s? 328 IZHAJA VSAK DAN 9b eadsijfth >n prazniki* c«j 5., eb ponedeljkih ci 9. zjutraj, ^'issiEiŽiie žtev. s« prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) y mnogih ' .»bikarnab v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Št. Petro, dostojni, Sežani, N&brežici, Sx. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornber^c itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) &ttLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 2©lone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. &£S.rtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po S® eV mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka aadaljna vrata K 2. JCali oglasi po 4 stofc. beseda, naj-*s»sxg pa 40 atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava »Idinoafci". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toSIJivo v Trstu. Trsi, četrtek 27. novembra ISI3, Teča] XXXV Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F AŠ4**fti h m*tr NAROČNINA ZNAŠA aa eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mei-ec« O K ; ma a« ročba bres doposlane naročnine, se uprava ca ozira. IkraialB* lsAsnJ* „KSIflOSTI" attM I aa ItU K.'b9 i-ao, S* 9*1 lat« Eim KO. Tli dopisi naj se pošiljajo aa uradniitvo lisi«. Meir&nk«- vaaa pisma oo na aprelamaja ta rakaplal aa aa vrafiaj«, Ifaračnino. oglas« in reklamacijeja pošiljati ai apravo tista UREDNIŠTVO: ulica Glargla Galattl 2« (Karata tfaa). Izdaja te i j in odgovorni urednik ŠTEFAN GOI>IJf A. IjTrtntfr konzorcij luta „Biia.jrt". - Natisnila Tiskarna „Edia+al", ▼piaana zadrnga a emejearm poroiavoaa v Trat«. ab&~ Giergio Galattl Stav. JO Fdltna-hraallnl?nl ra«un f!ev. 841-652. TELEFON It. 1VJ7 mmsem* ■suaas restltuclli M. ustave Poslanska zbornica. DUNAJ 26. (Ij?,) V državnem zboru |e bi/\ n rt k rr* r»o nN« Po pa (rx nr.a*/vXSi % . »M t __ta. f_ I _____a Z X____ oba soda v njegovi kolibi po bratovsko ležala drug poEeg drugega. Nato je z vso hitrico začel razširjati med perečnimi čolnarji vest, da toči izborno vino po izredno nLkih cenah. Od začetka ni imel ravno preveč gostov, toda množili to se od dne do dne in končno Je postala njegova ktčraa zbirališče vseh seinsfcih podgan, to se pravi, vse one po reki ali v njeni bližini se klateče sodrge; neka posebna in nevarna vrsta ljudi, ki |e nI sedaj več, ki pa Še živi v spominu mnogih. Dasiravno Hubert, glavar .kunce?', ni naravnost pripada! povodnim rokovnfačem, je bil vendar žajimi, kakor bomo videli pozneje, v preče] ozkih zvezah, in ker )e vedel po izkušnji, da se more zanašati na Sauvageonovo zvestobo in molčečnost, fe vedno uporabljal njegovo krčmo kot varno shajališče, kedar se je s svojimi častniki svoje tolpe hotel dogovoriti zaradi kakega novega podjetja. Hubert Je bil star kakih štirideset let, nizke, čokate postave, lica buldogovega in njegovi masivni udje so kazali nenavadno moč. Oblečen je bil zelo preprosto: siv zaostati v obroževanju. Če se je posrečilo, balkansko vojno lokalizirati, ie iskat! vzroka temu predvsem v respefctu Evrope pred tro-zvezo. A nevarnosti še niso odstranjene, napetost med Nemčijo in Ang ijo (e k sreči zelo popustila, a drngače fe s Francijo in panslavlstičoimi huiskarijami. Nevarnost s-e tovne vojne še vedno ni izginila, vsled česar [e naša dolžnost, da podpiramo armado in posebno še nornsrfco. Sredozemsko morje ie tedaj ne postane francosko, če bo imeia Italija močno oporo v avstrijski mornaric-. Delegat Nemec je govoril za zvišanje plače moštvu in sicer 10 vinarjev na dai za vse šarže od narednika navzdol. Stavil je tozadevno več predlogo?, ki so bili Izročeni pododseku. Nato Je bila seja prekinjena. V popoldanski seji Je nsj^rej govoril delegat L e u t h n e r, ki se fe obširno pečal z vprašanjem nadomeitnih rezervistov. Zahteval le, naj vojno ministrstvo takoj cdpu ti vse nadomestne rezerviste I. 1910 do 1912, kakrr tudi vte nadomestne rezerviste leta 1913 po končani 10 tedenski dobi. Proračunski odsek« DUNAJ 26. (Kor.) V proračunskem odseku Je delegat dr. Bugatto poročal o poročilu pododseka glede mornariških dobav. Konstatira, da se b^ odsek pečal lahko s to stvarjo šele po oddaji „dokov" in podmor skih čolnov. Pcdodsek je sicer zahteval akte mornariške sekc j?, a jih nI dobi!. Med navedbami vladnih zastopnikov in navedbami tvrdk v pododieku, se nahajalo precejšnja nasprotstva, posebno glede oddaje del. Načelnik dr. German Je izjavil, da bo potom predsedstva prosil za izročitev aktov in si pridržuje staviti to vprašanje na eno prihodnjih sej. Dnevni red prihodnje seje bo: Poročilo o dalmatinski službi avitrij fekega Licyda. Bosenskl odsek. DUNAJ 20. (Kor.) Bosenski odsek avstrijske delegaci|e Je izvolil za rcfeienta delegata dr. Laginjo. Prihodnja seja dne 28. aovembrp, ob 3'30 popoldne. Ogrska zbornica. Minister Balogh o ruski propagandi na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 26. (Kor.) Današnja seja se Je pričela ob 10 30 dopoldne in se je nadaljevala debata o novem tiskovnem zakonu. Justični mialster Balogh se je najprej Jako pohvalno izrazil o sodelovanju opozicije v zbornici, nato pa polemiziral s posameznimi govorniki opozicije. Med drugim Je odgovoril tudi na očitanje grefa Appony!a in izlavil, da d;>b! opozicija prihodnji mesec >ako zanimive podatke o hujskanju ua sever nem Ogrskem Živečih Rusinov po rusefUskih agitatorjih, kar traja že več let; dalje da Je v nekaterih občinah prestopilo 400—500 prebivalcev k pravoslavju, ki se s hrepenenjem obračajo k neki velesili, od katere pričakujejo, da osvobodi Rusine od dozdevnega madžarskega jarma. Razdeljevale so se brošure, ki poživljajo svetega carja, naj osvobodi ogrske Rusine. Rusini da bi takoj vrgU orožje proč in povzročili katastrofo. V teh nevarnih časih je neka skupina ljudi na naravnost operetni način propagirala tudi idejo republike in to celo v šolah. Voditelji teh hujskačev so neprestano napadali Veličanstvo, a če so bili pred sodiščem oproščeni, so bili potem proklamirani za narodne junake. Temu hujskanju mora napraviti konec novi tiskovni zakon, kar se je deloma že zgodilo, tiskovni zakon ne!P?k boj proii časopisju, popolnoma neuteme'j^ra. Posl. Benedek je govoril od l/M\ — 7a6 zvečer in ostro kritiziral predlogo. Opo-ziLija mu Je priredila viharne o.Ecje. Nato je bila debata prekinjena in se Je crlčeia razprava o složenih int«rpelacilah. Opozicija Je med burnim hrupom zapustila zbornico. Prihodnja seja jutri. Grof Tisza o vprašanju restitucije hrvaške ustave. BUDIMPEŠTA 26. (Kor.) Na današnji *e(i ogrske po lanske zbornice Je posl. B othy InterpelircI grofa Tnzo, a i so vesti o predstoječj restituc;ji hrvaške ustave resnične aH ne. Grof Tisza Je odgovoril, da se vr?e pr garanja z vserri hrva* k m- strar karal, ki stoje na stsIISču nagodbe. Glede finančnih in gospoda?!k h vprriarj se niio poJavi!e nobene težkoče, fstotaho tudi ne glede hr-taJkih frrajevnih imen, ker so kra|evna imena avtonomno pravo HrvaŠke. Kar se tiče železničarje pragmatike, vstra{a vlada na stališču, da so železnice pr'vatno po-djeije drža e. Vendar pa hoče upoštevati hrvaško javno mrer je in predlcž ti novi zakon o železničarji prsgmatiki, kjer ne bodo nik?ke določbe jezikovne narave. Bivše stanje naj se vzpostavi naredbenim potom, pri čemer se zahteva za železniško službo znanje ogrskega leziks, a za one osebe, ki so pristojne na Hrsašho In hočejo stopiti v železniško s!uzbo, le znan|e hrvaškega [ez'ka. Ministrski predsednik je končno naznanil, da se izvrši prihodnje dni odprava komisarijata in imenovanje barona Skerlecza za komisarja. Istočasno bodo razpisane tndi nove volitve za sabor. Dinastično vprašanje na Bolgarskem. SOFIJA 26. (Kor.) Zunanji minister Ge-nadijev se je o vesteh o ».redstoječi abdikaciji kralja Ferdinanda, izraztl sledeče: Vesti so popolnoma neutemeljene. Razširjajo jih politični agitatorji, ki nimajo smisla za državne interese In ker se bližajo volitve v sobranje. Zadn|e občinske volitve, v katerih Je dobila vlada 75°/, vseh glasov, pričajo dovolj o treznosti bolgarskega naroda. Dne 7. decembra vršeče se vo Itve v sobranje pa bodo s sv:jim rezultatom Umsl;it3 razrušile !egend3 o revolucionarnem razpoloženju na Bolgarskem. BUKAREŠT 26. (Izv) Ust .Facla" pr»obču|e inteiw!ew z generalom Savovom, ki Je izjavil, da ne more povedati pravega krivca bolgarske nesreče, ker bi izdal s tem važno državno tajiost, vsled česar bi prlšia Bolgarska v konflikt z neko velesilo. Ta irjava namiguje direktno ni skci|o avstrijskega posladka Tarnovskega v S fl|i za Časa nameravanega potovanja dra. Daceva v Peti ograk. BELGRAD 21. (Izv.) „Politika" poroča iz Scfi;e, da postaja položaj kralji Ferdinanda na Bolgarskem vedno neznosnejšl in da je skoro pričakovati abdikacije. Namestništveni odloki. Včeraj smo med brzojavnimi vestmi na kratko omenili, da |e ministrstvo notranjih stvar! zavrnilo rekurz tržaškega občinskega sveta proti odlokom tržaškega namestništva v zadeai nameščanja tulih d-žavljanov v tržaški občinski službi. Danes naj podamo pred vsemi dobesedni odgovor ministrskega predsednika grefa S t ii r g k h a na vpraša- suknen suknjič z železnimi gumbi, telovnik iz enakega blaga, kratke hlače, ki so Imele barvo zmesi soli ia popra, modre nogavice, a za pokrivalo njegovih kodrastih črnih las — g'ava Je bila debela kčkor oseminštlri-desetfuntna topovska kroglja — nizek klobuk, ki ga Je nosil nekoliko potisnjeno na levo uho. Ko Je prestopil Hubert prsg beznfce, Je nastal splošen molk. Očividno so bili častniki navajeni discipline, ki je kazala, da Je užival njihov glavar velik ugled pri njih. Obenem pa so Čitali na njegovem licu. da jim ima povedati nekaj važaega. — Sauvageon — Je nagovoril krčmarja s ukazovalnim glasom — poslušajte me! — Kapitan, poslušam! — Vua morate na stražo in ne smete nikomur dovoliti vstopa. Domeniti se moram nekaj s svojimi prijatelji. — Razumem, kapitan. Grem vun, In če bi zagledal kaj sumujočega, dam navadno znamenje. Hubert |e pokimal z glavo in Sauvageon ]e odšel. — Pozor, prijatelji — je začel rokovnjaški glavar — gre za resne stvar!. Takoj so bile oči In ulesa vseh uprta vanj. — Jutri zvečer mora biti zbrana vsa naša čeia, in sedaj moram vedeti, na koliko dobrih bole7nikov morem računati. N3j sešteje vsak svoje ljudi na prste in vsak, ko pride vrsta sanj, naj mi kratko odgovori. Prijate'jl, ste gotovi? — Smo — |e bil enoglasni odgovor. — Torel mir I Macaronf, ti imaš prvi besedo. S koliko ljudi mortš razpolagati? — Svojemu glavarju lahko privedeni petindvajset mož —- Je odgovoril Mfcarcnl v svojem na laščlno oka!oč<:m izgDvoru. — Vsi so kDrecjaki, kakor jih je videti le roaio. Hubert Je vzel kos krt de in naphai ca mizo število 25. Nato Je pok'ic2l le vsakega po imenu, da |e povedal število svojih mož. J — Rissofć? — Trideset. — Lardrlnet? — Osemindvajset. — Patte Poule ? (Dalje.) nje delegata barona Gautscha v stvari teh odlokov v delegacijskem odseku za zu nanje stvari. Ministrski predsednik grof Sturgkh Je odgovoril: »Njegova ekicdenca baron Gautsch |e uporabil nekaj odlokov tržaškega namest-nlštva z dne 16. avgusta t. I.f tičočih se uporabe Neavstrijcev oz. renjikolov v javni službi mestne občine tržaške, kot predmet vprašanja. Ker gre tu za notranji upravni akt, smem pač v smislu mnenja njegove ekscelence in z dovoljenjem visokega odseka o stvari lazpravljati tu, posebno kolikor prihajajo vpoštev oni drugi učinki, ki morejo s »tališča zunaajih odnošajev zanimati ta odsek kot kompetenten v stvari. Ker so ti odloki tvorili predmet obilnim in večinoma neprikladnim pretresovanjem posebno v Italiji, uporabljam rad ta povod, da se Izjavim o teh ukrepih s stališča c. kr. vlade. Ni mi treba dostavljati, da se a svojimi izvajanji popolnoma strinjam z %ka politika zaveda svojih uspehov. Ton Berchtoldovega govora, kjer se dotika srbskih vprašanj, Je za Srbijo izzivalen in ne odgovarja tonu, ki naj ga ima tak ekspoze. Izvajanja Berchtoldova o albanskem vpadu ne odgovarjajo dejstvom, ker se predzgodovina tega vpada tolmači na Srbl|i sovražen način. »Straža* pravi, da |e grof Berchtold v svojem ekspozeju branil neprijetne stvari. Da se mu pa to ni posrečilo, pokaže nadaljni potek razprav v delegacijah. »Straža* )e dala svojemu članku značilen naslov: „Berchtold na mučilnici". Uvaževano glasilo srbskega trgovstva, »Trgovinski glasnik", pritrjuje v svojem članku grofu Berchtoldu, da je z zadnjo vojno zaključena dolga epoha. Sedaj stojimo — pravi — nasproti novemu problemu in v prvi vrsti bo odvisno od vedenja Avstro-Ogtske, ali se bo moglo vse poza- njegovo ekscelenco gospodom mini biti?I I?da 2?¥to TJ5*?1* boJ"0?1 s trom zunanjih stvari. Edini smoter, ki ga je zasledovala državna oblast s temi odloki, je bil, da se napravi konec že leta sera obstoječi nepravilnosti, ki je obstajala v Trstu v zadevi uporabe inozemcev v občinski službi v nasprotju s tozadevnimi določbami državnega osnovnega zakona o splošnih pravicah državljanov. Vlada se je morala pač z ene strani principijelno držati načela — bodi mi dovoljeno, da opustim na tem mestu podrobnejšo ut?metji?ev — da morajo, z omejitvijo, ki jo podaja smisel zakona, tudi uslužbenci pri občinskih zavodih imeti avstrijsko državljanstvo in da se torej za bodočnost pri novih nameščanjih uslužbencev vsekakor zagotove pravilne razmere v tem pogledu. Kar se tiče že nameščenih, po odlokih prizadetih tržaških občinskih uslužbencev, Je vlada v zadevi teh oseb pripravljena za naj večjo popustljivost, ki obstoja v tem, da se za te uslužbence z začasno neomejenim podaljšanjem roka, v katerem bi morali izstopiti iz občinske službe, kolikor mogoče zmanjša gospodarska škoda, ki bi jo trpeli vsled tega ukrepa. Poskrbelo se je tudi, da se 39 uradnikom in služabnikom, ki so navedeni v odlokih, če zaprosijo za podelitev avstrijskega državljanstva — deloma so to že storili — dovoli sprejem, ker zasedaj proti Ejihovemu sprejemu, kakor so pokazala tozadevna poizvedovanja, ni nikakih zadržkov. Esako popustljivo namerava postopati vlada tudi napram ostslira, v odlokih navedenim nameSčencem, ki so zaradi njih še ^odrejena prelskavanja, ali z ene strani sploh spadajo pod dotične določbe državnega osnovnega za^ons, z druge strani pa, ali ni zadržkov proti njih sprejemu v državno zavezo. Vsied te obsežne obzirnosti se torej pred vsemi individualno za dotične inozemce posledice teh odlokov deloma bistveno ublažijo, deloma pa tudi popolnoma odpravijo. Pojasnjeni edini smoter odlokov, da se samo odstranijo z zakoni nezdružljive razmere, m omenjena posebna popustljivost vlade pri izvršitvi ukrepov napram že prej nameščenim inozemcem, izpodbija žal zelo razširjenje tolmačenje, da gre za samovoljne ukrepe proti državljanom z nami sprijatelje-nega kraljestva, ki so se naselili v Avstriji. Italijansko narodstvo in njegova častitljiva visoka kultura, kateri mora ves civilizirani svet vedeti toliko hvale, uživata tudi v Avstriji velike simpatije in avstrijska vlada firna Je že opetovano izkazala svoje priznanje in ju uvaževala. I zvezno razmerje i rastoča iskrenost, ki se |e v zadnjem času razvila med nami in našimi Južnimi zavezniki, iz-kijučuieta vsak sovražni namen proti njihovim državljanom, ki namreč morejo —, dokler se drže meja zakonitosti in lojalnosti, v monarhiji vedno računati na pravično in prijazno ravnanje ž njimi. Iz povedanih stvarnih, političnih in kulturnih vzrokov izhaja, da ni frtba nobene besede več v dokaz, da storjeni ukrepi ne vsebujejo niti siedu narodnostnega nasprotovanja-. Danes nam ne dopušča prostor v listu, da bi se obširneje bavili s to izjavo ministrskega predsednika grofa S;iirgkha. Rečemo le eno: ministrstvo je zavrnilo rekurz tržašiega občinskega sveta, a bilo bi prav vseeno, ko bi ga tudi ne blio, kajti izvršitev namestništvenih odlokov v takem smislu, kakor ga Je napovedal gref S;iirgkh, pcme-nja prav toliko, kakor da niso bili namest-ništveni odloki nikdar iidani. RenJžkoU bodo slej ko prej gospcdarili v tržaški mestni občini ; prej brez dovoljenja, odslej pa z dovoljenjem c. kr. avstrijske vlade! Srbski glasovi o ekspozeju Berchtolda. grofa Belgrajska »Pravda* prihaja v svojem tozadevnem članku do zaključka, da Izvajanja Berchtoldova dokazujejo, da se avstrij- odgovoriti najbrže kak drug Berch toldl ' .Tribuna" vidi v dejstvu, da fe bi ekspoze grofa Berchtolda v delegacijah tako hladno sprejet, znak za njegov skoraj š n j i odstop. Mirno moremo torej — pravi — pričakovati debate In končnega glasovanja, ki izreče sodbo o Srbiji sovražni io Evropi nesimpatični politiki grofi Berchtolda. V zaključku naj navedemo še en srbski 3las, ki je toliko neprijeten za avstrijske diplomate, kolikor resničen. In ni to morda kaka nova resnica., oziroma je le nadaljevanje stare resnice. Razpravljajoč o dogodkih ob albanskih mejah, polemizuje „PJemont* z Danzerjevimi „ArmeeD'a:ter* in konstatira, da italijanska propaganda v Albaniji prehiteva avstro-ogr sko, da-si so Albanci za svoje □ apadenaSrbe dobivali vojni m aterljal iz Italije in Avstro- 0 g r s k e I Ni vraga, da ne bi prehitevala italijanska propaganda I Saj smo jej mi že dolgo in se svojimi denarji odpirali poti, ustanavljajoč — tam doli — Italijanske šole 1 n n a m eič a i o č na n J ih italijanske fratre — italijanske emisar-j e! In tako smo tudi z svojim materijalom za albanske napade pospeševali le Interese Italije v Albaniji! Govor držav, poslanca dra. 0. Rybara v seji zbornice posl. dne 13. nov. 1913. Ujedinimo se na princip narodne avtonomije. In gospodom onih slovanskih strank, ki steje še vedno edino ia izključno le na stališču deželne avte n linije, bi položil Jaz na srce, da |e tudi v njihovem interesu, ako si prisvoje ta princip, namreč princip narodne avtonomije. Kajti vsaka narodnost v Avstriji, brez izjeme, Je v kaki feronovini v večini, v več drugih pa v manjšini (Klic: „Celo Poljaki!"), da celo Poljaki, kajti v Šleziji se |im godi najhujše, ne mnogo boljše, nego koroškim Slovencem. V interesu narodnosti Je terej, da se ujedinimo na ta princip in da ugotovimo tu temeljna načele, ker le tako je možno spraviti tudi Nemce na Češkem k pameti. Kajti, gospoda moja — in to moram tudi naglasiti — vziic vsem lepim besedam, ki jih je govoril tu v tej dvorani gosped poslanec dr. Lodgmann, n? gre Nemcem na Češkem za njihovo narodno ekzistenco; njihova narodna ekzistenca je zagotovljena (Medklici); imajo vse, česar trebajo, v kulturnem pogledu. Ne dogaja se na Češkem, da bi morali nemški otroci v češke šole; ne dogaja se na Češkem, da bi se morai Nemec braniti v češkem jeziku ; in ne dogaja se na Češkem, da bi bil Nemec prikrajšan v narod sem pogledu. Za kaj gre? Ore jim le za to, da slovanskim manjšinam v nemških okrajih odrekalo tiste prav ce, ki jim gredo po ustavi (Živahna pohvala). Nočejo priznavati nikakih manjšinskih pravic i a za to se bore. Vem, kaj navajajo Nemci proti temu, in je tudi umevno, da se postavljajo na to stališče. Pravijo namreč: Čehi prodira|o v naše okraje, Čehi čehizlrajo naše nemške okraje in proti temu se moramo braniti, alf, gospoda moja, tega se Nemci ne ubranijo s tem, da pohabijajo ustavo in Jo prikrajšujejo. To so čisto enostavni gospodarski dogodki, to je gospodarski razvoj, ki ga tudi z Jezikovnimi odredbami ne zaustavite. To naj bi Nemci že enkrat spoznali 1 Saj Je bilo ome-ajeao že tolikokrat in Jaz si dovol|ujem omenjati tu še enkrat: Kdo kliče vendar češke delavce v nemške okraje? Saj so to isti nemški fabrlkantje, ki tu potom svojih zastopnikov toliko grome proti počehovanju ! Da, gospoda moja, nemški fabrikant Je, ki kupuje delo svojega Češkega delavca — to delo mu mora dajati češki delavec —, ali s tem ne kupuje šenjegove duše, n|egove narodnosti in njegovih otroki Da se ohranja sebi — v to Ima Češki delavec pravico (Pohvala). Istotako je pri nas. Govorim toliko o tem, ker so razmere pri nas v Trstu prav Iste. Kar se trdi, da skušajo Čehi na Češkem čehlzirati nemške okraje, tako trde pri nas v Trstu, da bi mi hoteli Trst posloveniti, da vlada celo namenoma priteguje v Trst slovenske uradnike in delavce, da bi uboge Italijane pripravili ob njihov italijanski Trst. Če bi bilo to res, bi ne bii nikdo zadovcljaeji, nego faz, kar bi tudi priznaval čisto odkrito. Če bi mi res imeli tako moč, da bi mogli slovenske uradnike in delavce spravljati Trst ter preskrbljati vsakemu iemed njih priliko za delo in s!u?bo, bi delali »d to največjim veseljem. Če bi vlada — kakor se vedno zatrja — res pritegovala v Trsi slovenske redarje, železniške delavce, želez-nlške mojstre, poštne uslužbence itd., in sicer z namenom, da bi množila slovensko prebi valstvo, potem morete biti uverjeni, da bi bil jaz najnavdušenejši pristaš te vlade. (Poslanec dr. Renner: »Ne I Če ste naroden avtonomht, bi odklanjali taka sredstva".) Zakaj? (Poslanec dr. Ranner: „Vladna oblast naj se vend*«" ne zlorablja za narodna pregibanja!") Č? dela to, ne da bi jej mi go vorili, ampak zato, ker vlada, kakor trde Italijani, iz lastnega nagiba sledi tendencam pošlo ven je vanja I Če bi bilo res, bi jaz priznaval to brez druzega ii bi se ceio veselil. Ali temu ni tako, — nasprotno. Vprašate ie moje sorojake iz Štajerske, Kranjske, kako sodijo o tem. Oni se pritožujejo ra^no radi tega, da se vse kmečko prebivalstvo izse j^e v Trst in v Ameriko in da ne dobivajo več delavcev za svoja gospodarstva. Ti se pritožujejo in nimajo nlkak'h tistih poslovenjesal-nih tendenc, ki se nam podtikajo. Mi smo tudi veliko prešibki, d* bi mogli oživiti v Trstu tako giban|e. V Trstu se je poskušalo — ne od naše, ampak od italijanske strani — uprizoriti Italijansko emigracijo. V Trslu obstoji n. pr. odbor, v katerem sede državni uradniki, trgovci in industrijalci, ki hočejo navesti v Trst iz3eije?anje iz Trentina. Z agitacijo in po agentih so tudi res v italijanskem delu Tirola dosegli, da so Italijanski delavci prihajali v Trst. Ali menite, da so je ti dobro počutili v Trstu ? Nasprotno. Prilike za delo, ki so jih našli tam, niso odgovarjale ne njihovemu značaju, ne cj;ho-vemu načinu dela In življenja ia v rečenem odboru Je prišlo večkrat da jaso neprijetnih prerekanj med obema italijanskima bratoma iz Trsta in Trentin?. Da, gospodje so šli Domače vestL Sodnijski izpit v slovenskem oz. hrvatskem, italijanskem ia nemškem jeziku so napravili gg. avsku'tantje: Miian Bogataj, dr. Hidvik Jelušić, Senea Mogorofic ia Paska! Višin. Nastop pariških tekmovalcev v Trstu, fakor smo že včer3j poročali, nastopi vrsta slovenskih tekmovalcev, ki je pridobila peto mesto na mednarodni tekmi v Parizu, v soboto, dne 29 t. m., v gledališki dvorani Narodnega doma, da s tem pokaže slovenskemu občinstvu višino telovadne usposob* Ijenosti, na kateri se gibljejo prireditve te vrste. V vrsti, ki Jo vodi načelnik Slovenske sokolske zveze, dr. Viktor Murnik, so najboljši slovenski telovadci, dokaz vel ke višine, ki (o Je doseglo slovensko Sokolstvo v telovadnem ozlru. Javna telovadba se bo vršila proti vstopnin), s katero se pokrijejo stroški, oziroma 03tane čisti prebitek za tekmovalni sklad, ki naj krije velike žrtve, ki jih nosi slovensko Sokolstvo za svojo reprezentančno vrsto. 1 50 K, sedeži na galeriji po 1 50 K. — Začetek točno ob 9 zvečer. Bodimo odkriumčni 1 P/ejeli smo: V Trstu je neka mala skupina ljudi, ki bi hoteli zopet oživiti nekdanjo takoimenovano patrijotlčno stranko. Mala skupina, pravim; a stem ne misiira na S!o7ence, ki svojega patrljctlzma ne nosijo v javnost, ker so se prepričali, da je za nas bo!j zdra?o, da ne hodimo v ogenj po kostanj za druge. Ti drugI pa so ravno ona mala skupina, o kateri govorim zgoraj. Patrijotična stranka v Trstu obitoji iz največ par stotin mladeničev, ki so po ogromni večini sinovi slovenskih starišev in pa iz nekoliko c. kr. uradnikov, ki imajo zopet svoje posebno društvo. Lahov, pravih Lahov, |e zelo malo v teh .patrijotičnih u.iružesjihV Nekaj Sove j-cev Je torej, ki delajo Štafažo laškim „pa-trljotičnim" društvom ia to je žalostno. Žalostno pa (e tem bolj, ker so tržaški laš d • patrijotje* še vedno na stališč j, na katere, a so bili pred 20 in več leti. Oni hočejo biti avstrijski patrljotje in recimo, da so. Ker pa ne najdejo zaMombe pri La^.ih — lovi|o slovensko mladino, ki na| jim na laški podlagi pomnožuje njih redke vrste. Dokler srno mi nastopali javao, so se laški patrifotje bahaii, češ, glejte kel ko cas je — ali nikdar niso h )tell priznati, di Je biia masa, ki Je nastopala — slovensk I Potajevall so celo naša društva ! Tako je bilo in tako je Še. Med čJani „oatrijotov* so še ljudje, kl Ga javnih zoorovanj h govore o — š č a v i h ! Neki mladenič z dežele je na nekem takem zborovanju ime ?oval celo sam sebe ščava I Ker ni nledo reagiral, je to znaš, da se gospoda patrijot e naprs-n nam In naši narodnosti prav nič ne razlikuje. Na svojih javnih sestankih ne dovo ju-|e|o Slovencem govoriti v sio.ensken mai^-rmem jeziku, in to z Izgovorom, da so oni, Lahi, v večini 1 Sedaj ustanavljajo strelske bataijone, ki naj bodo desna roka veteranskim društvom, ki [ih zgoraj nisem omenja!, ki pa so |im udje po 95% — Slovenci! PH teh d ušivih kraljujeta b jl nemšil a in laščina — Siovencl so le za privesek. Mi bi se ne dotikali teh „batatj nov", ker se pa pri nabiranju članov zabavlja In hujska proti našim sokolskim društvom, bomo prisiljeni tudi mi govoriti jasno in odločno in hečemo to tudi storiti. Slovenc', kakor rc meje. Nšm ni treb3 š?!e ustanavljati „patrljoticnih" društev — Lahom In Nemcem pa ne bomo delali štaf3že! Toliko za danes n3 znanji in v ravnanje. iz Sv. Ivana. V nedeljo priredi tukajšnja podružnica CMD dramo Fr. Ksavtr a Meška „Mati". Igra, ki Jo preveva najčistejši rodoljubni duh, je velika pesem t*u bežni do domovine Nadejamo se, od stran p. n. občinstva posebno domačinov, da po-setijo pred »tavo v največjem številu, da se veliko dalje. Mogočneži na magistratu soPl — to Je znano in stvar Iz zadnjih dai — čeno, ne škilimo preko nobene poskušali In poskušajo še danes, dobivati delavcev celo iz Italije. PiegUejte te delavske liste občinskih uslužbencev v Trstu, p3 boste videli, koliko delavcev iz ital!|anikega kraljestva (e zaposlenih v Trstu. Via pod-etja' ia pasebno vse gradbe, ki jih oddaja občina tržaška se oddajajo navndno podjetnikom iz kraljestva in ti sprejemajo na deio, seveda, po največjem delu tudi deiavce iz kraljestva. Istotako je v plinarni, pri vodovodnih napravah, pri tramvaju Itd. Poreče se mi sedaj, da sem iz narednih razlogov proti priseljevanju (Medklici). Tudi I Priznavam to brez drugega. Ne mer; nam biti pri|etno, da se na ta uačin umetno jač« tailjaastvo v Trstu. Ali to ne bi priha|alo toliko v vpoštev ; proti iemu bi se ne mogli sraniti. Proti čemur pa se bra&imo In se oglašamo s tolikimi pritožbami, Je, da se to dogaja na škodo domačega prebivalstva. (Odobravanje.) (Dalje.) * * * V številki 326., z dne 25. novembra, naj se čita mesto „rudarska družba" — strokovno gibanje. uresničijo besede pisatelja, ki nam piše „D r, Bjg, da bi imela igra najlepši moralni in materijalni uspeh !" Zahvala „Kola*. Na naslov gosp. dr. Otokarja Ryjara je prispelo sledeče zahvalno pismo hrvatskega pevskega društva „Kola" iz Zagreba, ki ga priobčujemo v slovenskem prerodu : Zagreb, dne 22. novembra 1913. Upravni odbor hr*. pev. društva „Kola" v Zagrebu ne zmore dovolj besedi, da bi se v svojem kakor tudi v imenu svoiega ženskega in raoŠsega zbora zahvalil Vam, celemu prirejevalnemu cdooru in vsemu tržaškemu slovenskemu občinstvu na vsej bratski uslužaostl, požrtvovalnem delu in iskreni ljubezni, s katero ste nas cd ikovali ob priliki našega koucerta v Trstu dae 15. t% m. Sele sedaj, ko smo se vrnili domov ia se pomlriii po vtiskih odobravanja in oduševljenja, čutimo, koliko dobrot ste nam storili. Ravoo tako se čutim 3 srečae vsled Vaših iz;av, da smo tudi mi s svojim prl-nodom podprli Vas v Vašem boju z ljutim sovražnikom. To |e posebno djbro de o našim srcem, na to tmo z o ponosni. Prosimo Vašo Velemožaott, da sporočite posebno n&šo z.lwao trž-.iklra slovanskim društvom, kate.ih zastopniki so sodelovali v prire;eyalnem odboru in veliko doprinesli s svojim požrtvovalnim delom k uspehu našega posetd. Najsrčneje se zahvaljujemo bratsk m pevskim in kulturnim društvom Trsta in okolice, ki so nas cdiiicovala s srebrnim vencem, ter hrvatskimi druJtvorr.a »Stross-m2yerjua in »Dalmatinskemu Skupu" ca srebrni lipovi vejici. Ta sl.a.na In dragocena darova uam bosta v ve:ini spomin našega Slavno občinstvo opozarjamo na pred-jlapega uspeha in iskrene ugodljivosti In prodajo vstopnic, kl se dobe pri gospe Bič-'tople ljubezni naših tržaških bratov napram kovi v Narodnem domu. Cene: lože po 15 našemu „Kolu" K, vstopnina v lože 60 vin. Stojišča v pritličju ia na galeriji po 60 vin, sedeži v pri- silni vtlsk! ia sladki spomfnl, ki smo jih ponesli s seboj Iz Trsta v naS beli Za- tličiu od I.—IV. vrste po 2 50 K, od V.— 'greb, nam bodo v trajno pobuda za vztra no VIII. vrste po 2 K, od IX,—X/. vrste po i delo s pesmijo za domovino. (Dalje na Y. itr.j nastopi t soDoto ob 9 z?ećer t veliki dvorani . rili olčii Tujniško poročilo. - kulturnem škandalu, da tisoči sloveusfce dece ? , j v Trstu nimajo niti elementarnih svojih šol, j (ćvrSeteir;. j raznn onih, ki Jih vzdržujejo žulji sloveči ga \ »Namestitveni odloki". .trpina. I GLde na vprašanje Kakor posan^znlfei Italijan?, ne podpira i in Ščiti slovenskega delavstva v Trstu tudi! slovenske porote občina tržaška, peč pa naseljuje i?allJansko1 mi je poročati le, da srao si Izvojevano delavstvo, in to se pcsebno iz itaHjaaskfga' pravico zagotovili In utrdil!, in upajmo, da kraljestva. Z velikim zadoščam in navdu-i5e nikdar več ne posreči nasprotoitom, iz-i šeniem je zeto posdrario %?e domače de- trgati nam po pravici piidobljenega iz rok.: lavstvo znarte dekrete c, kr. namestnika, j Naj bo cb tej priliki izrečena zahvala vsem prlsca Hohenlohejs, v varatvo domačih de- tistim, ki so skozi doiga leta vodili ta ple-iavn'h noči. Zal le, dd sla^a c. frr. vlada niealti boj tako neizprosno in vztrajno, daj doslej c* domače --M|—■ - UeilKansKa zafess pohlštuc in tapscarij Paolo Gashvirth, Trst ulica Stadion it 6 b.Ia zase c:!o naa 30 ljudi, raed njliiil ce o par zapeljadh ia n hujskanh slovenskih kmet -v, ki so podpisali prosijo za 11 -11 j - n-slo ljudsko 8 lo ca slovčn^kih Opčir-ah. Tako s.^ tisti i;uJje, ki se vsak dan hvalijo s tem, da so poton ci najkulturnejšega naredi, po i I žujtjo rs|ntku'tjraejsili sredstev, da oškodujejo nsš ntrod: trgajo caii d.-ci, kar jej Je najdražega, mat4r'nrki Jezik iz src. Pa kaker ti?mo dozedsl, ne smemo obupavaU tuji zanaprej, Kajii v šolah je naša bodočnosti Naj še dalje občina krši naše pravice, naj vfada se nadaije zanemarja svoje do ž.ioiii proif nam, brei njih In tudi proti njihovi volji si moramo porESg^i. Kolikor v&čje je njih soviaStro do rai, toliko večja mora ci;l csša Ijiihezen za našo stvsr r»t nuj ee k^ž.: v n^ši čtm .ečJ po- žrt?075laost;. Postavi':! 3»ro krepak te.nelj src-jemu ljudskemu š. Ist.u, k veselo napredujoči trgovski šoli Sfi20 lani ustanovili obrtno nada-daljevalno šo!of In skrajni čas jo, da položimo temelj humanistični §i< realki credoji Šoli, slovenski red I glm^az^l v Trsta, li bo gbvnl vir n-šega Lxbrr ženega naraščaja. NjJ bi prihod ji odbor razutŠ'-j temu odseku je načdoval In bil njegova duša i naš podpredsednik d\ EJrard Sla^i^. jugoslovansko verašanje. Približno leto osore), ko smo se v en^fc namen, kakor danes, zbiali v tej rivcrml* je zažareli na vzhodu krvavo Eolnce, ki je pošiljalo v naša ti ci žarke strahu in sladkih upov. Žšrki so žareli iu se strnili v velikan ssi plamen demovinske ljubezn?, stremljenja po z?ati s/obodi, Junaštva in požrtvovanja. Ta plamen Je uničil, k2r Je bžlo trhleg?, starega, krivičfieg,-5, a iz pogorišča se le -r—» r----j dvignil ccv fenižs — prerojen — svobodni; nev v dosego tega;jslovanska raja na Biik=na. N^popsoo je| varovani legdlmns bito Udij navdušenje naše: ssj smo se do-j bro za\eiali, da so zmage naših bratov tudi znssge n^še, ia da bi pomenila njihova propast — našo propast. Ternu svojemu prepričanju smo dali -favno duška na vel;kem; sijajno cbkkaaem shodu, dne 3, novembra 1912, v veliki dvorani Narodnega doma. ko smo posiali sičen pozdrav brstom na Bil-kanu io izjavili slovesno, da Js useda slovenskega naroda zvezana z užodo balkanskih narodov in da je eaiso v skupnosti Jugoslovanskih interesov zajamčena bodočaost sfo?en?ktga naroda, vsled čessr ie slove^sfel narod nikdar m pod cobeniii pogojem ne bo dal odtrgati cd hrvatskih in srbskih bratov. Li še nlšdar nismo bili tsko srečii, še nikoli se nismo s takim ponosom imenotal! Jugoslovani, kot v Času balšanike [ugoilo vanske epopeje — tega fctetoiičcega dogodka, ki mu zastonj iščemo primera v zgodovini človeštva. Nismo pa Ie z odkritimi simpatijami, ampak tudi z dejausko pomočjo in darežljifo roko smo spremljali junaške borbe naših orao?. S*J je sa.ii slovanski Trst nabral za ju^oilovancke rdeče fersže v času 2 mesccev do K 50 000 — 1 Ob priliki lanjskega obč-Dfgi zbora je naš drž. posl g. dr. O. Rybar dejal: „Ako je Avstrija sa aa kfščaaska držav?, po;e;-n ne sme biti dvj.ua, da se mora v baifean^k! vojni pcstsviti na s^ran krščanskih baikaLsVh dižav irjii poJtisočletaemu sovraž-iiku kfŠčanske ku-ture 111" N^i njegov predlog je bila tudi sprejeta resolucija, v kaUrl je rečeno: „Piičtkijemo od odločujočih faktorjev v monarhiji, da v nobenem slučaja ne; bodo oteževal! borbe, ki so Jo v svrho j osvoboditve krlči^ikih narodov iz turškega! robstva zapriče!e svobodne Jugoslovanske i države proii več nego pet.toletnemu sovraž- j nisu, tejlveč da b.-do to borbo podpfrai vjsJ s svojimi simpatijami, slede starodavne tr^d-c-j« avstrijskih vladarjev, ki so se skozi sto:etia borili za zrnago krščanska kulture nad aiifatskim barbarstvom.* Pa kako smo se motil*, ko smo priča kovaH, da bedo odgovorni liaiteiji naše države ne le upošteval, da Je naša držav« po večiui slovanska, in da je tor j edino le sl.vasska poUtika nase države na mestu, temveč vsa], da izpre?i2ijo, kateri so p avi gospodarski ln!ere:i naše mcoarble In d-bodo že iz tega vznka nasproti na nove prerojenim in povečanim jugoslovanski® dr žavaai goj li piijatt l^ske oducš,-]?, da ti država oh ai-i vsaj svoje gospodarske Irite rese na B ksnu. Toda rsrž^ a do Slovan-stva jo p i odgovornih faktorjih neše d;ž .Vi| tiiočiCjŠi kot pa vo-ja obrambe dtž:ivnih! interesov. Ia tako Je n ia d Iavar k« ni^.a-nisd r Er tlite? za ustanovite? potrebni.; I.uiikLh šel sJovens^esu naiodu. z ogrom • n;mi žitvami us&novila Abanljo in ?avo prizcBb ofavico do neid isno^ti n rodu, k? je ni sam iskal, dočfm trp», da ce pr! nss gazi z-.k r.Iio za:amčeca pravica, tepta na oJna svoboda. i Zdravnik ss notranje (splošne) bolezni. 8 — 9 in 2—3 in Specijalist za kožne Ir vodne (spolne) bolezni: \V/t—1 in 1—Vj%. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroz iano trgovino jestvin Antonija Mihelič v Trstu, ul. Rojan št, 8 FRAN SLUaA. Pf Tdlefoo Ster. 1974. Vla Cconomo St, ipediitoi1 ^^^ Prevozno podjetje Sprejema fizuriojaaje isakgaheli Iz sitiic, Ustavlja sa im. FOŠIUATVE, POTSGA KOVČEOG'/. WAJUQODfiEJfis CENH, !two t^rok® „Camoisii" Torama cs-Kimnta .Fartlr 8?IJcta. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. _ 1 £7? ti 1 A "S ^ ^ prijatelje dobre I^ave! E ■ a,- (>».?. f m? SLe pokusiii kavo z kavinim pridalkom :Franck:? Dobite na mizo čvr-stejši ter barvovitejši zvretek. — '.Franck: iz zagrebške tovarne je le pravi z kavinim mlinčkom. -t. p 165/23.643 IVO KROŠEL, Trst, ul. delle Poste 5. ----------(naslednik M. SALARINI)-- 99 Min eiffa M l^oiitlra^ Velika zaloga izgotovljenih oblek navadre in najfinejše, za gospode ;n dečke. Zimsko obleke, površniki in suknje. Mo erna avtorizovana lastna krolečnica Izvršuj« eleganten in mo- Ceren kroj po nizkih cenah. Tžffs^gžggs .v^.'.v^/.^v.'.v/ .V^.VV.vav^/TT najfinejši medicinalni konjak, rum za čaj, sala, pristni kranjski brinjevec, slivovec ; Fernet Branca in poleg tega še najbolje linkovac, FLORIJANkakor tudi vse druge raznovrstne Z 1 se p2p:| je po dovršeni prvi balkanski I o kor kih ia Laifih, k: ko bi se čim p reje pr Š o do 'popij; possečiio tujemu vplivu zarediti med udcjitvftve takega zavoda, č?gar potreba iejjugOjljvansHmi državami ir.-a nes'ogc, k rasrliua že iz tega, d-* je dir.es H v Trstu j je uničil maogo s krvjo doseženih uspel o / in ckoilcl vsaj 5C0 otrek, ki bi se posvetili j Vendar je kolčno zmagala tudi tu pr5?fca srednješolskemu študiju, ko bi obstojala t:.ka jamšie^a Jugoslovanstva, s:opa"o*ega vz narodna šo'a. j dan z eterasettrno silo, k; hoče' premog?v Šalskega zaVosa dežela Trtt Še vedno vse zapreke, ki se mu stalijo v bran. In, če , čeprav s?ra že v lacs^ei?! porcčtlu hnl svole tajniško p »ročilo kcnčol z bese v t J_ t_ 1.1 i _______*l •£. J_sr. «______ I- t * 1 . nima porfičćil, da je bi! predložen dežvlne nu tboru nač:t zakona. In tako smo ostali v pogledu nsše šolske m'rerile, v kolikor je n!sn3o z fasteimi stl303i in žrtvami zboljšafi, skoro tanj, kjer smo btlj ia v z ameta italijanske občine in d?.m!: J »z verujem vbcdiičcost Slovenstva in Jugo lovanstva/ hočem tu konstatiraj, ra je že po enem lem dDkszaro, da je bilo t dij to Lpsnje upravičeno, in da nisem bil kri? prerod usodi J jgos'ovanstva. Prepričan sera, di Je bodočnost nsša. V to pomozl šampanjec, Malago, Vermouth, Mar-dalje Altvater, Vlahov, Maraschino, greneice, kakor Campari-jevo, Pe-likerje, katere so ("ari > } (vognl ulice C. lUtmeyer) kjer poleg navedenih in še drugih pijač tudi razne brezalkoholne pijsčs Martliča;', Jsgcdecil', Limvt, H uS otcc In Ja- popolnoraa l»r'7£ alkohola in po najnlžj h cenah, in s cer 4S stot litfr. Na /eljo jo dobiti tudi nr» d. belo. Edina zaloga: DALMATINSKEGA TROPINOVCA. Razpošilja proti poštnini sicer v Trstu franko, a na deželo po poštnem povzetju. XIJ BOLJA PIJAČA GRENČICA NAJBOLJ! PIJAČA 6BEXČICA nemške vlade te bo Se nadalje govorilo o ; beg ia sreča Junaška I NAJFINEJŠI DALMATINSKI LiTES ■ KRON 160 - LITER Trst, ulica fff£*l|& Trst, u^ca Rivo št. 42 mglJB Rivo št. 42 (pritličje) -- pri Sv. Jakobu -- (pritličje) Isrrlnj« vaOro fotrg^aflCno del>, itVtr tudi razglede, posnetke, no-trsnjaat !cka!o», porcelanska pl s i* ia Tiskorr;tco lj-onie>:lk» Itd. Itd. Posebnost: Povečanja vsake fotografije Sadi ndobiiustJ goip, Dsrc-fnlka* »pr.J.-f.r. caroibe in J!h Utrioje na doma, tTentuelno ladl *nn:J mosta m i£5 ^^E^aag^s^aaHEBMaBBBBagn I Trst ul Be! ve dere 3, Tel. 342 R.VIH. Trgsiss đđketes; kolonijalnoga bi aga in jestvln vseh vrst. •— Blago vedno s^eže in prve vrs:e. — Razpošilja se tuli po poŠH !n dostavlja na dom. MICHUisig ZBPPAH »-j- TELEFON štev. U-85 Fodrnžoica v Zadra. Zaloga linlii r®5 r ; i i^i □ Mi { j Leopold Kuret - Trst ulica deir Istria št. 98 (Sv. Mir. Magd. zgornja) pnporoča svojo trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga. Psstrežba točna. Cene zmerne. T" I 'I I"! I" šteiMo? M! lastnega Izdelka. Edino zastep. tovarne majoličnih peči: Carl Mayer's SOhns, 8 lansko 3zbera plošč ca stene kakor tudi za Štedilnike, Mijolle, peSl lz£»lase na trije* ojrnj, ajrera&tjiTo ta
  • ožeojen ni bil nikoli. Iz Francoskega in Švice Je izgnan. Dne 4. majnika t. I. Je prišel zopet * Trst in je bil aretiran tu. Prliel pa Je iz Italije in Je prinesel s seboj znaten znesek denarja v avstrijskih In laSklh bankovcih in pa razne dragocenosti, kar Je vse skupai najbrž kje pokradel. Ker se pa po treh mesecih ni nihče zglasil, da mu (e bilo ukra dene, kar so naSli pri Martefancu. so ga izpustil', nakar je zopet »odpotoval" v Ita lijo. V Novari so se gotovo telo razveselili, ko so prejeli tako lepo poročilo o svojerr ljubem „oeodrešencu*. Velike tatvine pri Avstrijskem Lloydu. — Že dalje Časa sem so se razne avstrijske tvrdke pritoževali pri L!oydu, da so bile razae njihove pošiljatve odprte in da je manjkalo blago. Te pritožbe so pri hajale vedno bolj pogostoma, a vzlic naj večji p^žnfi so tatovi brez prenehanja na dal!ev£li s svojim delom, ne da bi |ij2 bili mogli priti na sied. Pred par dnevi pa Je c paril ključar Mihael Bajt, da so nalagat sa L!oydov parnik „Hetouan" velik zabot za strežnike na tem parniku, nekega Ar-manda Premovltza. To je pobudilo v kiju čar{u sum in naznanil Je stvar svojim pred stojnlkom na Lfcydu. — Poizvedovanje Jt prevzel nafo policijski kontrolni inspektor Titr, ki Je dognal, da Je bilo v LIcydovero hangarju, v spedicljskem oddelku v stan prosti luki odpit h več pošiljate v. Nekaj zabojev Je bilo celo popolnoma izpraznjenih. Zaboj, ki so ga naložili na „Helouan* so seveda zaplenili in so našli v njem same zimske suknje, vredne okrog 1000 K Ukradene so bile v imenovanem hangarju. Strežnik Premo viti Je bil aretiran. Končno se je dognalo, da sta bila glavna tato?? skladiščnika v imenovanem hangarju, 48 letni Rlhard Bidoll, stanujoč v ul. Eremo št. 4, In Gvidon Gasparo, star 40 let, starajoč v ul. Lavatoio štev. 3. — Are-tjran fe bil potem tudi 46letai težak Anion Sorr, ki je bil poleg Premovltza glavni pomagač. B?do!i je imel v najem sobo v ulici Enea Sil vio P/ccoIomini, kamor so spravljal! ukradeno blago. Ko so oriŠži preiskavat. sc Lašli v tej sobi velik kovčeg, poln ukra denih stvari. Kolikor se Je moglo dognati doslej, so tatovi napravili LIoydu Škode več tisoč kron. Policija še nadaljuje pre iskavo. Motorno kolo, ki so ga ukradli nekemu Mariju Miliću izpred gostilne .Nova York" v ul. Valdfrivo, se Je našlo. Dva policijska agenta sta namreč videla dva možakarja, ki sta vlekla že demontirano kolo od neke žganjarne v Starem mestu na Bel-vedef v Jestvinsko trgovino nekega Žer|alaf hi je znan kot tatinski prikrivalec. Tatova in Zerjal so bili aretirani. Nesreča na ladji. Snoči ob tričetrt na 11 Je 32ietni Adoif Duben, ki |e do tedaj razkladal premog na parniku „Erodlade", ki Je zasidran ob pomolu O, hotel oditi domov. Nesreča pa Je hotela, da Je padel r krova v skladišče in si (e razbil črepinjo Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer ie pa ob 3 z.utraj izdihnil. Poizkušen samoumor. V ulici Madon-nlna št. 11 stanujoča Angela Saiz Je dane; dopoldne izpila v samomorilnem namenu nekoliko octove kiseline. Vzrok so bile rodbinske nevšečnosti. Ko Je njen mož opazil kaj Je storila, jo fe odpeljal v bolnišnico kjer so jej izprali želodec. Loterijske številke, izžrebane dne 26 novembra: Gradec 39 16 84 51 28 Brno 30 76 26 77 40 Inomost 21 51 14 59 62 Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo popoldne ob 3 30 poslednji-krat v letošnji sezoni, krasna Audranova opereta „PUNČKA" Ta opereta Je ena najboljših glasbenih del in Je vedno igafala. Ker |e snov zelo razumljiva in smešna, Je primerna tudi za otroke. Zvečer pride zopet na vrsto literarno delo, polno globine in dramatične sile. Jerman Suderman, ki fe že z znano dramo „Čast* dosegel na našem odru popolni uspeb, se Javlja s svojim drugim delom. Uprizori se njegov sijajni igrokaz „SREČA V ZATIŠJU". Dejanje, ki |e polno „razpoloženja", se vrši v učiteljskih krogih in (e že po svoji snovi silno zanimivo. Predstava Je v abonomentu. Vstopnice in sedeži so v razprodaji pri dnevni gledališki blagajni v „Narodnem lomu" (glavni vhod). Društvene vesti. Vesellčni odsek Sokola v Trsta ima danes zvečer ob devetih v zgornjih prostorih kavarne Balkan svolo sejo, h kateri vabi tudi vse one Člane, ki žele sodelovati. Opozarjamo svetoivanske rodoljube, nosebno člane narodnih društev obolega ?polaf da se viši nocoj, v četrtek, ob 8, v svetoivanskem Narodnem domu važen pogovor. 2avod sv. Nikolaja ima Jutri, v petek, ob 4 30 pop., svojo odborovo sejo. Vabljene so vse odbornice, ker je treba rešiti nekaj važnih točk. flar. delavska organizacija. Skupina postiljonov NDO sklicuje za danes, četrtek, točno ob 9 zvečer društveni shod v „Koas. društvu" v R< janu. Dnevni red: 1. Naša intervencija In odgovor go*p. Dolenca, 2. Slučajnosti. Govori tov. dr. Sosič. Postiijoni, potrebno fe, da se tega shoda vsi udeležite. Govorniška šola. Ker letošnje leto mislimo zopet otvoriti govortišso šolo, pro simo vse one, ki imajo smisel in veielie do govorništva, da se priglase v našem uradu, ul. sv. Frančiška št. 2, vsak dan cd 10 do 12 dopoldne in od 4 do 8 zvečer. Kadar bo zadostno Število priglašenih, pričnemo s poukom. Godbeni odsek NDO. Za godbeni od sek se darovali: podružnica NDO v Afdov-ščini K 80 deželni odbor NDO K 30 —, skupina uslužbencev c. kr. Javnih skladišč K 15 —, n?bfra?na pola tov. Trampuša K 12 60, H. Štibilj K 5 — in Peter Mihelič K 5—. _ DAROVI. — V spomin obletnice pokojnega Frana Kalrtra, Je darovala gospa Ivana pi. Vida -Kali ter 50 K za moško podružneo družbe sv. Ciri'a in Metoda. — Savoljub Roje za isto podružnico K 4*—. Obe svoti hrani uprava lista. — Fran Godina daruje podružnici CMD na Vrdelci 1 K za podarovane „Humori-stičke LI»iy\ — Darovi za podružnico CMD pri Sv. Jakobu v Trstu : V nabiralnikih se |e našlo za september 1913 in sicer v gostilnah: „Delavsko kcnsuuno diuStvo" pri S?. Jakobu K 12 60, »Jadran" K 3 70, Fran Štran-car K —, Fran Tomažič K —. Nabiralnik v otroškem vrtcu K —-74 Nadalje so darovali: M. Švab nabral na svatbi gosp. Antona in Uršule KauČnlk K 11 20 — Za Bažičnico so nadalje darovali na polo ge. Bičkove: po K 1*—: Pirnat, Vovk, Fr. PeČek, Roza Janežlč, N. N, Porenta, Fr. Fabus, Val. Vatovec, Ig. Gjtiida, Pod-krrfitk, Jos Muha, Prelc, Nemec, Aaton Trtnki, M. Švab, Viško Duplančlč, Stlpe Ružič, Ante Dvornik, nečitljivo, Josip Bulič, Mate Fer'ć, Peter Ferić, Ant. Cibic, Kralj, Mitrović; po K 2 — : N. N, Gu*t. Premrov, Poje, Fr. Malis krojač, Malalan; Mara Uran kar K 3 —, Leskovtc K 1 20, Alojzija Frala 60 vin., Fr. Verblč 50 vin., N. N. 20 vin., Ant. Smodej 40 vin., I. 40 vin.; po K 5-—: Biecha, A. Lokar. — Ga. Marija Terelti eno jopico za deklice, ga. Ana Turk 3 mantiije, 2 obleki ia kapo, g. Raje eno deško obleko in havelok. — Za obede našim malčkom v rogaškem Družbinem vrtcu so darovali: družina MikeliČ K 5 — v spomin na žalostno oblet-ifco; Spitzer Iv. K 1*— in Lavrenčič nabral 80 vin.; iz nabiralnika v rojanskem „Kon-sumnem društvu" K 16*—; istotam nabral Bandel K 8*—. Iskrena hvala vsem daroval cem 1 — Bliža se zopet vsakoletna božičnica. Kako radi bi razveselili našo milo deco z bogatimi ia koristnimi dariii! A taka darila stanejo mnogo denarja I Starši in prijatelji mtle naše dece: kadar potika kakšna naših požrtvovalnih gospic na vaša vrata, odprite jim dobrohotno in ne odslovite nebene brez daru 1 Is srca vam bodo hvaležni naši maičkf. Prosimo torej I — Za bolnega Skerfa K 2*10 posla? Ivan Sancln v Loki pri Crnemkalu. Denar hrani uprava in prosimo še nadaljnjih prispevkov. _ Vesti iz Goriške. Volitev v cestni odbor za goriški okraj, ki se Je vršila v ponedeljek, dae 24 t. m. in o kateri smo že poročali, Je imela sledeči izid. — Upravičenih volilcev županov in podžupanov je skupaj 151. Od teh se Je udeležilo prve volitve 142, cž,e io-lltve pa 128. Samo 9 upravičencev se torej volitve ni udeležilo. Pri prvi volit si so dobili kandldatje narodne samostojne stranke in sicer: 1) Kcfol Leopold, podžupan v Čepo-vanu, 88. 2) Furlani Franc, deželni poslanec iz Prvačine, 74. 3) Saunig Ivan, župan v Biijah, 74. 4) Jančič Mihael, podžupan v Snežatnem, 72. 5) Klančlč Anton, župan v Podgoii, 73„ starostrular Lutman Andrej, župan v Št. Andrtžu, 78. novostruj^r Obliuhek Franc, župan v Konjskem, 72 glasov. Za namestnika Je bil Izvoljen pri prvi volltvi Ivan Koglot, župan v Vrtovi, z 72 glasovi. Pri ožji volltvi s!a bila lzvolTena zoret kandidata narodne sarocstclne stranke (6), Špzcapan F are iz Ozel|aDa s 77 glasovi in (7) Pavletič J^slp, podžupan v Mircu. Za namestnika sta bila izvoljena pri ožji vo litvi Vuga J?Mp, župan v Solkanu, z 69 glasovi in ŽPmond Anton, pedžupan na Vcgtrskera, s 66 g'asovi. Namestnika irra vsaka stranka enega. Za Dr J večjega davkoplačevalca fe bil proglašen g. Rudo f grrf Coronlni-Cromberg Iz Št. Petra. Volitev |e trajala precej dolgo. Začela se je dopoldne, končala pa šele na večer okrog 6. Iz bovške doline. Tu pri nas ie je zima že približala. Sneg je zapadel daleč pod vihove gora. »Suhi potok', o katerem ste že večkrat pisali, Je bil okolo prve polovice tega rces. narasel tako, da ni rit1 poštni avtomobil mrgel čez. Dne 14. in 15 novembra se ni dalo pasirati ta „Suhi potok" in |e moral promet na to stran bovsse doline počivati. In vendar so se že napra viti načrti in razni preračuni za zgradbo mostu preko tega nevarnega hudournik*! Radi bi vedeli, kedaj bo ta stvar ureleta ? 1 Bovški. Vesti iz Istre. Za „Narodnu Čitaonicu" v Cerovi ju. Je v gostilni g. Jjsipa O^aiča v Cerovlju nabral dae 17. t. m. tukajšnji pištni upravitelj gosp. Janko Sfiligc| pri veselem omizju cd vinskih trgovcev iz hrvatskega Primerja znesek 15 K, za kar se odbor Čitalnice tem potom nsjiskieneje zahvaljuje. Rop na žminjskl cesti v Istri. Dae 16. t. m. zvtčer |e odšel iz gostilne iz Žminla neki kmet, Balarln iz Lindarja, malo vinjen in vesel domov. Ko je prišel iz vasi, so ga cekl lupeži začeli kamenjati in so ga smnro nevarno n n !l na glavo in ga potem oropali 14 kron, ki Jih je imel pil sebi Potem so ga pustili skoraj mrtvega ležati na cesti. Drugi dan zjutraj so sli omaka naSl neki kmetje, ki so takoj prijavili zločin orožniški postaji v Žm?nju. Na lice rcesta sta take J odšla zdrpvnik dr. Žig on in orož niški stražmojsier Žvab z orožniki, ki po oropanca skora| mrtvega dobili na cesti Dr. Žigon mu |e podal prvo pomoč, ter ga le dal nato prepeljati v bolnišnico v Pu'o, kjer leži še vedno nezavesten. OrožaJŠtvc Je že aretiralo nekaj osumljencev, in se trudi z vsemi močmi, da dcžeoe storilce. Iz TruSk. Dne 22. t. m. se {e poročil tukajšnji n2dučitelj g. Silvester Cerut z g.co Katico Lovrečičevo. Ob te| priliki se je nabralo za podrLŽalco CMD v Msrezlgah K 33 77. Živela novoporočecca I Iz Marezig pri Kopru nam Indija jo, da Je prejela tamošoja podružnica CMD za Utro v teku tekočega meseca sledeče prejemke: pri Bibičih na občnem zboru »Kon sumnega d»uitvau K 11*30; v veseii družbi med izletiikl, g.ca Sacc n, gg. Godina «c Grbec K 5 —; pri kezarcu viaa v aostiini „na Baredih" K 162; čisti dobiček pri „mausu" K 3 02; skupaj K 20 94 Vsem darovalcem srčna h vda. Druge slovenske dežele. Gledališko društvo na Jesenicah uprizori kot prihodnjo predstavo s t a | e n j e", drnma v 5. deiacjih ; po romanu L. N. Tolstega spisal Bataille. V glavni ulogi Katjuše gostuje prvič na naSem odru pri znana tragedinja, gospa Štefanija Dragutinovičeva, članica slovenskega gledališča v Trstu. Gospa Dragutinovičeva je igrala že na vseh velikih odrih na s-o-vanskem Jugu in žela povsod! veliko pri znanje. S a-no občinstvo opozarjamo že danes na Izrcdoi umetniški vžUek, ki ga ho nudila ta predstava obiskovalcem gledališča. □□□ □ □ □ a □ a d a d a a □ □ a □ □ □ D □□□ □□— --— □□ ° MALI OGLASI ° se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najm:.nja pristojbina znaša 40 stotink. a □□ □a □aa □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □ □ □ □ a □□□ 0d 14 do 16 let spiejrre takoj trgovina UeUfta jestvin, ulica de la C?.Bero-a 10. (2817 i3če S">bo a hrano ______v bližini Narodnega doma v Trata. Ponudbe pod „Zanesljiv^ na Inseratni oddelek E linosti. 2SlS Trgovski pomočnik rnnn [I aežnjev zemljiHfa in nekaj gozda s UUUU Rtjanu (Scala Ssnta, Stajce^ se proda po ceni Pojasnila v ul ci Stadion itv 8, pri Fhdj p do vi Žitko.' 2S16 Gostilna F. Strancar jis^SS: najbolje vina. Vifa\«ko Ustnega pridelka. Is'r«ka in druga vina. Drehprjevo pivo i r^e vrsie. Cei.jenim kramarjem io odjemalcem na debelo d ls'avljam vino poljubno na kolodvor, ali pa na djtn. Zi pri-tn a jamčim. Dnevne epre najnižje._ Išče se kmetija jem ali pa stalna služba oakrbrika za druHnskfga očeta Prijazne ponu ibe na Ed noBt pod .Mmttija St, 27ti7u._ |XXn c O kmetija v niijem ali pa Mužba z dru-15 O" žinu za oskrbnika. - Naslov pove In seratni rdrielek r din- sti o« ti 2742. 2742 Išče n eb.irt.na eob i s Icuhirjo v bi žin. Štednja, Sv. Jakoba ab Sv. Ani. — Prijazne ponudbe pod „J. J 21" na Inseratni odde-lek' Ediru sti. Paniionp trta L Tr9le Daroiito dokler jn, OCp'JCilC l? m je Se v zalogi! Cenik na razpolago Forčić i d ug., trtuica Komen. H j PR POROČLJiVE TvhaKE. j 11 Restavracija „Al a Staiione" 1KST, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Najug')d nejSa restavrac ja za potnike in r.a meSčane, ker je % bližit i južnega kolodv ra kraj javnega vrta in kjer« Fe uži^a po leti na obzirnem prostoru pod ne^om svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino 1. vr-»te Izborno briSko vino Furlansko in iBtriko za dom po 96 stot. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik Anton Andrijai~čič, bivSi vratar Hotela Balkan. 11. AD|Lprr> Trst, Via Barriera v. Trate: . nlLUL.lt, 13. Damnka krojačnica. Izdela vsfckr vrstne obleke po angieSkem m fracccsk^a kro o, plesne obleke, ob'eke za poreke, tluze «j-trlptJslis^p itH Cene ztrerp«. LiVijef za mc5ke, ženske in otroke. Sprejemajo se naročila po meri. — Poprave izvrEuje točno in hitro po zmernih cenah. 3222 Peteriaranzana v^. izc*elovalnica kuhinj-kega puhiStva z zalogo popolnih kuhinjskih oprav, kakor tudi posamezn h k< madov. Poprave v akega pohiStva. Delo solidno in tudi za jamčeno. 27 sc A n "f r H Tltrif Blovensta tg ujarna ■ nilLUII I Ll l\, zaloga lik« rjev, v kateri b« debe v*akcvr^tLi likerji, ee nahaja v bliž ni „Narodnega dom** v Trstu, ul. Cailo Ohega 10, voga. ul Ceci ia. Edina zaloga dalmatinskega trupinovca Kazpf Silja tudi oa deželo. _ 11,V> MM O pon muhr v ulici iorquato Taaac . mcEjUCIl (vogal Belvedere) St. 28 se priporoča stavnemu občinstvu. Izdtluje apalne sobe ii drugo pohiSivo. 2005 iS. Občina Jelšane, političen okraj Volo-sko, razpise na podlagi projekta izdelanega po c. kr. melioracijskemu uradu v Trstu gradnjo vodovoda u Podgrajah proračunjenega na 18.618 K v. Gradnja se bode oddala na podlag, enotnih cen, katere imajo ponudniki vstaviti v svoje ponudbene stroškovnike. Načrti, proračun kakor tudi splošni ii posebni gradbeni pogoji so na vpogled v občinski pisarni. — Pismene ponudbe 2 0% varščino v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah je doposlati podpisanemu občinskemu uradu najkasneje do 10. decembra 1013. Občina si pridržuje pravico popolnoma proste izbere izmed vposlanih ponudb. friDsnstio obUns Jeisane J VALENČ1Č župan aa takoi mtblirana soba s p aebaim u-hodom. Rojan, ulica Montoreino 13, I. nadstropje, levo. _ Gdda odpotovanja bo proda tina jedilna Boba in . spalna iz paliaandra. Via Barriera vtcchia 33, L nadstropje, vrata 5. Radi Prililro Prodasta se tina jedilna in §pa!na*oba đ I IIIKda kakor tudi posamezni predmeti. Ulica Gatteri štev. 44, pritličje. 2818 Cnennriirna veSča slovenske in nemSke ste-UUSpUUlUlld nografije in tudi strojepisja išče služb« v kaki pisarni. Najraje pri odvetuiku - Prijatne ponudbe pod „STENOGRAFIJA itev. 2777-. Vsak dati velike ' predstave, izven torkov in petkov MESO! MESO! pcSllja sreie volovsko, telečje ali v zabo- jih po 5 kg" poSmine prosto; ktlograji po kron 60*—. PrtSlčje meso po kron iMI-— kl^. — Vrat, karre aH pa Speh po kron 1*10 klgr. Prekaten gpeh po kron 1*20 kllgr. proti pošta, povzetja. U. FRIEDMA^. Heriucse 18, Ogrsko