at. 232 ftfliIn liafaia viaMilOeil« cinutiiiili prta) v Trstu, v pelik 2, oktobra 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L xjutr-' Ur«daiitvo: ulica sr. Fr»n«ftk» zijajo ur«dm*t-Ti r tlLZ Licej ska fcuj ižnica •r-.o t Ink Usk> _ . . A „>oi L 32.— JTSCaSo* i'^Jn^oslavl^a eld^vedmitva in uprm it 11-57. iNOST pMtment« Številk« ▼ Trstu in okolici po 20 e«ni — Oglasi »« rsCuoajo v iirokosti ena kolose (72 nam.) — Oglasi trgoroer *■ obrtnikov mm po 45 cent. osmrtnice, zafar&U, poslanice in vabfla po L L—, oftasi denarnih wfodw nun po L X—. Mafl otf)nd po 20 cnnt beseda. Mjny| pa L 2— Oglasi naročnina in reklamacij* se pa»il>«fo fxktynGho opmi Edinosti, v Tntv«^ sv. Frančiška AsiSkega »tov. 20. L nad. — Telsfeo nredbiMva in oprave ti-3l SincTzkaliz.en> jc sedaj na dnevnem redu. FašSzem je napravil iz te besede svoje strankarsko in politično geslo. Sindikalizem je ona beseda, katera naj bi vsebovala gfctvoo jedro tega, kar naj predstavlja tako-fenenovano fašistovsko mirno revolucijo, fašisti zrranje države m vsega italijanskega poUtično-socijalnega življenja. Ni dvorna, da je postal fašizem zanimivejši za vsakogar, kdor se resno bavi s soerjaimtmi vprašanji, odkar je začel s tako odfk>čTK>stjo vihteti zastavo sindikalizma. In največjo ocfločnc-st kažejo predvsem uradni in odgovorni činitelji v taboru seda-njih odločujočih mogotcev v Italiji. Dokaz nam je nastor> pravosodnega ministra gospoda Alfreda Rocco na zborovanju duševnih delavcev v Genovi, kjer je izjavil s polnim poudarkom, da je v načrtu faši-stovske vlade, da izvede integralni sind®-kalistični program. Na drugi strani pa je našim čitateljem že znano, da je glavni tajnik fašistovske stranke pasi. Farvnacci napovedovat na svojem nedavnem govorniškem pohodu po južni Italiji za to zimo velezanimive in velevažne dogodke tekom prihodnjega zasedanja rimskega parlamenta, dogodke, ki bodo udejstvil? v obliki < mirnega navala» — kakor se je dobesedno izrazil — ves fašistovski revolucijo-narni program. Po vsem tem moramo torej biti pripravljeni na velike stvari, na korenito socijalno preuredbo, s katero hc*če dati fašizem Italiji povsem novo lice. In kot središče, kot jedno le revolucije se označa, kakor rečeno, iz uradnih in odgovornih ust ravno novi f&^flstovskt si radikali z e m. Naravno in logično je, da si pri tolikem napovedovanju - sin drk alisii č n e g a vala* vsakdo, kdcr se zanima za javne stvari, postavi vprašanje, kaj si fašizem pravzaprav m?sil pod imenom svoiega novega sin-d&kalizma. Ako iščemo odgovor na to vprašanje pri nasprotnikih sedanjega režima, born>o' videli, da se fašistovski «sindikali stran drugih posebnih sodSšč, kakor na pr. trgovsko-pomorskega sodišča. Znano je, da zahtevajo mno^i italijanski pravniki združitev cirihefi m trgovinskega prava v enoten sistem privatnega prava. Stremljenje fažisfaavskega reformizma je po vsem, kar smo rekli, v nasprotju s temi zahtevami, zakaj ustanovitev posebnega delovnega sodstva (magistratura del lavoro) bo imela za posledico tudi določitev njega posebne kompetence in temu primemo tudi izločitev posebnega delovnega prava. In ne more se reči, da bi bil razvoj stvari v tej smeri v nasprotju z naravnim ustrcjetn gospodarskega življenja in udejstvovanja človeka, ki se nam prestavlja v obliki posedovanja, porabljanja, proizvajanja in menjavanja socijalnih dobrin, potrebnih za življenje. Seveda ostane še vedno nedoslaknjena četrta stran, t. j-porabljanje socijalnih dobrin. Reforma, ki bi hotela biti radikalna in «revolucijonar-na», bi morala poseči predvsem na to polje, ker tu nastaja vprašanje omejitve zasebne lastnine v korist skupnosti, vprašanje nekakega konsnmnega prava, ki naj disciplinira razpolaganje s privatno lastnino na način, da bi ne moglo nikdar biti na škodo skupnosti. Kakor rečeno, ni nobenega znaka, da bi hotel fašizem vgrizniti v to kislo jabolko, in zato ni pričakovati, da bi bil fašistovski sindikalizem gospodarskega značaja, temveč se nam obeta le površni politični sindikalizem. Vsekakor pa je sindikalizem najzanimivejša stran vsega fašistovskega grbanja. t* k ? F. P. in začetek novega političnega življenja RIM, 1. Davi se je ministrski predsednik povrnil v Rim. Njegov povratek pomeni začetek novega delovanja vlade v poHtiki in v državni upravi. Najprej bo Mus&olmi sprejel delegacijo za Društvo narodov, katera se nahaja v Rimu že nekaj dni; kon-feriral bo potem z ostalimi člani vlade, s 1 i/- - " i is.--« katerimi bo določil program prihodnjega zer ^llcnc °2naca- kakor )eJBn^±CIn j zasedanja ministrskega sWta. k! se bo -s katerega presna opozicija sedanj vlado k ' _ sestal 5. oktobra, ta njeno delo. !Na eni stram imauno libe-' zastopnike gosp sdarskega in vsa- \ Veliki islisiovski Svet in reiorma senata raxe. kršnega individualizma, pobornike svobo-j TucK 5. oktobra se bo zvečer sestal ve- de abstraktnega posameznika nagega državljana, ki naj se zadovolji in uspava s p^rtrčno svobodo, da se tem lažje priia- 1'ki fašistovski sveL Za to sejo vlada v političnih krogih veliko zanimanje, ker se bo na njej sklepao poročilu za reformo goc-L gospodarski odvisnosti in podrejenosti • senata, katero sta po nalogu komisije kot neopovržneniu načelu socijalne organizacija. Na dru^i strani pa imamo socijaliste nafraznovrstnejsrh barv, ki vidijo v fa-Sistovskem sindikalizmu le pohlepe notranjega imperijalizma vladajoče stranke, pohlepe, ki gredo za tem, da politično iBStržnjijo delavstvo, da ga oropajo svobode organilzacije ter ga vklenejo v voz vladajoče stranke v obliki podržavljenja delavskih organizacij, tak-o1 da ck>bi fašizem kot vladajoča stranka v svoje roke monopol vsega delavskega gibanja. Če se zaporedoma vmisHmo v stališče enega in drugega tabora v vrstah nasprotnikov sedanjega režima, nam postane jasno na prvi pogled, da se prvi — liberalci, t. j. poborniki kapitalistično-indivir duali stičnega socijalnega sistema — bojijo, da bi znal postati fašistovski sindikalizem — gospodarski sindikalizem, dlruge, t. j. revolucionarne socijaliste pa mori strah pred čisto političnim sindikalizmom, s katerim bi zgubili vsako oblast in vsak vpHv nad delavskimi masami. Kaj je pravzaprav na stvari? Ali je far Šistovski sindikalizem gospodarski ali samo političen sindikalizem? Do kakšnih sklepov je prišel odbor takoimenovanih Solonov, ki je imel nalogo, da izdela načrt za preuredbo države v smislu osemnajstih sestavila prof. Ar las in državni svetnik Barom. Tozadevni prediogi grejo za tem, da se vključi med kategorije, ki dajejo pravico za vstop v senat, še nekatere druge, taki da bi mogli postati senatorji; tudi politični pisatelji, industrijalci, profesionisti in drugi. Zaključki komisije glede reforme senata so zadela med drugim na odpor glavnega tajnika fašistovske stranke Farinaccija, ki bi hotel, da bi reforma senata temeljila na zastopstvih sindikalnih in profesionalnih organizacij. peljala po Kški železnici preko Sarajeva v Beograd. _~ Pašićev m Hm&»t povratek BEOGRAD, 1. (lev.) Patfć jm potlai vladi brzojavko, ta pravi, da se povrne dne 7. okt. Dr. Ninč* pa pride v Beograd dne 4. oktobra. ___ Radlteve Izjave glede MBedaja Diišl« marodov » vkige dr. Ninčića ▼ Ženevi ZAOREB, 1. (Izv.) Danes dopoldne je vodstvo Radićeve stranke imelo konferenco. Po konferenci je Radić' podal novinarjem nekolikof pojasnil glede zasedanja Društva narodov. Rekel je, da je Mala an-tanta po sporastaom med Hrvati in Srbi postala temelj evropskega miru. Minister Ninčič je igral v Zene i zelo veliko ulogo. Nov grški predlog glede eoknske cone? BEOGRAD, L Današnja «Pol*tata» prinaša brzojavko iz Aten, po kateri je novi grški poslanik na jugosfovenske-m dvoru g. Polibronijades dobil potrebne informacije od svoje vlade, da potekusi s predlo-nove1 kombinacije o jugosloven skli vlade gtede vstopa Nemčije v Društvo nar rodov, beleži viada Nj- Vel. kralja z **&>-voljstvom, da nemški kabinet ne izraia pomislekov v tej stvari, ki je bistvene važnosti za kakršnokoli pogodbo zdi pakt. Predlog o varnostnem pakta ne načenja vprašanja krivde za svetovno vojno. Angleški kabinet ne more razumeti, zakaj je stavila nemška vlada to opombo. Vlada Nj. Vel. kralja mora opozoriti, da razgovori o vmostnem paktu nikakor ne morejo spremeniti versailieske mirovne pogodbe ali nazora, ki ga te-ta izraža o prošlosti. Glede izpraznitve Kolna ponavlja angleška vlada, da je začetek evakuacije odvisen le od izvrševanja dolžnosti, ki jih nalaga nemškemu kabinetu razorožitev. Kadar izpolni nemška vlada te obveznosti, bodo zavezniki takoj izpraznili severni pas zasedenega ozemlja,» BERLIN, 1. Nemška delegacija za konferenco zunanjih ministrov v Loc;_rnu bo odpotovala iz Berlina v soboto zvečer. S pomožnim osebjem vred bo štela 20 do 30 ljudi. Francoska in angleška delegacija se boste odpeljati v Locarrao že v petek z avtomobilom. SS v s^iunT^a^^eč^^^TiT priprave za londonsko Konferenco žiti, da se spojita grška in jugoslavenska cona, toda pod nadzorstvom kombinirane grško-jugosk)venske komisije. Ureditev italijansko-jugosiovenskih ^u^iA^ tarif BEOGRAD, 1. (izv.) Italijanska vlada je urgirala pri jogoaiovenski vladi, naj bi se čimprej sestali i*alijansko-jugo»lovenski strokovnjaki, da uredijo italijansko-jugo-slov enake železniške tarifo. Nepošten zdravnik ZAGREB, 1. (Izv.) Policaja je aretirala zdravnika dr. Szandorja, ki je večkrat okradel nekega mesarja, kateri je prihajal k njemu kot pacijent. Huda burja v Beograda BEOGRAD, 1. Včeraj dopoldne je bila v Beogradfeu veHka burja, ki je povzročila več nesreč. Na Donavi je povzročila valove nad 2 m visoka, kar je v Beogradu velika redkost, in onemogočila promet med Beogradom, Zemunom in Pančevom. Pre vrniio se je več čolnov, potopili pa sta se dve ribiški ladji, kateriii posadki sta se z velikim naporom rešili. Anglija In FrencUa zavrnili Trst đolofen za sedef prihodnjega kongresa sindikatov duševnih delavcev GENOVA, 1. Po zaključitvi del kongresa sindikatov duševnih delavcev so se sestali zastopniki vseh sindikatov in so določiti Trst za sedež II. kongresa1, ki se bo vršil septembra 1926. socijalnih na žira nj, nam n-i znano. Zelo verjetno je tudi, da ostanejo načrti fašizma glede teh vprašanj tajni, dokler ne bodo predieženi parlamentu. Zato moremo soditi a njih vsebini za sedaj le po tem, kar se da čitati med vrsticami izjav posameznih fašistov škili veljakov. Na podlagi vtisov, ki jrh dobimo na ta način, ni težko presodili, da je naibolj upravičen strah so-ci j alistično -re v oluci jon arnih strank. Z drugimi besedami: po vseh znakih se da že sedaj z gotovostjo sklepati, da ima fašizem v programu le političen in ne tudi gospodarski sindikalizem. Ta poslednji bi bil «Popok> cM Roma» — novo fašistovsko glasilo RIM. 1. Po dtelgotraijnih pogajanjih fje prenehala izhajati rimska izdaja milanskega «Popolo d"ItaHa» in je na njeno mesto stoprta samostojno in novo fašistevsko ^ašistovskih \ glasilo «Popolo dl Roma», katerega prva 'številka je izšla danes. Ravnatelj novega lista je fašistovski poslanec Dacnstofaro. Goriški romarji pri papežu RIM, 1. Papež je sprejel v posebni avdi-jenci brnskega škofa. Potem je sprejel v skupni avdijenci 110 romarjev iz Irske, 330 iz Gorite in 70 Kanadcev. Kraljev povratek o Beograd Seja ministrskega sveta - Narodna skupščina se sestane 16. oktobra , BEOGRAD, 1. (Izv.) Danes se je vršila tesno spojen z onim socijalnim gibanjem, I seja ministrskega sveta ki se je bavil s ki gre za tem, da se ima zasebna lastnina ■ vprašanjem sklicanja Narodne skupščine. omeHti v toliko, da se uzakoni načelo, da'Narodna skupščina se sestane 16. oktobra, je oblast nad socijalnimi dobrinami razde- Nadalje so ministri razpravljali o prora Ijena v zaseben in javen del, da mora z eno čunu in nadomestitvi skupščinskega pod-biti tudi vse bogastvo na ozemlju predsednika. Finančni odbor -je sklican za aok>cene države v službi ne samo zaseb- 10. t. m. Kot drugi podpredsednik skup-1_!emveč tudi cele organizirane družbe, ščiine prihaja v poštev radičevec dr. Petar cisto politični sindikalizem pa je to Basariček, kot tajnik za Rude Bačinić. Za vprašanje brez pomena. Njemu"'^ le za to, da se stvori jo nekake delavske zbor-nrce po sliki zbornic, ki jih imajo že razni drugi stanovi m ki naj bi bile zakonito prignane kot stanovske organizacije Kakor ze rečeno nam ni mano ge ^ natančnega, o pravih namenih fašizma na smo »kalnem polju, toda vse kaže, da se nar.ierava zadovoljiti le s političnim sindi-kabzmora, ki bi ne zahteval nikakih globljih pravno-soziga^nih reforem. Vendar pa je en znak tu, ki priča vsaj o nekakem stremljenju po globljih spremembah. Mi-Siim pri tem na sodstvo dela, ki se obeta s trdovratnim poudarkom. Ta reforma bi b>Ia zares nekaj novega, ker bi pomenila uvedbo nove institucije v obliki rednega delovnega sodišča, katero bi stopilo ob1 Beograjsko prebivalstvo je nameravalo prirediti kraljevski dvojici pri povratku s potovanja po Crni gori žn Dalmaciji vetrk sprejem. Kralj, ki je doznal za te priprave, je brzojavk v Beograd, naj se ob njegovem prihodu opustijo sleherne svečanosti. Kljub temu so Beograjčani razvesti« zastave raz poslopij in hočejo prireefiti kralju ob povratku veličasten sprejem. Jutri zvečer se povrnejo s kraljem vsi ministri v Beograd. SPLIT, 1. Danes ob 9. dopoldne je kralj odšel na Marjan pri SpiHu na lov. Po lovu se je kraljevska dvojica na jahti «VelebAU odpeljala na Trog?r. Tekom popoldneva sta kralj in kraljica obiskala Šibenik. Prebi- neroški predlog za nove maegovore o izpraznitvi Kolna in o vojni krivdi PARIZ, i. Francoska nota, ki vsebuje odgovor na nemško noto od 26. t. m. in na ustmeno izjavo nemškega poslanika v Parizu, se glasi: «Francoska vlada je srečna, da more ugotoviti, da je nemška vlada privolila na sestanek konference v Locarnu. Vlada francoske republike je vzela na znanje, da s to prrrolitvijo niso v zvezi prav nobeni pridržki. Ustmena izjava nemškega poslanika pri predaj note se tiče dveh točk, ki pa nista na noben način v zvezi s predstoječimi razgovori v Locarnu, ker se ne nanašata na razpravo o varnostnem paktu. Kar se tiče prve pripombe o vojnih dolgovih, smatra francoska vlada to vprašanje za rešeno z ver sati lesko mirovno po>-godbo. Kar se tiče izpraznitve Kolna, je tozadevni odgovor v zvezi z razorožit ve-rtim vprašanjem. Francoska vlada spominja na to, da je samo od Nemčije odvisna hitrejša izvršitev leq?rznitve s pospešenjem izvedbe prevzetih obveznosti.» «Temps» piše pod zaglavjem «Nemški manevri® o ponovnih izjavah nemških di-pk>matičiiih zastopnikov pri izročitvi odgovora nemške vlade na povabilo zaveznikov h konferenci o varnostnem paktu in pravi, da bi bU korak nemškega zunanjega ministra zanj precej nevaren, ako ne bi zavezniki in v prvi vrsti francoska vlada odkritosrčno želeli sporazuma. Prvi poskus Nemčije, da bi spravila pogajanja o varnostnem paktu na napačni tir, se je izjalovil. Celo berlinski listi morajo priznati, da je začel prvi neuspeh zunanjega ministra slabeti stališče nemške delegacije. Dr, Stresemann je v nevarnosti, da popolnoma upropasti svojo lastno poištako in naprti Nemčiji prd vsem svetom novo veliko odgovornost, ako bi ugodil pritisku nemških nacijonalcev. LONDON. 1. V odgovoru na nemško noto z dne 26. t. m., s katerim sprejetn3 nemška vlada povabilo zaveznikov h kon ferenci zunanjih ministrov o varnostnem paktu v Locarnu dne 5. oktobra, ____ ustne izjave nemškega- veleposlanika pri izročitvi te note, je izročila angleška vlada včeraj nemikemu veleposlaniku sledečo noto; «Angleška vlada je z zadovoljstvom vze la na znanje, da je nemška vlada sprejela povabilo zvezaiških kabinetov na konferenco ministrov zunanjih del interesiranih držo v o varnostnem paktu, določeno za 5. oktobra v Locarnu. Izraža tudi svoje zadovoljstvo, da je nemški kabinet sprejel povabilo brez slehernega pridržka. «V odgovoru na ustne izjave zastopnika r.emške vlade hkrati z izročitvijo nemškega odgovora, izjavlja vlada Nj. Vel. kralja, da je vzela v pretres zagotovilo, da načeta vprašanja nikakor niso pogoj za sestanek zunanjih ministrov. Ta vprašanja niso v zvezi s pogajanji za varnostni pakt m se ne urore o njih razpravljati pri prvi izmenjavi misli Poravnava incidenta med Nemčijo ih zavezniki ŽENEVA, 1." V Locarmi se vršijo mrzlične priprave za konferenco zunanjih ministrov. Razne delegacije so že naročile stanovanja v velikih hotelih. Nemčija je naročila za delegate 30, Francija 20 in Italija 12 sob. Itaiijo bosta, kakor zatrjujejo Hsti, zastopala na konferenco on. Sciakria in Grandi. Državna uprava je odposlala v Locarno inženirja, pod čigar vodstvom napeljujejo delavci nove telefonske in brzojavne zveze v BeUinzono. Tudi tu se bodo vpestavile brzojavne zveze z Nemčijo, ttar lijo in Francijo. Brzojavno in telefonsko službo bodo opravljale v Bellinzoni za časa locarnske konference uradnice, ki so bile za časa zborovanja Društva narodov nastavljene v Ženevi. Locarnski mestni svet je stavil za zborovanje zunanjih ministrov ju stično palačo na razpolago. BERLIN, 1. Poravnavo incidenta, ki ga je tik prod konferenco za varnostni" pakt povzročila nemška izjava zaveznikom, tolmačijo berlinski listi različno. Med tem ko smatrajo levičarji to zadevo kot diplomatski neuspeh sedanje nemške vlade, nagla-šajo nekateri nacionalistični listi, da je bila nemška izjava glede vojne krivde in izpraznitve kolnske corne pred nameravano konferenco zelo umestna. Konflikt je bil poravnan po spretnosti nemškega poslaništva v Par:.Tij in položaj je danes tak, da se bo mogla konferenca v Locarnu pričeti* 5 oktobra brez vsakih težkoč. Sporazum redi vojnih tiolgou dosežen med Francijo in Zedmjenimi državami PARIZ, 1. Posebni poročevalec agencije «Havas» poroča iz Washingtona, da sta včeraj popoldne franoeska in ameriška podkomisija izdelali besedilo sporazuma, do katerega sta prišli in ki ga bodeta predložili! francoski oziroma ameriški komisiji. V smislu tega sporazuma bo1 Francija plačevala letnih 40 milijonov dolarjev prvoh pet let, 60 milijonov tekom 7 naslednjih let in 100 milijonov tekom nadaljnjih 50 let. Skupna svota teh plačil predstavlja tretjino več kakor znaša kapital, vati ^»pojega s sfedstvi, ki $h mteft parfa* meni. Delavska kontrola industrije je ne-, obhodno potrebna. To je eocijaHsftčen ppo« gram in ta ne tlači ljudskih mas, temveđ jih vzpodJbeja k vzajemnemu delu, ki do-naša obče koristi Komunisti so ugovarjali MacDonaldu, da je razvil Hberaleai, a ne socijaHstičen program. Kongres je enoglasno odobril resolucija, ki obseja britansko politiko v Egiptu in naglasa, da imajo Egtpčam pravico do popolne svobode. Resolucija zahteva, da naj Egipt vstopi v Društvo narodov, katero na^ mu pripomore do popolne neodvisnosti. Francozi zasedli Gebei Ajab - Španci pa Palomas PARIZ, 1. Na maroškem bojišču so se pričele v francoskem odseku vojaške operacije, ki tvorijo uvod k novi ofenzivi. Maršal Petain in general Naulin sta odpotovala v vzhodni odsek, kjer so francoski oddelki danes predpoldne izvršili prve ofenzivne sunke. Po zasedbi gorskih višin severno od Kifan so Francozi nadaljevali prodiranje skoraj tri ure. Rifanci, ki so močno utrjeni v gorskih postojankah, ,se srdito upirajo francoskemu pritisku. Francoska artilerija neprestano bombadrra glavne sovražne točke. Pod zaščito artilerijskega ognja so francoske čete zasedle Kerkpur in Gebel Ajab. Te akcije se udeležuje 14 bataljonov in 20 baterij. Operacije bodo, kakor se predvideva, trajale le dva do tri dni. Prisostvuje jim maršal Petain, ki je prispel včeraj v Kiifane. V odseku Athucemas so španske čete zaključile ofenzivo ter zasedle bližnje gorovje in Gebel Di Las Palomas. Španci so tekom poslednjih bojev zgubili okolu sto mož in devet višjih oficirjev. hčerin v Berlinu Potovanje na zapad bo nadaljeval jutri BERLIN, 1. Včeraj je prispel semkaj iz Varšave Cičerin. Sprejeli 90 ga na kolodvoru člani sovjetskega poslan štva in ta nik nemškega zunanjega ministrstva von Schubert. Državni kancelar Lifther je povabil Ćičerina na obed. Po razgovorih z vod'lnimi nemškimi polit'ki bojCičerin odpotoval iz Berlina najbrž jutri, r inančni krogi menijo, da bo ^.a Cičerinov obisk donesel do sklenitve rusko-nemške trgovinske pogodbe. Venda- pa ie to preuranjeno. Iz Varšave so došle vesti, da obišče poijski zunanji minister Skrzynski Moskvo šele v maju. _ Bela Kun v Moskvi MOSKVA, 1. Glede vesti iz Budimpešte, da se je bivši madžarski ljudski komisar Bela Kun nahajal na Dunaju, je treba ugotoviti, da so ga še pred par dnevi videli v Moskvi. Bela Kun sploh ni zapustil Rusije tekom zadnjega leta. Nemške šole na Češkem PRAGA, 1. Narodna skupščina je včeraj nadaljevala debato o ukinitvi nemških manjšinjskih šol. Nemški govorniki so zahtevali, da se jim dovoli šolska avtonomija, na ta način bo Nemcem omogočeno skrbeti za lastne manjšinske šole. Mencija Karnlclova mi sodniki Zaslišanje morilke bo^ jterslce^a v^c/ telja FUmco • DUNAJ, 1. Pred tukajšnjo poroto se ie začela včeraj sodna razprava proti Menciji Kar- stavba ireipno vec Ka«or znaša Kaprtar, niciuvi ^ pred m^seci us*rclila v lož[ Burg. kt gafrancEja dolguje Zecfcnjen*m -drzavain. j theatra bolgarskega voditelj Panico. Dvorana Caillaux se je ukJonii zahtevam ameri-lje prenapolnjena. Zlasti mnogo je Jugoslove-ške delegacije i>n je svišal ponuđeno svoto;! nov, med njimi precej novinarjev. Obtoženko zato pa je bila sprejeta s strani Amerike ; so prinesli v dvorano na udobnem naslanjaču, klavzula, po kateri se bo znesek letnih ob- Kamiciuvaje dobila dovoljenje, da sme govo- valstvo jima je priredilo navdušen sprejem. — Ob 8. zvečer sta se kra^ an kraljica od-1 «Kar se tiče Izjav zastopnika nemške rokov, ki jih ima plačati Francija, znižal v slučaju, ako se zmanjša njena plačilna zmožnost. Odbor, ki ga sestavljale Mellon, Hower, riti sede. Razprava se vrši s pomočjo bolgarskega tolmača, ker zna obtoženka le slabo nemški. Kamiciuva je izpovedala, da je rojena v Kruievu. Dovršila je pet razredov gimnazije Cook in Crist, bo predložil besedilo tega potem pa e morala izstopiti vsled bolezni. — načrta za sporazum predsedniku Coolid-1 Nato je pomagala očetu v njegovi men lnici v Caribrodu. Leta 1918. je šla v Monako**), kjer je posečala trpovinso akademijo. Na vožnji v Monakovo je spoznala družino Azov0 in potom nje gospo Burabarovo, takozvano Iz-mjertjevo, ki ji je razložila politične razmere v Makedoniji. Prvotno je bila Kamiciuva navdušena za ulogo, ki jo je imel Panica v boju za Makedonijo, kasneje pa se je to navdušenje ohladilo, ker ga je vlada Stambolfskega neupravičeno dolžila obogatertja. Panica pa se je kaseje vseeno z njo sprijaznil in celo vstopil v njeno službo. Predsednik je vprašal obtoženko, kako i« mogla vseeno sodelovati s Patiico. Karniciuva je odgovorila: «V Caribrodu sva se sestala in me je prosil, naj sporočim njegovi rodbini, naj bo pripravljena, da se pelje z njim na Dunaj Predsednik je potem vprašal obtoženko: -Ali -se je takrat Panica bojeval s srbskimi četaši?» Obtoženka: Seveda skupaj s četami, ki jih je organiziral makedonski odbor». Karniciuva je potem pripovedovala, da ji je Panica sporočil, da je že podal dva dokaza svojega delovani« in da so vsi navdušeni zanj. Obtoženka je priznala da je* kupila orožje že poleti 1924. v Sofiji in da je izrecno zahtevala, da mora biti novo, zaneslj vo in že preizkušeno. Predsednik jo Se vprašal, zakaj ni odložila svoj čin za ča« po poroki prijateljice. Obtoženka je odgovorila: »Vedela sem, d^ Panica podpira Izmjerljevo in ji nisem hotela odvzeti opore pred poroko*. Karnuciuva je potem obširno govorila o umoru samem. Na dan zločina dopoldne je prišla k ženi načelnika tiskovnega urada bolgarskega poslaništva na Donaju, Antonova, pa je ni bilo doma. Popoldne je šla še enkrat k njej in je dobila pri Antonovi Se eno gospodično, ki je bila takrat pri njej na posetu in ki je potem spremila Karnicmvo v gledališko pisarno. Predsednik geju. Davi se je sestala ameriška komisija, plenarna seja je sklicana za 11. uro.- Gi Inigraš Is Komunisti «Gospodarska fotrnova Anglije nemogoča v kapitalističnem režimu» - Za popolno neodvisnost Egipta LONDON, 1. Komunisti se zelo živahno udeležujejo razprav na laburističnem kongresu. Na današnjem zborovanj« so ostro napadali politiko laburističnih voditeljev, posebno pa politiko za časa MacDonaldo-ve vlade. Predložili so tudi resolucijo, ki zahteva, je objavilo te dni poročilo svojega posebnega poročevalca iz Ženeve, v katerem se Raciičev nastop v Athenaeuin-u v Ženevi opisuje na sledeči način: «S pol trtom in temperamentom čk>ve, zavratna bolezen Ti je črpala sok, dokler ni zadostila svoji nenasitnosti ter si popolnoma ovenel. Ni jih Tvojih sotrpinov sobojevnikov, ki bi Te spremljali na zadnji poti, a naj Ti bodo Te vrstice v zadoščenje, da nisi pozabljen, "dasi le eden soborec ve za Tvoo smrt. Andrej Kogoj je bil skromna duša, v politiki skoro bi rekel levičar, a zaveden Slovenec. Izboren mizarski mojster, ki )e visoko dvignil glas očetove delavnice ter odložil oblic še le, ko je bil že popolnoma izčrpan. Tako umirajo j»i. '5V*« bi je »o ob vztra:ni zarjaški obrambi! Ob silnem protinapadu Zarje nastane pred vrati Adrije zmeda, ki io izrabi desno krilo ter zadnji goal za Zarjo. Nadaljni napadi šibki. Odlikoval se je vratar Zarje ki je s svojo gotovostjo nudil navzočnim oblo športnega užitka. Kot dober igralec se je izkazal zar;ašk, Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo m za družine Viale XX seitam« 6>FCi 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via GSulIaftl 32. - Telef. 2-41 Priporoča se lastnik (47) ŠmNCAR, Tržotta poftjltolca In lm\Mm legistrovana zadruga z omejeni n poroStvora uradu(e v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, I. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na kniižlce, vloge na tekoči račun in vlog« za čekovni promet, ter jih obrestuje PEKOVSKEGA učcnca, krepkega, najrajši že izučenega, sprejme takoj; Pekarna Viktor Jeglič, Dobra vije 105 Ajdovščina. 1402 PRSNI SIRUP, izkušeno sredstvo proti kašliu prebi a jen ju, influenci izdeluje lekarna v 11. Bistrici 1403 Vesti z Goriškega __ SE SAMO EN DAN nas loči od «Po-skvilnega večera Adrtje*. Vse je že pripravljeno za lepo ponovitev našega di?a-štva od dra^h znancev in prijateljev. Kdor količkaj culi * nami pride gotovo ▼ soboto zvečer v «Trgovski dcan» na naš poslovilni večer! — Vsafcdaaft kruh cenefSi. Ker so cene moke v poslednjem času xnatno padle, je odredil komisar goriškega mesta, da naj bodo od 1. oktobra dalje cene vsakdanjemu kruhu sledeče: kg ljudskega kruha v «Strucah» velike oblike 2 kri; k« belaga kruha iz moke št. 1 v «štrocafc» od 1 M 2.40; kg belega kruha iz moke št. t v «štrocah» od H kg 2.60; kg s 3036 turšične moke mešanega kruha 2.20. — Hlebi kruha se morajo prodajati po teži, a ne po kosih in peki morajo imeti izložen na vidnem mestu višje navedeni cenik, v katerem niso zapopadene sledeče vrste in cene hrnha: Bel kruh v raznih oblikah in 9 težo % kg stane 2.80 kg; boljše vrste kruh stane 2.80 kg, kos kruha v ma hnih oblikah pa 20 stotink. — Zanski mik t forisldh t^ovinah. S 1. oktobra je bil vpeljan v goriških trgovinah zopet zimski umik, po katerem se odpirajo trgovine z jestvinami ob 7.30 zjntnaj in zapirajo ob 7.30 zvečer, ostale trgovine pa ob 8. uri zjutraj in ob 7. ori zvečer. Ob sobotah je ta umik podaljšan za J4 ure. DEČEK;, 14 let star, z ljudsko šolo na deželi, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom. Hinko Raubar, Križ 39, Toma j. 1404 SKLADIŠČE oglja, v sredini mesta, veliko, z dobrimi odjemalci, se proda. Simonetti, Via Udine 29, pritličje. 1405 večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči račim in IUk obrestuje po dogovoru. Davek cd vloy plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Ha raznolago varnostna celice (sate) Oratlns u?e za siraiiks o J 8V4 do 13 in od 18 dQ 18 Ob nedeljah je urad zapri. Štev. telef. 25 - 67. SODO, v sredini mesta, išče gospod za mesec j oktober. Ponudbe na upravništvo pod 113 1393 najstarejši slou. denarni zavod 3».=fcWIV cenik zdravil povišal cene jako izdatno — kar K. Vai» opozarja vse vpisane dirkače, 10 do 200 odstotkov in še več. Zdravila so že se javijo v nedeljo pol ure pred odhodom, sedaj bila razmeroma draga in so se vsakčas. ki bo dan točno ob 1. uri popoldne izpred še podraževala. Po zakonskih določbah pri- j Pogorelčeve hiše na Greti. Tam bodo na vpo-eioia sicer ministru zunanjih zadev določa- j njed tudi vsa darila. Danes mjutn si jih vsaKdo lahko ogleda pri tajniku kolesarskega od- TISKARNA .EDINOST'.TRSTU tiMHiminutimtn**^"""*""*"**' I Izvršuje vsa tiskarska dala v najmodernelam st»u kakor | i tudi v v^Aharvnamtisku. Razpolaga z najmodernejlmi stroji, \ | čria. Ali ta naredba ni stopila menda nikdar v veljavo, ker jo lekarnarji niso hoteli priznati in ponovno se je poročalo uradno časopisom, da je nje izvršitev odložena za nekoliko mesecev, kljub temu da je sestavila te ministerijelne določbe posebna strokovna komisija v Rimu. Z vidnim odlaganjem 90 pa dosegli lekarnarji, kakor se vidi, da se >e ona uradna tarifa zdravil povsem pohabila in namesto nje so rajši uvedli svojo novo tariio, ki sicer ne nosi ministerijalnega podpisa, pač pa vsebuje neverjetno povišanje cen. Gotovo bo ta korak lekarnarjev vzbudil še mnogo upravičenih pritožb, ker je jasno, da ravno bolniki potrebujejo zaščite pred gospodarskim izkoriščanem. Pričakovati je pa vsekakor, da tudi oblast reče svojo in zavzame stališče v tem važnem vprašanju gospodarskega značaja. Nam se zdi, da je vsako — V nedeljo, 4 t m. se vrši na igrišču Adrije, prijateljska nogometna tekma med prvima četJEmaM D Šparta - Skedenj ter M. D. Zar- ia Rojan. , .. , _ Tekma obeta biti zanimiva, ker »e ti dve četi nista srečali za dolgo afesecev! — Fnče-tek ob 3. uri popoldne. ______ Iz triaSkega življenja Milo zllkovsbo NtfletJe 60,000 lir pleo*. Kljub velikemu številu čuvajev in trebljenju sumljivih elementov, ki ga pogostoma izvHiife policija, delajo zlikovci s polno paro. V zadnjem času so tatvine in vlomi na dnevnem redu. Čeprav imajo tu pa tam smolo, postajajo zlikovci od dne do dne podjetnejii in drznejšt. Zaupajoč v «vojo totinafco srečo, so predpreteklo noč izvršili drzno tatvino, ki se jim je ***** rasvtt =sr gS&SS&asrSS orodjem so se vtihotapili v pisamiike prostore. E. PHLIUPS OPPENHEIM: tta Mi\ pilila tolp hn Prevel France 2. POGLAVJE. Približno ob isti uri, Lo sta Crawshay in Hobson sprejemala potrt kapitana Downsa v Magnificeni hotelu v Chicagu, je angleški stre-žaj sprejel z vsem spoštovanjem posetnico ;ako jako cdtčnc iz^eomeni moi kakšne sitnosti, gosp:ca Beverley,» jc rt Ke boslc morda spoznali,.... spomnili se boste mord^ neke — obl^be.» . , Spustila se je na stol, r' 1C n)en Obfekovalec vlludno ponudil Polagoma 5e zopet dobila moč govorjenja «Odpustite mi». re pro«l«. ^e na posetni-ci bi me moralo opozorit«, toda msem mislila _ poseU od Vas nisem pričakovan.. Sočutno se ie priklonil. N.egove besede m njihov naglas so brli enako tolažilni -Razumem popolnoma,* ;c rekel. «Vst*Kar kor, P*"cj sleV mislim, ste gotovo pričakovali mojega obiska?* «V gotovem oziru da,» je priznala. -Morate mi takoj razložiti, kaj naj storim. Ne smete misliti, ker sem bila prej, ko sem vas spoznala^ osupnjena, da želim črtati svo; dolg. Ni kol* Obe bom prestala biti vam hvaležna za ču^ doviti nastop v tisti pošastni noči * -Prosim vas, nikar ne omenjale tega! V a* brat, upam, *e zdrav?* •Zdrav in svojo službo opravlja si^no,» je, odvrnila. -Gotovo veste, da \c zd^ vJ^^Tf; Življenje tam smatra za čudežno Vse^f, l«dar prejtnem pismo od jo ^odalam n,ene SrTbfestele v mehkob,, •začutkn nov čut hvaležnosti do vas.* On se je priklonil- . _ , •To je zelo prijazno odi vw,» ie . •Zdaj se pa vrnimo k Vaša domnava je pravilna. Prtfel sem, da ^ rabim vašo obfcubo.^