Štev. 14. PoStnlna plačana v gotovini. VJLjubljani, dne 6. aprila 1921. Leto XXXIV. M. OMOLJUB Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vi ako »redo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto. — Za inozemstvo 50 K. Posamezne itevilke ie prodajajo po 1 K. Spiti in dopisi ie poiiljajo: Uredniitvu „D o molj ub a", Ljub-ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pat Upravniitru „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulic*. Kmetske občine pod kuratelo. V najkrajšem času se bodo izvršile po Sloveniji občinske volitve. Stranke, ki so za svoje osebne in strankarske koristi že itak prodale vso našo samoupravo belgrajskim mogotcem, ki nas bodo od sedaj naprej še bolj svobodno izmozgavali, te stranke so s polno paro na judeževem delu, da prodajo tudi neodvisnost naših občin belgrajskemu nasilstvu. Doslej so vsaj v občini gospodarili tisti, ki si jih je ljudstvo izbralo in jim poverilo svoje zaupanje. In če ni bilo zadovoljno z njimi, so pač odstopili. Občinski odborniki z županom na čelu so imeli pred očmi najprvo občinski blagor in če ga niso imeli, jih je ljudstvo obsodilo in so pustili svoj posel. Liberalna stranka ima načrt, da se tudi ta samostojnost kmečkih občin ukine. Kako to? 2e pred volitvami v ustavotvorno skupščino je pisala liberalna »Domovina«, da bo treba v občinah nastavljati občinske tajnike, pri katerih imenovanju bo imela glavno besedo vlada. Občina bo imela le dolžnost te tajnike, kateri bodo zahtevali plačo državnih uradnikov, plačevati. Na Ia način mislij > spraviti samostojnost in neodvisnost občinskih odbornikov in županov na ničlo. V občini bo odločeval občinski tajnik, seveda svobodomislec in liberalec in kot zagrizen sovražnik vseh kmetskih zahtev in teženj, protiverski hujskač in poleg Sokola pohujševalec mladine. Ker ga občina ne bo mogla sama odstraniti, bo seveda njegova moč neomejena, moč občinskega odbora pa samo na papirju. Tako bodo cele kmetske občine prišle pod bič kapitalističns-svobodomiselne gospode, ki že sedaj tira naše kmetsko gospodarstvo v prepad. Da bodo samostojneži, ki že sedaj delajo še z večjo vnemo kot liberalci na to, da se u-klonita slovenski kmet in slovenski delavec pod belgrajski jarem, podpirali ta liberalni načrt, je po sedajnem izdajniškem početju samostojnih poslancev v Belgradu več kot jasno. Zato si prizadevajo, da bi čim več kmetskih občin dobili v svoje roke in da bi potem tem lažje izpeljali načrt popolnoma usužnjiti slovenskega kmeta in delavca kapitalistični gospodi. Kmetje, enkrat že smo vsled svoje zaslepljenosti in nepoučenosli prodali svojo neodvisnost — ob volitvah v ustavotvorno skupščino smo poslali devet samostojnih poslancev v Belgrad in ti so prodali za Judeževe groše našo svobodo. Se naprej bomo dobivali iz Belgrada same davčne naredbe in nihče nas ne bo nič prašal ali jih moremo prenesti ali ne. še naprej bomo mi doplačevali velike primanjkljaje južnih pokrajin naše države, in nikjer se ne bomo imeli mesta pritožiti, še bodo prihajale nad nas protiverske naredbe, ne da bi se jih mogli braniti, ker svojega deželnega zbora s pravico sklepati postave, kakor to zahteva SLS, ne bomo imeli, in sedaj bomo doplačevali nove davke, da spravimo skupaj tisto dobro milijardo za bogate turške veleposestnike. Liberalni časopisi so polni hvale o samostojnih poslancih, češ sedaj bomo lahko sprejeli centralistično ustavo in nihče ne bo mogel reči, da se je sprejela proti večini jugoslovanskega naroda. Tako smo enkrat že spravili svojo svobodo, ali naj jo še drugič? Ali naj prodamo še zadnjo svojo postojanko, kmetsko občino? Jaz sem že spregledal, Bog daj. da bi tudi drugi, dokler ni še vse izgubljeno. Bivši samostojne!!. Imenuje se gospodarska stranka. Isti ljudje: liberalci in samostojneži v novem kožuhu, samo da bi zopet prevarali slovenskega kmeta ter mu iztrgali iz rok še pok slednjo postojanko: občino. Nujno opozarjamo kmete, ki imajo Se malo ljubezni do svojega stanu, naj nikai* ne nasedajo temu najnovejšemu slepilu, ki so ga vrgli na deželo svobodomiselni advokati v Ljubljani, Sestavite kandidatno listo sami pod imenom SLS ali Kmetske, oziroma Delava ske oziroma Obrtne zveze. Nikomur pa n< dajte podpisa razen volivnemu odboru na-« še stranke. Z novim kožuhom. Z novo barvo nastopajo naši liberalci in samostojneži po raznih občinah, katere bi radi dobili v svoje roke in jjh tako prodali belgrajskemu centralizmu kot so našo avtonomijo. Da je liberalna stranka izgubila na kmetih ves kredit, so zadnje volitve jasno pokazale. Zato je nastopila pod juienom samostojne kmetske stranke, ™ogi sicer dobri kmetje so nasedli na ta Toda danes pa po mnogih krajih odpirajo oči. Izdajstvo, ki so ga izvršili samostojneži v Belgradu za svoje osebne koristi, polije z rdečico vsakega dosto nega samostojnega, ki je dosedaj mislil, da so to res kmetski zastopniki. In tako po mnogih občinah tudi samostojna kmetska suknja, ki si jo je oblekla za r.adnje volitve, več ne pokriva brezverskega in kmetom <'0 konca sovražnega liberalizma, ki že povsod gleda iz nje. Zato treba nove suknje. In urezali so jo. Samostojneži proti agrarni reformi. Po nekaterih občinah agitirajo samostoj. neži, da bodo takoj, ko pridejo na površje in dobijo občine v svoje roke, začeli t agrarno reformo in razdeljevati revežem posestva velikih posestev. . Kako za skrajno neumne imajo ti agitatorji naše kajžarje in poljske delavce, se vidi iz tega, da vsak otrok ve, da občina pri tem nima nobene besede, celo agrarni odbori, ki so bili v ta namen izvoljeni smejo samo svetovati in predlagati, deliti nič. Pa ne samo to. Samostojneži so sploh' proti agrarni reformi, proti temu, da bi se vele-posestva poprodala tistim ljudem, ki nimajo zemlje in bi jo sami obdelovali. Dokaz. V »Seiu«, srbskem kmetskem listu popli suje neki poslanec, kako so nastopali samostojni poslanci proti agrarni reformi, takole; »V našem programu stoji {>oleg drugih tudi zahteva: da je scmlja onega, ki jo sam obdeluje. Dokler ni prišel čas, da se ta nared-ba stavi v ustavo, so oni molčali in prikrivali svoje uinenje. Ko pa smo mi zahtevali, da so ta odredba sprejme v ustavo, so oni protesti-* rali in glasovali proti temo. Pozneje smo zve-. dJi, da delajo to radi veleposestnikov, ki jih imajo prav mnogo v svoji stranki in kateri ao jim dajali denar za volilno borbo.« Voditelj srbskih kmelov poslano« Avra-movič pa jo izjavil napram dopisniku »Slovenca« sledeče: »G. dr. Vošnjak, kakor tudi ostali predstavitelji Samostojne kmetske stranko so zaščitniki veleposestev. Popolnoma so ravnodušni napram težavam izkoriščanih Občinske oolifue so pred ourmij ne sp»« ostati feonial Noben naš pnsias kmetskih težakov, dočim so v nasprotnem slučaju telo občutljivi napram in eresom velepo-»estnikov velikih gondor. Z največjo odločnostjo so se vedno lavzemali lato, da se teh veleposestev ne smemo dotikat.ic Tiste samostojne agitatorje, ki t raznimi ničvrednimi obljubami sKušajo zbegati poštene kmetske posestnike in delavce, naj naši možje v tem smislu temeljito poduče. Dr. Žerjav piše. Kdo se ne spomni, kako se je »Kmetijski list« jezil nad nami, ko smo nedvomno dognali in dokazali, da je »samostojna« kmetska stranka le privesek liberalne brezverske stranke, ki je pod libera.no fcrmo na kmetih popolnoma bankrotirala. »Kmetijski list« se je v svoji nedosežni hi-navščini semtertja obregnil ob liberalce, da bi čimbolj zakril svoje zveze z liberalno stranko. Danes pa gremo en korak naprej in trdimo, da samostojne kmetske stranke več ni, temveč je še jamo liberalna stranka, ki se vsiljuje na kmetih pod imenom kmetske stranke. Danes SKS ne pomenja več: »Samostojna Kmetska Stranka« temveč »Sluge Kapitalističnih Strank«. Dokaz: Dr. Žerjav, voditelj slovenskih svobo-domiselcev in zagrizeni sovražnik slovenskega kmeta je z lastnim podpisom poslal nekemu svojemu zaupniku strogo zaupno pismo, katero pa je slučajno prišlo v naše rqke: Pismo se glasi; »Velecenjeni gospod! Nova politič- | na situacija (položaj. Op. ur.) me sili, da se tem potom zaupno obračam na Vas v zadevi bližajočih se volitev. Kakor veste, je JDS (liberalna stranka. Op. ur.) do poslednjega vrgla vse moči na deželo, da zaobrne kmetsko gibanje na napredno stran in da zapreči vsako možnost, da bi se to gibanje nagnilo k klerikalcem, s tem, da mnogokje dirigira (navaja. Op. ur.) svoje lastne pristaše v kmečko stranko. Skoro povsod so naši ljudje ustanovili njene organizacije in mi smo stranko podprli -tndi z denarjem. Pred volitvami je bila velika razprava, na kak način bode več naprednih glasov, ali če nastopita stranki deljeno, ali če nastopita skupaj. SKS se je odločila za prvo stališče. S tem je prisilila JDS, da je nastopila samostojno in skuša nase združiti vse odločno napredne glasove. Kolikor morem pregledati položaj, manjka SKS enotn. vodstva in avtoritete in ni v stranki prav nič discipline in požrtvovalnosti. Zato žalibog po volitvah pričakujemo naglo nazadovanje tega gibanja. Stvar naše stranke bode, da zapreči, da se ljudstvo vrne klerikalcem v naročje. V to svrho je že danes potreba, da odločno markiramo obstoj JDS po vsej deželi. Po volitvah pa bomo nemudoma razpredli gospodarsko organizacijo, ka- tero vkljub mojim pozivom SKS popol nema zanemarja. Dr. Žerjav.« Kaj pove Žerjav v tem pismu? 1. Da je liberalna stranka »do poslednjega vrgla vse moči na deželo«, da s samostojno kmetsko stranko vrže kmete liberalcem v roke. 2. Da so »skoro povsod« libcralci ustanovili organizacije (krajevne odbore) kmetske stranke. 3. Da so liberalci podpirali z denariem kmetsko stranko. 4. Da obstoja skupno vodstvo liberalne in kmetske stranke, ki se je pred volitvami posvetovalo, kaj bi bilo za liberalizem boljše: nastopiti skupne ali deljeno. 5. Da pri samostojnežih ni nič požrtvovalnosti, discipline in avtoritete. S tem dr. Žerjav sam priznava, da je samostojna stranka koritarska in koristolovska. Če imajo samostojni kmetje še kaj časti v sebi, če imajo količkaj kmetskega Donosa, potem vedo, kaj jim je storiti. Tako grdo, hinavsko še ni nihče potegnil slovenskega kmeta, kot so ga voditelji samostojne kmetske stranke. Kako so vpili: Kmet kmeta, nihče nas nc bo komandiral, sami svoji gospodarji hočemo biti, danes pa se je skazalo, da so bili zapeljani kmetje skozinskozi na vrvici liberalnih, svobodomiselnih doktorjev, ki so končno prodali slovenskega kmeta belgrajskemu centralizmu. Srbski kmetje o samostojnežih. Že zadnjič smo poročali, kako 60 slovenski samostojneži s svojimi grdimi kupčijami in za osebne koristi naše kmete osramotili pred srbskimi kmeti. Sveta naloga naših poslancev v Belgradu je, da kredit slovenskega kmeta pri srbskem kmetu popravijo in dvignejo ter dopovedo, da slovenski samostojneži ne zastopajo poštenega slovenskega kmeta, temveč samo liberalne trgovce, mesarje, gostilničarje po deželi in nekaj kmetskih magnatov. »Selo«, glasilo srbskih kmetov piše o teh samostojnih junakih sledeče: »Od strupenih vplivov na naš klub (klub zemljoradnika) je bil najnevarnejši oni, ki je prihajal iz naše lastne sredine, od opasnega domačega sovražnika. To so bili predstavniki tako zvane »Slovenske samostojne kmetske stranke.« Dasiravno program te stranke ni tak kot je naš, temveč je le nekaj praznih in puhlih besed, vendar smo mi njene poslance iskreno sprejeli v svoj zemljoradničkl klub, ker so nas oni omamili s svojim obljubljanjem, češ da se bodo v najkrajšem času prilagodili našemu programu. Imeli smo jih nam enake, smatrali smo jih za svoje brate. A kako kmalu so nas ti »bratje« kruto razočarali! Ves čas so z nami trgovali in prodajali za izvoznice in uvozi.ice in druge osebne in strankarske koristi našo moč in naše število. Ko so potem njihovi zločini prihajali drug za drugim na svetlo, so po-skušali vplivati na naše seljake z zahrbtnim hujskanjem, da bi s tem zakrili sled svojemu zlobnemu početju. Poedince so odvračali od ostalih tovarišev, druge so nagovarjali, da z njimi — brezvestnimi po. litičnimi trgovci — osnujejo drug klub, ki naj se odcepi od Šumadincev in stopi v vlado, da bi tako mogli svoje špekulalivne plane lažje in bolj brezskrbno izpeljan. Tretjim so zopet prav zahrbtno obljubo-vali, da jih bodo kandidirali za ministre, če bodo glasovali za vstop v vlado, V kiu-bu so vedno zahtevali, da se naj pogaja z vlado in obenem izjavljali, da so tud. oni mnenja, da ni treba ravno vstopiti v vlado, vendar se mora gledati na to, da se čim več ugodnosti izvleče iz vlade. Tudi tukaj so se pokazali kot zahrbtni in lažnjivi av-strijanci kakor v vseh drugih svojih nastopih. Kajti oni sedaj izjavljajo v svoji iz,avi, ki jc izšla v »Pravdi« od 19. t. m., da so oni »od vsega začetka iskreno in javno zahte-vali, da se stopi v vlado...« O teh političnih varalicah bomo še govorili, kajti slovenski kmet mera zvedeti kako nevarnim sovražnikom vsega kmetskega stana je zaupal svoje težnje in zahteve.« — Tako »Selo«. Ti samostojni »kmetje« se sedaj v družbi z liberalci silno trudijo, da bi dobili kmetske občine v svoje kremplje, da bi jih tako izkoriščali za svoje esebae in strankarske namene, kakor delajo to v Belgradu, ker izrabljajo svoja poslaniška mesta za to, da barantajo zase in svo> stranko. Stroške pa mora plačevati naš kmet. Kmet, glej, komu izročiš občinsko gospodarstvo! Samostojneži očitno nastopili proti katoliški Cerkvi. V ustavnem odboru se je zopet obravnaval kancelparagraf. Ob tej priliki sta dr, Žerjav in samostojnež dr, Vošnjak tako grdo napadala slovensko duhovščino ia našega apostolskogorečega škofa dr. Jegliča, da so se celo srbski radikalni poslanci zgražali. Dr. Vošnjak pa je tndi grdo napadal katoliško Cerkev, o kateri je rekel, da je največja sovražnica našega naroda. Kancelparagraf je bil od vladni« strank sprejet, od katoličanov pa ne nikdar priznan. Tudi samostojneži so g!»" sovali zanj. Naši duhovniki bodo šli v ječe, a božje besede, ki jo bodo samostojni proglasili za politiko, kadarkoli jim ne bo všeč, oznanjati si ne bodo pustili vzeti. Začel se je odločen boj. Kako se bo končal, je za nas popolnoma jasno. Pravica je bila končno še vedno na vrhu. Samostojna stranka, ki je dosedaj skrivala svoje rožičke, je sedaj očitno prestopila v brezverski tabor. Katoličan, ki je še kaj do vere, ne more biti njen pristaš. Če pa je, podpira s tem nasilen boj pr° veri in je zato pred Bogom in pred llu°* stvom odgovoren. Stcv. it DOMOLJUB 1921 5tr«n 139« Zakaj? Na« Hst si je v zadnjem času vzel za nalogo, da se najodločneje bori proti tako-zvani samostojni kmetski stranki, Zakaj? »Domoljub« je bil vedno najodločneje zagovornik kmetskega stanu in vsega kmetskega prebivalstva. Čez 30 let mu je že učitelj in voditelj in s ponosom se zaveda, kako ogromno kulturno delo je izvršil v Sloveniji, Tako tudi danes; da, dandanes še prav posebno, ker je danes naše kmetsko prebivalstvo na tem, da zapade počasni gospodarski smrti, če bo vodstvo državne politike še dolgo v takih rokah. In tej državni politiki so se zadnji čas 3 celim srcem pridružili »samostojni« voditelji, katere je dobri njih poznavalec, voditelj srbskih kmetov imenoval škodljivce slovenskega kmeta. Brezdvoma je, da bo slovenski kmet v bodočnosti trpel ogromne milijonske škode radi današnje državne politike, ki daje vse gospodarstvo v državi v roke nezmožnemu Belgradu, Samostojna kmetska stranka nosi na tem velikanski del krivde, Zato nam težka skrb za obstoj slovenskega kmetskega prebivalstva naravnost usiljuje najodločnejši boj proti požigalcem, ki požigajo in razdirajo našo lastno hišo. Slovenski kmet hoče živeti, in ker mu hočejo življenje vzeti — gospodarsko, politično in versko — zato se mora braniti. Domoljub kot najiskrenejši prijatelj kmetskega stanu v tem boju ne bo zaostajal. Kmetske zveze nujno pozivljemo, da pridno sklicujejo seje in sestanke ter točno poučujejo svoje odbornike o velikih udarcih, ki jih dobiva naše kmetsko prebivalstvo, da se bo vedelo postavljati v bran. Vsak odbornik, vsak agitator naj govori, govori, govoril Protestni shodi. proti centralizmu in kulturnemu boju so se vršili v nedeljo pci sv. Katarini nad Trži-čem, pri »v. Ani pod Ljubeljem, v Tržiču, v Borovnici, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Blagovici in v Krasni. Kdo največ plača? Službene novine prinašajo pregled vplačanih taka, znamk, pristojbin in trošarine in sicer od i. juuija 1920 do 28. febr. 1921 Srbija In Crnagora 9t milijonov kron Bosna 80 milijonov kron Vojvodina 202 milijonov kron Slovenija 99 milijonov kron Dalmacij* 35 milijonov kron Hrvatska 287 milijonov kron Iz tega vidimo, da Srbija in Crnagora, ki iiuata skoro 5 milijonov prebivalcev, plačata wanj kot Slovenija, ki ima dober milijon prebivalstva; vse bivše avstro-ogrske pokrajine so Plačale 82 odstotkov, bivša Srbija in Črna gora P« 18 odstotkov. Sedaj vemo, kdo državo vzdržuje. Kdo pa ima v državi prvo in edino bese-P« tudi veiuo, Tn kdd jo bo še znnaproj imel, nam jo istotako znano, zakaj liberalci in samostojuoži so nas žo prodali belgrajskemu centralizmu. Zaslepljencl bodo kljub temu še napre volili samostojneže. Kaj se godi v Vojvodini in drugod? Kakšne razmero vlada jo vsled nesrečne demokratske centralistično politike po Vojvodini (bivši ogrski pokrajini na Se drčave) ln drugod, povzemamo iz govora poslanca Sušni-nika v ustavnem odboru, kjer je med drugim povedal tole: In kaj dela minister Pribičevič v Vojvodini? Izdal je naredbo, s katero je zaprl verske šole, zaplenil imetje verskih šol, izbacfl veroučiteljo in poveril pouk v varstvo osebam, ki nimajo ne vere, ne potrebnega znanja. In vendar obstoji šo v Srbiji pogodba med Cerkvijo in državo, o katerem morajo dati škofje pooblastilo tistim,ki uče verouki V Časopisju čitam še nekaj, kar ie storil Pribičevič v zadnjem času. V subotiškem samostanu je obstojala višja trgovska šota. Pribiče vič je odredil, da se ta šola razpusti, in je dodelil učiteljico na druge šole. Učiteljice, ki so bile nastavljene na omenjeni trgovski Soli, so bilo za svoje stroke usposobljene; sedaj pa jo minister Pribičevič podredil učiteljice z diplomo osebi, ki nima niti potrebnega izpita, niti strokovne izobrazbe. Popolnoma brez vsakega razloga je ukinil minister Pribičevič šolo, ki je bita po celi Vojvodini na najboljšem glasu. Bunjevcev je 600.000, a ker so katoličani, jih hočejo iztrebiti, ne da se jim nikaluh pravic. Gospodje, narodni poslanik Stevan Benin je napisal brošuro, v kateri opisuje razmere v Vojvodini; pravi da je Vojvodina postala afriška kolonija, ki jo vsi lumpi, ki so se tam naselili od vseh vel rov in ki so bili povsod drugod nemogoči. In še nekaj iz Vojvodine! Tam sa je uvela srbijanska finančna uprava. In sedaj imate'-povsod po Vojvodini za načelniki finančnih uradov uradnike i* Srbije, ki ue poznajo ta-mošnjih zakonov, ki so še v veljavi. Tako jo prišlo do tega, da se v Vojvodini, v najbogatejši zemlji, danes .ne pobirajo davki, ker davčni uradi ne delujejo. V južni Srbiji so bili vsi bogatejši katoličani in muslimani že v zaporu. Okrožni ali srbski načelnik vrže človeka v jejčo, ne da bi bil kaj zakrivil in ga drži nolri 3 do 4 tedne; ko pa plača — po svojih premoženjskih razmerah — 5 do 10 do 20 tisoč dinarjev, ga izpusti brez vsako preiskave. V Djakovici so zaprli tri katoliške duhovnike. Zaprti so že od 26. julija 1920 in se nahajajo še danes v zaporu v Djakovici, ne da bi bili kdaj zaslišani. Ivo jih je sreslu načelnik v Djakovici zuprl, je 10 do 15 dni zahteval od njih 50 turških lir; če plačajo, pa jih bo pustil na svobodo in preiskava se ne bo izvršita. In kaj dolajo v Južni Srbiji žaudarji z muslimani in katoličani I Zadnji čas so vršili orožniki in vojaki hišne preiskave v selu Zlo-kučanu, s rez Isločki, okrug Peč, kjer so iskali orožja. Ker nikdo izmed katoličanov nima orožja, so orožniki najprej pozvali vse hišne posestnike v cerkov in zahtevali, da pred župnikom prisežejo, da nimajo orožja. Drugi dan so šli zopet od hiše do hiše in zahtevali o) gospodarjev orožje. Dobili so odgovor: »Nimn> mo orožja.< Na to so jili pričeli batiuatl za iU ve in mrtve. Seljaki so vpili: »Nimamo orof* jat«; bati ne so padale. Nato reče orožnik se« ljaku: »Idi pa kupi puško, če je nimaš!«; Uho« gi seljak gre, kupi puško za 1000-;s000 dinar* jev, jo prinese in izroči orožniku. Na to orof-. niki napravijo zapisnik, da se kmeta batinalij ker ni hotel izročiti puške, Ta zapisnik mor* seljak podpisati. Belgijska kmetska zveza. Kmetska zveza v Belgiji je ena najvzor-nejših, kar jih je na svetu. Med vojsko je pafi trpela, a sedaj s polnim parom delajo, da so dvigne na predvojno višino in še više. V osrednjem tajnšitvu v Luvenu je isaposleno neštet* uradnikov, Id neprenehoma delajo. Razni nad-gledniki, ki jih plača kmetska zveza, vsak me« see obhodijo vse pokrajinske organizacije is predavajo kmetom o najbolj perečih vprašanjih. V tajništvu morajo potem vedno poročati o stauju posameznih organizacij. NI čuda, da se število članov danzadnem množi. Sedaj jih je okrog 90.000. To se pravi 90.000 družin, ker je navadno saino en družinski član učlanjen pri Kmetski zvezi. Ogromno večino tvorijd Flamci. Kmetska zveza izdaja dva Usta za kme« te, in enega za kmetice. Denarna moč organizacije Je zelo močna. Osrednja banka v Luvenu ima 230 milijonov: frankov vlog (to je približno 2 milijardi naših! kron). Kmetska zveza Je prevzela oskrbo svoJiK članov z vsemi potrebščinami ln sicer sam« soliduo blago po najnižjih cenah. Za časa vojske je odpeljala Kmetska zve* za nov odsek: za zavarovanje svojih članov. T Belgiji je ukazauo, da se mora vsakdo zavaro« vati. Da pa se prepreči izrabljanje kmetov od strani raznih agentov in zavarovalnih družb, je prevzeta Kmetska zveza skrb za zavarovat njo svojih članov. Ker ima pri tem še enkrat več dohodkov kot stroškov, razdeli ves ostalf denar med člane. Na ta način se kmetje ceneje zavarujejo kot potom oderuških zavarovalniti družb. Iz Kmetskih Zvez. BLAGOVICA, V nedeljo, dne 3. t, m. smo Imeli shod JKZ, ki {e lepo nspel. Poročal |e France Ža* žek. Njegova izvajanja so bila sprejeta z ve« lihim odobravanjem, njegov poziv na nai« skrajnejši boj za samoupravo Slovenije z veli« kim navdušenjem. Gospod trgovec Pustotnik, Sfvc in drugi so nameravali shod razbiti, pa ni žlo. Na koncu koncev so vsi skup lepo po« slušall in pritrjevali, ker izvajanja govornike« va «o bila res taka, da mu fe moral pritrditi na zagrizencjšl samoitojnež. — Za občinske volitve |e vse pripravljeno, zmaga sigurno naša, odpor proti centralizmu ▼ Belgradu si« len in ni ie moči, ki bi našemu kmetskemu ljudstvu iztrgala to orožie iz rok. Mi centralizma ne maramo! V samoupravi ie naila rešitev! Sodba in obsodba nad samostojno, hi centralizem podpira, bo pa prišla. A huda bot KRAŠNJA. V nedeljo dno S. t. m. se ie vržil pri nas shod JKZ, Poročal ie Fnmce žužek ia razgalil politiko SKS v Belgradu ter nam pokazal vse zle posledice centralizma na gospo« darsken In na drugem poli«. Shod le bil eaea ntfbo&ib. kar se fih ie vršilo v naii fari do-sedaj.gospod učitelj Grmek s svojimi par pri-uSi m ne bo imel nikdar več sape delati govornikužužka medklice. Dobii e lake na: taL da se bodo po ccli fari naimani osem dm smejal i. — Kandidatna lista za občinske volitve fe sestavlfena in podpisana. Mirno čakamo volitev, svesti si zrnate, potem pa se tačce podrobni boj za samoupravo Slovenije. D0BREP0LJE. Na velikonočni ponedeljek se je vršil pri nas veličasten shod Kmetske zveze. Obiskala uas g. Pogorelec iz Strug, ki je poročal o kulturnem boja in t!, poslanec Škulj, ki je poročal o političnem položaju. Zborovalci so bili s poročilo vidno zadovoljni. Na shoda so bile enoglasno sprejete sledeče resolucije: proti koltornemo boju, ki so ga čapočeii naši nasprotniki, proti brezverski šoli in zahtevamo, da se naši otroci vzgajajo v versko-nrav-sem duha. Naše šole smo zidati mi katoliški kmetje. Kdor hoče brezverske šole. nai jih zida sam. Proti krivici, ki jo je naredila vlada t tem, da je okrnila od regenta potrjeni in podpisani občinski voiivni red in ga nadomestka i norim, ki nikakor ne odgovarja ljudskim težnjam. Izrekamo Jngoslov. klubu popolno u upanje r a njegov neustrašen boj za ljudske pravice in mn kličemo: napre, do ucage! Razgled po sveiu. BITKA V ISTRI Zloglasne italijanske hande, sestoječe iz fsHranih študentov in komiiev, takozvani L-Sisti, na vladno povelje ogrožajo celo Italijo in posebno divja o v slovenskem Primor-ju, da bi s silo ubili v Slovencih narodnega ouha. Požigajo, ropajo, morijo — pod državnim varstvom. Te dni enkrat so se spravili nad neko kmetsko vas v Istri. Toda kmetje so se zbrali ter jih spiejeli z ognjem iz pušk. Noto so fašisti pobegnili ter se vrnili ojačeni t vojaštvom. Končno so se kmetje previdno umaknili in se niso dali ujeti. Menda imajo kmetje dva mrtva, fašisti pa precej ranjencev. Kjer ni krščanske pravičnosti, dere vsaka država v propad. Tudi Itali.i ne bo to odšlo. Delavci fašisti so ie na delu. REPUBLIKA V ISTRL Takozvani fašisti, ki jih je najela italijanska vlada, razbijajo po neodrešenih krajih vse, kar jim pride slovenskega, hrvatskega ali komunističnega v roke. Vsled lega so »topili rudarii ob RaM v štrafk ter proglasili republiko, ki se še vedno drži. Vlada se s svojimi karabinerji ne upa blizu. Republika izdata svoje naredbe. KOROŠKO PISMO. Gotovo ste, dragi rojaki tam na oni strani rne c, katera nas začasno loči, radovedni, kako se nam Korošcem tukaj godi. Odkar nas je ločila usoda, smo pač izpostavljeni zopet na milost ah nemilost onih, kateri so nas še zmirai črhli in povsod zatirali. Skoraj da bi nam bilo obupati, vendar nas pa tolaži še upanje, da nas meja vrh Karavank ne bo in loiil1' nmpok dan< k° se bomo zopet združili v bratskem objemu, nam mora tt vi "-"H- 0h- P^č srečni ste V? v. domovini, ki ne poznate, kai je tuj fe k; "a P°ZDate Prefianian\a ok strani £ A i i - nas ,mma;o srca- Plavijo nam fe V¥ko narod?° »ovraštvo pre- gnati s Koroške To pa mislijo doseči s tem, .1 M ^*1JP0tlaxi1,li č!sl° ,k tl0®- »"da varajo sel M> hočemo živetil Trdni smo. trdnejši kot kedai poprej. Samo Bog daj, da skoro pride ms, ko si bomo podali zopet roke 1 udi neizprosna smrt ne prizanaša našim nl' r\Iakv° '-1 22 ®arca L naših najvriejJib boriteljev za naše pravice gosp. J. P- 4 Harpman na Otožn mirno v Go-t«j T«ib krčilo sice Žalosti nad nsnado- mestljivo izgubo moža katoliškega prepnča nja in vrlega narodniaka. Skozi 40 let e bil neustrašen bonlec za narodne pravice koroških Slovencev. On se ni strasil ne nasproto-van a, ne truda, ne dela, da bi mogel pripomoči tuznemu KorOtrnu do vslaiema. Vsta: jenje je prišlo, toda usoda nas ie pahnila nazaj v kremplje tujcev. Toda naš Janez m obupal. Vedno je govoril: Star sem že, toda se enkrat bi rad učakal Jugoslavijo. In nazadme, ko se ni mogel več ganiti v postelji, ie še vedno želel si učakati dneva, ko bo Korotan na Gosposvetskem poli« praznoval svoje vstajenje Toda kruta smrt mu je pre prestrigla nit življenja. Umrl je s cer, toda spomin nani je nam neumri|iv. 'ludi mi upamo, da se zelje rajnega morajo uresničiti. Kako smo ga ljubili, je pokazal naisiiajneiše njegov pogreb. ' Velikanska množica pogrebcev iz vsega Koža in od vseh kra.ev od blizu in daleč ga ie j spremila k večnemu počitku. Vseh oči so bile rosne, ko smo se poslavljali od njegovega groba, toda v srcih smo trdno sklenili: Trdni bomo, kot si bil Ti, dokler ne zasi.e nam zarja srečnejših dni. — Žalujoči Rozani. BIVŠI CESAR KAREL NA MAŽARSKEM. Veliko vrišča po Evropi je povzročil bivši cesar Karel, ki se je na veliki petek zvečer nenadoma pripeljal na Mažarsko in prišel na veliko soboto v Budimpešto. Njegovi prijatelji so mn naslikali, da ie na Mažarskem vse zanj in da bo z velikim veseliem spre et. Toda sprejem pri vladi, pri kateri se je oglasil, je bil silno hladen in ko so mu nasvetovali, naj Mažarsko čim preje zapnsti, da ne bo kakšnih neprijetnih zmed, je ves potrt zapustil Budimpešto. Ker ga de nafte slovenstvo zopet poučilo ljubiti našo milo govorico iu našo krasno domovino. Sedanje čase je jako slabo po celi Ameriki. Tovarniška kolesa, katera dajejo zaslužka mišim ljudem, stojijo, lirr.no in stanovanje morajo plačevati vseeno in tako, kdor si je knj prihranil bode zopet zapravil. Meso, obleka in druge stvari 60 r* podražile, zakaj ljudstva je tukaj čimdalje več. Pri zadnjem štetju v Zjed. državah Amerike so našteli tam 105 milijonov dufi. Rjavi prah železja in plin pomori tudi mnogo naših. Na pokopališčih se nnjde veliko število naših imen, knteri počivajo na tujih tleh. Z slovensko bratskim pozdravom. — Frank Omerzit, Cleveland, O. RAZNO. Nad tri metre dolrfo brado je nosil v Či-kagu neki Amerikanec, ki je te dni umrl. Bi) je po poklicu tesar in je nosil brado okoli života ovito, da ga ni ovirala pri delu. čudna moda se pojavlja v Parizu. Mof«' nosijo male, pisane solnčnike. ženske pa eno-oke naočnike. — V norenju je bil Pariz vedno prvi Plače znižujejo amerikanskim delavcem. Zaraditega so naj>ovedani veliki Strafki. Brzovlak ie prerez al osebni vlak. V New vorku je priletel na križišču bnovlak z vso hitrostjo v osebni vlak ter ga tako gladko prerezal, da jo bil na drobne kosce razbil samo en vagon osebnega vlaka. Nesreča !• terjala 40 človeških življenj. Vsaka hiša, v kateri je kak Član Kmetske zveze, mora imeii ^Domoljuba", kmetsko glasilo- ooommmaMHKMumniggggni Sirom domovine« TRŽIČ. Tri lepe shode je napravil zadnjo nedeljo narodni poslanec Brodar v župniji. Prvi je bil za občino Sv. Katarino, drugi v Našem domu .tretji v šoli pri Sv. Ani. Na vseh je ljudstvo protestiralo proti sokolizaciji šol, proti krivično odmerjenim davkom in izreklo zaupnico našim poslancem in zahvalo za njih delo v Belgradu. G. poslanec se ie dotaknil tudi občinskih volitev in priporočal povsod kandidatno listo SLS. — Zanimivo ie bilo slišati, da volivci niso čuli še prav nič od svpjega župana, da se v kratkem vrše občinske volitve. Hoče se zopet — kakor vedno tam gori — v kalnem ribariti. Zato volilci, pozorf VELIKONOČNO POTOVANJE PO KRŠKEM POLJU. Za VeHkonoč sem obiskal sorodnike v Cerkljah pri Krškem. Iz Krškega ,o mahnem najprej v Leskovec. Tu mi pove prijatelj, da leskovški iarani prav pridno zbirajo za aove bronaste zvonove. Korajžni so. Čast jim) — Ko pridem do Češnjic — dobrih pet minut pred Cerkljami — se začudim, da imajo v tej vasici novo oštarijo. Poiasnijo mi, da so biii vsi pametni vaščani in in občinski odbor cerkljanski proti novi oštariji, a g. okrajni glavar ao jo vendar dovolili. Seveda samo za napredek ladstval — Presenečen sem bil, ko zagledam na žrebčirski postaji v Cerkljah izves-no tablo kolarske obrti. A moje začudenje je postalo še večje, ko mi neki možakar vljudno pojasni, da so modri gospodje od kmetijskega poverjeništva prestavili plemenske žrebce v poslopje zraven šole. Res narobe sveti Ker aem bil že žejen, si hočem kupiti ▼ trgovini • centralističnim imenom »Belgrad« oar oranž. Pa glej ga spakal Lepa trgovina ,e zaklenjena. Ko sprašujem po trgovcu, mi pove mimoidoča ženica, da imajo v »Belgradu« čudno navado, da podnevi redno zaklepajo svoo trgovino, ker trgujejo le na debelo. — Pred par leti i imla vas Cerklje že 4 potrebne (ali pa nepotrebne) gostilne. A gospod glavar iz Krškega so lansko leto dovolili še peto. Ljudstvo &a s tem ni prav nič zadovoljno. — Vesel sem d pa velikonočnega jutra. Krasna procesija, dostojen nastop Orlic in Orlov, ubrano pet ei Vsi pošteni fantje in dekleta, le korajžno naprej! — Na praznik sem obiskal tudi Veliko-mraševce. Pri teh sem videl, kaj stori edinost v krščanskem duhu. Brez tuje pomoči so napravili v vasi prepotreben most. Povedali so mi pa tudi, da ima pri tem delu največ zaslug predsednik K. Z. — Prcdno sem se po praznikih postavil, sem zvedel žalostno novico: dne 30. marca t. 1. se je na Piroškem vrhu pri Cer-kliah s puško smrtno ponesrečil 40 letni Anton Krkovič iz Boršta pri Cerkljah. Pokoj njegovi ! dušil ! KOPANJ (SLIVNICA). Samostojna olika. Velikonočni ponedeljek je pobiral župnik Franc žužek v Slivnici prostovoljne darove za nabavo novih zvonov. Ko je hodil od hiše do hiše. ga je zvesto spremlalo krdelce samostojnih »olikan-cev«i pod spretnim vodstvom g. župana Franca Baudeka. Sli so za njim zato, da so pokazali, kako »ljubijo« duhovnika in vero. Bruhali so proti ujema najgrše psovke kakor: Boljševik, košar itd. Kliči: Ubij ga! so se razločno čuli. Videti so bili precej bojeviti;, morda so v svetovni vojni preveč oddaleš stali. Tudi invalidi »o jim pravi trn v peti, kar so dejansko pokazali na enem izmed teh revežev, ki je bil slučajno doma na praznikih. — Vse to pa le vprizoril g, župan sam, ki je nanojil svoje z alkoholom, da bf bilo več korajže. — Možje, dobro premislile, koga boste volili pri občinskih volitvah! Samosto nih surovin — nikarl POLHOV GRADEC. Stranka samostojnežev nima pri nas več »oči in veljave, zato se je sedaj o Veliki noči občinskih volitev prebarvala kakor plrhl v Gospodarsko stranko. Oče te prebarvane stranke je samostojni in po županski časti tako zeljni župan Grašič. S tem novim in prikritim imenom stranke skuša naše volivce preslepiti. Na Veliki četrtek je sklical uradno (uradno županovo vabilo na razpolago) kot župan nekaj volivcev v občinsko pisarno. Na vabilih ni nič omenil, zakaj naj pridejo, ampak samo »zanesljivo pridite«. Ljudje niso nič slutili, zaka; jih kliče, in ker so bili uradno vabljeni, so V9i prišli. Tako torej župan izrablja uradno oblast v strankarske namene. Dobro ie govoril, kakor so ga prejšnji dan v Ljubljani naučili. Vprašamo g. župana, zakaj ni vabil vseh, tudi odločno naših, ki imajo veliko ugleda v občini? Zakaj je lansko leto v tem času nabiral kandidate v imenu samostojne stranke, letos pa ne? 7!ato ker predobro ve, da bi letos pri volitvah v samostojno stranko prav nič ne dosegel. Precej volivcev je že spoznalo njegovo zvijačo in so mu obrnili hrbet. Žalostno pa ie to za iaro, da e ravno precej , cerkvenih ključarjev ostalo pri njegovi prebarvani stranki, ki morajo vedeti, da je dvema gospodoma nemogoče služiti. Naj g. župan barva svojo stranko, kakor hoče. volivci bodo v veliki večini volili kandidate Slovenske ljudske stranke. Svetujemo pa g. županu, da za sedaj premišljuje, kako bo v kratkem odstopil županski stolček drugemu. STRUGE. Tudi pri nas smrt pobira. Pred štirimi tedni je umrl Franc Meglen s Čateža. Zadel ga je mrtvoud. Dne 22. marca je nmrl Janez Nose iz Kolenče vasi, štar 79 let. Bil je kot dolgoletni trgovec s kokošmi in jajci za Trst znan po vsej Dolenjski pod imenom šuštar-ski Janez. Bil je tudi edini volilec 28. novembra, da se je noral z vozom peljati na volišče, da e oddal svoj glas za SLS. Naj počivata v miru I OLIMJE. Vigred se vrača, travca zeleni — Ti pa odhajaš! — S tugo v srcu smo stali 27. sušca ob odprtem grobu odlične pevke gospe Justine Bač-Cvirnovc, ki je v cvetju let, po-težki bolezni sledila otročičem in soprogu. Kako priljubljena ie bila pokojnica, pokazala je obilna udeležba pri pogrebu. Prihiteli smo jo spremit na zadnji poti vsi, ki smo jo I ubili. Z zadn:im pozdravom, ki ga je govoril domači g. župnik, in z žalostinko, ki so jo zapeli pevci v slovo, smo se poslovili od <>rerane gomi'e. Na svidenj« gori, kjer je večna pomladi BOH. BELA. Liberalni samostojni kmetje se bahato, koliko koristijo občini. Tak bahač je liberalni samostonež Matija Arh iz Bodešč. Poslušate, koliko koristi občini! Ima navadno po 50 in še več koz, ki vse požro po srenjskih pašnikih. To je prva n egova korist občini. Druga ie pa ta, da je med vojsko prodal srenjski les za par grošev, da :e tako oškodoval kmete za več tisočakov. Tako koristni samostoineži so več ali mani vsi v občini. To sc bo pri občinskih volitvah upoštevalo. FARA PRI KOSTELU. Veliko razočaranje so prinesle volitve v konstituanto, a malokomu toliko, kakor našim samostojnim volivcem. Še nam je v spominu, kako so jim samostojni agitatorji razlagali svoj katekizem. Pridigovali so jim. da ih je dr. Korošec predal Srbom, a odslej bomo samostojni, volitve naj bodo veliki obračun. Samostojna kmetijska stranka ie z Radičevo seljačko stranko eno, tako so jim govorili in varali s prozornim namenom še celo tisti, o katerih smo mislili, da poznajo vsaj malo resnicoljubnosti — drugič se bomo tudi o teh možeh pomenili in razkrili njih zahrbtne namene. Vojaštva ne bo več, imeli bomo samo še policik), je razlagal kupljeni agitator. Trdili so jim, da n tli stranka ni proti Cerkvi in slepomišili s podobnimi lažmi. In danes? Prav so imeli mnogi bolfši samostojni volivci, da se izreče nezaupnica samostojnemu zastopniku. Samostojni agitatorji, kie ie vaše delo? O, le skrijte svoje glave in sramujte se laži, s katerimi ste prevarali to lfudstvol Gluhe ušesa poštno-brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. Kdor le malo pozna brzojavne zveze v Sloveniji, se mora čuditi, kako malo brzojavnih zvez imamo s Hrvatsko. Ali bi vendar n« moglo brzo>vno ravnateljstvo s približne 7 km žice zvezati poštni urad Nova sela prek« Fare z brzojavom na Brodu ca Kupi, Ali j« res^ potrebno, da mora tu potrebovati brzojai več dni in še končno ne dospe iz Kočevja d« Broda? In naš poštni voz, zakaj se vendar ž« ne uvede dnevna pošta? Zakaj se ne uved« pismonoša za ves okoliš poštnega urada Fa-ra? Ali je mar boljše, da morajo stranke po. šiijati po 1 uro daleč in več svoje otroke pa pošiljat ve in se tako pisma gubijo? Želeti bi bilo, da se vendar končno poštno-brzojavna ravnateljstvo zgane in ustreže ponovni želji občin. ŠKOCLIAN PRI MOKRONOGU. Tudi našo župnijo so dne 20. marca počastila dva poslanca samostojne kmetske stranke. Po prvi sv. maši se je vršil javen shod pred cerkvijo? Večina poslušalcev (e bila našega mišljenja. A gg. govorniki so ponujali isto kramo kakor drugod. Prvi je zatrjeval, da vera ni v nevarnosti A on je znan kot zagrizen liberalec. Drugi govornik je govoril o kan« celparagrafu. Obregnil se je ob »bogastvo« duhovnikov, ki ga nL Koliko dela imajo po sodnijah z njihovo zapuščino? Na poti mu je bila tudi sv. spoved in sploh, kar je v zvezi s katoliško cerkvijo. Rekel je, vera nam ni nevarna. Da, to je res, g. samostonež, Vam vera ni nevarna. Zakaj jo torej zatirate? Danes smo spoznali prav jasno Vašo straiiko in prišli do prepričanja: Samostojna stranka j* nevarnost za vero. Da, hinavsko ste govorili, a povedali dosti jasno, kaj mislite. Toda, bodite uverjeni g. samostojneži Mnogim izmed navzočih poslušalcev se je ta dan utrdilo v srcu spoštovanje do duhovnikov in povečalo zaupanje do njih. Čimbolj jih vi sramotite« tembolj jih hočemo spoštovati. Kajti, dobro vemo; En sam slovenski duhovnik je žrtvoval in storil za ljudstvo več, ko vsa samostojna stranka z liberalci vred. A vam, kar vas f« še dobrih Skocijancev, nekdo, ki vam zares dobro hoče, glasno kliče: Možje in žene, fant« je in dekleta, vsi v Kmetsko zvezo in izobraževalno društvo, katero nai bi se bolj poživilo« zlasti v naši župniji« Ako bomo tako organizf. rani, potem se nam nI bati. kajti t slogi fu moč, — Edea izmed poslušalcev, IZ HORJULA. Pretekli teden, v torek, 29. marca |e tu umrl preč. g. župnik Josip Pristov v 56. letu starosti. Zavratna pljučnica mu je v 10 dneh ugrabila življenje. Bil ie že od mladosti sem bolj rahlega zdravja; zadnja leta in posebno še letos se je pa njegovo zdravje vsled prenapornega dela poslabšalo. Zadnja tri leta je sam, brez kaplana pastiroval v naši župniji. Vsako nedeljo je navadno imel po dve sveti maši in največkrat po 3 pridige, včasih pa tu« di še več. Le v več e praznike je dobil sem-patje kakega pomočnika. Nadalje je poučeval ves krščanski nauk v naši šlirirazrednicL Zvonove nam je pri farni cerkvi dvakrat preskr-beL Bolnike je vkljnb svoji veliki zaposlenosti redno vsak teden, ponekod pa celo vsak dan obfakaL Deloval ie tudi na društvenem in gospodarskem polju. Med svetovno vojsko Ie veliko dobrega storil s tem, da ie z veselem pisal razne prošnje. Bil je mož dolžnosti in v službi te ideje je tudi umrl. Skozi 16 let je zvesto opravljal pri nas dušnopastirsko delo in ime! pri tem veliko uspehov; med drugimi naj omenim samo pogosto pre emanje sv. obhajila. Bil je zares dober pastir svoji čredi in prav zato smo ga ljubili in spoštovali. To je pokazal tudi njegov veličastni pogreb. V velikem sprevodu, ld se je pomikai najprej skozi vas io nato v farno cerkev, je spremilo pokojnika 15 gg. duhovnikov, vsa društvf, šol« ska mladina in malone vsi domači, pa tudi veliko sosednjih župlinnov. Krsto so v krojih nosili Orli na njegovo izrecno željo na smrtni postelji. Slovesno Srno sv. mašo ia pogrebni govor je imel vrhnlSkl dekan preč. g. J. Kete. Vsa dekleta Marijine družbe so pristopila ta dan k sv. obhajilu, in sicer večina med pogrebno sv. mašo, ki je bila končana šele opoldne. Tudi mnogo drugih vernikov je darovalo ta dan sv. obhajilo za pokojnega g. žup« m pil 'li |h s -i i!« ' niks. Vse to priča o tesni liubezm, ki i« rezala njega in njegove župljane. Domačii pevski zbor je zapel več nagrobnih žalostmk, tako pred zupnisčem, v cerkvi jn ob grobu. Truplo ei"a poleg groba pokojnega župnika hor- W/skega( Aleš Jerala. S tem smo mu izpolnili (jo. katero je večkrat izrazil, da počiva on, kdauji pastir naših duš — sredi med svo- nei------ _ „ . , jimi ovčicami. Zato počivaj v miru, hovni oče, naš dobri pastir) SODRAŽICA. Gerentstvo občine Sodražice izjavlja * ozirom na dopis v Domoljuba št. 11. da gerentstvo izdaja živinske potne liste vsem občanom, v kolikor so po zakonu in vladnih odredbah upravičeni, ŠMARTNO PRI LITIJI. Občinske volitve so zopet vznemirile natega velikega kmetskega prijatelja g. Toma-iina, ki je pri državnozborskih volitvah kljub lepim obljubam o agrarni reformi žalostno opadel s svojo kandidaturo. Zopet zbira svo-ovčice. S kakšno soljo jih vabi sedaj, ne vemo. Nemara Jim razlaga, kako prodajajo Samostojni ▼ Belgradu našega kmeta in kako eropadel s svojo kandidaturo. Zopet zbira svo- I Ovčf " *----'"- —L! —J-! — m o. mostoj; bomo plačevali za muslimanske veleposestnike 1 milijardo odškodnine, radi agrarne reforme. Nam se smilijo tisti kmet e in delavci, ki po tem, kar se je zgodilo v Belgradu, še vedno hodijo svojo staro pot s klobučkom ▼ roki okoli gospodov liberalcev in čakajo, da bi jih dobili še bolj po hrbtu kakor so jih že. Kdor hoče vedeti, kaj storiti, da ne dobe liberalni bogatini slovenskega kmeta še bolj v pest, na/ pride na shod SLS, Id bo ▼ nedeljo, 34. t. m. zjutraj ob 7. uri ▼ Domu. PONIKVE PRI DOBREPOUAH, Iz naše vasi se redkokdaj čita kak dopis v Domoljuba, dasi šteje vas do 40 Domoliu-bovih naročnikov. Zato prosim, g. urednik, da priobčite naslednje vrstice y nam priljubljenem listu Domoljubu. Kakor povsod, tako ;e tudi pri nas bivša avstrijska uprava pobrala zvonove t vojne namene. Pred dvema letoma smo si za poskušajo omislili nov jeklen zvon; vlila ga je Savska tovarna na Jesenicah in se je vrlo dobro obnesel. Takrat smo :« dobili po zelo nizki ceni. In sedaj smo si loteli omisliti še enega večjega, toda med tem se je cena dvignila tako, da bi bilo za nas, ki imamo itak velike druge izdatke, skoro nemogoče. Zato smo se obrnili do naših rojakov v Ameriki s prošnjo, da na| nam kaj pomorejo k napravi velikega zvona. In res so se z ma- j HreUfS.1 vsi 1 znatnim zneskom nad 17.000 K. Tako da je sedaj poravnan ves račun za zvon. V ta namen se je za doroval- 'lii ""I* 16' marc" *T" maša in obenem vršil blagoslov novega zvona. Zvon nam ie «?pet vlila Kranjska industr. dražba na Jesenicah, kateri izrekamo tem potom naše najboljše priznani«. Posebno se š« zahvalimo li-varskenn mojstra g. Torkarju, da je moiko fltUl dano obljubo b nam izgotovil zvon res «ur.Tno,t uborae kakovost" Zyo™ rf£ uglašena A-FU in tehtata 320 in 720 kg. Dri »og, da bi nam ie dolgo, in potem našim ra čast božjo in t izveličauje naših duš. e Politične. • J! Dr< Korone prireja v Dalmaciji shode, ki so številno obiskani. Njegovi govori napravijo na javnost velikanski vtis p Resolucije srbskih semljeradnikov Stranka zemljoradnikov pridno prireja sestanke m sklepa času primerne resolucije, ki jih objavlja v svojem glasilu >Selo«. Nekatere od njih so zelo umestne. Tako il pr. >da ni mogoče rnkoga poivati na orožne vaje poleti temveč le pozimi in da se mora z vojaki ravnati kot i ljudmi, ne pa kot z živino, kot je bila to dozduj navada«. Dalje >da se ustanovi posebno sodišče, ki naj sodi o državnih uradnikih, če ne izvršujejo svoje dolžnosti«, >da se ustanovi kmetska zbornica«, J da nikdo ne more posedovati ne kupiti zemlje, kdor je ne obdela sam«, >da naj so narodni poslanci s svojim premoženjem odgovorni za svoje delo«, ?da so ministri odgovorni pred rednim sodiščem za svoje delo«. p Kaj pomenja SKS? Odkar so saniostoj-neži v Belgradu izdali slovenskega kmeta bel-grajskim mogotcem in ga prodali za svoje osebne iu strankarske koristi, se SKS ne bere več Samostojna kmetska stranka, temveč — tako so pogruntali razumni kmetje: Slovenskih kn etov smrt. — Je dobro zadeto. p Blagoslov komunizma. Iz Rusije je došel voditelj rumunskih socialistov Jo-van Flueras in poroča o ruskih razmerah sedeče: Prebivalstvo se hrani s kruhom, ki ima okus blata in je naravnost ostuden. Njega so v Moskvi gostili z drugim, boljšim kruhom, a ko se je vračal domov, se je moral hraniti z istim slabim kruhom kakor domače prebivalstvo. Petrograd je izumrl. Tovarne in delavske hiše stoje prazne brez vrat in oken. Prazne in tihe so tudi ostale delavnice. Tramvaj vozi poredko, a brezplačno. Oderuštvo cvete. Na trgu prodajajo bel kruh po 1500 do 2000 rabljev hlebec. Mešč.mi p. vdajajo zadnjo obleko, da si kupijo ; iveža. Ker je pomanjkanje obleke silno, dobe za navadno zimsko suknjo po pol milijona rabljev. Ker denar nima nobene cene, so zahtevali tobačni delavci izboljšek v cigaretah, s čimer prihajajo do približno 300 tisoč rubljev mesečnih postranskih dohodkov. Vozniki zahtevajo za kratke vožnje po 3000 rubljev, za daljše pa tudi 25.000 rubljev. V Moskvi nisem opazil smehljaja niti na enem delavskem obrazu! Nočna zatočišča so strašnej-ša, ne0o jih je kdaj opisal Gorkij, Alkohola sc kljub prepovedi veliko popije, Iz- ; med tovarn so smeli rumunski socialisti obiskati le eno v Harkovu, kjer so našli velik nered, Na njihovo vprašanje so jim pojasnili, da v tovarni manjka strokovnih delavcev, katere so kot najzanesljivejše komuniste poslali na fronto proti Wranglu. , Domače novice. d Preserje. Dne 17. t. m. ob 7. uri zju- ' trat se bo vršil tu shod. Pride govornik iz Ljubliane, r v d ,V,°'aSka Pismr,. Uredništvo »Domo- i huba dobiva tako obupana pisma od voja- 1 kov, da si jih ne upamo priobčiti, ker bi i b«la gotovo zaplenjena. Pošiljamo pa jih na merodajna mesta. Povdarjamo pa, da se ie dosedaj »amo naša stranka v Belgradu zavzemala za vojake, toda sedanja vla-aa, ki ,o tvorijo tudi samostojneži, ni na smisla za naše kmetske fante. SLS se bo nUTn\ov.train° b°rila Z°Per M dient,r,aliStiČne CTetke- Ko •« je vra- 1 P°citnic 29- marca t. «k2?Lr Tl°/0larjesV iz,Bovca »a Gori-škem čez Trbiž naza v Ljubljano so Um lugos bvanski pregledniki napoji ska gora brezobzirno zacarinilj potico ki p mcli "boj ia priboljšek, in so lato med temi po večini od revnih starišev ralj na mestu plačati zadnji denar ki so s od doma prejeli. Poleg tega so jim isti J gledniki pokušali še potice, ako so bile mo. na pravljene s sladkorjem. To prihaja odt« ker ima besedo samo Belgrad. Saniosto neži pa imajo kljub temu svoje milijončka in ministrski stolec. , d Sokolski duh. V Splitu je liberala, mladina napadla uredništvo katoliške«' lista »Jadran« in Leonovo tiskarno in , , notranjosti napravila z razbijanjem ogro. I nino škodo. Ko se je z izleta vračala godba Marijine kongregacije, so jo svobodomisel. ci napadli, razbili glasbila ter več oseb pr tem ranili, d Dekan Avg. Hecl, Marenberg, je v sredo 30. marca mirno v Gospodu zaspal. V torek še u rado val. Umrl je sed6 na naslonjaču. Blagemu gospodu blag spomin. d Umrl je v Horjulju župnik Jožef Pri. stov, star 55 let. kot kaplan je služboval v Sostrem, Gorjah in Dobu, kot župnik na Prežganjem, Ribnem in Horjulju. Bil jc ve dno slabotnega zdravja. Pokoj njegovi duši. d Umrl je na Veliki Slevici pri Velikih Laščah Ivan Adamič v starosti 77 let. Bi je ves čas »Domoljubov« naročnik in zvest pristaš SLS. Pokoj njegovi duši! d Liberalno nasilje. Poročali smo že, da so liberalni žandarji odvzeli posestniku Pogorelcu v Strugah zdravila in razne in. štrumente, ki jih je rabil pri živinskih bo. leznih in z njimi tudi drugim pomagal — vedno brezplačno. Ribniško sodišče ga je obsodilo na 500 K globe, na priziv pa ga ie novomeško okrožno sodišče oprostilo. Vidi se pa iz tega, da ima liberalno-samo. stejna vlada za pobijanje klerikalizma ve. liko več smisla kot za kmetske potrebe. d »Kmetska županska zveza«. — Na mnegostranska vprašanja javljamo tem po. tom — v »Domoljubu« kot najbolj razširjenem listu —, da se bo sklical občni zbor »Kmetske županske zveze«, kaker hitro bodo izvršene vse občinske volitve in bo do povsod konstituirani občinski odbori, ■— Dotlej pa vodi vse posle dosedanji stan odbor, ki daje proti povračilu poštnih stroškov vsa pojasnila pismeno, dokler ne začne zopet izhajati zvezino glasilo »Ob. binska Uprava«, — Odbor, d Poštne pristojbine v inozemstvo se povišale. Na navadna pisma do 20 g te« že je treba prilepiti znamko za 4 krone. d Mrliči, ki sc bi morali pokopati na občinske ali državne stroške in ki niso v oporoki ničesar uredrli glede svojega pogreba, se bodo od sedaj izročali medicinski fakulteti zdravstvenemu oddelku ljubljanskega vseučilišča) v učne namene. Le če je nastopila smrt vsled kužne bolezni ali če je že mrlič v močno gnilem stanju, se ne izroči, temveč pokoplje. Mrliče O4 ročati ima pravico in dolžnost krajevno politično oblastvo. d Uboji. V Mali Račni so fantje iz Rove gore ubili 18 letnega Jakoba Nučica Predol. — V Kriški vasi pri Višnji gofl I« ustrelil občinski gerent Jhnez Zupančič« Zavrtač 25 letnega Janeza Zajca iz Krii« vasi. Vzrok so občinskopolitične zadeve-— Iz Brnika se nam poroča, da ie isto»W neki fant z vilami do mrtvega pobil nekeg« drugega fanta, ki ga jc podzravil z >Dot,er večer«. d Uboj v Račni. V nedeljo okrog štirih ujutraj so se fantje iz Predol in Ilove gore stepli pred gostilno Bahovec v M. Račni, kjer so poprej popivali, Na piki so imeli [lovski fantje fante iz Predol že dalj časa. Med pretepom je enega fanta nekdo vdani po glavi, nakar se je zgrudil na tla, dva pa stekla. Posestnikov sin Jakob Nu-čič iz Predol je ostal na mestu in ni zbežal. Nek fant iz Ilove gore je stopil predenj in ga je vdaril s kolom po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Prebil mu je čre-pinjo. Na lice mesta došli zdravnik dr, Raznožnik ga je za silo obvezal in potem so ga nesli na n'egov dom, kjer je podlegel težki poškodbi ob 1. uri popoldne. Pokopali so ga takoj tisti dan na Kopanju. Kmetski fantje iz Ilove gore, ki so povzročili pretep in izvršili uboj, so po dejanju pobegnili v gozdove in se skrivajo pred orožniki. Baje so jih že dobili in se nahajajo med nimi dva Zakrajška in neki Petrič, vsi še mladi fantini. — Vzrok: Točenje alkohola cele noči do ranega jutra. Oblasti, kje ste? Zakaj ne nastavite gostilničarjem ure, do kdaj smejo biti go-ftilne odprte? In če jo imajo, zakaj se ne gleda na to, če se tudi izpolnuje?! d Zavratno ustreljen je bil na velikonočno nedeljo Janez Krek iz Govejka, župnija Sora pri Medvodah, Janez Krek se je pred nekaterimi meseci kot 50letni vdovec poročil z 201etno deklo, ki je služila pri Sv, Katarini. Ker se nista razumela, je najela nekega Aliča, da ga ustreli, kar sc je tudi zgodilo. Hiša ustreljenega Janeza Kreka je bila docela svobodomiselna. d Z nožem v prša zabodel,je na Veliki ponedeljek France Bergant iz Repenj 25 let starega dninarja Franceta Jerasa iz Repenj in ga je težko ranil. d Sami uboji. Podivjanost in posurove-lost sc vedno bolj širi. Brez dvoma je to še vojni c&tanek, ki bi pa že lahko izginil, ko ne bi svobodomiselne stranke s svojimi časopisi in sokolsko organizacijo tako pridno skrbele za to, da se ubija sleherna vernost in poštenost v našem ljudstvu. Vedno večji notranji odpad od božjih zapovedi in božje službe mora jpodivjati vsakogar. Čc se ne bo ljudstvo krepko postavilo v bran vsem tem kvarnim uplivom, bo kmalu vsled hujskanja proti Cerkvi in duhovnikom jama razbojnikov, d čudna bolezen. V Ljubljani je prejšnji teden zblaznel neki dijak, ki je v svoji zmedenosti splezal na kostanj v Šolskem drevoredu, lomil veje ter lajal kakor pes. Potem je skočil na tla, begal po mestu, končno so ga prijeli pri šentpeterski vojašnici ter ga prepeljali v bolnišnico, kjer mu je zdravnik vbrizgal primernih zdravil in se je nato kmalu pomiril. d Velik požar je 1. aprila vpepelil ve-«ki, moderno zidan grajski hlev barona Codellija na Kodeljevem v Ljubjani, Živino — 37 glav — so rešili, ravno tako precej poljedelskih strojev, seno — 8000 me-terskih centov — je pogorelo. Škoda se ceni na več milijonov kron. Zažgala je zločinska roka. d Požar v Bodovljah. Dne 25. novembra 1920 je pogorela hiša Marjane Osred-kar v Bodovljah, ko je odšla na sejm v Škofjo Loko. V hiši sta zgorela tudi njena dva otroka, ki ju je pustila doma brez nadzorstva. Deželno sodišče v Ljubljani je za to prisodilo Osredkarjevi 10 dni strogega zapora. d Za brezzobe. Zdravnik-profesor dr. Pregl v Gradcu je iznašel način, kako človeku tako ustaviti nove zobe, da se popol noma zarastejo v meso in ni treba nobenih drugih pripomočkov. Biti pa morajo pravi zobje. Ker pa živ človek nerad da zdrav zob komu drugemu na razpolago, si jih bo moral tisti, ki bo hotel imeti tako ustavljene zobe, izposoditi pri — mrličih, d Tudi Ti tako storil »Dobrodelni« odsek Marijine družbe pri Sv. Heleni, Dolsko, je daroval po gospodu župniku Janezu Rihtaršiču za uboge sirote z« pirhe različne darove: precej krompirja, mesa, fižola, jajec, moke, kaSe, hrušk itd. — društvo, kakor vsi reveži, se naj-prisrčneie zahvaljujemo, ki nas še nobeno leto ni pozabilo. — Za »Dobrodelnost« je daroval 50 lir gospod Feliks Gregorc, kaplan v Trnovem na Krasu. — Gospod Matija Kump iz Ljubljane je daroval 200 K mesto venca gospoda Zaplotnika iz Gorič. — Za oslepljene vojake je daroval 200 K gospod Alojzij Eržen iz Suhadola št. 11 iz neke pravdne zadeve po odvetniku dr. Franc Trampužu iz Kamnika. — Janez Justin, posestnik, Ihan, vas Borov-jie, je daroval za vdove in sirote 280 K. — Darovalo je še nekaj drugih neimenovanih oseb. Društvo se srčno zahvaljuje vsem gg. dobrotnikom ter se obenem na,'topleje priporoča v bodočnost. — Bog povrni tisočkratl — Društvo »Dobrodelnost«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. d Dobro delo stori, kdor naroči svojemu prijatelju ali znancu knjižico: Dr. M. Opeka: Brez vere, ki je baš v sedanjih dneh tako neobhodno potrebna. Cena komadu 15 K, po pošti 16 K. Dobiva se v Jugoslov. knjigarni in Prodajalni K. T. D. v Ljubljani. d »Vrtec« in »Angelček« imata tudi v št. 3—4 veliko lepega in zanimivega. Naših mladinskih listov so res lahko veseli starši in otroci, »Vrtec« z »Angelčkom« stane za vse leto 26 K, »Angelček« sam 10 K, Dobi se tudi še številka 1—2. Priporočamo tudi »Angelček 1. 1919 (5 K) in 1. 1920 (6 K). d Marijana Železuik, posestnica v Če5-njicah št. 9, p. Motnik, prosi, da bi jej kak vojak naznanil, če kaj ve o njenem možu Mihaelu Železnik. Od meseca septembra 1916 do meseca maja 1917 je bil v Ruski Pro-vidanc, rudnik Tarapakovka štev. 1, gubernija Hersonska. Potem ie odšel v Harkovski tabor, odkoder ni več pisal. d Našla se fe 27. marca popoldne v Tacnu pod Šmarno goro karbidna svetilka za kolo. Dobi se v Tacnu štev. 20. Iz naših društev. VELIKE LASCE. Orel v Velikih Laščah le uprizoril na praznik sv. Jožefa lepo zasnovano in razmeroma krasno uspelo telovadno akademiio, pri kateri so tudi prvikrat nastopile Orlice s svoiimi lepimi članskimi vaiami sa 1. 1921. Na splošno željo ie odsek ponovil akademiio na velikonočni ponedeljek ob pol 3. uri popoldne. NOVO MESTO. Poučni tečaj za fante, ki ga ie priredila S. K. S. Z. 19. in 20. t. m., se ie obnesel nad vse pričakovanje izborno. Nad 60 udeležencev ie z sanimanlem sledilo predavanjem, ki so bila kakor nalašč za naše knvetske fante, bodoč« gospodari«. Nalboli pa fe uiiaialo fantom predavanle dr. Fischintferia. ki jim fe poleg nekaterih važnejših pravnih vprašani pokazal v pravi luči nevarnost, ki preti narodu od strani nemoralnega živlfenfa. Vzpodbujal fe fante, nai bodo oni nositelii in širftelfi morale ter prvi bolevniki zoper to nesrečo, ki grozi upropastiti naš rod. Udeležene so bile vse župnife ▼ okrafu. razen treh, ki žal nočeio razumeti važnosti in koristi, takih tečaiev. Ob sklepu tečaja, ki ga fe vodil predsednik novomeškega orlovskega okrožja br. Munda, so fantie živahno povpraševali, kdaf priredimo zopet enak tečaf, dar pridejo. S tem nam daieio naši mladi Dolenfci jamstvo, da tudi oni nočeio odslei stati več na izobraževalnem poliu v zadnji vrsti. Tako f« prav. le naprej, le vedno višfe h kulturi. Seme. ki smo ga posejali v Vaša mlada srca, naf vzkali in obrodi mnogo, mnogo dobrega sadu v blagor narodu. — Rod star hira, gine —« bodočnost ie mladinel ŠMARTNO PRI KRANJU. S prihajajočo spomladjo se le vrnilo živ« Ifenje tudi v naše katoL slov. izobraževalno društvo. V nedeljo, dne 13. t. m., smo imeli redni občni zbor. Za predsednika f» bil soglasno izvolfen novi g. kaplan Jos. Peli. Z na« vdušenfem smo se opriieli novega dela ▼ društvu. katero fe posebno pri nas zelo potrebno; tako velika župnifa, pa vse tako mrtvo. Občni zbor ie bil dosti dobro obiskan, manfkalo f« samo naših fantov. Vasi Orehek, Drulovka la Breg so bile dobro zastopane, dočim ni bilo ls Bitnfa prav nobenega fanta, iz Stražišča p« malo boliše. Fantfe. vzdramite se, pristopit« k društvu, tukaf boste dobili pravo srčno ia umsko izobrazbo, katera edina naredi človeka plemenitega. Po vofskl fe. kakor povsod, tudi pri nas vse razrurano in nekako podivjano, kar ni čudno, in ker ni bilo nikogar, ki bi takoi po vofski • krepko roko prifel In vodil našo mladino, zato fe pri nas tako žalostno živlfe-nfe. Fantfe I nikar ne mislite, da fe nafvečia sreča posedanje po gostilnah in ponoče rani«. Pridite v društvo in videli boste, da m tudi tukaf nafde mnogo veselih ur in poltenega razvedrila. Stariši. pustite svofe otroke, sinove in hčere, v izobraževalno društvo; ne boite s« zanfe, da bi se Vam • tem odtufilL Ravno nasprotno: še boli se bo utrdilo v nfih spoštovanje do Vas. Tudi Vas, može in žene, vabimo; stopite v društvo, da tako tudi gmotno pod-, pirate društvo. Ustanovili smo tudi dramatični odsek, kateri fe začel takoi delovati. Na Belo nedelfo že pokaže, kaf zna. Pristopilo fe 2« nekai deklet in fantov, a želimo še novih moči. posebno mlafših fantovi vsak prisrčno po-zdravlien v naši sredi. Le ako nas bo več, bomo dosegli uspehe. Fantfe. dekleta, na plani Bog živil IZ OSILNICE. Kaj takega pa še ne! Lanf fe igra. »Tri se. stre« dobro izpadla. Ali letos na velikonočni ponedelfek, »V Ljubljano io dajmo«, naravnost sijajno. Koga naf hvalimo? Ali g. Lenarta, k! je igralce izuril in zlasti Pavleta tako srečno izklesal, ali igralce? Pa delo se samo hvalil Ra'e pohvalimo Hribčkega Janeza, ker ima korajžol »Ne bo jim izišlo, pa Hm ne bo, si hudiča ne,« se je razkoračil. Komu pa? Ali birtom, bi jih bo kandidiral? Pa tisti so bili njemu vedno v želodcu. »Oštarfev pa štacu-narjev ne,« se fe usti! vedno. Pa vseeno bodo dobri, da bodo le liberalni voz naprej pehali. Janez, Janez, ali vas še ni sram Pucelja? Če Vas ni, potem pa kar koraž, da bo vse »p«r-mef permaknfl«. IZ LOMA. Naši Orli so nas 28. marca zopet razveselili s predstavo. Nastopil fe načelnik Orlov Peter Meglič z daljšim govorom, ki je ž njim navduševal navzoče k pridnemu delu v izobraževalnem društvu ter posebno v telovadnem odseku Orel. Z deklamacifama »Prišel j« pomladni čas« in »Abstinent, ti si junak« {• nastopil naraščafnik Fr. Meglič. Nato fe zapel pevski zbor 2, Mihelčičev venček narodnih.. Na zadnfe je bila igra »Ne kliči vraga« in šaljiv prizor »Kmet in fotograf« — Za občinska volitve se pripravljamo s tem, da smo ustanovili volivni odbor iz 12 mož in mladeničev, da določijo kandidate. Vsi bodo volili kandidatno listo SLS, ki jo bo napravil volilni odbor, S BOHINJSKA BISTRICA. Na velikonočni ponedeljek, dne 28. mar-u, no iineU občni zbor izobraževalnega drn-Itra. Po kratkem poročilu o delovanju dru-jtva po zadnjem občnem zboru so se vršile volitve. Za predsednika je bil enoglasno izvoljen Fr. Ravnik, za podpredsednika Fr. Maz-rič, ra tajnika g. kaplan Verce, za blagaiaika Jože Markeli, za odbornike: Gdč. Zemljano-va, Ivan Siergar, Nikolaj Rozman. Delokrog društva »e je časovnim raz»er«m primerno razširil. Izvolili so se odseki: AgiUci ski, dramatični, knjižnični, gospodarski in csiaaoru se bo tudi orlovski odsek. Knjižnica se b« temeljito izpopolnila. Članarina se je zvišala letno na 10 K. Društvo bo poleg poštene zabave preskrbelo tndi' podučna predavanja, tako, da bo vsak član imel priliko se vse-1 stranko izobraziti. — Krščansko misleči Bo-; hinjci in Bohinjke, priitopajte k društvu! Le krščanska misel in pošteno delo nam boita ustvarila srečno prihodnost. n Šmartno pri Litiji Kat. izobr. druStvo ponovi v nedeljo, 10. t. m. lepo uspelo igro ; >Lovski tat«. Začetek ob 3. popoldne. ŽITNI TRG. Preiekli teden je doživela naša trgovina z žitom občutijiv in močan udarec, ki je preobrnil skoro cel trg s koruzo. V začetku tedna se je namreč pojavila na nessš*em trgu v velikih množinah ameri-kanska koruza La Plata. Hamburg ponuja velike množine koruze po 200 mark za stot, postavljeno v obmejno mesto Pasa-vo, kar pomeni vsled današnje ma.hne vrednosti nemške marke prevrat za naš koruzni trg. Dogodilo se je ravno nasprotno od predzadnjega tedna. Vse ponuja, toda trgovci se težko odločijo za nakup, ker je nevarnost prevelika. Bratislavski trg (prej mesto Požun ob Donavi), ki se je v svrho špekulacije založil z velikimi množinami, prodaja sedaj za dobavno ceno ali pa celo za neko izgubo. Nai največji kupec Nemčija pokriva vse svoje potrebe na ameriškem trgu. Da se e to dogodilo, se imamo zahvaliti prvi vrsti našim prevoznim razmeram. — Nemčija je bila kupec, ali je zahtevala brezpogojno, da dobi blago do določenega dneva, za kar se pa naši izvozničarji vsled naših neurejenih prevoznih razmer niso mogli odločiti. Cena moki in pšenici je precej trdaa, kar je najbrž vzrok slaba letina, ki preti leto« radi suše. F° °.vsu ie ve'»ko povpraševanje. Italija je kljub uvozu ameriškega ovsa naš največji kupec. Cene ovsu, postavljeno v Trst, so 110—120 lir. Cena pšenici v Subotici je 1020 K, v Velikem Bečkereku 920—930 K, v Novem Sadu nad 1000 K, v Vinkovcih približno kot v Subotici. Nova koruza, naložena na ladjo v Ba-natu, 420—425 K, naložena v vagon nekaj cenejša. Oves, naložen na lade, 390—400 K, naložen v vagon nekaj cenejši. SADITEV SLADKORNE PESE. Ustanovni odbor za zgradbo sladkorne orarne v Posavju si je lansko leto nadel nalogo, v večji meri poskusiti s sajenjem »ladkor-n® P*8*5- Ta namen se je deloma posrečil, ker naročeno seme ni pravočasno prispelo v uaše kraje m »mo bili primorani, izvršiti poskuso s sladkornim semenom neznanega izvora in kakovosti. Vendar so bili tudi lanski poizkusi zadovoljivi in so pokazati 10,- do 18.5% slad-^ naro5eno Pesno seme je prišlo šele o ^ nam pride prav za letošnje poizkuse. Seme pridelek svetovno znane tvrd- ke J. Zapotil, Vjetrušice pošta Klecany pri Pragi, katera se je posvetila gojenju sladkor-nopesnega semena, ki je prestalo svetovno konkurenco, kar je neprijetno zadelo Nemce in Francoze, Razlika pri sladkornem semenu obstoji v velikosti klopčičev (semena), v specifični teži, kaljivosti in številu klic. Povprečni pridelek semena Zapotil je izkazal pri posku-| sih v Čehoslovaški leta 1919 283.2 o korenin i na ha za 18.33 odstotkov sladkorja, kar predstavlja 52.4 q sladkorja na 1 ha. Nemška se-; mena dajejo več korenin, pri nižji sladkorno-sti in stoje za Zapotilovim semenom. Te podatke omenjam le zaradi boljšega razumeva-: nja, da je razlika v semenu zelo velika. Lan-! .-ki poizkusi so se izvršili brez vsakega na-j črta. Letošnji poizkusi naj se izvršijo povsod ob ! istem določenem času in na enak način. | Ker vlada še po noči mraz, je za sejanje še | čas. Najboljši čas za setev semena bode 15. in 16. april. Do takrat bode minula nevarnost : zaradi pozebe mladih rastlinic. Vsak kmeto-| valeč, kateri misli napraviti poizkus naj odme-■ ri 1 ali več arov veliko njivo (1 ar r= 100 m') I pognoji s 300 kg dobrega hlevskega gnoja na 1 ar, gnoj zaorje na 20 do 25 cm globoko, njivo prebranaj in lepo poravnaj, da ne bode uikakih gred ali jarkov (krajev). Dobro je, ako se prebranana njiva z valjarjem poravna in utrdi. V tako zravnano zemljo naredi s pomočjo vrvice ravne črte 40 cm narazen iu z ozko niotiko zariši kake 3—4 cm globoke jarke, kamor z roko naseješ seme sladkorne pese. posamezna semena naj bodo v vrsti 4 do 5 cm narazen. Seme se pokrije z zemljo in če mogoče še enkrat prevalja. Nam Slovencem se zdi valjanje nespametno delo in lahko trdim, da se cel svet poslužuje valjarjev pri obdelovanju zemljo. Isti zemljo zravnajo, kepe zdrobijo, sveže izorano zemljo potlačijo, da seme hitreje kali, ter da gre voda lažje iz spodnjih plasti kvišku, pri ozimnih žitih pritisne vsled zimskega mraza izvlečene korenine k zemlji, da se primejo in bolje obrastejo. Pri sladkorni kulturi jo valjar ueobhoduo potrebno orodje. Vsak pridelovalec sladkorne pese (tudi krui-ske) bo vedel, da na teh mestih, kjer je zemlja stlačena, raste najboljša in najbolj sladka pesa. Na valjani njivi rabi seme 9 do 12 dni predno ozeleni, na nevaljani 14 do 18 dni. Za valjar služi 30 do 40 cm v premeru in 2 metra dolg hrastov hlod, okoli katerega se naredi okvir, pritrdi drog za konje in ga uam napravi vsak pameten kolar in okuje vsak kovač Natančen načrt pošljem vsakemu brezplačno' Ko rastlinice ozelenijo in naredijo dva listka jih prvič okopljerao in vplejemo med vrsticama To delo je zelo važno, da plevel rastlinic ne zamori, (Se je zgornja zemlja trda, da a zrahlja, in da ima zrak dostop k koreninam Trda Hkorja je vzrok, da dobe rastlinice bole. zen (Iirand) od katere postanejo korenine črne m se j>osuše. Ako rastline dobe štiri liste, jih v vrstah razredčimo, torej »e izrujejo vse sla botne rastlinice na 20 do 23 cm (1 pedenj) Čez 1 teden ali 14 dni se drugič okopljejo in nazadnje nekoliko prisujejo. S tem je vse delo do jeseni končano. Mlade izruvane rastlinice lahko uporabimo za sajenjke na drugem me-stu. Sladkorna pesa nam služi za krmljenje vseh domačih živali. Za napravo sirupa in iz-boljševanje petijota ali pa tropin za napravo žganja. V jeseni bo de in pravočasno poročal kedaj je treba peso vun vzeti in poslati v pie-izkušnjo. Sladkoniopesno seme razpošilja dr, Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem 1 kg semena sladkorne pese stane brez poštnine 57 K. Fran Malasek, Grm. CENTRALIZEM IN GOSPODAARSTVO. Poslanec Sušnik je imel 14. februarja v ustavnem odboru govor, v katerem je našteval skrajno škodljive posledice centralizma, kakor ga zagovarjajo liberalci in smostojneži, za naše gospodarstvo. Naj omenjamo lu samo neklere stvari: Iz Belgrada so uvedli carinski zakon, ue da bi bili upoštevali posebnih razmer v pokrajinah. Carinski zakon nalaga visoko uvozno carino. Ta zakon je bil dober, ko je bila Srbija še sama in je vodila carinski boj proti Avstriji. Danes so pa razmere popoluoma drugačne. V Sloveniji je precej razvita industrija. Industrija pa mora uvažati surovine. Z visoko iu brezobzirno carino je bila oškodovana naša industrija in obrt, trpeli so kmetje, trpelo je naše zadružništvo. V Sloveniji imamo razvito zadružništvo: med 800 zadrugami je okoli 100 nabavnih Lu prodajalnih zadrug ia kon-zumov. Zaradi visoke izvozne carine pa naše pokrajino tudi ne morejo izvažati. Danes ni mogoče izvažati iz Slovenije lesa v Italijo, ker Italijani ceneje kupujejo les v Nemški Avstriji nego pri nas. Izvoz lesa ovirajo visoke železniške tarife in visoka carina. Danes lesna trgovina py nas stoji. V Celju imamo tovarno za cink, ki je pod državnim nadzorstvom. Toda izvozna carina za 100 kg prahu znaša 350 dinarjev, tako da cinka ni mogoče izvažati. Tovarna je bila na tem, da mora svoj obrat ustaviti in odpustiti delavce. Osem mesecev so prosili v Belgradu, naj se opusti carina, in šele čez 8 mesecev se je prošnji ugodilo, ko je že pretil popoln polom. Po carini bi bilo treba vprašati trgovske in obrtne zbornice in se ž njimi posvetovati in pokazalo bi se, kaka carina bi bila za celo državo najboljša. Toda v Belgradu tega niso storili, niso se brigali za razmere v posameznih pokrajinah; teh razmer niso hoteli spoznati. Belgrajska ministrstva niso hotela podpirati naše industrije. V Kropi je zadruga, ki izdeluje žeblje za železnice. Toda ministrstvo je naročilo žeblje iz Nemške Avstrije, mesto od naše zadruge. Od 300 delavcev dela daoe» samo še 20 delavcev in še ti samo po 36 ur na tedeu. Naše strojne tovarne so oferirale v Bel* gradu železne postelje po 450 K. Toda vojaška uprava jih je raje naročila t Nemčiji ia Jih plačala po 460 mark (to Je 1000 naših kron). Imamo predilno industrijo. Ponudili smo v Belgradu platno. Vojno minististvo je ponudbo odklonilo, češ, da rabi samo amerikamko platno. Ljubljanska Oblačilnica je ponudila platno in sicer najboljše blago in kot najcenejša ponudnlca. Toda ko je bila licitacija zaključena, ko so otvorili olerte in videli, da je ona iz Slovenije najcenejša, so rekli: licitacija je razveljavljena. V Sloveniji imamo še trjatve proti bivšemu erarju. Po senžermenski pogodbi je Av-stro-Ogrska dolžna, da prevzame ta dolg. Ustanovil se je poseben odbor za terjatve proti bivšemu erarju. Zastopniki odbora so prišli sami v Belgrad, da posredujejo, a še do danes niso dobili odgovora. Naša vlada noče ščititi svojih državljanov, dočim je Češka ustanovila poseben fond, iz katerega izplačuje sodnijsko ugotovljene terjatve proti bivšemu erarju. Sploh se v Belgradu na zahteve, ki pridejo iz Slovenije, pa naj so še tako utemeljene, naj jih je pokrajinska vlada še tako priporočila, nočejo ozirati. Nič ne pomagajo ne prošnje, ne deputacije. Belgrajski uradniki se v naše razmere ali nočejo vživeti, ali pa tega niso zmožni. Gospodarski in tržni pregled. g Vsak izvoz kateregakoli žita iz naše države prepovedan. Z ozirom na vladajočo sušo in ker kaže letina slabo, je ministrski svet prepovedal izvoz koruze, pšenice, ječmena, ovsa in drugih žit nadalje seua in slame iz cele države. Pošiljatve, ki so bile do 2. t. m. že zaca-rinjene, se puste preko meje, ostale pa čeprav so naložene na vagone in ladje, pa vrnejo od-pošiljatelju. g Ljubljanski trg. Trg je bil pretečem teden živahen. Glede govejega mesa vladajo silne težave. Vsi goveji mesarji so sklenili prenehati v soboto s sekanjem mesa, ker se jim ne dovoli povišanje cene, na drugi strani pa ne pripusti slabega blaga na trg. Ta sklep so izvršili in v soboto je bila Ljubljana brez govejega mesa. Nadalje izjavljajo, da ne morejo kupiti primerne klavne jivine, ker jim izvozničarji tega ne pripustc, vsled neprestanega zvišanja cen živi teži. Kakovost klavne živine se je poslabšala, ker se je vse boljše blago že izvozilo. Cena govejega mesa ostane 60 K L vrste, 28 K II. vrste. — Glede telečjega mesa se krije dnevna potreba. Jajc jc na trgu dovolj po 1 K 80 vin. za kos. Moka se prodaja po 17 K 50 vin. kg št. 0 najboljše vrste. Sladkor v kocakh se dobi že po 51 K kg. g Vinska trgovina. V mednarodni vinski trgovini se opaža velik zastoj .Češko javnost so vznemirile vesti o važnih trgovskih pogodbah z nekimi francoskimi in španskimi tvrd-kami za nabavo velikih množin vina. Cehi od te nabave ne vidijo nobene koristi, njim Jbi Se vedno boljše odgovarjalo vino iz Avstrije in Mažarske. Mnžarsko vino se je podražilo vsled povečanja vrednosti mažarske krone, zato ga Avstrija nič več ne kupuje ampak misli sedaj »a nakup italijanskega vina. Na Francoskem se bavijo z načrtom o znižanju prevoznih in izvoznih tarif, da se olajša prodaja v druge drŽave. Države, ki pridelajo veliko vina, imajo v zalogah Že na milijone hektolitrov, pa ga »e morejo izvoziti, ker ga države, v katerih ne pridelujejo vino, ne morejo kupovati iz gospo-darskih-finanfnih vzrokov. g Cena žimi in dlaki. Nemčija. Kravji repi, prani, do 25 mark za kg, konjski repi, povezani, 50—60, konjska griva 15—20, konjska dlaka, mešana, 20—30, svinjske šetine 8—12 mark za kg. g Cene v Sofiji (g'.avno mesto Bolgarije) za 1 kg: svinjsko meso 20—22 levov, jagnjetovo 20—26, goveje 18—25, ovčje 16 do 23, slanina 23—25, ribe 10—35, orehi 6—8, grah 5—6, krompir 1.60—2, svinjska mast 34—36, loj 15—17, leča 5—6, suhe češplje 9—13, češpljeva mezga 16—18, čebula 2—3 leve za 1 kg. g Trgovina s kožami. Surove kože. Ma-ž a r s k a: Goveja težka koža v klavnici 54-58 K za kg, lažja 60-62 K. Izven klav niče nesoljena koža v Budimpešti srednje težka, brez rogov in parkljev 85 K za kg, na deželi 70—75 K, telečja 100 K za kg. Konjska koža 1.800—1.950 K za kos. Cene se razumejo v mažarskih kronah. — Nemčija (Stut-gart): Volovska koža od 30—49 funtov po 9 mark 30 pfenigov za funt, od 50—59 funtov 9 mark 75 pfenigov za funt, goveja do 29 funtov 11 mark za funt, od 30—39 funtov 12 mark 85 pfenigov za funt, nad 60 funtov po 11 mark 20 pfenigov za funt, telečja koža 17 mark za funt. — Poljska. Goveja koža 150 poljskih mark za 1 kg, telečja nesoljena 800—850 polj skih mark za \ kos, konjska 1.600—2000, kozja 650—700 poljskih mark za kos. g Cene kožam divjačine. Poljska. Kuna 8.000, vidra 6.500—7.000 poljskih mark za kos. — Francoska. Gorska kuna 150 frankov, navadna kuna 160 frankov, lisica 30 frankov, jazbec 15 frankov za kos. Zajci 3 franke za vsak kilogram. g Cene vinu, postavljenemu v Zagreb. Hrvatsko vino, 8 odstotno 10—12 K 1, vino Vršac 10—11 odstotno 16 K 50 vin. za liter, g Tržne cene v Budimpešti za 1 kg: oves 11—12 K; koruza 9 K; ječmen 7 K; ajda 19 K; beli grah 9 K; voli I.vrste za 1 kg žive teže 42—48 K; II. vrste 32—38 K; III. vrste 20—24 K; teleta 44—50 K; svin e I. vrste 70—72 K; svinje II. vrste 65—70 K; III. vrste 64—68 Kj mast 106 K; slanina 85—90 K; perutnina 95—100 K; gosi 100—110 K; gosja mast 166 K 50 v.; jajca kos 2 K 50 v. Cene se razumejo v mažarskih kronah. g Trg ▼ Milanu (Italija). (Cene v lirah) Sveža jabolka 1 kg 2.50—4, limone v zabojih po 300 kosov 30—40, pomaranče v zabojih po 300 kosov 40—50, krave žive teže za 1 kg 607, biki 607, voli 7—9, teleta 11—13, koze 7—8, ovce 7—8, jagnje-ta 8—9, svinje 8.50—9, jajca 12 kosov 5 do 6, oljčno olje 11 11—13 lir. g Cene v Trstu. Les. Cene lesu so v zadnjem času zopet padle, trgovina je pa otežena vsled tega, ker je avstrijska vlada določila ceno za rezano blago 300 lir, Vsled tega izpodriva avstrijski les našega. Rezano jugoslov. blago se plačuje 320 do 350 lir. Pred mesecem dni je bilo dražje za 20—30 lir. — Krme je dovolj in prihaja večinoma iz Jugoslavije, posebno pokvarjena koruza. Povpraševanje ni posebno. Za krmo se plača z ozirom na kakovost 95—100 lir. — Vino. Cene vinu so padle za 2 liri pri hektolitru, g Tržne cene v Budimpešti za 1 kg: Koruza 10—10.50 K, oves 12 K, ječmen 12—13 K, grah 10 K, hmelj 15—16 K, leča I. vrste 24—25 K, I. vrste 15—16 K, orehi 40—48 K, gosja mast 180—200 K. Cene so navedene v mažarskih kronah. g Nove tovarne. Tovarna pločevinastih izdelkov Emil Lajovic in drug v Ljubljani. Tovarna klobukov »Šešir« v Škoiji Loki. g Padanje een steklu na Češkem. Vsled svetovne konkurence so padle cene češkoslovaškemu steklu v ploščah od 65 na 30—35 K pri kvadratni plošči. g Padanje cen v Ameriki. V Združenih državah padajo cene najprej posebno masti, olju in bombažu. Cena pšenici je za malenkost poskočila. Senat je dovolil kredit v znesku 100 milijonov dolarjev kot podporo poljedelcem. g Padanje een. Vinogradniki v ptujski okolici so bili prisiljeni znižati vinske cene, ker imajo precejšnje množine vina neprodane. Tako n. pt. se dobi v Ptuju liter dobrega vina za 16—24 K. g Osrednja čipkarska zadruga v LJubljani, Stari trg št. 2 ima 99 poslovalnic na deželi in sicer na Vrhniki, v Podlipi, na Sv. Joštu pri Vrhniki, v Pirničah, v Škofji Loki, Selcih, Železnikih, na Trati pri Gorenji vasi in Žireh. Zadruga preskrbuje svojim članicam delo in materijal sprejema torej vsakovrstna naročila in prodaja razne čipke iz zajamčeno lanenega sukanca. g Koroška zveza slovenskih posojilni« in zadrug se je ustanovila v Celovcu za slovenske zadruge v Nemški Avstriji. g Izvoz mcdjimurskih konj je dovoljen, ker spadajo konji medjimurskega tipa v no-riško pasmo. g Pocenitev živil na Mažarskem. Na Mažarskem so padle cene pri živini za 50 do 70 odstotkov. Pred par tedni se je plačala pitana svinja po 120 K za kg, danes stane le še 50 do 60 K. Meso za guljaš se prodaja v Budimpešti po 28 K za kg. g Živo srebro so našli v okolici Voj-mka pri Celju. Po dosedanjih preiskavah, ki se nadaljujejo, trdijo veščaki, da so v večjih globočinah znatne plasti cinobra. g Koliko je vreden denar drugih držav? Ameriški dolar 139 K, avstrijska krona 21 vin., bolgarski lev 1 K 65 vin., ruski carski rubelj 65 vin,, češkoslovaška krona 1 K 87 vin., francoski frank 9 K 80 vin., nemška marka 2 K 26 vin., rumunski lej 1 K 95 vin., italijanska lira 5 K 70 vin, do K 80 vin. g Izprememba pisemskih pristojbin «a pošiljke iz naše države v inozemstvo. Od 1. aprila t. 1. jc plačevati za pisemske pošiljke iz naše države v inozemstvo te-le pristojbine: pisma do 20 gramov 1 dinar, preko 20 g za vsakih 20 g po 50 par, dopisnice 50 par, dopisnice z odgovorom 1 dinar, tiskovine za vsakih 50 g 20 par, ekspresnlna 2 din., priporočilo 2 dinarja. g 200 milijonov kosov denarja p« 25 par je naročila naša država 140 milijonov kosov natisnejo v Zagrebu in 60 milijonov pa v Novem Sadu. g Primanjbljal Francoske znaša 98 milijard frankov. Stroški Francoske so za 1.1921 na 68 do 60 milijard frankov, dohodki pa na 22 milijard frankov. Z ozirom na to bo znašal Duhovnik s krvavo suknjo. (Retnična povest s Irske, spisal R. de Ne ve z y — Poslovenil Fr. K«. S t e r ž a j.) (Dalje.) ... Čeravno je bil pastir usmiljen do tuje revščine, )e znal vseeno po potrebi kaznovati, ne okrutno, pa odločno. Njegova karanja niso za-ker f i« Čutilo, da so pravična in na pravem mestu. Vedno se e moglo videti ii nietovih besedi neko očetovsko pomllova- n i,.. *m' ko,,e1karaJ' navajal h kesanju m kazal na posledice. Kogar jo okregal, je od- voljen. " " P" "C P0niža" z>°* Odkar je bil on gospodar pri liiši, je šlo n* "i ničesar i-i/ .sy°'cl5a dostojanstva. V tel hiši je vladala prava sreča in vsa-&e nasel cerkve v njej svoje pribeža- Kmalu pa je zatci 7aUrivati srečo teh imovitih, a usmiljenih ljudi nek oblak- D«n N^^rpenadom« postal "lovolen in siten Nič se m brigal za delo; pohajkoval e ves dan po polju ne glednje delavcev in kakor hI izogibal matere in brata bl Se »Moj Bog t je reki« mati, »kal ie moiemu revnemu sinu? Svoje življenje bl dala da bl ga obvarovala trpi en a — p« g« moram na svoje oči gledati, kako se vedno žalosU in Duhovnik je vprašal brata, pa ni dobil odgovor., P,trik pa je blagohotno* nagovarjal ^Tebe gotovo ne muči kakšna hudobij«, »rlmanjkljaj Francije za to leto 38 do 40 milijard frankov. Da bl Francija kolikortoliko zmanjšala svoje izdatke, namerava znižati Število svojega uredništva, katerega imajo 700 tisoč in za katerih plače se rabi letno na 4 milijarde frankov. g Čedno državno gospodarstvo, Uprava državnih mouopolov je začela zidati v Novem Sadu skladišče za tobak, katere stroški so bili proračunani na 2 milijona dinarjev, Vsled slabega vodstva, slabo izbranega zemljišča in množice drugih napak, ki so spremljale to delo, so se zvišali stroški cd 2 na 13 milijonov dinarjev. Fin. minister je sedaj odredil preiskavo, da sc ugotovi, kdo je vsem tem napakam kriv. Tako gre pri nas vse nazajl g Odprava krušnih kart na Češkoslovaškem. V najkrajšem času razpuste na Češkoslovaškem urad za razdelitev žila in odpravijo izdajanje krušnih kart. g Uvoz vina v Češkoslovaško. V Češkoslovaški se porabi letno okoli dva milijona hektolitrov vina, od česar pridelajo doma le okoli 250 tisoč hektolitrov, vse drugo pa uvozijo. Do sedaj so se uvažala ponajveč mažarska vina in sicer vsled svoje kakovosti in cenenega prevoza po Donavi do Bratislave, kakor tudi vsled nizke vrednosti mažarske krone. Nekaj vina so uvozili tudi iz naše države 13—14 češko-slov. kron za liter, g Koliko je vreden tuj denar? Mažarska krona stane 54 v., nemška marka 2 K 34 vin., italijanska lira 5 K 70 vin,, francoski frank 10 K 30 vin,, češka krona 1 K 93 vin,, avstrijska rona 21 vin., dolar 144 kron, „ i ne poznaš maščevalnosti, nikomur nisi nevošč-I ji v; — tvoje srce se naklanja ljubezni... Re-| kel si mi, da ne morem razumeti, kaj ti zadaja toliko bolečin... no jaz pa slutim, povedati ti hočem, kar mi ti tajno prikrival... Dunstan, ti ljubiš! Nikari mi ne govori, da ni res... tvoja zmedenost mi potrjuje, da sem prav pogodil... Ne karam te zaradi tega, brat, ker vem, da nisi pozvan samotarsko živeti... Ti iščeš ljubeznive tovarišice in družinskega veselja... To veselje je dopuščeno. Bog je je vstvaril za človeka. Morebiti si izbral dekle, ki bi je naša mati ne mogla blagosloviti, pa ti je zato mučno povedati njeno ime?« »Oh, brat moji On«, ki jo ljubim, se imenuje Marijica!« »Pa nočeš tega povedati materi?« »Saj si komaj upam povedati samemu sebi.« »Ali nisi povedal Beli, njeni stari materi?« »Nimam toliko poguma.e »A Marijica?« »Ona niti ne ve, d« se javlj« njeno ime v vseh mojih molitvah.« »Zadovoljen sem, zelo sem zadovoljen, Dunstanl« Bela je poštena starica. a Marijica čisto in pošteno dekle in je dovoli pametna, čeprav še mlada. Izmed vseh vaških deklet bi ti nobena ne mogla obetati iskrenejše sreče . »Hvala, hvala ti, Palrik.s »Ali hočeš, da jaz govorim zate ie nocoj?,. »A mati?« »Šla bo k Beli in ji poreče: Daj Marijico Dunstanu in jih poročimo na Jurjevo... Če bo Bela dovolila, bom potolažen celo življenjel Pa tudi tij Dunstan, boš srečen, ker ie Marijica dobra in te bo izbrala rada. Ljubila se bosta, ker sta vredna drug drugega.« Ko sta se vrnila z onega izprehoda, je Dunstan voščil lahko noč, čvrsto stisnil bratu roko in odšel v svoio sobo. Mati Anka ga je spremljala s skrbnim pogledom. Ko je že odšel, je pogledala Patrik« in vzdihntla, kakor bi si ne up«l« pokazati svojega nemira, pa želi, da bl jo drugi razumeli, »Drag« mati,« pravi duhovnik, vti zares žališ Bog« s svojim oblakom žalosti, ker je Dunstan v skrbeh. Odieni ga takoj, te prosiml Veseliti bi se morala in ne žalovati.« -Kako?a vpraša starica m sklene roki. „ {,utr!.. na ,vse zgodaj nesi šopek cvetlic mali Martiici, katere staro mater imal tako rad«; objemi jo kot hčerko, ki ti jo pošilja Bog iz nebes, « i Ali je mogoče?« je vzkliknila mati. Dunstan ...« »Želi, da mu poslane žen«.« »li nepridiprav, ne da bi mi povedal le besedico in me pušča v tolikih skrbeh ... Kako bi g« sedai ozmerjala, ko bi se ne bila razveselil«.c Drugi dan je odšla mati Ank« k stari Beli. Več nego uro ie ostala pri njej. Potem sta po-klicah Marijico. Prišla je vs« rdeča, vzbunje-na, sluteč, da gre za njeno bodočnost; a vendar skoro ni verovala, da jo ima Dunstan rad Uve materi st« sc razumeli. Marijica je padla iz obierna ene v naročje drugi. Proti ve-t!;riVia ,'c Dunstan, ki se je vrlif okoli liiše, zaslišal, kako ga mati sladko in veselo kliče, /.delo se mu je, kakor bi mu solnčni žarek sinil skozi srce. Ves srečen je zvedel od matere, da je Bela dovolila, s!,ja| je, kako se je M«rijic« vznemirila in je že naprej užival vso prihodr!- srečo. n|o Kakor ic bil prej molčeč, tako se mu je naenkrat razvezal jezik. Govoril je, razume se, samo o svo;i Manjici in o Beli. Medtem ko sCtvraarimf'-1 PTtr Vvo!?m "'en te sladke AnUft nm '?.Patr,k zadovoljno smehljal, mati Ank« p« SI je otrla solzo, ko se je spomnil« Jemovega veselja na njun poročni dan Al? se VAT™ ak° Z.V'° Vselil, ali je n; rav'n*! Mhv» flbCMUr° milova,i bil vzhičen ?n nadej, otroškega strahu, razlita,h čuvstev, zmed katerih «p Se —"ljubezen. ^^ ki ic ^ Od onega dne so pričeli pripravljati snh» ,Iada »ve družini naj £ zdffi« z* m mo v eno. Belino kočo bi dali v najem p« bi • svojo vnukinjo stanoval« n,,, zemlji. Tako bi dve starici skrbele za mleko sir maslo in kokoši, medtem ko bi Marijica nad zirala v kuhinji, da bo jed gotov« in dobro pripravljen«, da bo v hiši vse snažno ter »kr. bela z* platno, ki je vedno ponos prave do spodinje. Z eno besedo; on« naj bi bila ve" selje vse: Uiii, ki so v njej živeli, starica, «01 na v letih, tožeu mladenič in zamišljen du! hovnik. Na Nizki zemlji so že čutili vsi col. nost t:adej, šteli so nedelje, a hitro tudi dueve," Skoro vsak večer je šel Dunstan k Beli ter ostajal tam po kakšno uro in se lajifo. varjal * zaročenko. Tudi oni večer, ko se pni čenja naša povest, je osedlal svojega Rjavtka kot po n j vadi, da gre na običajni obisk. Tedaj p« se je povrnil koni sam, vznemirjen in iimii' čen, kar je pomenilo, da se je Dunstanu pri. merila nesreča, (Dalje.l Ponižna želja- — V električni je sede ranjenec. Gosti so ga izpraševali o dogodkih v vojski. Nekdo ga vpraša, kaj bi mu bilo zdajle najljubše. Ranjenec odgovori: >Kloba-sa segajoča mi od enega ušesa do druj?ega.« Gost: »To se lahko zgodi.« Ranjenec: »Ne tako lahko. Desno uho imam tukaj, levo sem px pustil v Šabcu na Srbskem.« Preproščina. — Ur«r: »Kako naj Vam ur« popravim, ko ste mi prinesli samo oihalo7 Princ« sit« ml ie uro.« — Žena: »Čemu ie uro? Ura je dobra; samo nihalo neče iti.« Različno. — Učitelj vprala vaikega dečka, kako i« razlikujejo štirje letni časi. Deček odgovori: »Jeseni hodimo malo bosi, pozimi ne hodimo bosi, spomladi hodimo spet malo bosi, poleti pa čisto bosi.« »Človeško življenj« — |e smola,* 1« dejal Da' vorin Brigabundus. »Eto ti, kakol Prva nevest* ml je umrla, druga me je pustila, tretja ml nič ne posodi.« Poredni soprog. — Vojmira: »Ako ini n« kupit kinča sa vrat, pojdem v vodo.« Dobrovoj, soprog, smejoč s«: »Mina, peč v kopalnici zakuri; naia gospa s« pojdejo kopat.« Lep« obitelf. — Hči: »Jaz tem dala inserat v časopis, pod gotovo Šifro, da iičem znanja i ljubeznivim gospodom.« — Mama: »Ali te je kdo oglasil?« — »Se je — atal. »Pa n«, d« bit« — AvtomobilUt za vozi » stranišče. Kmet: »Sment, temu se p« hudo mudili Vidi in ne vidL — Tomažar je stal pred n«. borno komisijo. Zmerjen in pregledan, j« imel biti potrjen. Tomažar pravi, da je silno kratkovidni, — Zdravniki »No, Tomažar, kako to dokažete?« — Tomažar: -Gospod doktor, poglejte tja rfort, ni strop, tista črna pika, tisto je muha. Alt jo vidu te? — Zdravnik, smejaje: »Da, vidim muho « -* Tomažar: > Glejte, jaz je pa ne vidim.« Zvito f« izvit. — Profesor Podlesek je M-sačil mladega tatu v svoji sobi, ter ga prijel vodil na policijo. Ko sta precej dolgo hodila, pr«vl vlomilec: »?.al ml je, gospod profesor, da Vas «• morem dalje spremljati. Tukaj se moram posloviti'* — Profesor (raztresen): »Prav, pa zdravi, ter m« spet kmalu počastite.« Potil se fe. — V salonu knesa Gorčakova j« igral na klavir mlad pianist. Ko konča, stopi k njemu knez, rekoč: »Slišal sem Tausiga (umetni« se globoko pokloni^ slišal sem Rubinsteins (pi" nist se pokloni Se globlje); slišal sem Liszta (itff»4. lec se pokloni najgloblje); nll tako — knUor M — «c nobeden ni potil.« Varčna gospodinja rabi edino le GflZELfl MILO 1« je najboljše In nfijceiiejc. r«nintfni UH7 dvokoleinl. enovprežni, g vsebino liflOIDICDl IU4 500 litrov naprodaj. Cena 2750 K. Franc KraSovec, kolar na Vrhniki. 1207 brinje rdeče, prvovrstno blago, se dob!, dokler zaloga, E o 650 K za 100 kg pri Franc Pogači.ik-u, lublfana, Dunajska cesta stev. 36. 1211 VAJENEC 1179 14 let star, se sprejme tako| v sedlursko ln likersko obrt s hruno In stanovanjem pri g. Fran Wlsjan, Izdelovalcu vozov, Ljubljana, Kolodvorska ulica 25. Lep koleselj je naprodaj In več stotov sena v Dravljah Stev. 6. Cena po dogovoru. 1197 Ker so razna domača sredstva poznana, s katerimi se da Iz-lefiti ta doigotrajaji.C.i, trdovratna in težka bolezen, se vljudno naproša, da se dobra sredstva naznanilo na spodaj n ,zn Ceni naslov proti povrnitvi vseli stroškov. Najboljša sredstva se bodo potem ob' javila v tem listu, zato se naproša, da naj vsakdo naznani svoje lzkušme v tej bolezni, ker se s tem pomore tudi drugim trpeč im, da pr dejo zopet do zdiavia. Dopisi pod PB 1921 na upravo tega lista. Pečarija Mengeš ima vedno •> zalogi vsakovrstne sobne, kmečke peči in štedilnike k-kor vse v to stroko spadajoče potrebščine. Cene nizke. Cene nizke. Naznanim, da sem odorl pri cerkvi Sv. Petra t Ljubi am novo lekarno In imam zdravila tako za ljuoi kakor tudi za živino oblino na »logi. Ar Ustar Anton, lekarna pri Sv. Petru. Modna Jn manufakturna trgovina ,Pri Ivanki1 Ljubljana, Sv. Petra cesta štev 29 r.rlporoča svojo vi Iiko zalogo ravnokar doSIega letnega blaga za fine moške in že.iske obleke: velika izbira blaga za birmanske oblekce, dalje batistov, delenov in polsvile za bluze, cefirja, ko-tenlne, bele in pisane, mrene hlaCevine in žimeta, finih klotov In odej, cv/lha za postelje, platna ze rju.le, svilenih robcev in Serp v najnovejših vzorcih. Ženske bluze in predpasniki, moške srajce domačega Izdelka. Blago prvovrstno, cene nizke. Iffpnal/ nfonor I« poštene hlSe s primerno Šolsko aibllUA ULGUbli izobrazbo se sprejme tskof v ti tjovino z mešanim blagom pri Ivanu Levstek, Sodraiica, Dolenisko. nnnnnpii—;y D g o ]auuao.PDt U o u r; o o a a Shupno premagamo shirane fe23yel S/ojl fr svoriin □ v LJubljani, Dunajska cesta št. 17. Sprejema v zavarovanje; 1. Proti požara. 2. Zvonova piotf razok In preloma. 3. Sprejema v novoustanovljenem življenjskem oddelka zavarovanja. Angleška parobrodna dražba CUNARD LINE. Zastopstvo za Jugoslavijo: Jngcslavenska banka, d. d., Zagreb. Odprava potnikov L, II. in III. razreda preko TRSTAREKE in CHERBOUKGA v NEW YORK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko ter obratno za Jugoslavijo. Natančna pojasnila dajei CUNARD LINE, ZAGREB, VRHOVCEVA ULICA 15. In LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 28. Za nastopivšo spomlad priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega In Češkega sukna, volnenega blaga za mogKe in ženske obleke, različno perilno blago, Ssakor platno, Sifooe, cefirje, tiauanino v najnovejših vzorcih in bogaU izbiri, dalje različne volnene in Šivane odaje za postelje, svilene, volnene in nombažaste robce za na gla*o itd. Opozar amo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. 1.1 E. SHABEBHE, UHANI), m« m a Schicht Pravo 6chichtovo milo" znamka »jelen" noti itofcCv runneno inamko. Pazite pri nakupovunju na njo, In ne dajle rt rdU tai.rttlh pralnih jredste/, ki «o Schlchl-ovemu milu umo na »Ide« podobna. Zastopstvu m M»cn./o trna tvrdka i GloboČrtUc Ul OTUg U JJubfiooL 1187 ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. v Ljubljani posluje začasno v prostorih Za^ družne zveze, Dunajska c. 38|I. Podružnici i SOMBOR, SPLIT. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščen! prodajalec srečk Državne Razredne Loterije. Izplačuje svojim klljentom vsak znesek brez odpovedi d gotovini. Poroč. prstani Pouble verižice Stenske are Bnillke Že «ie ure Ubani Najstarejša trgovina ur.2iatnine ln srebrni«, p ^UDEK LJUBLJANA 22, Prsšernova 1. Zahtevajte ponudbe! v krmo, angleški krmilni praSek za živino, po poŠti 5 zamotkov po 14 kg za SO kron. Glasom ukaza deželne vlade v Ljubljani sinejo prodajati Mastin lekarnarji, trgovci, kramani, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte: Al Anill hrana za dojenčke, za otroke. Krepek ilDmiln zaJutre'< ZH odrasle, daje bolnikom "»"»III kri, met, zdravje. Z niegovo upoiabo se prihrani mleka in sladkorja. To doknzue n« tisoče zahvrlnih pisem. Po poŠti 5 zamotkov po ', kg 100 kron. kraste, IiSa|e odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-maziio, ki je brez duha in ne maže perila. — 1 lonCek za eno ose:-« po pošti 15 kron pri TB1MI letini Itttici E IV. JAX IN SIN Donavska cesta št 15, LJUBLJANA Šivalni itroji In itroit u pletenje. Iz borna konstrukcija in elegantna Izvršitev iz tovarne v Uncu. — Ustanovljena 1. 1867. — DoSlo je ravnokar večje Število atrojev sa vsako obrt. Vezenje poufale brezplačno. Pisalni stroji ..ADLER". Ceniki sastonj ln fraako. Koles* i« prvih tovarn: Mrkopp, Stgrla, Waffenrad. Menjalnica Slovenske eskomptne banke LJUBL]RNft nasproti glavnega kolodvori kupuje in prodaja devize in valute : po najugodnejših dnevnih cenah. : 1» min M iHtiek. mrzi« m um m Telefon Jtev. 5. Prvovrstna Švicarska svilena mlinska sita (pajtelni), kakor tudi pristna volnena sita, 24 ln 32 cm široka, priporoča trgovina lignl Gadit, Ljubljana, Kolodvorski ulica 35 nasproti „Stare Tišlarjeve gostilne". Mnri (trčan) garantirani čebelni pitanec, med NIČU za peetvo, namizni med. & kg 50. K po-šilja se po pošti in železnici. Poštni zavoj 4 kg K 240 — Iranko tam. A. Maček, Čebelar, Vrh-nika 248 ___ ŠT. VID - LJUBLJANA Iz St. Vida v Ljubljano ob 8., 10, 2., 5, uri Iz Ljubljane v Št. Vid ob 9., 11, 3., 6., uri ob nedeljah in praznikih vozi samo pop. Cena6K •s podjetje za periodično prevažanje liudi. Štefan Erman Ljubljana, Krekov trg št. 10 kupuje vse vrste klavno živino in prašiče po najvišji ceni. SUKNO volno, ceflr, tiske« vlito, platno, čevlje, klobuk«, modno In galanterijsko blago direktno iz najboljših inozemskih tovarn v velikanski Izbiri in po Čudovito nizkih cenah kupite samo v veletrgovini R. STERMECKI Celje tU 305. Ilustrovani cenik s 1000 slikami se posl e zastonj. ter vse dele in opremo priporoča J. GOREČ, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 14. CeDOvnik rjaXftepPrft govina s temeni SEVER & Komo, v Ljubljani, Woliova nI.ca št ij, »lisi - podgane stenice -ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moji najbolje preizkuš. in splošno hvaljena aredstva kot: proti poljskim mišim 12 K, za podgane in mili 12 K, za ščurke, posebne močne vratc 20 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadja in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Petriniska al. 3, ZAGREB 1. PRAGE <*V£la"e> borove, bukove in hrastove drva in oglje, kupi po najvišji ceni Fr. Skrbeč, Miklošičeva cesta 8/1. (nasproti hotela Union.) ■ ■XV. . — HIIIIMHHIM . , .»»•■ki ERJAVEC & TURK : TRGOVINA Z ŽELEZNINO S pri f,ZLATI LOPATI" pre.e Hammerschmidt (MUhlelsen) Ljubljana, Valvasorjev trg it. 1, — nasproti KrlSansko cerkve. — IT Zalega cementa. "M 0 Potrebno in koristno Je, da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja Iz Amerike po naSem posredovanju potom kr. poStno-Cekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natanCnl znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam )t bil izplaCan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poŠtah, Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. VeCkrat se dobe lludje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, CeS, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficljelnl preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno IzplaCan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloČi poslati zopet kaki denar. KoneCno se obraCamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev Čakajo po veC mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v HmerlkJ pošiljati denar potom naSe bsnke, ToCna postrežba - to Jc vedno bilo in bo ostalo na'e geslo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Tiska Jugoslovanska tiskan*