pomurski
vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto XI. — Štev. 44
MURSKA SOBOTA, 5. NOV. 1959
Cena din 10.—
S seje sveta za družbeni plan in finance pri ObLO Murska Sobota
\ INDUSTRIJI IN OBRTI
- DOBRO
Koncem septembra so od podjetij soboške občine realizirala proizvodne plane z najvišjimi odstotki: Proizvodnja kremenčevega peska Puconci s 101,2 odst., CZP Pomurski tisk s 83,6 odst., Tovarna mesnih izdelkov »Pomurka« z 78 odst. — Le v trgovini nekaj manj upanja na 100-odstotno realizacijo ob koncu leta — Skupno so vse gospodarske organizacije dosegle predvideno letno proizvodnjo 72-odstotno — V primerjavi z lanskim letom se je realizacija povečala letos za 21 odstotkov.
V podjetju Proizvodnja kremenčevega peska v Puconcih so do konca septembra predelali 9350 ton peska, dočim znaša letni plan le 8600 ton. Podjetje je doseglo tudi primeren finančni rezultat, saj so znašala sredstva gospodarske organizacije od skupnega dohodka lani 1 milijon 199 tisoč, letos pa 4 milijone 842 tisoč dinarjev.
PRECEJ PA SO SE OKREPILI TUDI SKLADI
Razen Proizvodnie kremenčevega peska so ustvarila precejšni sredstva za sklade tudi nekatera druga podjetja. Tako so znašala ta sredstva v tovarni mesnih izdelkov »Pomurka« lani 7 milionov 321 tisoč. letos 21 milijonov 617 tisoč dinarev, pri Pomurskem tiku lani 2 milijona 297 tisoč letos 7 milijonov 909 tisoč dinarjev pri Panoniji lani 1 milijon 494 tisoč, letos 6 milijonov 255 tisonariev. pri Tovarni perila Mura lani 13 milijonov 703 tisoč, letos 21 milijonov 317 tisoč dinarjev itd.
MOČNO POVEČANJE PROIZVODNJE
Skoraj vsa industrijska in obrtna podjetja so letos močno povečala proizvodnjo, vendar ne toliko na osnovi povečan na zaposlenih, marveč lahko trdimo da so se povečala tudi delovna storilnost. Od lani so je povečalo število zaposlenih v vseh panogah gosnodarsko dejavnost le za 54 odst. dočim se je povečala proizvodnia z nekoliko večjim odstotkom.
Obrtna podjetja soboške občane se zadovoljivo razvijajo, razen nekaj izjem od katerih pa ni pričakovati, da bi dosegala večje uspehe. To so pred-
vsem mlini. v Krogu, Sebeborcih, Solini in v Dankovcih. Težave ima tudi Mlinsko podjtje M. Sobota, ki je primoglo za letos 170 milijonov 900 tisoč dinarjev bruto produkta, ob koncu septembra pa je doseglo to vsoto le z 25 odstotki. Podjetje je doseglo tako nizko realizacijo zato, ker so prvotno planirali da bodo odkupovali žitarice in prodajali svoje izdelke, vendar opravljajo le usluge zasebnim kmetovalcem, delno pa meljejo tudi za trgovine.
Trgovska podjetja so dosegla planirani promet s 67.9 odstotka. V zadnjem tromesečju se promet v trgovini vsako leto možno poveča, vendar je vprašanje, če bodo vsa trgovska podjetja ob koncu leta dosegla predvideni promet. V kolikor analiziramo trgovine v odnosu na letošnji promet ugotovimo, da so dosegle plan dohodka le z 59,5 odst., čisiti dohodek s 67 odstotki, osebni dohodki s 70.7 odstotka, sklade gospodarskih organizacij pa s 47,4 odstotki.
V večini primerov doseženi precej visok odstotek osebnih dohodkov kaže, da so trgovska podjetja dosegala osebni dohodek tudi na račun skladov in zaradi zviševanja marže.
Stanje ob koncu tretjega tromesečja kaže, da bodo tudi v soboški občini dosegla nekatera podjetja že prihodnje leto višino proizvodnje, ki jo predvideva perspektivni plan do konca leta 1961,
OB DNEVU MRTVIH
ŠTEVILNE ŽALNE SVEČANOSTI
V ljutomerski občini so bile ob Dnevu mrtvih številne komemoracije pred ploski  in spomeniki padlih borcev. Osrednje občinske komemoracije, ki je bila pred spomenikom v Ljutomeru, se je udeležilo nad 300 ljudi. Na svečanosti je govoril predsednik krajevnega odbora veze borcev Rajh nastpila pa je tudi godbena pihala in pevski zbor ter recitatorji iz osemletnih šol. Zastopniki ObK ZKS, Občinskega ljudskega odbora, Zveze borcev, delovnih kolektivov in rezervnih oficirjev so položili vence, obvezniki pred vojaške vzgoje pa so izstrelili častne salve.
Povorka je nato krenila na pokopališče, kjer so položili vence na grobove padlih borcev, posebna delegacija pa je položila vence pred spominsko ploščo v Cezanjevcih. Svečanosti so bile tudi v Križevcih pri Ljutomeru in pri ostalih spomenikih in spominskih ploščah žrtvam NOB.
O večjih komemoracijah poročajo tudi z gornjeradgonske občine. Svečanosti so se udeležili zastopniki ObLO ter političnih in množičnih organizacij, ki so položili vence na grobove padlih borcev in na spomenike in spominske plošče na poslopju Murske regulacije, Vojne pošte, na gimnaziji ter na gasilskem domu.
Poleg tega so bile svečanosti tudi v Policah, Črešnjevcih ter
pri ostalih spomenikih in spominskih ploščah.
V soboški občini večjih komemoracij ni bilo. Mladina je
Grobnica padlih borcev NOE na soboškem pokopališču
za Dan mrtvih okrasila grobove in spominske plošče p düh borcev ter položila vence. Maniše komemorativne svečanosti pa so bile tudi pred spomeniki in spominskimi ploščami v lendavski in petrovsko-šalovski občini.
S skupne seje OK ZKS in Okrajnega odbora SZDL
Razvoj obrti, trgovine, gostinstva, zdravstva in šolstva
Na skupni seji Okrajnega komiteja ZKS in Okrajnega odbora SZDL, ki sta se je poleg članov obeh forumov udeležila še predsednik republiške obrtne zbornice Ivan Novak-Očka in zvezni ljudski poslanec Ivan
Kreft, so v petek razpravljali o izvajanju petletnega plana v obrti, trgovini, gostinstvu, šolstvu zdravstvu in v ostalih negospodarskih panogah. O stanju v trgovini in gostinstvu je poročal podpredsednik OLO
Joško Slavič, o obrti načelnik tajništva za gospodarstvo pri OLO Peter Vujec in o negospodarskih investicijah podpredsednik OLO Franc Šebjanič.
V	obširni razpravi, v kateri je sodelovala večina prisotnih, so bile poudarjene nekatere smernice za sestavljanje družbenih planov za prihodnje le o in nadaljnjega razvoja omenjenih panog gospodarske in negospodarske dejavnosti pri nas. Nekateri diskutanti so omenjali težkoče pri investicijah v trgovini in v obrti, načeli pa so tudi vprašanje nadaljmega razvoja turizma v Pomurju.
-jm
ODOBRENI KREDITI
za gradnjo hlevov
V	naslednjih dveh letih bodo kmetijske zadruge v okraju precej povečale stalež živine, posebno še mlade živine. Za gradnjo novih tipskih pitališč za 100 glav mlade živine ima 6 zadrug že odobrene investicijske programe. Hleve za 100 glav živine bodo gradile kmetijske zadruge: Cankova. Veržej. Puconci, Radenci, Puževci in Ratkovci; hleve za 200 glav mlade živine pa bodo gradile zadnje Kobilje. Šalovci in Fokovci. Nekatere zadruge so že začele pripravljati gradbeni material.
Nekoliko pozneje so vložile elaborate za gradnje novih hlevov še kmetijske zadruge: Radoslavci za 20 glav mlade živine, Križevci pri Ljutomeru za 100 glav in Prcseniakovci za 100 glav. Za te gradnje še niso odobreni krediti, na tudi lokacije še niso določene.
Poleg tega se je odločilo še 10 zadrug za adaptacije neizkoriščenih poslopij za hleve. V teh hlevih ho prostora za 970 mlekaric. Ker za zdaj še nimajo dovoli molznic, bedo v teh hlevih pitale nekaj časa teleta.
Doslej imata odobrene kredita za nakup živine samo dve zadrugi Kmetijska delovna zadruga Žepovci za 100 mlekaric in zadruga Fokovci za 60 mlekaric. Ostale zadruge bodo v ta namen porabile precej lastnih sredstev, delno pa bodo najele kredite.
STANJE SE ZBOLJSEJE
V NEKATERIH LJUTOMERSKIH PODJETJIH JE V PRVEM POLLETJU PROIZVODNJA ZAOSTAJALA — ŠE PRED KONCEM LETA BODO ZAMUJENO NADOMESTILI — TEŽAVE IN OBETI.
V ljutomerski občini je več gospodarskih organizacij, ki niso realizirale proizvodnih in finančnih planov v prvem polletju. Zato je pred dnevi sklical Občinski sndikalni svet v Ljutomeru posvetovanje s predsedniki sindikalnih podružnic teh gospodarskih organizacij. Po poročilu predsednikov sindikalnih podružnic in razprave na posvetovanju kaže, da se stanje v teh podjetjih vendarle zboljšuje.
Opekarna Ljutomer je podjetje sezonskega značaja in v prvem polletju ne more doseči
50% postavljenega plana, ker je dejansko poletje po dinamičnem planu šele 15. septembra v letu. Kaže, da bodo letni plan navzlic vsemu izpolnil še predčasno, saj je bilo do 30. septembra t. l že realizirano: surove proizvodnje 86%, žgane proizvodnje 60% in finančni p an 67 %. Tovarna usnja ima finančni plan 234 milijonov, do konca septembra pa so dosegli 176 milijonov dinarjev ali več kc.t 72% letnega plana. Na sestanku sindikalne podružnice so sklenili, da bodo plan dosegli, pa čeprav bodo morali organizirati nedeljsko delo. Želijo, da hi dosegli plan še predčasno. Tovarna pa ima razne težave in probleme. Tako je vezana na uvoz surovin, ker jih dobiva le 23 % na domačem trgu. Tudi
pri izvozu so težkoče, Tovarna je doslej trgovala s Sirijo, ki pa je pogodbe odpovedala in je b la nujna preusmeritev na zapad. Sedaj sklepajo pogodbe z Zahodno Nemčijo.
V ljutomerski »Žici« po nekaterih težavah v prvem polletju sedaj že vidno napredujejo in se približujejo realizaciji letnega piana, ki ga bodo, kot kaže, tudi predčasno izpolnili. S surovinam, je podjetje preskrbljeno. Pred kratkim so razpravljali tud. o kooperaciji z drugimi podjetja Tudi v »Konfekciji« kaže, da bedo izpolnili plan in nadomestili zaostanek iz prvega pol leta ja. Izdelujejo tudi oblačila za Jugoslovanske železnice, vendar imajo težave predvsem v dobavi gum ranega pan je 35 milijonov, doslej pa so ga realizirali že 27 milijonov dinarjev. Tudi fizični plan bodo predčasno realizirala
Padjetje »Simentalka« v prvem polletju prav tako ni izpolnilo plana proizvodnje. V
podjetju menija, da bo na delno realizacijo plana vplivala prepoved klanja telet. Sed jo tudi, da naj bi tekel ves odkup le preko kmetijskih zadrug. Tudi v podjetju >Mlekopromet« proizvodnja ni tekla tako, kot bi bilo treba in sicer zaradi nezadostnega odkupa mleka. Dalje e podjetje v rekonstrukciji.Te dni menda o nove  stroje in opremo. Uvedli bodo nove proizvode in upajo da jih bodo nemoteno izdelovali že ob 29. novembru.— letošnjemu Dnevu republike.	K. F.
Sejii Obč. LO
v Lendavi
Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora Lendava so uvodoma kritično ocenili delo občinske uprave ter ugotovili, da bi bilo posebno pomanjklji vo delo na katastrskih uradih.
Na seji so potrdili tudi sklep o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti ter določiti število članov Sveta stanovanjske skupnosti. Razpravljali so o potrditvi odloka o višini tarife za zamenjavo žit v mlinskih podjetjih ter o cenah plina za kurjavo.
Razširjena seja Glavnega odbora SZDL Slovenije
Na razširjeni seji, ki je bila v ponedeljek, je Glavni odbor SZDL Slovenije razpravljal o političnih nalogah SZDL pri uvajanju novega načina finarsiranja uporabe in graditve stanovanj. Po referatu staneta Kavčiča je o teh problemih razpravljalo večje število diskupantov, med njimi tudi Karel Lutar, predsednik ObLO Murska Sobota.
V svoji razpravi je tov. Lutar dejal, da glede novih najemno na območju Murske Sobote ne bo nekih posebnih težav in to predvsem iz dveh razlogov. Prvi zato ker je obstoječi stanovanjski sklad
star in bodo najemnine glede na točke in kvadraturo nekje v sorazmerju s povečanimi plačnimi skladi. Drugič pa iz razloga, ker so najemnine na območju Murske Sobote v primerjavi, z nekaterimi drugimi kraji precej visoke, saj presegajo republiško povprečje za 17 dinarjev na kv. meter.
Zato bo tudi razlika med novimi stanovanjskimi najemninami in sedanjimi manjša kot se računa v povprečju. Na osnovi konkretnih izračunov smo ugotovili da bo to povečanje največ dvakratno, v nekaterih primerih predvsem pri starejših hišah pa celo manj. Glede bodoče stanovanjske graditve v Pomurju pa je tov. Lutar dejal, da se bo potrebno potruditi in zbrati dovolj sredstev, da ne bi bil stanovanjski sklad zaradi nizke amortizacije pretežno starih stanovanj prizadet.
Želim, da bi bili najboljši...
V torek zjutraj je odšla iz Murske Sobote na traso IV. pomurska mladinska delovna brigada, ki šteje 66 brigadirjev. Tem se bo pridružilo še 39 brigadirjev iz mariborskega in 21 iz celjskega okraja, tako da bo prišla brigada na traso popolna. Do sedaj so se vse brigade vračale v Pomurje z lep. uspehi in priznanji, kar lahko pričakujemo tudi od mladih kmečkih deklet in fantov tudi sedaj. Komandant brigade je Janez Ovsen ink njegov namestnik pa Janez Cifer.
»Želim, da bi se vrnili domov kot najboljša brigada iz Pomurja. Čeprav še nisem vodil ir kri ur take skupine ljudi na delovnih akcijah, upam. da bom kos nalogam skupaj z vsemi člani štaba in brigadirji. Vse sile bomo vložili, da bi bili naši uspehi čimboljši, tako nam je povedal Janez Ovsenjak. komandant brigade.	-ič
Vinogradniška gospodarstva so prav te dni potrgala zadnje grozdje. Pridelek ni ravno najvišji, vendar ne zaostaja mnogo za lanskim. Tudi kakovost je pri nekaterih sortah, kot so šipon in traminec, dokaj zadovoljiva (sladkorna stopnja nad 20 odst., pri ranini 23—24 odst.). Gospodarstva bodo letošnji pridelek vina v celoti vkletila, saj so lanske zaloge že razprodala. Na sliki pogled na Železne dveri, eno izmed delovišč VG Ljutomer	(Foto Bojam Sinko).
VREMENSKA NAPOVED za čas od 6. do 15. nov. 1959 Okrog 8. novembra neko poslabšanje s krajevnimi padavinami. suho vreme bo pa prevladovalo približno do 10. novembra. V nadaljnjem bo deževno vreme in vmesna izboljšanja, ki ne bodo trajala več kot 1 dan. Sredi novembra ohladitev.	Dr. V. M.
NASA POBUDA
Perspektivni plan gospodar skega razvoja Pomurja pred videva poleg investicij v industriji, kmetijstvu, trgovini in gostinstvu še precejšnje negospodarske investicije. Samo v šolstvu naj bi znašale investicije do konca leta 1961 nad 400 milijonov dinarjev. Podatki o investicijah v šolstvu kažejo, da so dosegla ta vlaganja do letos nekaj čez 100 milijonov dinarjev. Materialne razmere naših šol pa zahtevajo pravzaprav še večja sredstva. Že pri sestavljanju perspektivnega plana gospodarskega razvoja našega o-kraja je bilo med drugim poudarjeno, da bo za negospodarske investicije najteže preskrbeti dovolj finančnih sredstev. To je bilo predlani in lani osrednje vprašanje mnogih razprav o šolstvu.
Če podrobneje analiziramo Stanje graditve šolskih učilnic, ugotovimo, da je v nekaterih primerili manjkala le pobuda. Stroški za sodobno urejene učilnice so veliki in niti občinski ljudski odbori, niti okrajni ljudski odbori niso zmožni takega finančnega bremena na svojih proračunskih ramenih. Ob tej ugotovitvi pa so se ustavile vse priprave za gradnjo šol.
Menda edinstven primer je bila soboška občina, ki je lani zgradila lično šolsko poslopje v Bakovcih. Posebej te treba naglasiti, da tudi soboškemu ljudskemu odboru ne bi uspelo sezidati šole, če ne bi znali pritegniti k sodelovanju vsega prebivalstva. Ocena virov materialnih sredstev vloženih v bakovsko šolo kaže, da je ta akciia popolnoma uspela.
Zato ni pretirano trditi, da bi bilo podobno tudi pri vseh ostalih gradnjah. če se ne bi ustrašili stroškov, ki res dosegelo pri posameznih gradnjah številko 100 miljonov dinarjev.
Število šoloobveznh otrok se je v zadnjih letih izredno povečalo. S tem vzporedno pa se
odi želja prebivalstva, da  otroci v primernih učilker le tako lahko dosegajo zaželen učni uspeh. To so pokazali nešteti zbori volivcev in množični sestanki članov Socialistične zveze.
Kot pri investicijah v šolstvu, tako lahko trdimo tudi za zdravstvo, da je v pogledu investiranja zmanjkalo naše iniciative, iniciative Socialistične zveze. Drugače bi lahko po vzgledu Bukovec imeli še letos nekoliko lepšo sliko o izvajanju tega dela perspektivnega plana in številke ne bi bile toliko zaskrbljujoče.
Podobno lahko ugotavljamo tudi o izpolnjevanju persnektivnega plana v obrti, trgovini, gostinstvu in v turizmu. Razprava na skupni seji Okrajnega komiteja in Okrajnega odbora SZDL o pomanjkanju materiala za obrt je sicer nakazala, da je to bistveno vprašanje, vendar ob tem ni bilo mogoče ugo-
toviti pravega »krivca«, namreč, ko je šlo za material, ki v republiškem ali v zveznem merilu ne predstavlja nobenega problema. Naštevali bi še lahko podobne primere v gostinstvu in tako v turizmu. Predvsem slednji je še vedno pastorek ozkogradnosti ob poudarjanju naših prirodnih lepot in kulinaričnih posebnosti, pri čemer pa ugotavljamo, da ne moremo turizmu v prid sestaviti niti primernejših jedilnih listov vsaj v večjih gostinskih obratih ne.
Delovni kolektivi v industriji in v obrti se resno pripravljajo, da dosežejo že prihodnje leto proizvodnjo, ki je predvidena do konca leta 1961. Uspehi ob koncu septembra kaže jo, da dobivajo vsa prizadevanja v tej smeri pravo življenjsko vsebino, katero je treba dati tudi tistemu delu perspektivnega plana. ki govori o negospodarskih investicijah. To pa bomo dosegli le z vsestransko aktivnostjo prebivalstva.	-jm
Revirji presiških rudarjev v ospredju dom rudarjev Presika pri Ljutomeru
NOVE OSNOVNE ORGANIZACIJE ZKS
Bodoče absolvente Srednje kmetijske šole v Rakičanu čakajo odgovorne naloge v našem kmetijstvu in zadružništvu.
Minuli teden so v Srednji kmeti iški šoli Rakičan ustanovili štiri osnovne organizacije ZKS ter izvolili 7-članski šol-
ski komite ZKS. Volilnemu sestanku je prisostvoval tudi sekretar Občinskega komiteja ZKS M. Sobota tov. Franjo Šonaja. Pozdravil ie navzoče in jim zaželel čimveč uspehov pri nadaljnjem delu. Sestanku so prisostvovali tudi vsi slušatelji Srednje kmetijske šole. ki še doslej niso člani ZK. Navzlic temu, da deluje izredna Srednja kmetijska šola Rakičan komaj dva tedna, so na ustanovnih sestankih zbrani že poslušali poročila o delu ZK v šoli.
Po daljši razpravi so sprejeli več sklepov za delo osnovnih organizacij. Med drugim so sklenili, da bo šolski komite skupno z osnovno organizacijo poskrbel za pritegnitev v ZK
vseh onih slušateljev, ki imajo ustrezne pgoje in doslej še niso člani ZK. Dalje so sprejele osnovne organizacije nalogo, da bodo storile vse potrebno za pravilno strokovno in politično vzgojo slušateljev. 200 kmetijskih tehnikov čakajo, ko bodo končali srednjo kmetijsko šolo, odgovorne naloge v našem kmetijstvu in zadružništvu.
Naposled so na sestanku sklenili. da bodo imeli redne študijske sestanke, na katere bodo vabili redno tudi nečlane ZK. Partijske organzicije Srednje kmetijske šole bodo poskrbele. da bo oživelo — poleg predavanj in študija — tudi društveno življenje Srednji kmetijski šoli Rakičan.
K. F.
Določanje novih najemnin
Pred kratkim je Sekretariat Z1S za socialno politiko in komunalna vprašanja izdelali osnutek pravilnika o ugosavljanju vrednosti stanovanj.
Osnutek govori o načinu točkovanija vrednosti stanovanj v hišah, ki so bile dograjene do 1. januarja 1947. Kot osnovo določa osnutek vrednost kvadratnega metra stanovanja. Najprej je potrebna določiti število točk za en krvadnatni meter. Potem bomo to število pomnožili z vrednostjo točke in tako dohiti vrednost kvadratnega metra stanovanjske površine. Cenilna vrednost ene točke je za sedaj le orientacijska in znaša 450 dinarjev.
Imamno dve vrsti točk pozitivne, katerih skupno vrednost pokaže cenitev stanovanja, in negativne, ki kažejo kakšna je uporabna vrednost stanovanja. Osnutek pravilnika predlaga tri tabele po katerih je moč ugotoviti vrednost stanovanja glede na kakovost. Najprej bi na osnovi 27 raznih elementov ocenili gradbeno vrednost stanova-
nja oziroma število pozitivnih točk, potem pa od njih odšteli — za morebitne slabosti stanovanja — negativne točke.
Pni točkovanju pa ne bi upoštevali samo raznih elementov stanovanja, ampak tudi kakovost in uporabnost  teh elementom. Stanovanje v hiši iz trdega gradiva velja več kot v leseni hiši. Kleti od 5 do 10 kv. metrov bi na primer ocenjevalo s 4 točkami, večje pa s 5. Balkon velja 1 točko. Navadna pralnica 2 točki in navadna sušilnica 1 točko, medtem ko bi za mehanizirano pralnico določili 3 točke in za sušilnico 2 točki. Sobe visoke do 2.20 m — 1 točka, od
2.20	do 5,20 — 2 točki in nad
3.20	— 1 točka. Tako bi določili točke tudi za vrata (od 2 do 6) za okna (od 2 do 10). linolej na tleh v kuhinji in v kopalnici, tla v sobah, peči, električne instalacije, vodovod, kanalizacijo. zidove v sobah, kuhinji in kopalnici, vodovodno školjko v kuhinji, kopalnici itd. Na ta način bi ocenili neko stanovanje z 92 točkami.
Potem pogledamo v drugo tabelo in ugotovimo, če je površina našega stanovanja (recimo da ima 65 kvadr. metrov v sorazmerju z elementi tega stanovanja če je dovolj opremljeno itd.). Če ni, odštejemo nekaj točk. Denimo, da ni in zato ,odštejemo dve točki.
Po tretji tabeli izračunamo negativne točke, ki jih je več, če je hiša starejša, če je stanovanje v višjih nadstropjih, pa hiša nima dvigala če je stanovanje vlažno, če sov bližin: tovarniški, dimniki in podobno. Naša hiša je na primer stara od 25 do 40 let, zato odštejemo 10 'točk. Ker je stanovanje v tretjem nadstropju pa ni dvigala odštejemo 1 točko.
Kvadratni meter našega stanovanja je torej vreden 79 točk. Sedaj pomnožimo število točk z vrednostjo točke in dobimo vrednost kvadratnega metra, v našem primeru 55.550 dinarjev. Ker ima stanovanje 65 kvadr. metrov je vredno 2 milijona 310.730 dinarjev. Ta vsota je osnova za kasnejše izračune. Ljudski odbor jo lahko zmanjša za 20 odstotkov. Kar ostane, je temeljna vsota amortizacije, doba amortizacije pa je 100 let. Če je ljudski odbor zmanjšal omenjeno vsoto za 20 odstotkov, in plačevati mesečno za amortizacijo stanovanja 1540 dinarjev. Ker pa je sprejeto načelo, da naj bodo stroški upravljanja, vzdrževanja in popravljanja zgradbe enaki vsoti amortizacije, bi plačevali za naše stanovanje 3080 dinarjev mesečne najemnine.
Vendar lahko občinski ljudski odbor tudi skrajša ali podaljša dobo amortizacije zgradbe in lahko predpiše nekatere olajšave pri plačevanju najemnine.
Šole v Pomurju so se pripravile na bližnjo zimo in napolnile kleti s kurivom. Tudi ivanjkovsko šolo je obiskal žagar, kakor vidimo na naši sliki (Foto B. Šinko).
Višje tovorne tarife
Pred nedavnim je Zvezni vrana svet izdal odlok o 15 odstotnem povečanju tarif za prevoz blaga po železnici. S predloženim zvišasnjem tarif bi se povečali dohodki na železnicah za kakih 65 milijard letno, s čimer bi kriti primanjkljaj, ki znaša letos 15,5 milijarde din. Seveda zelo nizke prevozne cene za surovine dostikrat omogočajo, da gradimo podjetja daleč od virov surovin, v glavnem v bližini potrošniških središč, ker je po naših tarifah dostikrat ceneje prevažati tudi znatno večje količine surovin kakor izdelke.
Znatno nižje tarife od prevoznih stroškov negativno vplivajo na izkoriščanje krajevnih virov, Tako se po sedanji  tarifi za prevoz lignita splača, da ga dobavlajo od večjih in boj rentabilnih podjetjih oddaljenih tudi nad 1000 km. kakor da bi izkoriščali krajevne premogovnike.
Povrtnine smo po naših železnicah prevažali po izjemnih tarifah, ki niso krile niti nepo-
srednih prevoznih stroškov. Spričo tako nizkih prevoznih cen je pridelovanje povrtnine na mnogih področjih nerentabilno. Posledica tega je bila in je še, da se pridelovanje povrtnine okrog naših mest ne razvija povsod. Prevozna cena za kilogram povrtnine na razdaljo 400 km znaša največ en dinar. Nasprotno pa so bile tarife za prevoz nekaterih izdelkov odločno previsoke. Posledica lega je bila, da so se podjetja izogibala prevozu izdelkov po železnicah celo na dolgih progah
Spričo nizkih tarif na naših
železnicah je morala skupnost krije izgubo. Posledica tega je bila, da poslujejo naše železnice po proračunskem sistemu, kar onemogoča gospodarsko poslovit to in zavira razvoj delavskega samoupravljanja na železnicah. Posledica nizkih tarif je tudi, da je uveljavljen na železnicah administrativni sistem vodenja in upravljanja sredstev.
NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Sprejeta resolucija o razorožitvi
Politični odbor generalne skupščine Združenih narodov je končal razpravo o prvi in najvažnejši točki dnevnega reda, o predlogu za razorožitvi. Odbor je soglasno sprejel skupno resolucije, ki sta jo v tej zadevi predlagali Sovjetska zveza in Združene države Amerike.
Razprava je trajala tri tedne in je o tem problemu govorilo 60 delegatov. Vsi delegati so se zavzemali za čim hitrejši sporazum o najvažnejšem problemu človeštva. Kot  zadnja sta govorila delegata Indije in
Sovjetske zveze. Sovjetski delegat Kunecov je opozoril, da so dozoreli vsi pogoji za uresničitev popolne in splošne razorožitve. Nadalje je še dejal, da je ta problemi postal sedaj posebno pcmembem in nujen, ker se je človeštvo znašilo pred nevarnostjo raketno-atomske vojne.
Obisk Svetozara Vukmanoniča v Braziliji končan
Predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukranovič je končal obisk v deže-
lah Južne Amerike. V torek. 27. oktobra, je odpotoval iz Brazilije v Jugoslavijo.
Med tridnevnim bivanjem v Urugvaju se je Svetozar Vukmanovič razgovarjal z vodilnimi funkcionarji in bil sprejet pri predsedniku republike Martinu Ecogoyenu. Sporočil je povabilo urugvajski parlamentarni delegaciji, ki bo ob skala več evropskih in azijskih dežel, naj obišče Jugoslavijo.
Svetozar Vukmanovič je imel v Braziliji razgovore s predsednikom repuiblike Kubitschkom zunanjim ministrom Lafarjem in z uglednimi socialističnimi in sindikalnimi voditelji. V izjavi za tisk ob koncu svojega obiska je Vukmanovič še zlasti poudaril velike možnosti za gospodarsko sodelovanje med Brazilijo in Jugoslavijo.
Volitve v Švici
V nedeljo, 25. oktobra, so bile v Švici splošne parlamentarne volitve. Socialistična stranka je dobila v novi, skupščini 51 mandatov. Ravno toliko so jih dobili tudi radikali. Od skupno 196 poslanskih mest so katoliški konservativci dobili 47 mandatov, kolikor so jih imeli tudi doslej.
Kuba bombardirana
Letalo kontrarevolucionarjev je preletelo glavno mesto Kube Havano ter odvrglo bombe in letake z napadi na kubanskega ministrskega predsednika Fidela Castra. Pri tem sta bila dva človeka ubita, 50 ljudi pa je bilo ranjenih.
Ministrski predsednik Fidel Castro je izjavil, da je letalo priletelo iz Miam ja (ZDA) in da je to prvi primer v kubanski zgodovini, da so to deželo bombardirala letala iz oporišč tuje dežele, s katero živi Kuba v miru. Castro je rekel, da ne obtožuje ameriškega naroda, marveč vlado ZDA, ki dovoljuje dejavnost kubanski kontrarevolucionarjev na svojem ozemlju.
NAŠI ODNOSI S KUB)
Ob koncu obiska državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča na Kubi je bil objavljen skupni jugoslovnnski-kubanski komunike, v katerem je poudarjeno, da je med bivanjem jugoslovanskega državnika prišlo do prisrčnih in prijateljskih razgovorov o vrsti vprašanj, ki zanimajo obe strani.
Sklenjen je bil tudi sporazum, da bodo uposlavili neposredne diplomatske odnose na odprli diplomatska predstavništva v Havani in Beogradu na stopnji veleposlaništev.
Sestanek zahodnih državnikov
Tiskovni oddelek pri zahodnonemški vladi je objavil sporočilo, ki pravi, da se bo sestanek šefov vlad zahodnih držav začel v Parizu 19. novembra. V sporočilu je rečeno, da so se odločili za kraj in čas po izmenjavi mnenj med prizadetimi vladami in na predlog predsednika francoske republike de Gaulla. Na sestanku bodo proučevali vprašanja, ki bi utegnila biti predmet razprav s predsednikom sovjetske vlade.
Na sestanku v Parizu bodo sodelovali predsednik ZDA Eisenhovver, britanski premier Macmillan, pred-
sednik francoske republike de Ganile in zahodnonemške kancler Adenauer. Sporočilo o sestanku so objavili v vseh štirih glavnih mestih.
Po dosedanijh pripravah za razgovore šefov zahodnih sil bi bil koledar sestankov takšen, da se bi predsednik Eisenhower 19. decembra udeležil v Parizu sestanka šefov vlad zahodnih sil, v začetka prihodnjega leta naj bi predsednik de Gaulle obiskal ZDA, spomladi pa bi sklicali sestanek na najvišji ravni med Vzhodom In Zahodom.
POMURSKI VESTNIK
List izdaja ,in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredinilški odbor Odgovorni: urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletja 200 dinarjev, za inozcimvljvo letuo 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti ,štev. 605—70 1—365
=Gospodarski drobiž=
REKORDNA LETINA HMELJA
Letos so predvidevali da bomo pridelali 2800 ton hmelja, dejanski pridelek na znaša 700 ton več. Sprva so bili pogoji, za prodajo hmelja zelo neugodni vendar se je s tam je v zadnjem času bistveno spremenilo. Letošnji pridelek hmelja je po kakovosti nekoliko slabši od lanskega.
TRI NOVE TOVARNE ŽIVINSKE KRME
V Titovem Velesu, Kumnovi in v Demir Kaplji bodo zgradili tri tovarne za proizvodnjo živinske krme. Vse tri tovarne bodo izdelale letno kakih 50.000 ton živinske krme.
PRECEJŠNJA OSNOVNA SREDSTVA
Vrednost osnovnih sredstev zadružnih organizacij je znašala letos v začetku leta nad 136 milijard dinarjev. Bila je štirikrat večja kot leta 1956. Površina zadružnih posestev je narastla za 109,000 ha. Kmetijske zadruge imajo sedaj 10.150 traktorjev, medtem ko so jih imele pred tremi leti le 4139.
POMURSKI VESTNIK, 5. NOV. 1959
2
Največ bralcev v Ijutomerski knjižnici med delavci
Ljutomerska knjižnica ima nad 8000 knjig ter 104? redno vpisanih bralcev. Med lemi je največ delavcev in kmetov in šele potem so na vrsti dijaki in nazadnje nameščenci. Vzrok za to, da so nameščenci po številu rednih bralcev zadnji je ta, ker si mnogi kupujejo knjige sami ali pa sposojajo med seboj. Po starosti pa bi lahko rekli, da je največ bralcev do 1? let in od JO let naprej. Zaželeni bi bili predvsem bralci nad 18 let starosti, to se pravi, mladi delavci iz podjetij ter kmečka mladina. Sicer pa je uprava knjižnice zelo zadovoljna s številom bralcev in pa tudi njihovim okusom. Zanimiva je tudi ugotovitev, da bralci ne posegajo po šunt
romanih temneč največ berejo leposlovna dela. Najbolj brana knjiga v Ljutomerski knjižnici je vsekakor Serenissima, za njo pa ne zaostajajo Mladi levi. Stalingrad. Moskva itd. Knjižničarka Vida Trbižan je z bralci zelo zadovoljna, saj knjige vračajo pravočasno in tudi pazijo nanje. Njena največja želja je. pa tudi ljutomerskih pionirjev, da bi čimprej dobili pionirsko knjižnico. Prostori so. pa tudi finančna sredstva bi se našla.
V isti stavbi je tudi čitalnica, ki je pod isto upravo. Tudi tukaj ne manjka čitaleljeo, saj imajo na ljubo vse revije in časopise. Najpogostejši obiskovalci čitalnice so dijaki.
-ič
Pred občnimi zbori kulturnoprosvetnih društev:
Nova vsebina in oblike
Izobraževalno in kulturnoproizveno delo je letos doživelo pomembne spremembe. Z ustanovitvijo delavskih im ljudskih univerz se je močno okrepilo izobraževalno delo in to predvsem tisto izobraževalno delo, ki naj pomaga državljanom v živiljenju, pri delu in opravljanju družbenih funkcij. Ta napredek pa je bil dosežen predvsem zato, ker so bile te oblike izobraževanja ločene od amaterslkih kulturnoprosvetnih društev, ki so prej imele v svojem programu tudi tovrstno izobraževalno delo, a seveda niso zmogla tolikšne organiziranosti in sistematičnosti, kot delo zahteva.
Ob vsem tem se pa pojavlja vprašanje, kaj naj kulturnoprosvetna društva delajo? Po mnenju nekaterih so se z ustanovitvijo ljudske univerze prosvetna društva rešila vsakršne izobraževalne dejavnosti in da
uja naloga kulturnoprosvetnih društev, ki jo bodo ispolnjevala s tem, da bodo ljudski univerzi pomagala organizirati, čim bolj široko izobraževanje, hkrati pa med svojimi člani in v svojih okoliših razvija poleg splošnega predvsem estetsko izobraževanje, ki ga doslej ni
bilo.
Kulturnoprosivetna društva so bila doslej, priznana moramo, s skromno dejavnostjo tudi zelo slab posredovalec kulturnih vrednost vsemu ljudstvu. Pri dramski dejavnosti so kaj rada izbrala dela, ki so pritegnila nezahtevno občinstvo (razne butike im druge cenenemu okusu všečna dela, premalo so se trudila, da bi utrla pot dobri knjigi med širše sloje ljudi. itd. S tem so nekako podlegle zahtevam nepoučenega gledalca ali bralca in v svoji sredi niso mogla na tem področju prelomite z zastarelimi nazori niso mogla aktivno poseči v boj za preoblikovanje svetovno nazorskih pojmovanj, ki so se v preteklost ko je kapitalistični trgovec s kulturo z raznimi zabavnimi pustolovskimi zgodbami nudil preprostemu bralcu svetove sani, ki so mu prinašali tirenutke pozabe in ga hkrati odvračali od ak(livnega boja za preoblikovanje tistih družbenih razmer, ki mu niso omogočale, da bi lahko užival srečo tudi pod tem soncem. Na drugi strani mu je pa kler vcepljal, spet gnus do življenja in sveta.
Zato naše kulturno življenje ne more biti nekaka kulturna zabava, razvedrilo, ob katerem bi pozabljali na težave ki se ob naglem razvoju pojavljajo. niti nas ne sme z raznimi cenenim prireditvami mamiti, in odvračati od njih, temveč mora oblikovati zdrav odnos do sveta in posredovati resnične občečloveške vrednoto ter vzpodbujati tudi ustvarjalnost duha.
Vzporejanje teh nalog z delom ljudske univerze nam že na prvi pogled pokaže, da med obema organizani jama tudi ne bomo mogli potegniti ostre meje, zato morajo prosvetna društva b ti tesno povezana z ljudsko univerzo.
Ko bodo na občnih zborih kulturnoprosvetna društvu razpravljala o teh vprašanjih in programu svojega dela., se bo seveda pojavilo vprašanje, kako uresničiti tak program. To vprašanje bo nastalo že zaradi izredno skromnih materialnih in kadrovskih možnosti. Vendar pa dogovorjena orientacija na uprizoritev dramskih del, na delo v raznih sekcijah, ki ga tudi v bodoče ne bo mogoče zanemarjati, drušvom ni nudila možnosti prav za vzgojno delo, vnašala pa je v delo društva razdrobljenost. Neposredna, posteljica je bila, da so na občnih zborih posamezne sekcije poročale o opravljenem delu, o svojih nastopih, materialnih in kadrovskih težavah itd. Bolj malo pa je bilo govora o tem kaj je društvo kot celota storilo, kako je oblikovalo kulturno življenje v svoji neposredni okolici, še manj pa je bilo govora o progresivni vlogi društva.
Ob vseh teh razpravah pa je za prihodnjo sezono osta1 program neizoblikovan in prepuščen novemu vodstvu.. Temu se je potrebno na letošnjih občnih zborih izogniti in že na tem najvišjem drušvenem forumu trdno začrtati zlasti program. ki pa mora težiti za tem, da bo delo iz ozkih društvenih okvirov prenesel med širše kroge ljudi in to predvem z organiziranjem različnih razgovorov
bodisi, o filmu ob filmskih prireditvah, o posameznih dramskih delih, ki jih društvo uprizori ali pa z njim gostuje kaka druga gledališka skupina, o glasbi velikega pomena bi bili tudi razgovori o knjigah. Vsi ni razgovori bi naj imeli osrednji namen postopoma prevzgajati okus občinstva in omogočiti še plodnejše posredovanj e vsega lepega in plemen i tega, kar je doslej človeštvo ustvarilo na kulturnem področju. Oblik za tako posredovanje je mnogo in tudi polno še neizkoriščenih možnosti. Začetni koraki pri raki dejavnosti bodo brez dvoma zahtevali precej naporov, vendar smo pa lahko prepričani, da se bo iz teh začetkov rodil trdnejši sistem estetske vzgoje, preko katere bomo ob vseh drugih inštitucjah izobraževanja pomagali oblikovati in bogatiti duhovno podobo socialističnega človeka.
Štefan Balažič
Profesorica glasbe Zdenka Novak iz Murske Sobote je na drugem jugoslovanskem tekmovanju mladih glasbenikov, kit je bilo od 8. do 12. oktobra v Zagrebu, dobila tretjo nagrado in s tem k svojim številnim prejšnjim priznanjem dodala še novo, ki jo uvršča med najboljše mlade jugoslovanske glasbenike.
Čestitamo!
Ob programu ljudske univerze
ŠIROK RAZMAH IZOBRAŽEVANJA
Z ustanovitvijo ljudske univerze je izobraževalno delo tudi v našem okraju dobilo trdnejše organizacijske oblike, hkrati, pa se silno razmahnilo. Doslej so bile ustanovljene že štiri večerne politične šote in sicer v Ljutomeru,, Radgoni, M. Sobot in Lendavi, v Murski Soboti izredna srednja ekonomska šola, tečaj za nemški jezik, končan seminar za prijavljence Srednje kmetijske šole v Rakičanu, ki so morali, opravljati sprejemne izpite iz slovenščine in matematike in seminar za predavatelje, ki bodo obravnavali probtematiko delavskega in družbenega samoupravljanja.
Že na oris dosedanjega dela kaže, da je poleg ustanovitve
šol in tečajev, ki so bili nujno potrebni, bila hkrati ustvarjena osnova za nadaljnje delo in to predvsem s seminarjem za predavatelje, ker prav teh še ni dovolj. Predviden je še en seminar za predavatelje, na katerem se bodo poleg metodoloških problemov predavanja seznanili tudi z uporabljanjem raznih tehniških pripomočkov (projektorjev, diaskopov, episkopov itd.).
To pa je izredno važno, saj je program izobraževanja ljudske univerze in kulturnoprosvetni društev izredno šok. Ljudska univerza bo na primer letos organizirala poleg strokovnih tečajev in seminarjev tudi številna predavanja s pravnega, gospodarskega, političnega, vzgojnega in ostalih področij. Za strokovno in dopolnilno izobraževanje so predvideni:	dvomesečni tečaj
za knjigovodje kmetijskih zadrug, tečaj za gospodarske pomočnike in upravitelje kmetijskih zadrug ter tečaj za ljudi, ki bodo opravljali izpite za 5.,
6.. 7. in 8. razred osemletke. Poseben tečaj je predviden za starše šolskih otrok in za šolske odbore ter seminar za člane delavskih svetov, ki bo v Murski Soboti in bo traja tri dni. Poleg tega so posebne strokovne tečaje organizirala tudi razna podjetja.
Ob vsem tem lahko ugotovimo, da je izobraževalno delo v našem okraju letos v takem razmahu, kot še nikoli poprej. Prijave za razne šole, tečaje in seminarje pa kažejo tudi izredno veliko težnjo po izpopolnjevanju in dopolnjevanju izobrazbe, enako tudi zanimanje za posamezna predavanja stalno raste, kar je izredno velikega pomena saj bo tako laže premagovati razne subjektivne težave, ki se ob naglem gospodarskem in družbenem razvoju nujno pojavljajo. Vendar pa je čutili, da tudi te široke možnosti za izobraževanje še niso dovolj in ne zadostujejo vsem potrebam ter da te trenutno še preraščajo možnosti.
nc
Predstavljamo vam
dirigenta orkestra DPD »Svoboda M. Sobota
Franca Hajoša
Razgovor z novim dirigentom soboškega orkestra
PROGRAM, DOSTOPEN POSLUŠALCEM
Orkester soboške DPD »Svoboda« je v oktobru začel z rednimi vajami. Po odhodu profesorja Gruma, ki je doslej vodil orkester, je prevzel mesto dirigenta Franc Hajoš. Ob začetnem delu smo ga obiskali in v krajšem razgovoru je našemu sodelavcu povedal o problemih in težavah, s katerimi se srečuje.
Orkester šteje dvajset članov in to večinoma mladih, ki obiskujejo ali pa so že končali nižjo glasbeno šolo v M. Soboti. To je po eni strani za vsakega dirigenta velika težava, ker mora precej časa posvetiti predvsem vzgojnemu delu, ki seveda ni lahko, vendar pa je hkrati tudi odgovorna naloga, predvsem z ozirom na naše razmere, ker mu njegov trud lahko prinese tudi obilne sadove. Koncertne prireditve pa predstav-liaio pri nas svojstven problem, ki sicer ni značilen samo za naše občinstvo, in to je nezanimanje, ki silno ovira tovrstno glasbeno dejavnost. Zato je brez dvoma prav velikega pomena mladi sestav orkestra, kajti z
njegovo rastjo se bo hkrati spreminjal tudi odnos do glasbenih prireditev.
Zato je mladi orkester usmeril svoje delo prav na to pot. Zaradi težav in mladih članov, izmed katerih še mnogi niso sodelovali v takih ansamblih in jim zato manjka izkušenj, še sicer ni mogoče govoriti, v kako obliko orkestra se bo razvil, ker si še ob vsem tem ni mogel izbrati trdnejšega programa. Dirigent je za začetek predvidel lažji program, ki ga bo orkester lahko izvajal in bo hkrati dostopen tudi poslušalcem.
Sedaj se orkester pripravlja za svoj prvi nastop v letošnji sezoni, in sicer za proslavo ob Dnevu republike. Na proslavi bo zaigral venček partizanskih melodij in preludij iz Georgesa Bizeta scenske glasbe za Daudetovo igro Arležanka. V letošnji sezoni pa dirigent Hajoš še predvideva nastope na slavnostnih akademijah in proslavah ter samostojen koncert, hkrati pa tudi gostovanje orkestra po večjih krajih Pomurja.	NC
GEOGRAFSKI ZBORNIK
Publikacijam, ki obravnavajo zgodovinske, kulturne in gospodarske probleme Pomurja je Obmurska založba v M. Soboti nedavno dodala novo, »Geografski zbornik<, ki ga je uredil in napisal predgovor univ. profesor dr. Svetozar Ilešič. Čeprav je večina razprav, ki so v zborniku, bila že prej o raznih revijah objavljena, nam pa kljub temu predstavljalo zbrane o enotni knjižni obliki z zaokroženo tematiko nekaj novega, saj nam tako dajejo bolj zaokrožen pregled nad obravnavano tematiko, in enotnejšo geografsko podobo Pomurja.
V Zborniku so zbrane razprave dr. Svetozarja Ilešiča Glavne geografske poteze in problemi Pomurja, ki je že bila objavljena v Svetu ob Muri. a je sedaj dopolnjena, Ivana Gamsa Nekateri geomorfološki
problemi Pomurja, ki je prav tako ponatisnjena iz Geografskega vest., L. Olasa Sezonsko zaposlovanje prekmurskega prebivalstva (prvič je bila objavljena v Geografskem vestniku 1955—1956). dr. Svetozarja Ilešiča Pregled razvoja Murske Sobote, Boruta Beleča Vasi na Spodnjem Murskem polju, (objavljena je bila v Geografskem vestniku 1955—1956), Ivana Gamsa Geografski oris vasi Puconci in Bodonci (objavljene prvič v Svetu ob Muri) in dr. Svetozar Ilešič Geografski oris bivše' občine Videm ob Ščavnici (objavljene v publikaciji z Videm ob Ščavnici v drugi fazi elektrifikacije<)
Zbrane razprave so v glavnem plod študijskega dela slovenskih geografov pri pripravljanju regionalnega plana Po-
Za naše odre
Prosvetni servis je v zadnjih mesecih izdal več zanimivih dramskih del. ki bodo v marsičem poživila repertoar naših odrskih prireditev. Za danes vam predstavljamo tri.
Manica Lobnik
JIRGA BUTOLEN ali TRI DNI DIREKTOR
Komedija Jirga Butolen ali Tri dni direktor Manice Lob-nikove se godi v povojnem času, čeprav je ne moremo časovno točno opredeliti. Avtorica je sicer zapisala, da se godi v letu po osvoboditvi, toda dogajanje kaže, da bi naj bil to čas po 1948 letu. Vendar pa niti ni bil namen avtorice, da bi svojo komedijo postavila v določeno časovno okolje, temveč je hotela prikazati nekatere tipične slabosti prvega obdobja naše socialistične graditve. To ji je bolj ali manj tudi uspelo, čeprav ne moremo komedije prišteti med družbeno kritična dela, ker jo sestavljajo komični karakterji in pretirane komične situacije, ki ne vzbujajo občutka verjetnosti. V začetku ima človek vt:s, da skuša Manica Lobnikova s svojo komedijo načeti problem odžaganih bivših funkcionarjev, ki so bili vajeni ustvarjati nekaj velikega, pomembnega z agitacijo, a se v kasnejši dobi razvoja zaradi svoje nesposobnosti niso mogli uveljaviti, pa so se skušali s pomočio raznih zvez pririniti spet na položaje, ki so jih izgubljali. Nekaj teh elementov je najti tudi v komediji toda le kot nekake pomožne, ki omogočijo, da se razkrije vsa komičnost in zabitost glavne osebe Jirga Butolena.
Komedija je sestavljena iz treh dejanj. V prvem se Jirga Butolen pripravlja za direktorja, uči svoje naiožje bodoče sodelavce. Julčo za tajnico. Šteta za osebnega kurirja, se krega z ženo, ki nima ničesar, da bi kosilo pripravila, in čaka na imenovanje, ki tudi prispe. V drugem dejanju ga srečamo kot direktorja tovarne gumbov. Pri tem se razkrijejo vse njegove nemogoče predstave o direktorstvu, zalo pa ie v tretjem delanju tudi konec niegovih sanj o veliki karieri in bodočnosti.
Knjigi so dodani režijski napotki Marijana Beline in scenski osnutki Mile Koruna.
Vlado Novak
DOBRODOŠLA, MISS AGATA
Izkoriščevalski odnos nekaterih posameznikov do izseljencev tudi pri nas ni bil pred časom (in morda še ponekod tudi danes ni) neznan pojav. Zato z uprizoritvijo komedije Vlada Novaka »Dobrodošla, miss Agata« ne bo težko režiserju in igralcem vzbuditi spominov na take ljudi, ki so leta in leta od svojih rojakov prosjačili za pakete. Komedija je dokaj preprosta, osebe niso psihološko komplicirane, saj avtorju tudi ne gre za to, ker se pri svojem izkoriščevalskem odnosu do svoje »tete« same dovolj razkrinkajo in osmešilo.
Sicer pa je zgodba taka: Teta Agata pride na obisk h Rokovim, ki jim pa pravzaprav ni teta, ampak jim je to postala, ker jim je začela pošiljati pakete. Okrog tete se kmalu nabere cel kup sorodnikov, ki so pa prav tako postali sorodniki zaradi paketov, toda ko zvedo, da je »teta« revna in da ni nrinesla nobenega bainega bogastva, jo zapustijo in se je hočejo znebiti. Edino Rokova služkinia Marica in tetin nravi nečak Bine, ki se mimogrede zaljubita in skleneta poročiti, ji ostaneta zvesta, poleg tega pa ju tudi tetino bogastvo prav malo briga. Zato pa ob koncu, ko se izkaže, da ie revna teta v resnici bogata teta. prejmeta tudi zasluženo plačilo.
Delu je napisal spremno be«edo Mile Korun, scenske osnutke pa napravil inž. arh. Eli Likar.
Anton Koren
VOHUNKA 907
Za delo Antona Korena »Vohunka« je značilno, da je brez kake osrednje ideje, je pa sestavljeno iz spretno tabuliranih dogodkov, zato bo kliub pomanjkanju širših idejnih osnov pod rokami spretnega režiserja in ob pravilno zasnovani igri za gledalce zanimivo, zlasti še zato, ker ima več fabulativnih napetosti, ki pritegnejo pozornost. Pisano je izrazito za gledališče, za en večer, za nezahtevne gledalce, ki si želijo »kulturnega razvedrila«, kot bi temu dejali. Ob vsem tem pa je potrebno zapisati, da pa v nekem smislu predstavlja nadomestilo za tiste plehke, že tolikokrat uprizorjene igre in igrice z lahkotnim dogajan;eni in nezahtevno igro, ki so jih tudi naše amaterske gledališke skupine rade izbirale, ker so hotele zadostiti nezahtevnemu okusu preprostega gledalca ali pa niso bile zmožne predstaviti kak težji dramski tekst. »Vohunka 907« pa nam je bližja tudi po času, saj je dogajanje vzeto iz časov tik pred drugo svetovno vojno. Vendar pa dogajanje časovno ni točno omejeno, še manj krajevno, saj se lahko godi v kateremkoli nemškem mestu za časaTretjega rajha. Uprizoritev pa olaišuje majhno število oseb (štiri).
Vsebina pa je na kratko taka: Sara Štern, obveščevalka 907, je judovsko dekle in da bi rešila svojce, je postala vohunka nacistične vohunske organizacije. Po svoji nalogi je prišla k angleškemu vojaškemu atašein in obveščevalcu Corinnu in ga z lažno zgodbo o preganjanju skušala premotiti, hkrati pa se ie zaljubila vanj in ludi on kljub opreznosti ni ostal ravnodušen. Ta odnos pa ni ostal prikrit Sarinemu šefu, ki je nasilno vdrl v Cortonovo stanovanje in mu hotel odnesti tajne dokumente. Toda Cortonu in Sari je uspelo, da sta pobegnila v London.
Delu je dodana spremna beseda Marijana Beline in scenski osnutek inž. arh. EUja Likarja.	nc
jim bo ostala le amaterska kulturna dejavnost (dramska, glasbena).
Sicer je ob reorganizaciji izobraževalnega in kulturnoprosvetnega dela težko razmejiti in točno določiti, kaj spada k enemu in kaj drugemu. To vprašanje je še bolj pereče zaradi bližjih občnih zborov kulturnoprosvetnih društev, ko bodo morala natančneje določiti program za to sezono in tiudi točno opredeliti svoje naloge. Čeprav meje med dejavnostjo ljudske univerze in prosvetnih društev za sedaj še ni možače točno označiti in jo bo izoblikoval šele kasnejši čas. delo samo, pa lahko že sedaj poudarimo, da se naloge in vloga kultunnopnotvetnih drušetv ob vsem tem ne bo zmanjšala, temveč povečala in bo na področjih, ki smo jih do sedaj nekoliko zanemarjali. Izobraževanje bo tudi v bodoče osred-
Franc Hajoš se je rodil 17. junija 1955 v Budimpešti, mladost je preživel v Lendavi, potem je 1955. leta končal gimnazijo v Murski Soboti. Po končani gimnaziji je v Zagrebu študiral na pravni fakulteti. kjer je 1958. leta tudi diplomiral. Poleg študija na fakulteti je redno obiskoval srednjo glasbeno šolo o Zagrebu in jo tudi z eno najboljših ocen končal. V poklicnem življenju pa je sodnik pripravnik na okrajnem sodišču o Murski Soboti.
murja ter uresničevanje sklepa, ki so ga sprejeli na svojem II. kongresu v Mariboru o sistematičnem proučevanju pokrajin severovzhodne Slovenije. Seveda pa pričujoče delo. kot poudarja o uvodni besedi dr. S. Ilešič, ne zajema celotne gospodarske problematike Pomurja, še manj pa njegovo perspektivo razvoja in zato zbrane razprave predstavljajo šele dober začetek tega proučevanja.
Zbornik je brez dvoma za vsakogar zelo zanimiv, tembolj še zato, ker je v njem na iti temlejite študije o nekaterih problemih, ki so bili predmet številnih razprav v naši javnosti (na primer sezonstvo), ob koncu bi pa še pripomnil, da bi verjetno bilo le prav, če bi bilo v naslovu določeno, da je to geografski zbornik Pomurja.	nc
Četrti sejem knjig v Beogradu
V petek dopoldne so na beograjskem sejmšču odprli četrti mednarodni sejem sejem. Ob slovesnem zareku se ima je govori člani ZIS in sakretar za prosveto in kulturo Kreto Crventcovski. Na. sejmu je 80 domači razstavljavcev, ki razstavljajo okrog 15.000 knjig. Sodeluje tudi 40 razstavljalcev iz 15 dežel Evrope in Amerike, ki zastopajo nad 600 založniških podjetij te razstavljajo približno 20.000 knjig.
Podelili so tudi nagrade Združente založnikov za najboljšo umetniško in tehnično opremo knjig domačih založnikov. Prvo nagrado je prejete Srbska književna zadruga za opremo knjige »Zgodovina Bizanca« Georgija Ostrovskega. drugo Zagrebška »Školska, knjiga« za knjigo Branka Ružiča »Otroci rišejo« in trétjo ljubljanska Mladinska knjiga.
POMURSKI VESTNIK, 5. NOV. 1959
3
Živinorejski uspehi KG Rakičan
Druga največja panoga kmetijskega gospodarstva Rakičan je živinoreja. Stevilo glav živine danes še ne zadovoljuje, saj pride na hektar komaj 0,8 glav. Po planu se bo v najbližji prihodnosti to število povečalo na 2—5 glave na hektar.
To bodo dosegli z graditvijo novih živinskih farm iz sredstev investicijskega kredita v višini 200 milijonov dinarjev. Na »Jezerih« bodo zgradil: 8 modernih svinjakov za rejo svinj plemenite pasme in bekonov. V teh svinjakih bodo pitali 5 do 6 tisoč svinj za bekon in gojili svinje plemenite vrste. Gospodarstvo je letos v septembru kupilo 109 švedskih svinj pasme »Laudrace«, to število pa se bo potem, ko bodo zgrajeni svinjaki, znatno povečalo. Investicijski kredit za gradnjo teh Objektov je že odobren itn na pomlad bodo začeli graditi moderno stajo v Rakičanu in prav tako eno v Murski Soboti za pitanje 400 do 600 telet po sistemu baby beef.
Tudi število molznih krav bodo povečali za 200 glav in prav tako število plemenskih telic za 100 glav. Gospodarstvo je nedavno kupilo 100 glav brejih simentalskih telic in tako upajo, da bo plan za prihodnje leto popolnoma izpolnjen. Veliko skrb so ponve til i tudi povečanju molznosti krav. Lansko leto so dosegli povprečno 650 litrov mleka na kravo. Gospodarstvo je prav tako tekmovalo, da bi na krmni hektar doseglo do 12 000 litrov mleka. kar je gospodarstvu tudi uspelo.
Na nedavni seji Ribiške zveze v Ljutomeru so razpravljali o pripravah na zaključno poročilo o delovanju društev v tem letu, med drugim o zaščiti ribnikov. Po razpoložljlivih zad-
njih podatkih so »Umili v teh ribnikih blizu 2 toni krapov. Govorili so tudi o potrebi skorajšnje ureditve in regulacije Ščavnice, ki še vedno kvari in uničuje ribji zarod z nekateri-
mi strupenimi pritoki zaradi slabe kanalizacije.	K. F.
Vaša slika prikazuje zanimiv prizor z lova ribičev na Muri
V MURSKI SOBOTI VELIK
PREDELOVALNI OBE AT
Kakor smo že poročali v našem listu, je republiška komisija za odobravanje investicijskih programov odobrila pred kratkim investicijski program za gradnjo novega obrata, ki bo predeloval divjačino, jajca, sad ie in povrtnine.
Na Poslovni zvezi v M. St boti — ta nastopa kot investitor — smo izvedeli nekatere podrobnosti o tej gradnji.
Omeniti je treba, da bo to prvi proizvodni obrat te vrste v Sloveniji, svojevrsten zaradi tega, ker bodo v vseh treh obratih v glavnem izkoriščali posamezne strojne naprave skup-
no, kar bo znatno pocenilo gradnjo. Investicijski program predvideva za zidavo obratnih prostorov in za opremo 230 milijonov dinarjev.
Skupni obratni prostori bodo
znašalli okrog 3300 kvadratnih metrov. V prvem obratu bo klavnica s kapaciteto — prvotno 500, kasneje pa 1 milijon piščancev letno. Vsa proizvodnja bo organizirana na tekočem uroku, zato predvidevajo, da bo zaporednih v vseh treh obratih le 140 ljudi.
18 MILIJONOV JAJC LETINO
V	drugem obrazu bodo predalovali jajca v melanži in jih pripravili določene količine tudi za izvoz. Dva do tri milijone jajc bodo imeli stalno v posebnih hladilnih napravah, pripravljene za domače tržišče, prav tako jajc pa bodo odstopili tovarni ,mlečnega prahu za predelavo. Skupno bodo predelali letno 18 milijonov jajc.
V	tretjem obratu bodo predelovali zelenjavo in sočvje. Ta obrat bo precejšnjega pomena za družbeno prehrano, saj bodo oskrbovali vse večje obrate družbene prehrane s sočivjem. Predvidena je tudi predelava gob za izvoz.
NOVI INDUSTRIJSKI OBJEKT BO VELIKEGA POMENA ZA KMETIJSTVO
Znano je, da ustvarja Pomurje precejšnje viške jajc, perutnine in kmetijskih pridelkov. Vendar je bila ta proizvodnja doslej več ali manj slabo organizirana. Čeprav je bilo leta
1958 v Pomurju okrog 325 tisoč perutnine, perutninarstvo ani, bilo dovolj razvito. Podobno je pri zelenjavi in sočivju, ki ima pridelovalne pogoje, vendar gojenje teh kmetijskih pridelkov doslej ni imelo doma skoraj nobenih možnosti za predelavo, prevoz v večja potrošna središča, pa je bil predrag ta pogostokrat nesodoben. Z izgradnjo predelovalnega obrata v Soboti bodo dani vsi cenovni pogoji tetko za perutninarstvo, kot za pridelovanje večjih količin povrtnin in zelenjave. Lani je bilo na območju našega Zakraja odlkupljenih 329 srn, 6773 divjih zajcev, 4909 fazanov in 3493 jerebic v skupni teži 33 tisoč kilogramov, kar daje jamstvo, da divjačine za predelavo ne bo primanjkovalo.
Kljub temu, da bo novi industrijski, obrat zaposlil neposredno le 140 ljudi, to predvsem zaradi precejšnje avtomatizacije v delovnem postopku, bo znašala letna proizvodnja okrog 900 milijonov dinarjev. Polovico proizvodov bodo izvažali, polovica pa bo namenjena domačemu tržišču.
NEKAJ TUDI ZA SOBOTO
Omenjeni industrijski objekt bo imel velike avtomatične hladilnice, ki se jih bodo lahko posluževala tudi soboška gostinska in trgovinska podjetja. V projektu je predviden tudi stroj za izdelovanje ledu v lističih. Ta naprava ima velike prednosti pred običajnimi napravami za izdelovanje ledu v kosih, ker se tako narejen led dalj časa ne stali. Poleg navedenega je treba omeniti, da bo podjetje oskrbovalo v najbolj kritičnih letnih časih tudi soboški trg z zelenjavo.
V naslednjih dveh letih na družbenih gospodarstvih
MOČAN PORAST ŠTEVILA ŽIVINE
Gradnja novih hlevov in pitališč — Povečanje mlečnosti in znižanje lastne cene — Sodelovanje med gospodarstvi in predelovalnimi obrati — Zamenjava domačih pasem
prašičev, s švedskimi
Družbena gospodarstva v Pomurju bodo v naslednjih dveh letih močno povečala sedanje število živine. Gospodarstva imajo večinoma predvidene gradnje novih hlevov za govejo ži-
Pred traktorjem — zadnja brazda, za njim zorana njiva, pripravljena za novo setev
vino in pitališč za bekone, nekoliko manj pa hlevov za plemenske svinje. Večina gospodarstev ima za gradnje že odobrene kredite, nekatera pa gradnje že končujejo. Tako se bo v naslednjih letih sedanje število goveje živine najmanj podvojilo, se pravi, na preko 6 tisoč glav, od tega precej mlekaric.
Živinorejska močna gospodarstva, kot so Rakičan. Beltinci, Ljutomer, Radgona in ApačeČrnci, se potegujejo za precej visoko povečanje mlekaric ter zagotavljalo, da bodo v bodoče dajale velike količine mleka predelovalnim obratom. Kmetijsko gospodarstvo Beltinci, ki bo po napolnitvi hlevov rabilo mleko za pitanje, namerava s Tovarno mlečnega prahu skleniti pogodbo, da mu bo tovarna za dobavljeno mleko dajala posneto mleko. Za nekaj podobnega se je odločilo tudi Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer.
Seveda bodo gospodarstva skrbela hkrati tudi za povečanje mlečnosti z izboljšanjem krme, selekcijo, s povečanjem pridelave krmnih rastlin ter z načrtnim krmljenjem. Povpreč-
na letna mlečnost na družbenih gospodarstvih v okra ju je trenutno 3180 litrov na kravo. Med drugimi se z visoko mlečnostjo odlikujeta kmetijski gospodarstvi Rakičan s 3700 litri in Beltinci 3450 litri mleka na kravo. Vsekakor pa tudi ostala gospodarstva dosti ne zaostajajo in se skušajo čimprej približati letnemu povprečju 4000 litrov mleka na kravo, hkrati pa skušajo zmanjšati lastno ceno.
Za vsa družbena gospodarstva,
razen Kapele, je značilno, da imajo predvidene večje gradnje hlevov za bekone. Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer bo imelo v kratkem dograjene hleve za 1000 bekonov in hleve za 100 plemenskih svinj švedske pasme. Kmetijsko gospodarstvo Je pred nedavnim že likvidiralo vse prašiče domačih pasem, te pa sedaj zamenjujejo z naraščajem švedskih svinj, katerih so gospodarstva v okraju dobila preko 300.
Mleka za predelavo primanjkuje — Močno povečanje staleža molznic na družbenih gospodarstvih in v kmetijskih zadrugah — Z izboljšanjem krme se hitro dviga mlečnost — Gradnja novih zbiralnic bo omogočila celodnevno zbiranje mleka — Že v začetku leta 1961 dovolj mleka za predelavo.
Mleka za predelavo v Pomurju že precej časa primanjkuje, zato so kapacitete predelovalnih obratov, »Tovarne mlečnega prahu« in »Mlekoprometa«, le delno izkoriščene. »Tovarna mlečnega prahu«, ki ima dnevno pridelovalno zmogljivost 25.000 litrov mleka, dobi pa ga trenutno samo 14.000 litrov, se je morala preusmeriti še na proizvodnjo jajčnega prahu, osvežujočih pijač, koncentracijo gozdnih tokov in predelavo sirotke v prah. Ugotavljajo, da skoraj 80°/o mleka dobavljajo kmetijske zadruge, katere ga odkupujejo od kmetov, ostalo pa družbena gospodarstva.
»Mlekopromet« v Ljutomeru bo že s prvim decembrom letos pa večati proizvodnjo iz dosedanjih 10.000 na 20.000 litrov
dnevno. Trenutno dobivajo dnevno le 8000 litrov mleka ter ga nekaj dajejo tud; v mlekarno. Zaradi velikega povpraševanja po mlekarskih Izdelkih, bodo družbena gospodarstva ter kmetijske zadruge skušate povečati proizvodnjo ta odkup mleka. Povečanje proizvodnje bo poleg dviga mlečnosti možno s povečanjem staleža mlekaric. Družbena gospodarstva bodo v naslednjih dveh letih zgradila hleve za približno 2400 mlekaric, za kar bodo porabila okrog 198 milijonov dinarjev in za nakup živine 204 milijone dinarjev. Razen tega bodo zadruge z raznimi adaptacijami in gradnjami dobile prostor za okrog 970 mlekaric. Vse to obetaš da bodo družbena gospodarstva in zadruge imele čez dve leti preko 4000 mlekaric, pri
katerih bodo skušali mlečnost dvigniti v povprečju preko 3500 litrov mleka na kravo.
Zadruge si obetajo, da bodo z gradnjo novih zbiralnic lahko podvojile količine od kmetov odkupljenega mleka, saj ga bodo zbirale ves dan. Za gradnje zbiralnic bodo zadruge porabile okrog 30 milijonov dolarjev. Ta sredstva bodo skušale dobili na 20. natečaju. Vse te priprave za povečanje molznic, povišanje mlečnosti in predvidene gradnje zbiralnic obetajo, da bodo predelovalni obrati kmalu lahko začeli delati s polno zmogljivostjo.	-ko
Za razširitev Počitniške zveze
Pred kratkim je bil sestanek Okrajnega odbora Počitniške zveze v Murski Soboti, na katerem so ugotovili, da število Članov organizacije v Pomurju stalno pada. Vzrokov za to je več, najvažnejši pa je starostna omejitev članstva, po kateri je mnogo. prej zelo aktivnih članov, starih nad 25 let, moralo zapustiti organizacijo. Okrajni odbor je sklenil, da bo škušal dobiti nove člane posebno na Učiteljišču, in Srednji kmetijski šoli v Rakičanu in pa med delavsko in kmečko mladino. Če bodo dani pogoji, namerava okrajni odbor usta-
noviti nove družine na teh dveh šolah ter na Cankovi, kjer so bili že neki začetki v lanskem letu in pa v Radgoni.
Na sestanku so sklenili, da bodo skušali razširiti organizacijo predvsem med kmečko itn delavsko mladino, ki bo tako s pomočjo organizacije lahko najlepše izkoristila svoj dopust. Pri nadaljnjem delu pa se bodo povedali s podobnimi organizacijami v okraju, kot so to planinska društva, taborniška organizacija in turistična društva.	-jč
Vesti iz naših zadrug
V	kmetijski zadrugi Radoslav-
ci so pred dnevi končali s setvijo. Zasejali so 25 hektarov pšenice. Takoj po setvi so začeli sklepati pogodbe za sodelovanje s travniki in spomladansko setev. Omenjajo, da bodo že to jesen začeli urejati nad 50 hektarov sadovnjakov, katere bodo dokončno uredili prihodnjo jesen. Nekaj sadovnjakov bodo obnovili v pogodbenem sodelovanju, csta.e pa na zemlji splošnega ljudskega premoženja.
V	kmetijski zadrugi Čepinci
je setev končana. Zasejali so 78 odstotkov predvidenih površin. Pravkar je v tekil tudi akcija za sklepanje pogodb za spomladansko setev in travništvo. Spomladi bo zadruga začela graditi račjo farmo za 10.000 rac. V zadrugi predvidevajo, da bodo letošnji plan prometa celo pre-
segli, saj so do danes dosegli že 53 milijonov od planiranih 70 milijonov dinarjev prometa.
V kmetijski zadrugi Puconci
je setev v glavnem že končana. Te dni so pospešili sklepanje pogodb za setev spomladanskih kultur in travništvo. Predvidevajo, da bo plan ponekod celo presežen. Omenjajo, da bodo kmalu končali urejevanje skladišča za umetna gnojila in semena, spomladi pa bodo gradili pitališče za 100 glav mlade goveje živine, za kar imajo sredstva že odobrena.
Jesenska setev je v kmetijski zadrugi Pertoča že končana. Plan jesenske setve so precej visoko realizirali in ga pri nekaterih kulturah celo presegli. Zadnji teden že sklepajo pogodbe za pomladansko setev in travnike. Pravijo, da bo plan izpolnjen. Trenutno gradijo poslopje, v katerem bodo garaže za traktorje in stroje ter skladišče za okrog 10 vagonov pridelkov. Za gradnje v surovem stanju so najeli posojilo, ostalo pa bodo spomladi gradili z lastnimi sredstvi.	-ko
VELIK PRIDELEK KORUZE
Na posvetovanju predstavnikov okrajnih zadružnih zvez in kmetijskih strokovnjakov iz vse Slovenije, ki je bilo pretekli torek v Mariboru, so razpravljali o dosedanjih prizadevanjih za pridelovanje hibridne koruze. Sklenjeno je bilo, da bomo v Sloveni ji morali znatno povečati pridelovanje hibridne koruze.
Na kmetijskem gospodarstvu Rakičan so letos pridelali na 32 hektarih povprečno nad 100 metrskih stolov suhega zrnja na hektar. Prihodnje leto bo posestvo zasejalo 133 hektarov, združeno s koruzo in sladkorno peso. Po izkušnjah vojvodinskih poljedelskih posestev  se bodo namreč lotili tako imenovanih združenih posevkov.
Plemenska živina iz Holandije
Znano je, da ima Holandija najboljšo plemensko živino na svetu. Mlečnost holandskih krav je velika, saj dajejo tudi 4500 litrov mleka letno. Živina iz Holandija pa ima še druge odlike. Svinje so na primer dolge in mesnate, njih meso je kakovostno in posebno ugodno za konzenviranje. Holandija bo dobavila jugoslovanskim živinorejcem 3000 plemenskih svinj in 2000 glav govedi. Vsak teden prispe deset vagonov živine v Jugoslavijo in tako bo trajalo do konca leta.
Holandska živina se je pri nas dobro obnesla, ker so zanjo boljši pogoji. Ugotovili so, da dajejo krave deset odstotkov več mleka kot na Holandskem. Holandski kmetijski strokov-
njaki pravijo, da je pri nas močnejša trava in da so izredno ugodne razmere za živinorejo. S holandsko plemensko živino bo naša živinoreja, vsekakor napravila znaten korak naprej.
NA REKI BODO ZGRADILI HIDROCENTRALO
Prihodnje leto bodo pričeli graditi na Reki hidro centralo »Rijeka«. V prvi fazi bo dajala nova hidrocentrala okrog 150 milijonov kWh električne energije letno.
V Soboti še dalje „kuhan“ kruh?
Volivci Sobote so že večkrat upravičeno kritizirali preskrbo Sobote in okoliških krajev s kruhom. Državljani zatrjujejo, da je soboški kruh bolj kuhan kot pečen. Vzrok slabe peke je izrabljena peč v pekarni.
Občinski ljudski odbor oziroma svet za industrijo in obrt pri občinskem ljudskem odboru je že dal narediti linivesticlj-slki program in idejni projekt za gradnjo nove pekarne. Nova pekarna bi imela zmogljivost 2400 kg kruha v osmih urah. kar bi zadostovalo za potrebe Sobote in okoliških krajev. Investicijski program je bil potrjen, investicijska banka pa ga je zavrnila z obrazložitvijo, da lahko dobijo posojilo samo za gradnjo večje pekarne z
zmogljivostjo 10.000 kg kruha v osmih urah, kar pa bi bilo za Soboške razmere preveč. Ker je peka kruha za prebi-
valce soboške občine zelo resno vprašanje, bo potrebno poskrbeti za gradnjo nove pekarne lokalna sredstva.
Motiv iz Apač v radgonski občini
MLEKA ZA PREDELAVO
BO KMALU DOVOLJ
Umetno osemenjevanje se uveljavlja
V Pomurju se umetno osemenjevanje vse bolj uveljavlja. Letos imamo skupno že 65 osemenjevalnih postaj, med katerimi se najbolj odlikujejo posteče na (terenu med Puževci in Mursko Soboto. Na tem terenu umetno osemenjujejo vse plemenske krave. Do konca leta bo v okraju umetno osemenjenih že 25.000 krav.
POMURSKI VESTNIK, 5. NOV. 1959
4
SOCIALNO ZAVAROVANJE
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KMETIJSKIH PROlZVAJALCEV
Pred nami je uvedba zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, kar predstavlja pomemben korak napredka socia1istične družbe. S tem zdravstvenim zavarovanjem bodo zdravstveno zavarovani praktično vsi državljani. Zdravstveno zavarovanje pa postane s tem zelo važen činitelj v naši družbeni ureditvi.
Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev ima svoje posebne sklade, ki se zbirajo iz prispevkov za vezancev in prispevkov LO. Izvajanje tega zdravstvenega verstva se razlikuje od zdravstvenega varstva zavarovanca, ker se plačujejo stroški zdravstvene zaščite deloma iz sklada, določen del pa morajo zavezanci sami prispevati.
Navidez izgeda kot dvojno medsebojno popolnoma ločemo zdravstveno zavarovanje, v bistvu pa je le to ena povezana celota že s tem, da bodo eni in drugi fondi na socialnem zavarovanju, da se bo zdravstvena zaščita za ene in druge izvajati po  zdravstveni službi in da bodo organi, družbenega upravljanja iz socialnega zavarovanja zastopani pri upravljanju fondov zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
Uvedba tega novega zavarovanja je za Pomurje izredno važna pridobitev čeprav po vsej verjetnosti najteže izvedljiva z ozirom na materialne možnosti glede finančnih sredstev in zmogljivosti zdravstvene službe.
Prav gotovo bo na začetku vrsta manjših in večjih težav, ki bodo nastajale kot naraven pojav. Brez dvoma, pa je, da bomo pa lahko odslej reševali nekatere probleme v našem zdravstvu, ki doslej niso bili rešljivi. Vsekakor bomo sedaj uvedli več ekonomičnosti v poslovanju zdravstvene službe, čeprav bo nujno prišlo do prelivanj sredstev enega in drugega fonda. Zaradi tega je uvedba zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev naša skupna, naloga in je prav, da zavarovanci, ki so člani upravnih odborov zdravstvene službe, posebej pa še član skupščine, da že sedaj delajo na pripravah za izvedbo te obširne in odgovorne naloge. Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev naj pripomore prilagoditi zdravstveno varstvo našim potrebam. To popolnejše zdravstveno varstvo je naš skupen interes.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota
LJUDSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA RAZPISUJE delovno m e s t o :
administratorja-ke
Pogoj za sprejem v službo: — Popolna srednja šola brez prakse ali nižja srednja šola oziroma osemletka vsaj s 3-letno prakso in znanjem strojepisca. — Plača po uredbi. Nastop službe takoj. Prošnje dobavite na gornji naslov.		0-986
IZPRED SODIŠČ
Pred kratkim se je pred Okrožnim sodiščem v Murski soboti zagovarjal 24-letni Štefan Šoš iz Žitkovec, ki je marca letos med prepirom hudo poškodovali svojo taščo Ano Somi, katera je kmalu zaradi posledic umrla. Somijeva se je z zetom pogosto prepirala in se večkrat močno opila. Kot vse kaže, je večino prepirov povzročila sama. Letos 17. marca, ko so imeli koline, se je Somijeva spet opila. Takrat je prišlo zopet do prepira in pretepa, med katerim jo je Soš brcnil tako močno, da je nekaj dni potem, ne da bi iskala zdravniško pomoč, umrla.
Obtoženi Šoš je med raziskavo in med samo razpravo zanikal, da bi taščo usodnega dne pretepal in brcal ter trdil, da jo je brcnilo žrebe. To trditev pa so ovrgle priče, ki so izjavile, da je pokojna še pred
smrtjo povedala, da jo je zet poškodoval.
Sodišče je upoštevajoč nekatere olajševalne okolnosti obsodilo Štefana Šoša na leto in 6 mesecev zapora. Sodba še ni pravomočna.
*
M. B., 42-letna gospodinja iz Nemčavec je govorila neresnične stvari o H. V. in jo razžalila. Kaznovana je bila na 3000 dinarjev denarne kazni, povrnitev kazenskega postopka ter povrnitev stroškov zasebni tožilki 3671 dinarjev.
50-lelni F. B.. kmet iz Krače, je letos v avgustu z desko pretepel L. G. in ga laže telesno poškodoval. Kaznovan je bil na 15 dni zapora, povrnitev stroškov kazenskega postopka.
S. P., 19-letni delavec, je letos v septembru prekoračil državno mejo pri Petanjcih. Avstrijski organi so ga seveda kot nezaželjenega vrnili. Kaznovan je bil na tri mesece zapora.
Kronika nesreč
V	sredo dopoldne je v Dokležovju prišlo do težje nesreče, pri kateri je izgubil življenje 54-letni delavec Ignac Mesarič iz Dokležovja. Do nesreče je prišlo, ko je šofer tovornega avtomobla Martin Zorn iz Studencev pri Mariboru, vozil zadenski na odsek zaprte ceste. Ko mu je Mesarič odstranjeval zaporno rampo, je prišel pod kolesa in bil na mestu mrtev.
*
V	sredo okrog poldneva se
je pripetila na Lendavski cesti v Murski Soboti prometna nesreča ki jo je povzročil kolesar Janez Horvat iz Vadarec. ki se je zaradi nepazljivosti
zaletel v vprežni voz ter se pri tem poškodoval. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico.
V torek zvečer se je v Radoslavcih zgodila prometna nesreča, ki se je k sreči končala le z manjšo gmotno škedo. Do nesreče je prišlo, ko je šofer tovornjaka Alojz Meznarič peljal v smeri Sitarovec in zavozil s ceste. Pri tem je podrl dva telefonska droga in se ustavil šele v potoku. Do nesreče je prišlo zaradi okvare
na zavornem mehanizmu.
*
Štefan Adanič, zidar iz Strehovec, je padel z zidarskega odra in si zlomil levo peto.
„SODOBNO GOSPODINJSTVO“ št. 9-59
Deveta številka »Sodobnega gospodinjstva« prinaša v uvodu članek o letošnjem potrošniškem sejmu v Kranju. Sledi mu zanimiv članek o tem, ali more tehnika olajšali vsa gospodinjska dela. V tej številki išče revija proizvajalca za praktičen gospodinjski električni strojček za mešanje in gnetenje. S področja gospodinjske tehnike je tudi članek o negi in rabi hladilnika.
V tej številki je uvedla revija novo rubriko, v kateri arhitekt odgovarja na vprašanja bralcev o notranji opremi stanovanj. Okraski v naših stanovanjih so še vedno dvomljive estetske vrednosti, zato bomo z zanimanjem prebrali članek o praktičnih okrnsnih blazinah. V članku o pomivanju posode pa bodo našle gospodinje marsikatero praktično navodilo. V tej številki je objavljen tudi prvi izmed serije člankov o utrujenosti pri ženah. V zvezi z oblačenjem
najdemo v reviji nekaj skic za praktična oblačila šolskih otrok.
Članek o novih oblikah jedilnega pr bora bo mogoče opozoril naše proizvajalce in nakupovalce jedilnega pribora v inozemstvu, da bodo izdelovali oziroma nakupovali tudi tak jedilni pribor, ki je lepši, sodobnejši in bolj praktičen od klasičnega.
S področja prehrane prinaša številka navodila za vzimovanje sadja in zelenjave ter obilo receptov za pripravo piščancev, ki jih pripravimo s pomočjo mešalca.
Ob koncu prinaša revija tudi navodila za kvačkanje in odgovore na vprašanja bralcev.
Revija »Sodobno gospodinjstvo« izhaja pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, v Ljubljani, Miklošičeva 4. kjer se lahko tudi pismeno naroča. Revija izide vsak mesec. Letna naročnina znaša 400 dinarjev.
RADIO M. SOBOTA
Nedelja, dne 8. novembra 1959: ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame, ob 12.15:	Oddaja v madžarskem
jeziku.
ob 12.40: »Želeli ste, poslušajte«.
Torek, dne 10. novembra 1959: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame, ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku.
ob 17.50: »Želeli ste, poslušajte«.
Četrtek, dne 12. novembra 1959: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame, ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku.
ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«.
Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5. do 9. ure in od 15.00 do 25.10.
Ob nedeljah in praznikih pa od 6. do 25.10.
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v Murski Soboti obvešča:
Zdravstvena predavanja in filmi:
Ker se v zadnjem času pojavljajo pr meri raznih nalezljivih bolezni, zlasti griže, organizira OORK zdravstvena predavanja in predvaja filme o osebni higieni po vaseh.
Vabimo gasilske organizacije, da se s svojim članstvom teh predavanj polnoštevilno udeležujejo in skrbijo za udeležbo tudi prebivalcev svojega kraja.
Izbor okrajnega prvaka za leto 1959:
Posebna komisija Štaba brigade OGZ je dne 29. oktobra 1959 ocenila vse občinske prvake, in sicer PGD Korovci, Petrovci, Dobrovnik, Beltinci, Ljutomer in G. Radgona. Največ točk in s tem prvo mesto je doseglo društvo Korovci, drugo mesto društvo G. Radgona, tretje društvo Petrovci, četrto društvo Beltinci in peto mesto društvo Dobrovnik.
PGD Ljutomer določenega dne pri ocenjevanju ni sodelovalo.
Iz pisarne OGZ
Petek, 6. nov. — Lenart Sobota, 7. nov. — Zdenka Nedelja, 8. nov. — Mirko Ponedeljek, 9. nov. — Nevenka Torek, 10. nov. — Andrej Sreda, 11. nov. — Martin Četrtek, 12. nov. — Emil
MURSKA SOBOTA — od 6. do 8. novembra, ameriški barvni film: »RANČ PREKLETIH«; od 9. do 10. novembra, italijanski film: »BELE NOČI«; od 11. do 12. novembra, jugoslovanski dokumentarni film: »VELIKO STOLETJE«.
GORNJA RADGONA— 6. novembra, jugoslovanski dokumentarni film: »SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO«;
od 7. do 8. novembra, francoskošpanski film:	»PUSTOLOVŠČINE
SEVILJSKEGA BRIVCA«; od 11. do 12. novembra, japonski filmi »SEDEM SAMURAJEV«. LENDAVA — od 6. do 8. novembra, jugoslovanski film: »SURI KORAKE V PRAZNO«;
od 10. do 11. novembra, sovjetski film: »ŽERJAVI LETE«;
Samo 12. novembra, ameriški kinemaskopski film: »LJUBI ME, ALI PUSTI ME«.
LJUTOMER — od 7. do 8. novembra, ameriški barvni film:	»ČLOVEK
BREZ ZVEZDE«;
od 11. do 12. novembra, francoski film: »INŠPEKTOR LJUBI ZMEŠNJAVO«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od
7.	do 8. novembra, angleški barvni film: »PARIZ, MESTO ZALJUBLJENIH«;
Samo 11. novembra, ameriški film: »BISTRE GLAVE«.
SLATINA RADENCI — od 7. do 8. novembra, italijanski film: »BIGAMIST«;
Samo 12. novembra, francoski film: »KO BI MOŽJE SVETA«.
VERŽEJ — od 7. do 8. novembra, češki barvni film: »KAM IN KOD«; Samo 11. novembra, ameriški film: »ŽRTVOVANI«.
ČEPINCI — 8. novembra, ameriški film: »DOLINA NASILJA«.
VELIKA POLANA — od 7. do 8. novembra, ameriški film: »DEKLETA IZ 04«.
GRAD —	8. novembra, ameriški
barvni film:	»MED NEBOM IN
ZEMLJO«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — od 7. do
8.	novembra, film: »OTROK V ZOOLOŠKEM VRTU«.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI M. Sobota od 20. do 31. okt. 1959
Matilda Vrtarič iz M. Sobota — tretjič; Ernest Horvat iz M. Sobote — šestnajstič; Sidonija Zelko iz Pečarovec — šestič; Terezija Obal iz Rankovec — tretjič; Rozalija Vereš, Julija Feher, Marjeta Jakob, Pavel Jakob, Pavel Jakob, Elizabeta Gene, Marija Gene, Marija Vereš, Katarina Jakob Jolanda Gene, Ana Gostan, vsi iz Mostja; Franc Tivadar, Jože
Hac, oba iz Lendave.
V imenu bolnikov se vsem dorovalcem krvi najlepše zahvaljuje
Transfuzijska postaja M. Sobota
CENA MALIH OGLASOV:
Do 10 besed 150 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. MED DVE ČRTI, beseda 20 din, ženitveni oglasi, beseda 30 din, preklici beseda 35 din. Za oglase, ki so pod šifro oziroma naslov v oglasnem oddelka, se pribije 50 din.
MOTOR »VESPA«, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ivanocijeva št. 3, Murska Sobota.	M-987
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 4,5 ha zemlje, ugodno prodam. Mihael Poredoš, Lemerje št. 81, p. Puconci.	M-988
ZVEZA RIBIŠKIH DRUŽIN LJUTOMER bo nastavila več ribiških čuvajev. Interesenti, ki se počutijo sposobni za to službo, naj vložijo prošnje do 15. novembra 1959 na Zvezo ribiških družin Ljutomer.
M-989
OBVEŠČAMO vse kmetijske zadruge, gospodarstva in sadjarne, da ima drevesnica Kmetijskega gospodarstva Pohorje-Maribor, obrat Pekre na zalogi sadna drevesca vseh vrst ter se priporočamo za naročilo. Drevesca so prvorazredna. S prodajo bomo začeli 15. novembra 1959. Naročila pošljite na upravo Kmetijskega gospodarstva Pohorje-Maribor, Streliška 150, ali pa direktno na obrat Pekre, p. Limbuš. M-990 VEČ GRADBENIH PARCEL v Radencih ugodno prodam. Alojz Strnišča, Slatina Radenci.	M-993
HIŠO z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom in vrtom, ugodno in poceni prodam. V hiši električni priklop. Naslov v upravi lista
M-992
POGONSKI MOTOR »SACHS« s 6 KS v dobrem stanju, primeren tudi za gasilske brizgalne, ugodno prodam. Stefan Bežan, ključavničar, Nuskova, p. Rogaševci.	M-993
REALITETNA AGENCIJA - poslovalnica Murska Sobota, Kocljeva 16, sprejme 3 verzirane agente (potnike) za nakup-prodajo primičnin in nepremičnin. Možnost zaslužka mesečno 30.000 din. Prijave pošljite na Upravo poslovalnice do 15. novembra 1959.	M-994
HIŠO z gospodarskim poslopjem v Murski Soboti, ugodno prodam. Kocljeva št. 11, Murska Sobota.
M-991
Zdravstveni dom Dobrovnik razpisuje delovno mesto
ADMINISTRATORJA
Pogoji: nepopolna srednja šola, po možnosti s prakso v Zdravstvenih zavodih. — Nastop službe takoj. Pravilno kolkovane prošnje je treba poslati na naslov: Zdravstvena postaja Dobrovnik do 21. novembra 1959.
D-997
Uprava Študijske knjižnice v Murski Soboti sporoča, da je odprta na željo obiskovalcev čitalnice nekaj dni tudi v dopoldanskem času. Tako je Študijska knjižnica za obiskovalce odprta:
Ponedeljek, sredo in petek od 13. do 18. ure.
Torek, četrtek in soboto od 8. do 13. ure.
D-999
OKRAJNI ODBOR LJUDSKE TEHNIKE M. SOBOTA RAZPISUJE delovno mesto:
tehničnega sekretarja
Pogoji: Kandidat mora imeti organizacijske sposobnosti in vsaj deloma obvladati tehnično dejavnost Ljudske tehnike. — Ponudbe pošljite na gornji naslov.
0-995
DRUGO NAGRADNO ŽREBANJE
Vam je pripravilo
trgovsko podjetje ZARJA LJUTOMER
Prvih 10 nagrad:
Moški zimski plašč Ženski plašč Samska postelja Moška obleka
Volneno blago za žensko obleko
Fantovska obleka
Moška jopica
Ženska jopica
Otroške trenirke
Moška srajca
20 NAGRAD BLAGA V VREDNOSTI PO 1500 DIN 20 NAGRAD BLAGA V VREDNOSTI PO 1000 DIN Žrebani bodo bloki, ki dokazujejo nakup v vrednosti nad 500 din
ŽREBANJE BO 4. JANUARJA 1960
Hranite vse bloke, ki dokazujejo nakup pri Trgovskem podjetju ZARJA LJUTOMER, kajti pripravljamo vam še eno presenečenje!
Vzor naj Vam bo čebelji rod!
Nalagajte svoje prihranke pri Komunalni banki v M. Soboti, Lendavi,
Gornji Radgoni in Ljutomeru.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našega očeta
JOŽETA MAJERIČA
upokjenca NM
na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami, izrekamo prisrčno zahvalo. Zahvaljujemo se za darovane vence kolektivu podjetja »Potrošnik«, Občinskemu odboru ZB, Ljudski milici, SZDL terena »Kolodvor«, sindikatu trgovskih delavcev in nameščencev, kakor tudi vsem ostalim znancem. Iskrena hvala govornikoma tov. Janku Haklu in Štefanu Toplaku za ganljive besede ter godbi za žalostinke. Hvala tudi vsem, ki so nam izrazili pismeno ali ustno sožalje. Vsem iskrena hvala.
Murska Sobota, Pariz, Lendava, Ljutomer.
Žalujoči: žena Anica, sinova Stane in Janko, sestra Mari ja ter sorodstvo Vajdovi, Ošlajevi in Feuševi
ŠOFERSKI TEČAJ
za A in B kategorijo
pri Avtomot-društvu »Štefana Kovača« v Murski Soboti se bo pričel dne 25. novembra 1959. Interesenti se naj pripravijo vsak delovni dan od 8. do 12. ure v prodajalni »KOVINA«, v Murski Soboti pri tov. Franju TOPOLOVCU do vključno 25. novembra 1959, ker se bo tega dne ob 15. uri že pričel tečaj. — Vse podrobnejše informacije
dobite pri tov. TOPOLOVCU.	0-996
DRAŽBENI OKLIC
Dne 15. novembra 1959 bo ob 9. uri v smislu 89. člena Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij
druga javna dražba
osnovnih sredstev in inventarja Kmetijskega gospodarstva Tešanovci v prisilni likvidaciji na bivšem sedežu prezadolženca v Tešanovcih.
Na dražbi bodo prodani, traktor Deutz« in razni vprežni kmetijski stroji ter drug kmetijski inventar.
Pooblaščenci gospodarskih organizacij in drugih pravnih oseb se morajo izkazati z izrecnim pooblastilom, da so upravičeni kupiti na javni dražbi prodajne predmete za svojo organizacijo.
Privatnikom se lahko prodajo prodajni predmeti le proti takojšnjemu plačilu na dražbi dosežene cene.
O-1001	Likividacijski upravitelj
POMURSKI VESTNIK, 5. NOV. 1959
5
V TVD »Partizan« Murska Sobota število aktivnih članov pada
Telesnovzgojna dejavnost v Murski Soboti se v glavnem odvija v društvu Partizan, ki ima aktivnih in podpornih članov skupaj nad 600. Po zadnjih ugotovitvah število aktivnih članov pada, in sicer v preteklih mesecih kar za 15 odstotkov. Vodstvo društva je storilo vse, da pridobi v svoje vrste čim več novih članov, predvsem mladih.
Soboški Partizan je verjetno eden izmed redkih, ki ima dovolj sposobnega vodniškega kadra. Tega si je vzgojil na različnih seminarjih in tečajih pozimi, ki jih bo organiziral tudi letos.
Največ zanimanja kažejo člani društva za različne športne igre, manj pa za splošno vadbo. Zato društvo posveča tudi precej pozornosti dela v različnih športnih igrah, pri, splošni vadbi pa predvsem predelavi osnovnega programa Zveze »Partizana« Jugoslavije. Tudi atletika je zelo razvita in preljubljena športna dejavnost pri članih, o tem pričajo uspehi atletov, ki so jih dosegli na različnih tekmovanjih.
V kratkem bo spet začela redno trenirati namiznoteniška sekcija, ki ima mnogo ljubiteljev posebno med pionirji, prav tako pa bosta začeli dihati tudi disciplini v hokeju in judu. Včasih je bila košarka v Murski Soboti na višini in pa tudi odbojka, vendar pa že nekaj časa o teh dveh športnih igrah ni nič slišati. V Partizanu pravijo, da bodo začeli z rednimi treningi že pozimi in seveda nadaljevali spomladi.
Tudi o zimskem športu razmišljajo v društvu. Ker v Soboti ni primernih terenov, bo društvo zimskošportno dejavnost preusmerilo v Mačkovce, ki bo v bližnji prihodnosti poslalo tudi pomurski, center za zimske športe. Prav tako nameravajo na dvorišču Partizana urediti drsališče. Tako se Sobočanom obeta pestro športno življenje pozimi, seveda le, če bo snega in mraza dovolj.
Pri Partizanu bodo igrali tudi, badmingion, saj so se igralci prav lepo izkazali že v dvoboju z Olimpijo. V vseh navedenih športnih igrah bodo izvodili društveno prvenstvo, sodelovali pa bodo na občinskem in okrajnem prvenstvo, če se bodo tja plasirali.
Nekoliko slabše, kot pri atletiki in športnih igrah, pa gre pri splošni vadbi. Odstotek padanja aktivnih članov je namreč prav tu največji. Vzrok za to je vsekakor dopoldanski in popodanski pouk na šolah. Zaradi tega ni mogoče vskladiti urnika vadbe z urniki v šolah. Prav zato pa bi morali pri Partizanu sklicati roditeljski sestanek s starši otrok, ki obiskujejo telovadbo, ter tam rešiti te probleme.
Društvo Partizan v Murski Soboti je prav gotovo najbolj delavno v okraju. Seveda ima relativno tudi najboljše pogoje. Zelo dobro je namreč preskrbljeno z orodjem, ima prostore, kadre itd. Tudi pomoč, ki jo nudi drugim društvom in aktivom ni majhna, čeprav je samo strokovna in pa moralna. Društvo samo
je v zelo slabem finančnem stanju in bi samo potrebovalo pomoči. Športni dom bi bilo potrebno prebeliti in urediti, ker je v slabem stanju. Sedaj delajo prhe in vodovodno instalacijo, a jim primanjkuje sredstev, tako da bodo morali zaprositi še za dotacijo. Ker bo društvo prihodnje leto praznovalo 40. obletnico svojega obstoja, se tudi na to že pripravljajo. V kratkem bodo pripravili telovadni večer, v mesecu decembru pa samostojno telovadno akademijo.
Čeprav je delo društva obširno in uspešno, bi bilo lahko še boljše, če bi posamezni člani upravnega odbora v redu opravljali svoje dolžnosti. Potem bi bilo tudi finančno in gospodarsko stanje društva boljše.
-ič
V LJUTOMERSKI OBČINI PROBLEM
TELOVADNICE IN VODNIŠKI KADER
Vsa telesnovzgojna dejavnost v ljutomerski občini se odvija v društvih »Partizan«. Teh je šest, vendar ne morejo zadostiti vsem potrebam in opravičiti svoje naloge tako, kakor bi bilo potrebno. Vzrokov za to je več. Prav gotovo je eden najvažnejših pomanjkanje telovadnih prostorov. Društva nimajo telovadnic in ne potrebnih igrišč. Pa poglejmo, kar po vrsti, kakšno je stanje v posameznih društvih.
Društvo »Partizan« v Veržeju ima sicer telovadne prostore, vendar jih ne more uporabljati, ker stavba razpada. Za adaptacijo bi potrebovali okrog 500.000 dinarjev, a jih ni nikjer. Torej je boljše da razpade vsa stavba in tako nastane milijonska škoda, kakor pa, da bi tudi Veržejčani sami malo pomislili o zadevi in prepričani smo, da bi jo lahko rešili. Tako bi Veržej spet dobil vse pogoje za uspešno telesno vzgojno dejavnost.
Nekaj podobnega je tudi na Cve-nu, kjer dvorano uporabljajo za skladišče različnih pridelkov, medtem ko mora šolska mladina telovaditi v tesnih razredih, člani društva pa pod
milim nebom. Seveda telovadnico včasih izpraznijo, a takrat jo je potrebno zopet urejevati, kar pa precej stane. Premislimo ali ne bi bilo
vskladiščenje različnih pridelkov kje drugje cenejse ,in prav tako dobro. V Razkrižju sicer telovadnice nimajo, vendar pa bo lahko kmalu rešiti ta problem, če bi imeli denar. V Razkrižju so namreč hlevi, ki so bili prav  pa jih ta več ne potrebuje. Ti hlevi bi se dali preurediti v telovadnico. Društvo urejuje letno telovadišče, člani pa igrajo največ odbojko.
Brez telovadnice so tudi v Križevcih, možnost je, da bi telovadili v kinodvorani. Seveda uprava kina tega ne dovoli, ker je potrebno potem vedno ponovno montirati sedeže pred vsako predstavo, toda s tem nastane samo škoda. Torej bodo morali počakati lepo in toplo spomladi ker potem vreme da bodo telovadili kar na prostem. V Logarovcih so bili že prvi zametki društva vendar pa je po premestitvi učitelja, ki je priprave vodil, spet V Logarovcih imajo vse pogoje, saj imajo telovadnico pa tudi orodje bi dobili, le začeli je potrebno.
V Ljutomeru imajo telovadnico, orodje in pa še koliko toliko vodniški kader, imajo mnogo pionirjev, ki aktivno delajo, tudi starejši ne spijo, igrajo odbojke, manjka pa 1 u .m m i u. U' .u mjxuia. Tista iz podjetij in ustanov, kmečka in delavska, ki raje zapravi prosti čas s pohajkovanjem po ljuomerskih ulicah, največkrat pa v gostilnah pri vinu in biljardu. Vodstvo društva je že poskusilo pritegnili te ljudi v
svoje vrste vendar je bil uspeh skromen.
Morda je Ljutomer edini v okraju, kjer bodo kmalu končali s prodajo značk in tako dobili le sredstva za gradnjo športnih objektov. V šolah po vsej občini telovadijo kar v razredih, zato bodo zgradili vsepovsod preprosta igrišča za rokomet in odbojko ter druge objekte.
Seveda je tudi v ljutomerski občani, kakor vsepovsod, tudi velik problem pomanjkanja kadrov. Kar brez
strahu lahko rečemo, da vso telesno-
vzgojno dejavnost vodijo učitelji. In kadar so ti premeščeni, zamre tud’ delo, vsaj do takrat, da prime za delo njihov naslednik. Telesnovzgojna delavci in člani društev Partizan pa želijo in pričakujejo moralno in materialno podporo predvsem od političnih organizacij in merodajnih organov na obalni ter seveda najbolj od prebivalcev samih. S skupnimi močmi bodo dosegli večje uspehe.
K. Sukič
JESENSKI KROS
Pionirjev
V četrtek je bil športni dan na Osemletki I. v Murski Soboti. Lepo jesensko vreme so pionirji izkoristili za izvedbo jesenskega krosa. Od 300 jih je na krosu sodelovalo 220. Tekmovali so ločeno starejši pionirji in pionirke ter mlajši pionirji in pionirke. Zmagovalci so prejeli diplome.
Proga je bila različno dolga, in sicer za mlajše pionirke 400 m, za mlajše pionirje in starejše pionirke 600 m ter za starejše pionirje 800 metrov.
Rezultati:
Mlajše pionirke: 1. Jelka Grmič (7 b), 2. Helena Kopan (7 a), 3. Slava Hajdinjak (7 c); ekipno — 7 b razred z 22 točkami.
Mlajši pionirji: 1. Stanko Sraka (7 c), 2. Jože Rader (8 b), 3. Tone Gomboši (7 c); ekipno — 7 c razred z 18 točkami.
Starejše pionirke: 1. Manjeta Močan (8 b), 2. Marija Savel (8 a), J. Marta Hidič (8 a); ekipno — 8 a razred s 27 točkam.
Starejši pionirji: 1. Jože Lebar (7 a), 2. Jože Gajšek (8 b). 3. Stefan Novak (8 a); ekipno — 8 a razred z 22 točkami.
SPOMLADI ZOPET HOKEJ NA TRAVI
Po daljšem premoru bodo
kmalu spet začeli trenirati hokej soboškega Partizana. Kot je znano, je moštvo Partizana že v svojem prvem sodelovanju na prvenstvu slovenske podzveze zasedlo nepričakovano prvo mesto. Tudi v nadaljnem tek-
moranju so bili najboljši. Potem pa je zaradi neljubega prerekanja in grobega kršenja propozocije ekipa Partizana iz Sobote odstopila od nadljnega sodelovanja. Po zadnjih vesteh pa bo ekipa začela zopet redno trenirati in lehko pričakujemo spomladi ob priložnosti otvoritve stadiona pri gimnaziji tudi prve kvalitetne tekme. rič
Soboški vajenci v Ptuju
Učenci šole raznih strok v Murski Soboti so v nedeljo ob skali dijake sorodne šole v Ptuju. Ob tej priložnosti so se dijaki obeh šol pomerili med seboj v odbojki, nogometu in rokometu. Ptujčani so gostom raz-
kazali tudi znamenitosti mesta. Tekmovanja se je udeležilo 22 soboških vajencev.
Sobočani so se vrnili domov poraženi, kot je bilo pričakovati. V nogometa in odbojki so bili uspešnejši domačini, saj so premagali goste v nogometu z rezultatom 4:1. v odbojki pa z 2 0. V malem rokometu sta moštvi pokazali zelo lepo gro. Najboljši na igrišču je bil Slevančec iz Murske Sobote, ki ga prav dobro poznamo iz tekem podzvezne lige, saj je sam dosegel kar 15 zadetkov za svoje moštvo. Obe moštvi sta igrali zelo borbeno. Tekmi se je končala neodločeno z rezultalom 21:21.
Ob povratku pa so se predstavniki obeh mladinskih komitejev dogovorili tudi za povratno srečanje spomladi v Murski Soboti. Takrat bodo tekmovanje razširili na več panog.
Atletska sekcija pri okrajni zvezi Partizana
Morda marsikdo misli, da Pomurje v atletiki ni nikdar pomenilo nič, ne v slovenskem, še mamica v jugoslovanskem merilu. Ne, v bližnji preteklosti je nekaj talentov iz Pomurja imelo najvidnejša mesta v državi in so nastopali na vseh pomembnih tekmovanjih. Tudi v novejšem času se atleti Pomurja uspešno uveljavljajo na stezah, kot primer naj omenimo samo Janeza Kovača in Otona Žuneca. Vsekakor ne more nihče trditi, da v Pomurju ni, nadarjenih atletov. So, le organi, ki bi jih vodil in sistematski delali z njim , manjka.
Vpričo tega in uspehov, ki so jih atleti dosegli, je ustanovljena pri okrajni zvezi Partizan atletska sekcija, ki bo skrbela za načrtno delo v atliki v Pomurju, 8. novembra bo pa občni zbor sekcije.
Judo sekcija spet dela
Skoraj bo leto dui, odkar pr soboškem Partizanu delaje judo sekcija. V začetku je bilo veliko zanimanja za ta šport, posebno med mlad no. Čeprav ni bilo sredstev, so prizadevni, judoisti organizirali treninge s pomočjo trenerja iz Maribora ter pripravili tudi nekaj prijateljskih srečanjj. Z demonstrativnim prikazovanjem tega športa so vzbudili zanimanje zanj tudi v Lendavi, Ljutomeru in drugod. Sedaj po enem letu dela so dani že vsi pogoji za ustanovitev sekcij v Ljutomeru. Lendavi in pa morda v Radgoni. Trenutno je vpisanih 17 članov, a jih vadi le 8 do 10. Pravijo, da se bodo v bodoče spet udeležili vseh tekmovanj in želijo, da bi se jim prključili še novi člani, kateri se lahko prijavijo vsak ponedeljek in v sredo v Partizano Murska Sobota od 19. do 20. ure.
IZ MLADINSKE ORGANIZACIJE
MALO HITREJE
V teh dneh sprejema mladina po vseh aktivih na vasi, v
šolah, podjetjih in ustanovah na svojih letnih sestankih programe za nadaljnje delo ker daje obračun dela v preteklem obdobju. Valijo nova vodstva ter delegate za občinske konference, ki bodo v soboškem okraju izvedene do 15. decembra. Zto morajo biti tudi letni sestanki aktivov končani pravočasno in sicer do 10. novembra. V nekaterih občinskih komitejih poteka delo hitro in v
tem tednu bodo poslali aktivi na občinski komite zadnja poročja, zaupnike s sestankov.
Da bo delo potekalo tudi naprej v redu, bi morali tudi na področju ljutomerskega občinskega komiteja pohiteti z letnim sestankom. V občni je namreč 23 aktivov, a do sedaj jih je le nekaj imelo letne sestan-
ke in sicer v Logarovcih, Železnih dverih, Veržeju in na vseh sestankah. Morda je vzrok temu jesensko delo in to, da jih je precej na sezonskem delu, vendar pa bi vsaj aktiv ki so letne sestanke že izvedli, morali postati na občinskom, zapiske. Težko bo namreč sestavili obč. komiteju poročilo za letno konferenco, prav taka pa tudi, program bodočega dela.
Kljub tej počasnosti na je komite v Ljutoeru letos kar dobro delal Precej brigadirjev je bilo iz ljui.omorske občine, v glavnem je vsa mladina vključena v organizacijo SZDL, dela v različnih kulturnoprosvetnih društvih, v manjši meri tudi v društvih »Partizan«, manj pa je članov ZKS. Na občinskem komteju so povedali, da so predlagali precej mladincev za sprejem vendar pa osnovne organizacije ZKS doslej še niso storile ničenar, da bi bili ti mladinci sprejeti. Torej je treba temu vprašanju v osnovnih organizacijah posveti malo več pozornosti.
Za uspešnejše delo bi mladina rabila nujno prostor, kjer bi, se lahko vsaj včasih zbrala in prepričani smo lahko, da bi mladinci raje zahajali tja, kakor pa v gostilno in drugam. Seveda pa bi tudi sami člani
obč. komiteja marali mnogo resneje prejeti za svoje delo na področjih, za katere so zadolženi.
Pretekli teden je bil na osemletk, na Tišini sestanek aktiva LMS. Ob tej priložnosti so sprejeli v organizacijo 68 pionirjev. Mladinci so sklenili, da bodo še naprej vodili delo pionirskega odreda, spomladi bodo ustanovili pionirsko zadrugo, preštudirali pa bodo tud i program in  LMj in sicer v petih predavanjih. Sodelovali bodo tudi z vaškim aktivom in drugimi organizacijami.
V Puconcih je bil nedavno letni sestanek vaškega aktiva. Pred tem sestankom je bil tudi sestanek krajavnega komiteja, predstavnik aktivov poročali, da so letni sestanki zakjučeni. Kot zadnji je bil torej sestanek v Puconcih. Ta aktiv je zelo delaven, saj so v preteklem razdobju imeli, kar 5 predavanj, uredili so igrišče za odbojko, opravili, nad 400 prostovoljnih ur in si uredili mladinsko sobo. V bodoče pa nameravalo poživiti delo kluba mladih zadružnikov, ki je prevzel 2 ha že posejane pšenice in še eno manjšo parcelo na kateri bodo zasadili različne kulture. Mladina si je postavila tudi obširen program dela.
Mladina se v športu vedno bolj udejstvuje
NOGOMET
SOBOTA : GRAFIČAR 3:0 (1:0)
V nedeljo je bila na igrišču Sobote v Murski Soboti prvenstvena nogometna tekma med domačo enajsterico in moštvom Grafičarja iz Ljubljane. Vreme je bilo lepo, sončno in na igrišču se je zbralo nad 1000 gledalcev.
Moštvi sta se gledalcem predstavili v naslednjih postavah:
Grafi čar: Reba, Dragovič, Jankovič, Cubur, Smole, Benger, Drmas, Čumak, Kumar, Musič, Podobnik.
Sobota: Morčič, Sarotar, Kološa, Doze., Skalar, Norčič J., Sceko, Zorec, Polocuk, Maučec, Drvaric.
Gole so dosegli Maučec v 2. m 77. minuti Norcic v 4.. minuti.
Kol vedno, se je tudi sedaj začela igra s precejšnjo nervozo in tremo. Igralci obeh moštev so bili zelo raztrešeni in ni nič kazalo, da bi se kmalu zbrali in uredili vrste. Moštvi sta bili enakovredni. V 3. minuti prvega počasa je Maučec ušel nasprotnikovi obrambi, preigral vratarja in poslal žogo v mrežo. Sobota je vodila z 1.0. Gostje so skušali rezultat izenačiti, a niso uspeli. Zanimivo je, da so v sredi prvega
polčasa ibili igralci še vedno raztreseni in marsikatera lepa akcija se je izjalovila. Pri Soboti so bili precej nezanesljivi Jože Norčič, Potočnik in Drvarič. Tudi vedno dober Dozet tokrat ni zadovoljil. Sobota je imela več prlložnosti za povišanje rezultata jih ni izkoristila. V prvem polčasu so bili gosti celo nekaj časa v premoči, pa vendar niso uspeli izenačili. Igra v prvem polčasu ni bila lepa in imeli smo občutek, da po igrišču tekajo igralci dveh sindikalnih mošiev, ki sta se pač po dolgem času spet odločili obleči drese ter se pomeriti med seboj. Ni bilo videli nobene lepe kombinacije in ne napada, ki bi dala slutiti da igrata na zelenem polju člana slovenske conske lige. Prvi polčas se je končal z rezultatom 1:0 v korist Sobote.
Že v prvih minutah drugega polčasa je Sobota pritisnila na vrata
Grafčarja in je moral vratar gostov že v drugi minuti pobrati žogo iz mreže. Strelec gola je bi1 sedaj Jože Norčič, ki je iz dalijne 13 metrov, z levo nogo, neubranljivo streljal v mrežo. Sedaj se je igra obeh moštev nekoliko izboljšala. Po vodstvu 2 0 so domačini večkrat nevarno ogrožali vrata nasprotnika. Maučec je zapravil stoodstotno priložnost za dosego gola, ko je vratar ležal na tleh a je žogo poslal mimo praznih vrat.
V toj tekmi se je izkazal zopet Maučec, ki je bil najboljši igralec na igrišču. Tudi Sarotar in Kološa sta ves čas uspešno zastavljala napade gostov. Igralci Sobote so bili v drugem polčasu pretežno v premoč in odlični vratar gostov je rešil nekaj lepih strelov na vrati Nedvomno bi bil rezultat še višji, če ne bi imeli gostje prav v vratarju najboljšega moža. V drugi polovici drugega polčasa je dosegel Maučec zadnji in najlepši gol tekme iz kakih 20 metrov razdalje. Petem, ko je preigral levega branilca, je streljal v levi gornji kot tik pod vratnico. Vratar bi lahko ta strel obranil, če bi bil nanj pripravljen. Do konca tekme so gosti skušali zmanjšati rezultat, a jim ni uspelo. Tekma se je končala z rezultatom 3.0 v korist Sobote.	-ič
Lestvica slovenske conske lige: Marbor	8 6 11 11:5	13
Kladivar	8	6	1	1	30	17	13
Branik	8	5	1	2	23:10	11
Triglav	8	5	0	3	23:18	10
Rudar	8	4	1	3	22:8	9
Krim	8	3	3	2	9	11	9
Sobota	8	4	0	4	19:14	8
Ljubljana	8	4	0	4	16	20	8
Grafičar	8	2	2	4	10:26	6
Nova Gorica	8	2	0	6	21:33	4
Ilirija	8	1	1	6	8	21	3
Izola	8	0	2	6	9	22	2
MLADINA V ČRENŠ0VCIH
Mladinska organizacija v Črensovcih je precej živahna v svojem delu. pred dnevi je imela skupno sejo z ostalimi množičnimi organizacijami. pro-
ten je bil tudi predsednik organizacije SZDL in več članov ZKS, Na sestanku so pregledali delo v minulom letu. V tekmovanju za povečanje števila članov SZDL je organizacija pridobila 82 članov. Nastopili so tudi v sosednjih vaseh
Na novo je bilo sprejetih v organizacijo osem mladincev 
tako da šteje sedaj mladinska organizacija 33 članov. Na seji so izvolili petčlanski odbor in dva delegata za občisko konferenco LMS. Hkrati so skleniIi, da bodo 29. november istočasno proslavili pozimi pa bodo uprizarjali igre.
POMURSKI VESTNIK, 5. NOV. 1959
6