se temu odpro, Kdor hodi po poti ljubezni svete In stavi nasproti hudobi meje. V dolin'ci globoki je gosta tema, Nad mano tam gori se vse lesketa: Na to pojasnilo jaz prašal pa bom: Al čem le dolino imeti za dom V Velika višava, prijeten je kraj, Široka narava odpira mi raj. Ko solnce izhaja, iz sanj se zbudim, Me radost navdaja, da tukaj živim. V hudih viharjih med svetom živet' Pri blagu, denarjih, in kar želi svet. Me nič več ne miče, ker mine vse to, Sveta kar se tiče, ostalo ne bo! Al tukaj si mislim, da biižej sem res Pod nebom tu modrim presvet:h nebes, Tu nisem nastavljen viharjem sveta, Tu lepše napravljen je pot do neba. Če Bogu resnično ostanem le zvest, Ce vmerjem pravično, mi priča je vest: Bo sladko mi spanje, bo sreče mi vir, Mi blago sedanje, mi večni bo mir. Tedaj na višavi je ljubi moj dom; Nevarni goščavi, derečem volkom Se čem odtegniti, samotno žive?', Moliti le Njega, ki vlada ves svet. Hnzgieti po nretn• Iz misijona na sandvihskih otokih v Avstraliji poročajo misijonski listi o junaških delih ljubezni do bližnjega, kakorsnih so zmožni le katoliški misijonarji. Zadnjih deset let se je namreč po tih otokih jela širiti gobova bolezen, in vlada je bila prisiljena take bolnike {ireseliti na sicer neobljudeni otok Molokaj, v neko do-ino, ki je na eni strani obdana z visokimi pečinami, na dragi pa od morja. V ti dolini jim je odločila kos zemlje,, kake pol ure dolg in širok, kjer naj si delajo koče. Glavno mesto na sandvihskih otokih je Honolulu, in tam je misijonska postaja za te otoke. Iz tega mesta tedaj piše apostolski namestnik Maigret 19. julija 1873 o tih nesrečnežih: 10. majnika je bila prijadrala ladija v Kalvao, to je v tisti okraj otoka Molokaja, kamor je vlada uka-zala preseliti vse gobove. Zdaj jih je 720, in med njimi je 240 kristjanov. Vsi, ki so se mogli hoditi, so se zbrali na bregu. Z o. Damijanom Deveuster-jem stopiva na suho, in precej naju obsujejo naši spreobernjenci, ktere sva spoznala po rožnem vencu okoli vratu. Šla sva s njimi v kapelo, ktero jim je sozidal br. Bertrand. Tam sem jim govoril nektere besede, tolažilne besede, in ko smo bili skupno odmolilii, smo sli pod mili nčbes se a temi ubogimi pogovarjat. „Za nas je prav dobro tukaj" so rekli, „vlada lepo skerbi za nas, samo masnika nam. manjka". Odgovorim jim: „V ti reči se d& pomagati« O. Damijan se Loče za va3 darovati. Stanovanja se nima, pa mu ga bomo že preskerbeli, in za zdaj je pripravljen tukaj pod tim drevesom prenočevati. Le bodite terdno prepričani, da vas ne zapustimo ne v življenji in ne v smerti." Več gobovim so prišle pri tih besedah solze v oči; pokleknili so in me prosili blagoslova. Strašno jih je pogledati, taki so; toda naš Zveiičar je tudi za nje umeri, naši bratje so, in mi jih ne bomo nehali ljubiti. Vesel viditi jih, pa tudi užaljen po neprijetnem pogledu, sem se vernil na ladijo. Zelo so občudovali o. Damijana, da se je za nje daroval; več tujcev je pričelo podpisovanje n,emu v prid, in tako je že dobil pripravno stanovanje. Njegovo kapelo močno obiskujejo. Kakor naznanjajo zadnje poročila, je že 35 spreoberojencev kerstil, in na sv. Rešnjega Telesa dan je z ubogimi izločenci obhajal procesijo, kakoršne pač še ni nihče vidil; bili so namreč sami gtbovi pevci, godci in cerkveni strežniki. Ljubi Bog je pa morebiti imel več veselja nad temi od vsega sveta odpahnjenimi, kakor nad krasoto in veličastvom zdravih. (Dalje nasl.) Nemško. Kolonijski vikši škof, med nemškimi spri-čevavci, marterniki, je po dostani ječi dal pastirski list, v kterem naznanuje, da iz vsih delov vikši škofije, od duhovnov in svetnih je dobival v ječo mnoge pisma pri-serčnega sočutja in milovanja. Zahvalo jim naznanuje za njih vsakdanjo molitev, ktera mu je med terpljenjem in pomanjkanjem v ječi dosegla moč, tolažbo in zaupa nje. — Niso pa še škofje vsi prišli iz ječe, so jeli že v ječo gnati stiskavce sv. Cerkve. Pervi je Arnim, kterega je sam lastni njegov pajdaš v tlačenji sv. Cerkve v temnice vergel, Bizmark namreč. Tako grešnik grešniku greh plačuje! — Dva velika lisjaka na Nemškem sta se v svoje lastne zanke tako hudo zadergnila, da se ves svet zgle-duje in praša, kako se bo to izmotalo. Eden je prusk poslanec, ki je svojega kralja zastopal v Rimu in v Parizu , drugi pa je naj veči preganjavec katoličanov na Nemškem in koiikor more tudi zunai Nemškega. Pervi je katoličan grof Arnim, drugi pa luterenar B zmark. Arn m je bil med vesoljnim zborom duša mnogih potuhnjenih zvijač, ki so se godiie zoper papeža in škofe v zvezi z Dollingerjera, Friedrichom in drugimi odpadniki, ki se zdaj lažnjivu imenujejo „starokatoličani". L 1870, 2". kimovca pa, ko so Sardinarji potuhnjeno in krivično papežu Rim ugrabili, se je več kot dvomljivo obnašal. „Unita" meni, da brez Arnima bi si Lanza ne bil pre--derznil Rima napasti in bombardirati. Ta Arnim je bil Bizniarkov pomočnik pri njegovih kovarstvih zoper papeža in Cerkev, venier pa z Bizmarkovo cerkveno politiko ni bil zadovoljen. Arnim namreč meni, kar iše Bizmark doseči s trinoškitn samosiUtvom, bi se bilo dalo dognati z likanjem, z zvijačo, s podkupovanjem. Ta pomoček je Arr.im neki svetoval že ob času vesoljnega zbora. Bizmark pa ne more nasprotovanja teneti. Sperla sta se in sicer ravno na tisti poti, na kteri sta se bila svoje dni Poncij Pilat in H-?rod sprjaznila. Reč je tako dozorela, da je Bizmark dal Arnim« kakor pisemskega tatu na policijo zapreti in ga v preiskavo djati. Ce bo Bizmarkova obveljala, ali ne, ima odločiti sodnija. zakaj Arnim terdi, da pisma, ki mu jih je svoje dni Bizmark pisal, in jih je zdaj vzel v Parizu iz noslanškega hrama, so bile privatne iu torej njegove, do kterih ima pravico. Boli si, kar ža- je, reč je za oba velika zadrega, posebno pa utegne biti Bizmarku to začetek njegovega ,,Sedana". Nat .icuje t-e namreč, da v izmaknjenih pismih so r»či, ki bi preganjavcu katoličanov kratko in malo ne bilo ljub >, ako jih Arnim razglasi iu B.zuiarka -Tisjberže še g rkeje potipa kot ga je sardinski general Lamarmora z enakim razglašenjem. Arnim pa ima zdaj čas v ječi premišljevati, k&košno matere- in očetumorsko djanje je kovarstvo sina zoper lastno mater cerkev in njenega poglavarja — pa še v edinosti z luteranskim Bizmarkom in v njegovi sužnjosti. Kovaril je zoper vtesnjenega papeža, zdaj je malovreduik sam v ječi. Izgledujte se, odpadniki. Morebiti Arnim bpozni in mu bode ječa pokore. Listek za raznotero robo in blago. Pri solnčnem zahodu. Ko vidim tebe zahajati, Rumeno solnce! nagloma, Kako hitiš slovo jemati, Tam od zahoda zatpga; In jame tvoja luč temnčti Se oziraje izza gor: Želim s teboj naprej zleteti Do vr&t tje v svitlo-rajski dvor Si pa že solnce zatonilo, Grob tvoj se kot zlato blišči, Ko v morji daljnem si se skrilo, In veličastno se stemni: Hvaležno k B6gu roke sklenem, Da še vesel sem, živ in zdrav; In da bi — še prošnjo pridenem — Lepo ko ti svoj teh končal, Ter duši moji da svetilo Bi solnce Božje milosti. Ko bo;evala s slednjo silo Se bo za večno-srečne dni. Resn ico 1 j u u. Iz Ljubljane. Drobtinice s popot cunja pre6ast. o. Sa-Itzija Volčiča. (Dalje.) Vajda Hunjad (Vaida-IIiicya■_ le 23. Eden glavnih vzrokov je ta, da liberalizem cerkvene iu verske potrebe pri mladini čedalje huje zauc. marja. Letos so skerčili spet šolsko molitev; se da se učencem več prosti čas za prejemanje ss. zakramentov, temuč morajo sami ure loviti za ta naj svetejši namen; pri tem malem , kolikor še k sv. maši hodijo (le po 2krat med tednom in ob nedeljah in praznikih), se profesorji čedalje bolj umikajo, da ne bi zdeli se pobožni; le po trije ali štirje so še za nadzor odločeni po neki neblagi določbi. Kranjec, ki s tolikimi silnimi žert-vami daje sina v šolo, pač k temu nima veselja, ko vidi, da se verska, naj imenitniši stran človekova, tako malo spoštuje. Čudno je, da se toliko govori o omiki, se šolske poslopja itd. s tolikimi stroški napravljajo, po drugi strani se pa tako dela, da ljudje imajo čedalje manj veselja za šolo. Molčimo o vojaški in še mnozih družili odveč znanih zadevah, ki kalijo veselje do gimnazije. Bog daj, da bi se v tem in drugod zopet spominjali neoveržljive resnice: „An Gottes Segen ist Alles gelegen." Naj sercniši zalivalo naši ljubi Gospej presv. Serca? Ljubljanska družina je po priporočilu k naši „ljubi Gospej" v veliki stiski v dušnih in časnih rečeh v oziru na svojo predrago in bogoljubno bolno dosegla prav naglo in neprevideno pomoč. Spolnuje torej svojo obljubo in v čast naše preljube Gospe očitno razglasuje to dobroto. Bukve družbe sv. Mohorja je prejel ljubljanski poverjenik gosp. Jož. Jerič (v Ničmanovi hiši na starem tergu št. 16) in morejo jih udje ljubljanske dekanije vsak dan pri njem dobivati. Svarilo! Nekdo s tujimi šolskimi pričevali na ime „L. J." je te dni pri nekem gospodu koledoval za denar, češs da pojae v Gorico v semeniše. Pričevala so mu sicer uzete, mogoče pa, da zleze zopet pod kako drugo krinko; toraj previdnost! kajti nova „intelektuelna" era rodi raznoterih čukov, ki na denarski ledini ravno tako malo ,,rešpektirajo nichtinterventionsprincip", kakor Ar-nim v ,,arhivih" in Bizmark na Španjskem. Is novošegne šole- Na Dunaju v 6. učiteljskem shodu 19. in 20. avgusta letos je bilo zbranih do 1000 učiteljev. Po mnogem in dolgem govorjenji so naredili to-le resolucijo: 1. Nepokoršina (nered) mladine v av-strijansklh ljudskih šolah je zmeraj veči, in s pomočki, ki so po postavah dopušeni, se ne d& več ukrotiti. 2. Tega kriv je posebno izgled, ki ga dajejo sprideni in zanemarjeni otroci. (Nemara pa je se bolj kriv izgled, ki ga dajejo „sprideniu in v verskih rečeh »zanemarjeni" odrašeni.) Torej, menijo tisučeri, naj bi se v vsaki kronovini napravile otčvne hiše iz deržavnih ali deželnih pomočkov za sprejetje tacih malih spridencev. (Bo malo pomagalo, ako se poprej „veliki", „stari spri-uenci" vanje ne vtaknejo.) Linški ,,Volkrblatt" k temu pristavlja: „Tedaj to je sad nove šolske modrosti! Naj bolj liberalna stranka sama je v svoje osramotenje spoznala, da nered v novih ljudskih avstrijanskih šolah je čedalje veči, in da — „otevne hiše" so potrebne. Kakošne spoznanja !" Dunajski liberalizem ljudem ie po smerti ne d& pokoja! Mestna gosposka je sklenila, da od 1. novembra se morajo vsi merliči pokopovati na skupnem pokopa-lišu: katoličani, protestantje, judje vsi skupaj (čuda, če ne tudi mačke, psi in konji z njimi)! Tacega brezob zirnego teptanja vse in vsake svobode, vsega verskega občutka vender menda se ni bilo kmali na zemlji. Zato je pa tudi silna nejevolja po Dunaju. Sicer se pa ravno bčga Dunajčanom: take po&astnosti jih bodo morebiti vender sčasoma zmodrile, da bodo v razne zbore volili vernike, ne pa nevernikov. Dosedanji feoleki nehajo z novim letom 1875 in začno se novi za vse reči razun za Časnike. Hodra nevesta. Ženin in nevesta sta klečala v dunajski cerkvi pred altarjem. Duhoven nevesto vpraša, ali hoče tukaj pričujočega ženina za moža vzeti, ona pa je določno odgovorila ,.ne", se zasukala ter šla od ženina, ki je osupnjen gledal za njo. Na vprašanje, zakaj je to storila, je odgovorila, da se je v cerkvi premalo spoštljivo obnašal in s tim pokazal, da nič vere nima, zato se noče z njim poročiti, ker tak zakon gotovo ne more srečen biti. Ali je to naključje? Soloturn na Švicarskem je škofa s silo pregnal. V kratkem je bil sejim v Solo-turnu; nasproti škofijskemu dvoru je bil takrat potuhnjen napis, kteri je naznanjal, da je zdaj zrak čist, odkar škofa in kanceliria ni v mestu. Kmalo potem pa se je strašno pokazalo, koliko „čist" je zrak. Začel je namreč v Soloturnu mačuh ali legar (tifus) in vročinska bolezen hudo razsajati. 500 bolnikov med kakimi 7000 prebivalci je ležalo in veliko jih je pomerlo. — Na en dan je bilo večkrat po 6 merličev. Poklicali so k bolnikom usmiljene sestre ob tistem času, ko so ravno nameravali vse samostane razpustiti. Grozovita smert. Fajmošter v Ceresy-Belle Etoille-u je nesel bolniku sveto popotnico. Pride mem kerčme, kjer so sedeli trije pivci pri mizi. Dva sta precej vstala, ko sta vidila, da gredo s sv. R. Telesom, in sta se spoštljivo odkrila. Tretji, ne da bi bil to storil, začel jih je celo zasramovati, in je izustil ostudno kletev zoper Jezusa Kristusa in blaženo Devico. Komaj je bil to izrekel, kar pade brez zavednosti na tla. Tečejo po zdravnika, pokličejo duhovna; pa vse prizadevanje zdravnikovo je zastonj. Tudi duhoven mu tri različne krati prigovarja, da bi se spovedal, pa zastonj. Bogokletstvo je bila njegova zadnja beseda. Deset ur se je valjal v strašnem kerčenju; potem pa je umeri zares grozovite smerti, ktera je vse pričujoče globoko pretresla. (Pilg.) MMuhorshe spremembe. V Goriški nadškofiji: č. g. Marka Vales je imenovan vikžfr v Štverjanu. — G.Jožef Pavletič je prestavljen v Solkan. — G. Jožef Godnič pride za prefekta v malo semenišče. — G. France Tomšič pride za kaplana k sv. Roku. V Teržaski škofiji: Umerla sta čč. gg.: Matej Novak, župnik v pokoju; — Janez Ferjan, kurat pri sv. Antonu pri Kopru. R. I. P. — Prestavljeni so čč. gg.: Luka Možina na Berdo za kapelana; Juri Pitacco za duh. pom. v Milje ;_Dominik Bulo za duh. pom. v Buje; postavljen Evgen Štrekelj, nov. posv., za duh. pom. v Povir. Dobrotni darovi. Za Dolence s točo poškodovane: Iz Preserja 3 gld. — Z Brezovca 7 gld. — Iz Nevelj 2 gld. 50 kr. — Iz Vodic po č. g. fajm. 5 gl. Za verhniške pogorelce: Iz Nevelj 2 gld. 50 kr. — Iz Vodic po č. g. fajm. 5 gl. — Neimenovana 1 gl. Za pogorelce v Mozeljnu: Iz Lipoglava 1 gl. Za afrikanski misijon: Neimen. 1 gld. — Iz Lipoglava 1 gl. 60 kr. - Iz Černega verha 2 gl. Za sv. Očeta: Sv. Očetu se v molitev priporočujejo verni in pastir Begunjski in darujejo 5 gl._ Odgovorni vrednik: Loka Je ran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikofi dediči v Ljubljani.